V PREMISLEK
Težave govornega in pisnega izražanja
V prejSnji številki Tribune sem zasle-dila Clanek, ki poudarja probiem govo-ra pri predšolskih in šolskih oirocih.
Mislim, da je 10 zelo pomembna te-ma, o katcri bi se moralo več razprav-Ijaii.
Ne zavcdamo se, kako važno je, da se 7 oirokom že od vsega začetka veliko pogovarjamo.
Zmomo je mišljenje, da otrok, ki obiskuje vrtec, potrebuje manj pogovo-ra v domačem krogu. Olroci se sicer med seboj dosli pogovarjajo, a po svo-je! Prccej besed še nc znajo pravilno izgovoriti, mnogi uporabljajo narečja.
Vzgojiteljice pa imajo številčno pre-velike skupine, zato sc ne morejo do-volj posvetiii posameznikom. Tako pa se največkrat vključujejo v pogovor ži-valinejši in pogumnejši, ki imajo prav goiovo večjo prednosl komuniciranja / odraslimi, koi pa plahi in vasc /aprli olroci. Taki še posebno potrcbujejo po-govor s slarši.
Ne zadostujejo pa lc pogovori med siarši in olroki. Otroci sc morajo vklju-čcvali ludi v širše družbeno okoljc, kjer vedno kaj novega izvedo.
Že predšolskega olroka moramo za-čeii poslopoma navduševali za branje knjig. Na žalost pa mnogim prvošolcem povzroča branjc pravc mukc in odpor do šolc. Vcliko oirok ni prineslo v šolo nikakršnih   spodbud   iz   družinskega
okolja: siaršev niso videvali nikoli pri knjigah ali pa le redkokdaj, knjižne po-liee so bile ciokaj prazne, starši niso pa-zili na pravilno izražanje . . .
Ves dan pa so sedeli pred lelevizij-skim ekranom in spremljali lako pri-merne koi neprimerne oddaje.
Otroci, ki so bili že v ranem otroštvu prikrajšani za komuniciranje v družin-skem in družbenem okolju, bodo imeli tudi kasneje večje ležave pri vzpostav-ljanju slika in vključitvi v debalo z Ijud-mi okrog sebe.
Govorno izražanje pa seveda sovpa-da s pisnim. Zelo malo Ijudi je kos slov-ničnim pravilom. Človek se kar zgrozi, ko v preprosiem obvestilu manjkajo vejice ali so zapisane napačno! Da ne govorimo o pravopisnih in jezikovnih pomanjkljivoslih . . .
Pra\ bi bilo, da bi otroci napisali že v osnovni šoli čim vcč spisov. Le tako bi se naučili pravilnega pisnega izražanja. Važnc so spodbude in usivarjalnost uči-teljev, a nc le slavistov, prav vseh učite-Ijev. Tudi siarši bi morali vliti svojemu otroku Ijubezcn do materinega jczika.
V prvi vrsti pa bi se moralo v naše šo-le nameniti več ur predmctu slovenskega jezika!
Od vseh narodov v Evropi iniamo Slovenci v osnovni šoli najmanj ur ma-terinščine.
__            Vladimira Rejc