Naročnina
Dnevno .icaja
ts krol.evmo Jugoslitilo mesečno Din poileino ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesei no 40 Dl>< nege iska ždaia ce ole no v Juge slaviti IZO Din, za Inozemstvo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
poštnin« oiafsna v gotovim Leto l VII. V Uublfrni. v soboto. dne 21 decembra 1929 St. 292 1. izdate st. 2 om
Cene oglasov i sio.p i>ein-vi sirt mali oglasi po I SO m ZD.veCli og nsl nad 43 mm v,Sine po Oin t'3U veliki po i .n 4 Din. v uredn Skemdelv vršilca oo IO Din n Pr venem O naro ui. popust
iziue od * aiuira'
rožen pondeliKe m dneva do orožniku
urcaniSMiv /e t Kapnurieui uuci Si. O lit Rokopisi se ne vraCato, neirunktrana pisma se ne apieiema)o l/feomšmo 'eieton Si. 2»V>. unravnl&tva 41. 2328
Informativen Ust za slovenski narod
opralo tiiupiiuiieti ui.si.o ceiiotnl račun: L/ubi/uno	IU.cS« In IU.349
za insciaie, .Suia/ei b£i.73<tj, Zagreb SI. 3».»II. Prafja In Uunai S». 24.797
Ob 40 letnici našega de avshega zavatoianfa
Napredek in svoboda sta bila idola zadnjega stoletja, od katerih si je človeštvo obetalo nebesa na zemlji. Zgodilo se je drugače. Vedno intenzivnejše uvajanje strojev v produkcijo je redilo armade delavcev, katerih socijalni položaj je postal vkljub vsemu napredku in vsej svobodi v mnogem pogledu bednejši od socijalnega položaja nekdanjih sužnjev in srednjeveških tla-čanov. Nekdanji gospodar je videl v sužnju orodje, katerega je moral vzdrževati in za katerega je moral skrbeti, ker je sicer trpel občutno materijelno škodo, ako mu je suženj onemogel.
Današnji poslodajalec pa nima nobenega materijalnega interesa na zdravju in zadostni preskrbi svojega delavca Ako delavec onemore, ne tx-pi radi tega poslodajalec nobene škode, ker lahko dobi izmed brezposelnih takoj drugega, kateri je pripravljen celo pri manjši plači več delati kot prvi. Tudi osebni stik med gospodarjem in sužnjem je bil mnogokrat prisrčnejši, kakor jc med pcslcdajalcem in delavcem. S sužnjem, kateri se je rodil in kateri je vziastel v gospodarjevi družini, se je mnogokrat postopalo kot z družinskim članom, kateremu je gospodar iz hvaležnosti dal primerno starostno preskrbo; hlapca Jerneja so pa po 40. letih zveste službe vrgli siromašnega in onemoglega na cesto. Kmet-tlačan ni imel svobode, imel je pa pravico do vživanja pridelkov zemljišča, katerega delavec sploh nima. Bridkosti brezposelnosti so bile sužnju in tlačanu popolnoma neznatne in tuje.
Svoboda, katero je rodil napredek, je bila za večino ljudi samo formalna. Peščica kapitalistov je pod krinko svobode pogodbe, svobode konkurence itd. začela po svoji volji diktirati delovne pogoje delavcem, kateri so bili vsled svojega siromaštva prisiljeni sprejeti vse, samo da dobijo najskromnejša sredstva za najpotrebnejšo vsakdanjo prehrano in preskrbo. Ko je pa delavec obolel, onemogel itd., je izgubil službo in s tem vir vseh svojih dohodkov. Delavec, ki je leta in leta vestno služil človeški družbi, je postal tako brez vsake lastne krivde berač in kot tak navezan na miloščino svojega bližnjega.
Pri takih okolnostih je človeštvo kmalu zavrglo geslo svobode, katera ni pomenila svobode za vse, ampak samo za nekatere, in mesto nje začelo zahtevati enakopravnost in krščansko pravičnost. Vsak delavec jc vreden svojega plačila! Delavec, ki vsled bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti itd. izgubi svoj zaslužek, ima pravico zahtevati cd človeške družbe tudi v času svoje delanezmožnosti primerno preskrbo dostojno človeka. Ti nazori so vodili zakonodajalce, ki so pred 40 leti začeli graditi prvo socialno zavarovanje v naših krajih.
V kako mogočno socialno organizacijo se jc tekom desetletij razvilo naše delavsko zavarovanje! Na našem slovenskem ozemlju je danes zavarovanih že preko 100 000 delavcev, od teh skoraj tretjino žensk. Okrožni urad v Ljubljani ima v svoji službi 141 zdravnikov, od teh jih je 23 nameščenih v ambulatoriju v Ljubljani, specialistov pa ima urad 14. Lepo se razpreza organizacija tudi po deželi. Urad ima danes že svoje ambulatorije tudi v Mariboru, Celju, Ptuju in Kranju. Posvetovalnice za matere so v Ljubljani, Tržiču in Mariboru. Člani, ki obole na tuberkulozi, odhajajo na Golnik ali Klenovnik, nekateri tudi k morju Mnogo drugih oddaja urad tudi po toplicah, kakor v Varaždinske, Dolenjske, Čatežke ali Krapinske toplice. Urad poseduje tudi že lastno okrevališče »Jadran« na Rabu, kjer je samo letošnje leto bilo na okrevanju okrog 150 članov.
Kako ogromnega pomena je zavarovanje za delavce, lahko spoznamo že iz dejstva, da je n. pr. samo v letu 1928 obolelo do 40.000 članov in da je povprečno v dnevnem staležu okrog 2200 bolnikov, o katerih urad vodi evidenco.
Seveda so pa tudi stroški za vzdrževanje tako velikega aparata jako visoki Samo za zdravilišča in kopališča je izdal urad v 1. 1928 blizu 3 milijone Din, za bolnišnice do 10 milijonov, za zdravila preko 6 milijonov, na hranarini za obolele delavce je bilo samo 1. 1928 izplačanih nad 11 milijonov Din.
To so v resnici ogromne številke. Vendar socialno in kulturno delo delavskega zavarovanja še ni končano. Našemu delastvu manjka še pokojninsko in brezposelno zavarovanje. Pravičnost zahteva, da dobi ne samo uradnik kot duševni delavec, ampak tudi vsak manuelni delavec v onemoglosti, starosti in brezposelnosti oskrbo, primerno poklicu, pravtako kakor dobi sedaj skrbo ob bolezni in nezgodi. Delavstvo stoji pred reformo svojega socialnega zavarovanja. Vsekakor je potreba, da bo ta reforma dodala dosedanjemu obsegu še pokojninsko in brezposelno zavarovanje. Za delavstvo bo to najlepši jubilej socialnega zavarovanja!
Papež prv!č zapustil vatikansko ozemlie
Rim, '20. decembra. (AA) O svečanem potu papeža v lateransko cerkev, s čemer je papež dejansko prvič zapustil ozemlje vatikanskega mesta in kot prvi papež stopil na teritorij Rima po letu 1870, se doznavajo te-le podrobnosti.
V notranjem dvorišču lateranske palače so se zbrali pod vodstvom kardinala vik arija vsi kanoniki cerkve in čakali na priuod papeža. Bazilika je bila bleščeče razsvetljena. Stebri so bili odeti v bogate preproge. Late-ranski seminaristi iu gojenci lombardskega seminarja so bili že ob 5 zjutraj na mestu in so se zbrali v Transectu abscide. Ko je papež stopil v cerkev, se je najprvo priklonil v kapelici sv. zakramenta, nakar je sedel na prestol v kapelici Abscidi, kjer takisto od leta 1870. ni sedel niti en papež. Tu je opravil pripravljalne molitve za mašo. Zbor pod vodstvom msgr. Kazimirja je zapel cerkveno himno >Tu es sacerdos magnus«. Papežu sta asi-stirila pri maši, s katero je proslavil svoj 50 letni mašniški jubilej, kardinal Pompirij in msgr. Giordini. Mašo je papež opravil pod papeževim baldaliinom. Po končanemm sv. opravilu se je papež vrnil v Vatikan z avtomobilom. V njegovem spremstvu je bil guverner vatikanskega mesta. Poveljnik papeževega orožništva, tajni komomiki, papežev vrhovni ceremonijar msgr. Cadija itd. Ko se je papež pojavil pred cerkvijo, sta mu bila izročena dva ključa: zlat in srebrn. Pred vstopom v lateransko cerkev si je papež ogledal spominsko ploščo, ki je bila pritrjena na baziliki v spomin današnjega dogodka in ki jo je dal vzidati kapitelj cerkve.
Rim, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Brez vsakršne napovedi je papež Pij XI. dau zapustil Vatikan in se z avtomobilom odpeljal v rimsko katedralo sv. Janeza, kjer je oh petdesetletnici svojega mašništva opravil s' ■>. Od Pija IX. ni v tej cerkvi noben pape/, več bral svete maše.
R m. 20. dec. (Tel. Slov.c) V Rimu ni vedel nihče, v Vatikanskem mestu pa so vedeli le v najožje^ papeževem krogu, da bo papež danes prvi ipustil vatika. ko palačo. Prevečkrat se je napovedovalo, da bo papež zapustil Vatikan in ravno tolikrat so se take vesti dementirale, tako da nihče ni mogel zaupati vestem o izhodu papeža. Tudi mraz, ki pritiska zadnja dva dni, je povzročil, da se na današnji izhod ni mogel nihče zanesti Razen najbolj poučenih krogov nikomur ni bilo znano, da hoče papež prvič zapustiti vatikanska poslopja ravno na dan svojega mašniške-ga jubileja. Do'go pričakovani dogodek je bil torej rimskim meščanom popolnoma neznan in mnogi niso hoteli verjeti vestem o izhodu, ki so se širile po mestu bliskoma. Papežev avtomobil je zapustil Vatikansko mesto zjutraj ob 6.50. Sledilo mu je več avtomobilov, v katerih so se vozili guverner Vatikanskega mesta, poveljnik papeževe garde, načelnik komornikov Cacci Dominioni in štirje tajni komorniki. Kratko pred odhodom so bile obveščene italijanske oblasti, ki so skrbele za varnostno službo. Papež je bral sv. mašo v lateranski baziliki ob 7. Ta bazilika je namreč rimska katedrala in papež je titularni škof te cerkve. Po maši si je papež ogledal lateranski misijonski muzej. Prisotno občinstvo je papežu prirejalo vdane manifestacije. Nato se je papež vrnil v Vatikan.
Vo no tonaža pomorskih velesil
Pariz, 20. dec. A A. Na včerajšnji seji parlamenta se je razvila razprava o pomorskem proračunu Poročevalec Dumesniil jc naglašal, da mora imeti Francija mornarico, ki bo odgovarjala suverenosti iu vitalnim interesom Francije ter varnosti njenih kolonij. Vprašanje razorožitve ne dopušča, tla bi sc zanemarilo vprašanje varnosti na morju. Vprašanje razorožitve je bilo na dnevnem redu najprvo v Ženevi in sc bo zdaj razpravljalo v Londonu. Francija pod nekakimi pogoji ne more sprejeti nikake paritete, zlasti lie lia škodo svoje varnosti. Ker je bil dosežen med Združenimi državami in Anglijo v vprašanju pomotske razorožitve precejšen sporazum, bo Francija v Londonu malone izolirana. Anglija in Amerika sc pač lahko sporazumeta na osnovi paritete, Francija pa mora zaradi svojih prekomorskih posestev in kolonij v severni Afriki vezati vprašanje pomorske razorožitve z vprašanjem razorožitve na kopnem. Poročevalec je pozv ll predsednika vlade Tardicuja, naj bi na konferenci v Londonu ponovil izjavo Francije v Ženevi, ki je zahtevala, da mora biti vsaka
Francija ne bo pristala na pariteto z Italijo
razorožitev realna. Francija ne sme dopustiti, da bi kakršnakoli sila izrabila konferenco v Londonu za pojačenje svoje poz.icije na morju. Francija pojde na londonsko konfcrenco z najboljšo voljo da bo koristila interesom miru. V tem njenem prizadevanju lahko računa vlada na soglasno podporo parlamenta. Francija ne more pristati na likinjeiije podmornic Nato je poročevalec podal pregled sedanje tonaže Francije napram predvojni. Letošnji proračun zu mornarico zna^a 2.6 milijard, leta 1914 je znašal 631 milijonov zlatih frankov, kar jc \ sedanji vrednosti 3.2 milijardi. Sedanji proračun je torej manjši kakor jc bil leta 1914. Po vojni jc Francija potrošila za svojo mornarico 1? milijard. Združene države pa so v istem času izdale II? milijard, Anglija 92 milijard. Japonska 35 milijard in Italija 13 milijard. Sedanja tonaža Združenih držav znaša v težkih ladjah 660 000 ton, v lahkih 460.000, tonaža Anglije v težkih ladjah 660.000. v lahkih 4S9.000, tonaža Japonske v težkih ladjah 396.000 v lahkih 325 tisoč, tonaža Italije v težkih 233 000 in v lahkih 390.000 ton.
Avtomobilizem spodriva železnice
Prometno ministrstvo sklicuie vsled tega konferenco
Belgrad, 20. dec. (Tel. »Slov «) Kakor v drugih državah, tako je tudi po naši državi zlasti pri lokalnih transportnih zvezah postalo zelo aktualno vprašanje konkurence med avtomobilizmom in železneami. Urad za tujski promet, na drugi strani pa ministrstvo za železnice ima sestavljeno natančno statistiko o tem, kako avtomobilizem v gotovih pokrajinah, ne izvzemši tudi Slovenijo, izpodriva železniški promet.
Zaradi tega je jiostalo zelo pereče vprašanje, ali naj se avtomobilizem, ki ga pospešuje urad za tujski promet, se nadalje poveča, ali pa vsaj obdrži v dosedanjem stanju, oziroma kakor zagovarjajo nekateri zastopniki prometnega ministrstva, ukinejo pravice dovoljevanja nadaljnjih koncesij. V tem pogledu zastopa ministrstvo za trgovino in industrijo nasprotno, ministrstvo za promet pa zopet drugačno stališče.
Ker so se javili k temu vprašanju tudi zasebni interesenti, neizvzemši posameznih velikih občin, je sklenilo prometno ministrstvo, dn bo sklicalo za 10. januarja 1930 javno konferenco vseh v poštev prihajajočih čini-teljev predvsem gospodnrskih, ki naj odločijo v tem, ali naj se avtomobilizem podpira, ali pa naj se bolj forsira promet potnikov po železnicah,
K lej konferenri so povabljeni poleg gospodarskih ministrstev tudi zasebne drgniti-zacije, ki so vzele v roke inicijativo, da ne
samo v tujskoprometnih krajih, ampak tudi v dotičnih, kjer ni na razpolago železnic, uvedejo avtomobilski promet. Ker je bilo to vprašanje že večkrat na dnevnem redu, na drugi strani pa nastaja vedno več sporov med posameznimi podjetniki kakor tudi med posameznimi občinami, je sklicanje konference 10. januarja vzbudilo splošen interes in se bodo najbrž javili po belgrajskih in drugih strokovnih in nestrokovnih časopisih mnogi zagovorniki enega kakor drugega sistema.
Otvoritev proge
Kragu';evac-Kra1fevo
Belgrad, 20. dcc. AA. Glasom razpisa direkcij državnih železnic v Belgradu št. 629 bo na dan 22 decembra t. 1. svečana otvoritev nove proge Kragujevac-Kraljcvo ■ glavna postaja. Na ta dan bo krenil iz Belgrada posebni potniški vlak Najprvo bo vozil do Lapova in odtod do Kraljeva -glavna postaja Za ta vlak bo veljal poseten vozni red. Iz Belgrada bo krenil ob 4.30 in prispel v Kraljevo ob 11 Iz Kraljeva se bo vrnil ob 11.05 in prispel v Belgrad ob 21 15. S tem vlakom bodo odpotovali k otvoritvi tc proge minister prometa inž. Radivojevič, zastopnik ministra javnih del Nikola UzGnovič, minister prosveto Božo Maksimovič in vršič osobje ii.inislislva prometa.
Tudi vrbašha banovina se pokloni kralju
Zagreb, 20. dec. (Tel. Slov.) Vzporedno z ikcijo, ki jo je podvzel zagrebški svetnik dr. Ri-ttig za poklonitveno deputacijo Njeg. Vel. kralju, se je pokrenila podobna akcija za poklonitveno deputacijo tudi v Vrbaški banovini. Akcijo je začela banjaluška občina Odziv za to deputacijo iz Vrbaške banovine je bil jako velik, tako, da so mnoge vaške občine prijavile 10 delegatov. Prav tako so mnoga društva prijavila svoje delegate, katerih je vseh nad 400. To število je preveliko. Zato bo potrebno, da občine, posebno vaške, znižajo število svojih delegatov, kulturna društva pa da jih sploh ne pošiljajo. Poklonitvena deputacija bo namreč predstavljala samo zastopnike občin. V obče pa še danes ni določen dan odhoda v Belgrad kakor tudi ne program v Belgradu.
Častitke dipSomatečnega zbora sv. očetu
Rim, 20. decembra. O priliki svoje inašni-ške 50 letnice jc sprejel sv. oče v avdienci člane diplomatičnega zbora, ki jih je vodil brazilski poslanik g. Azerede, doyen tega zbora. Gosp. Azerede je prečital vdanostno adre-so, v kateri se je spominjal, kako so se diplomati prvič zbrali pri papežu, ko so mu prišli izrazit svoje častitke o priliki sprave z Italijo. Topot prihaja diplomatični zbor častitat sv. očetu za njegov 50 letni mašniški jubilej. V imenu vseli članov zbora, kakor tudi v imenu njihovih vlad in narodov je izrazil g. Azerede sv. očetu uajspoštljivejšo vdanost in najtoplejše želje, da bi ga Bog še dolgo ohranil in blagoslovil zlasti njegovo delo za mir med narodi.
Pij XI se je v svojem odgovoru zahvalil za častitke diplomatom, poglavarjem in via dam njihovih držav. V nadaljnem je naglasil važnost sprave z Italijo in izjavil, da so bili to najlepši trenutki njegovega življenja. Oh sklepu je rekel sv. oče, da bo molil za srečo držav, zastopanih na leni zboru, da bi jim Beg dal Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu, edini mir, ki je brez nevarnosti in brez strahu.
Papež je nato podelil navzočim svoj bi a goslov in jim razdelil jubilejne svetinje.
PacelIS - bodoči drž. tajnik v Vatikanu?
Rim, 20. decembra. Zolo resni viri za trjujejo, da se bo kardinal državni tajnik G a s p a r r i, ki je s tolikim zgodovinskim uspehom služil dvema papežema, dejansko že v kratkem umaknil s svojega tako odgovornosti polnega mesta. Kakor zagotavljajo isti viri. postane njegov naslednik v vatikanskem državnem tajništvu skoraj gotovo novoimenovani kardinal Pa celi i. >Osservatore Romano« naglasa med novoimenovanimi kardinali posebno njegove zasluge in imenuje konkordata z Bavarsko in Prusijo monumen-talni deli, s katerimi ostane Pacellijevo ime neizbrisno v zgodovini katoliško cerkve.
Belgraishe vesti
Belgrad, 20. decembra.
Generalni direklor za rude inž. Gosliše se mudi v Budimpešti. Ima nalogo, da sklene z madjarsko vlado gotove pogodbe glede, prodaje našega premoga.
K novemu invalidskemu zakonu je izšel naknadni zakon v obliki dopolnila. Zato se v ministrstvu zn socialno politiko izdelujejo pravilniki k dopolnilnemu zakonu, kjer se v prvi vrsti obravnavajo pokojnine vdov.
Velik mraz je naenkrat nastopil v vsei državi. Po poročilih iz notranjosti države je včeraj in danes ves dan snežilo. Nekatere reke so nakrat zamrznile. V nekaterih krajih je 2—3 stopinje pod ničlo.
Belgrajska centrala Rdečega križa jc razposlala vsem šolani oklic, kjer opozarja šolsko deco, naj po zgledu ameriških otrok zbira dohodke in inilodare za tiste, ki so brez varstva.
Glavni prosvelni svel je začel danes v prosvetnem ministrstvu s sejami. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o odobritvi predloženih hrvatskih knjig.
Vrhovnemu zakonodajnemu svelu jt predložen v razpravo zakon o univerzah. Kei jo stalno na dnevnem redu vprašanje ljubljanske univerze v popolni ali kakršnikoli obliki, vlada zlasti med tukajšnjimi slovenskimi krogi za univerzitetni zakon veliko zanimanje.
Za zboljšanje tiska
Na Češkoslovaškem so pričele razne kulturne organizacije precej energičen boj proti slabemu tisku, zlasti proti onemu, ki živ i od samih senzacij in špekulacij na instinkte mase. Ta boj proti slabemu tisku je doživel v čeških listih mogočen odmev in brez dvoma bo tudi njegov učinek znaten. Tako je češkoslovaška vlada že napovedala svoje odredbe za zboljšanje tiska. Seveda pn same akade-mične razprave ne pomagajo, temveč ie treba tudi praktično nekaj storiti, ln take praktične predloge podajajo t.idove listv«. Ker so ti predlogi tuui za naše kraje priporočljivi, jih v naslednjem priobčujemo.
Po mnenju glasila čsl. ljudske stranke bi se razmere zboljšale, če bi se doseglo zboljšanje v tpb točkah:
1.	Vesti o tatvinah, vlomih in umorih naj ae omeje na kratek popis resničnih dogodkov.
2.	Vesti o posilstvih, protinaravnih zločinih, nravstvenih deliktili in podobno naj bodo dovoljene le v toliko, kolikor to zahteva javni interes, dn se lažje izsledi storilec. (Sedaj pa je šlo časopisno gentlemaustvo tako daleč, da se je s polnim naslovom objavljalo tudi ime posiljene žene!)
3.	Prepovedano mora biti časopisno izkoriščanje pod 1. in 2. navedenih primerov, prav tako tudi nekaterih sodnih razprav.
4.	Prepovedani naj bodo razni zvodniški inserati, kakor n. pr. temperamentna dama prosi za posojilo in podobno.
5.	Ravno tako naj ne bodo dovoljeni inserati porodnih babic-angeljčkarie, inserati lažno-medicinskili knjig, raznih modernih sredstev za babjeverne ljudi 111 slično.
S temi sredstvi bi se čisto gotovo doseglo znatno povišanje nivoja časopisov.
Kriza španske diktature
Po šestih letih najhujše diktature Prima de Rivera, ki je uvedel najstrožjo tiskovno cenzuro in ukinil mnogo državljanskih svoboščin, je naenkrat opaziti, da je njegovo sta-lišče zelo omajano. Koli; o časa bo ostal še 11 a viadi, ni mogoče vedeti, a vse kaže, dn ne bo več dolgo.
Vsa odločitev je \ rokah kralja. T11 mnoge domneve gredo za tem, da kraijii ni volja, da bi nepriljubljsnost, ki se vedno bolj stopnjuje okrog diktatorja, delil z njimi tudi on. Hoče se torej pravočasno od njega ločili, kar bi mu gotovo vrnilo vso prednjo popularnost.
Cegava bo dediščina Primo de Rivera? Zanimive so ugotovitve nekaterih poznavalcev španskih političnih razmer, cla so tekom šestih let diktature prejšnje politične stranke izgubile skoraj docela vsako politično ob'<-lježje, ker so pač vse enako sovražno razpoložene proti diktaturi, a večletno strankarsko zatišje jim je vzelo vsak izrazitejši karakter. Edina grupacija strank, ki bo poslej verjetna, bo delitev na monarhistične in republikanske stranke. Baje je republikansko gibanje \ letih diktature zelo naraslo.
Po izjavah drugih dosedanjih političnih voditeljev pa sploh ne bo kazalo, da se narodu takoj vrnejo vse svoboščine, ker bi to moglo voditi do nevarnih prevratov. Novi vladi, ki bo sicer parlamentarna, naj bi zopet stal na čelu general, da se v svrho mirnega prehoda v normalne razmere zagotovi sodelovanje armade in parlamenta. Politična presenečenja pri vročekrvnih Špancih pa niso izkju-čena.
Usoeh židovske m»ttae \<t
London, 20. dec. (Tel. Slov. ) Times : objavljajo pismo lorda Balfourja, Lloyda Ge-orgea in generala Smutha, ki se kažejo zelo vznemirjene zaradi položaja v Palestini, iu sicer kot člani angleškega vojnega kabineta, ki je odgovoren za Balfourjevo deklaracijo. Delo v Palestini, ki ga je prevzela Anglija med vojno, ne napreduje zadovoljivo. Imenovani trije zahtevajo, cla se imenuje posebna komisija, ki naj s pro/i na novo celotno vprašanje palestinskega mandata. Potrebne so znatne spremembe v upravi Palestine. Zahtevana komisija naj cla Židom in Arabcem potrebna zagotovila, da rc bodo napake sedanjega upravnega sistema v Palestini odstranile.
Vesti iz Hrvaške
Zagreb. 20. dec. (Tel. 'Slov.") ,Tugoslov.v nogometna zveza v Zagrebu je na svoji snoč-ni seji sklenila razpustiti dosedanje uprave belgrajske, sarajevske in subotiške nogometne |X)dzveze, ker se te podzveze baje niso držale zvezinih odredb. Za vse tri podzveze so imenovani trije upravitelji, ki bodo upravljali podzveze do občnega zbora.
Split, 20. dec. (Tel. >Slov.c) Splitska delavska zbornica je zaprosila ministrstvo za socialno politiko, da izjavi svoje stališče, kt-ko nuj se uredi vprašanje delavskih zaupnikov pri raznih podjetjih, ki j'm je to leto potekel mandat, ali se bodo volili novi zaupn ki ali ne. Minister dr. Drinkovič jo odredil, dn *e mandat zaupnikom podaljša /,11 celo leto
mo.
Banjnluka. 20. dec, (Tel. -Slov. ) Vsi oddelki banjaluške banske uprave so imeli danes sejo, ki ji je predsedoval ban Milosti v-ljevič. Na seji se ie sprejel nt račun zn prihodnje leto. Izdatki znašajo prnko 100 uiiljo-uov dinarjev*
Zima nastopila nenadoma z veliko silo
Zameti na Hrvatskem — S mplonski vlak obtičal v snegu — Viharji nad Chikago — V Iiali i napadajo volkovi avtomobile
Zagreb, 20. dec. (Tel. Slov. ) Veliko neurje s snegom in burjo vlada po vseh hrvatskih kr i,jih včeraj in danes. Zlasti je veliko snega zapadlo v 1 iki, kjer gn je ponekod
ie zapadlo nad 1 meter. Železniška uprava s plugi pridno čisti proge, tako da je promet še vedno normalen.
Viso!t sneg na Bolgarskem
Sofija, 20. dec. 'VA. P« vsej Bolgarski ie zapadel visok sneg. Zlasti hudi so bili snežni viharji na balkanskih planinah. Promet ji' bil n:' več krajih prekinjen. Vlaki prihajajo z zamudami. Vlaki iz, Jugoslavije so imeli po dve uri zamude.
Sofija, 20. dec. \A. Brzovlak. ki je krenil proti Jugoslaviji, je ostal v Slivnici zaradi velikih snežnih inetežev do polnoči.
Sclija, 20. dec. (Tel. Slov.) Včeraj zvečer jc simpjOrtski vlak obtičal v snegu 1 km pred postajo Dragoman. Radi neprestanih snežnih viharjev se je natrpalo snega 5 ni visoko, da vlaka niti ni bilo videti iz snega. Da oprostijo vlak, so
teri vlaki so obtičali na progi popolnoma zasneženi. Drugi pa prihajajo z velikimi zamudami. Večji del brzojavnih zvez z deželo in z inozemstvom je prekinjen. Na Črnem morju divjajo hudi viharji, tako da ladje niti ne morejo oditi iz Konstante niti prispeti v pristanišče. Na obrežju v Kcnstanzi je morski val vrgel nekega mornarskega častnika v razpenjeno valovje, kjer je utonil.
Newycrk, 20. dec (Tel Slov) Nad Cltica-gom divja že dva dni silen vihar, kakršnega že ni bilo mnogo let. Neprestani snežni viharji so
onemogočili vsak premet. Celo silni ekspresni vlaki iz Newyorka so mogli dospeti v Chicago le z največjim trudom in z velikimi zamudami. Dovoz živil je popolnoma ukinjen. Snežna plast je povprečno visoka pol metra, ponekod pa tvori barikade, visoke po 2 metra, tako cla je ukinjen tudi ves avtomobilski promet v okolici.
Milan, 20. decembra. (Tel. :-Slov. ) V južnih Apeninih so se radi nenadoma nastale hudo zime pojavile tolpe volkov, ki prodirajo bile odposlane iz Sofije vojaške čete i« veliki od- j prav do vasi. Volkovi so napadli poštni avto-delki železniških delavcev Ves brzojavni promet { mobil iz Montezaua, volkove =0 morali pre-na Bolgarskem je že 48 ur ustavljen.	poditi s streljanjem. Pri Cosenzi je radi viso-
Bukarešt, 20. dec. (Tel. Slov.) Neprestani kega snega skočil s tira neki vlak. V Neaplju snežni viharji ovirajo železniški promet. Neka- i je zmrznilo več oseb.
Pred dra^o haašho konferenco
Avstrija in Madžarska spreieli vabilo
Lunaj, 20. decembra. (Tel. "Slov.«) Zvezni kancler dr. Schober je prejel danes povabilo belgijskega ministrskega predsednika Jasparja za udeležbo na haaški zaključni konferenci. V povabilu se navaja, da je v smislu protokola, podpisanega 3. avgusta 1929 v Haagu, in v smislu nadaljnih del komisije za vzhodne reparacije v Parizu Avstrija poklicana, da se udeleži sestanka v Haagu. Haaška konferenca se bo otvorila 3. ali 6. januarja. Odločitev o dnevu bo izšla vsak čas.
Budimpešta, 20. decembra. (Tel. Slov.c) Ministrski predsednik Bethlen .i-1 na današnji seji poslanske zbornice izjavil, da je prejel brzojavno povabilo belgijskega ministrskega
predsednika Jasparja, du so udeleži začetkom januarja haaške konference. Radi tega, ker bodo na haaški konferenci zastopali Madjar-sko ministrski predsednik Bethlen, zunanji minister Valko, finančni minister Weckerle in bivši finančni minister baron Koranyi, je predlagal Bethlen, da se seje poslanske zbornice odgodijo za nedoločen čas, kar je bilo sprejeto. Čuje se, da bodo parlamentarne počitnice trajale do 22. januarja.
Pariz, 20. dec, (Tel. Slov.c) Briand je zahteval po vesteh Eclio de Parise od Jasparja kot predsednika liaaške konference, da skliče konferenco na dan 3. januarja.
Odnosa ji med Rusiio m Anglifo vposiavlfem
London, 20. dec. AA. Po sklepu angleškega kralja je Wa!eški princ davi sprejel v prestolni dvorani palače Saint James novega ifskega veleposlanika v Londonu SoV.oIni-kova. Pri tej priliki je Sokolnikov izročil vva-leškemu princu svoje poverihiice.
London, 20. dec. AA. Nekaj po 11 sta prispeli dve svečani državni kočiji pred hišo,
v kateri stanuje sovjetski veleposlanik v Londonu Sokolnikov. Kočiji sta prepeljali novega ruskega veleposlanika na svečani nastopni poset v pa'ačo Saint James, kjer ga je sprejel vvaleški princ z vsemi predpisanimi častmi. Z današnlm dnem so b:li tudi de'ansko vzpostavljeni dipiomalski odnošaji med Veliko Briianijo in Sovielsko Unijo.
sprejel Jankovtča
■>ofija, 20. dec. A A. Predsednik bolgur-ske vlado Ljapčev je«danes sprejel predsednika jugoslovanske delegacije di Jankoviča. Ljapčev je govoril optimistično o nadaljujem delu in o uspehih konference, ki se je danes nadaljevala.
Londonski nasvet
Bolgarski
London, 20. dec. AA. Diplomatski poročevalec Daily Tclegraplia javlja, da so angleški ministri tekom sestankov z bolgarskim ministrom finance Molovom in bolgarskim ministrom zunanjih zadev Burovom vljudno, a vendar odločno nasvetovali Bolgarski, naj sprejme zahteve držav Male antante in ostalih malih držav, upnic bolgarskih reparacijskih dajatev.
Pred sporazumom med Grško in Bolgarsko?
Sofija, 20. dec. AA. Zora priobčuje podrobnosti <1 razgovoru med bolgarskim kraljem Borisom iti grškim vojaškim atašejem Bakarzisom, Kralj Boris je dejal, da veruje v skorajšnji popoln sporazum med Grčijo in Bolgarsko, če bosla obe stranki razumni ler pripravljeni na gotove koncesije.
Romunski „iaš'sti" oproščeni
Bukarešta, 20 dec. AA. Ker je bila prva razsodb?. v procesu proti tako zvanim romunskim i fašistom, ki so poleti poskušali izvesti fantastični i državni udar v Bukarešti, razveljavljena, jc bila ponovna razprava pred sodiščem v Brašovi Sodišče je bilo mnenja, da so akcijo izvršili upokojeni oficirji kr skupina delavcev v arzenallu in da je bila popolnoma neresna in smešna Zato so biJi vsi obtoženci oproščeni.'
Na Daljnem vzhodu
London, 20. dec. AA. fz llongkoiiga poročajo: Kan tonske čete drže čvrsto Vtičau. Položaj jc popolnoma miren in n' ttevtfrricsti za tujce.
London, 20. dec. (Tel. Slov..) Po vesteh iz Hongkotiga so čelo iz Kvangsija hitro umikajo prgd nankinSkiini četami, Izpraznile
5/, m/,vtr. ViImAV l.-i	rru n.lpm .
■ ... .... ... ... „,j ,,«. „
kln.ske četo. Tudi ostala \ - lašk; - r»is t;;» » umiku v pokrajino K\miysi
S psčfo večino spre'et rudarski zakon
London, 20. dec. (Tel. - Slov. ) S tem, da se je prešlo noč z 281 glasovi proti 273 glasovom v poslanski zbornici sprejel v drugem čitanju rudniški zakon, je Macdonaldova vlada premagala najnevarnejše čeri jesenskega zasedanja in sedaj lahko računa na to, da bo lahko vladala nemoteno do zaključka mornariške razorožitvene konference in do prve predložitve državnega proračuna po Snowdenu. Liberalci pa bodo še lahko dosegli, da se bo po rudniškem zakonu dosegel učinkovit reformski zakon z velikimi pooblastili za vlado in z zadostnim varstvom kouti-nentov. Kot zadnji govornik opozicije je izjavil Churchill, da predlagani zakon omogoča zvišanje domačih cen premoga in cla je vlada na slepo zabredla v zanke, ki so jih nastavili lastniki rudnikov. Macdonald je še enkrat izjavil, cla je vlada pripravljena, ta zakon razširili. Pri glasovanju sta samo dva liberalca glasovala za vlado, šest pa se jih je vzdržalo glasovanja. Listi imenujejo ta rezultat glasovanja Pirovo zmago.
Razbojniške nad'o$e
na Balfarsketn
Sofija. 20 dee. AA. O n/bojiliški tolpi, ki je bila prijela v ortuklijski okeliei, se dozii.i-vujo te-le podrobnosti:
Policijska oblastva sc, tfgotovilu, da so bili (luni te tolpe večinoma bivši aktivu! oiožniki. Vodja razbojnikov je bil Donee JunikijeV, bivši (jolicijski narednik. Obbistvoni je uspelo, cla so prijela skoro vse člane te razbojniške tolpe. Le Junikijev je. po vsej priliki pobegu*) v Grčijo.
Sofija. 20. dec. \.\ Policija nadaljuje zasliševanje dovojke Marice, ki so jo pred časom odvedli cigani, in ki so jo kasneje osvobodili. Cigani so jo unto ponovno prijeli in odpeljali. Kcnčiio ji: policija rešila de\o.ikc> N« policiji jc devojka izjavila, .It je ciganska tolpa vršila veliko iazb.ijstev in umorov iu da je eljraa Petrov -mn I/vrsil v nekem kraju " ubojev. N:tv zlic- t fine p. lie.i jsku oblnstvu do zdi j «e niso mojih, i/sl liti ci-.-inov in njih voditelja Petrova.
Sov'ei'1 sopef prcjd'ra',0
Nar-fci; g. uee \A. I/. Mukdemi poro-i"ajo, da sov.risls,1 čete prt oirajo iu ete so spet ii;'fva i<v.'.i nt" ia v H^udzeriiv.
Med Fmnci o in I aliio
ni predhodnega soorazuma
Rini, 20. dec. (Tel. Slov •;) Po izročitvi italijanskega odgovora Franciji glede mornariškega vprašanja ne lahko reče, da med Francijo in Italijo ni prišlo do nobene pred. pogodbe. Upati pa je, da laliko pride do sporazuma- med londonskimi pogajanji. Podlaga /.a to pu bi bila manj tehnična rešitev glede razmerja obeh lirodovij, kak r še enkratni poskus, da se. med obema državama doseže politični edgover, ki bi se v glavnem tikat vprašanj v lunisu iu ureditve medsebojnih interesov na Sredozemskem morju. Italija so morda zanaša na to, da bi bila 1'rancija, če bi se čutila v Londonu izolirano, bo'j pripravi,'e-na. ugoditi italijanskim željam. Da se Italija zanaša na to upanje, izhaja ludi iz tega, da pišejo italijanski listi zmerneje in da so ne* koliko opustili svojo dosedanjo ostro polemiko proti Franciji.
Jtat. posojilo madiarski banki
R?m, 20. dec. AA. Službeno se potrjujt vest, da je Danca Commerciale Italiana dovolila italiansko-madjarski banki v Budimpešti posojilo v znesku 2 milijonov dolarjev. Posojilo je bilo dovoljeno pod nominalnim tečajem in s 7 in pol odstotnimi obrestmi.
Komunisti razstrelili zalogo smodnika
Pariz. 20. decembra. (Tel. . Slov.«) Vojaško oblasti so s prvo eksplozijo smodnika v trdnjavi Toul u dne 11. novembra smatrale, da se je smodnik sani vnel, ker je bila to še zaloga smodnika, ki ga je poslala Amerika med vojno. Po drugi eksploziji 18. decembra pa se je ugotovilo, cla obstoja v letalskem obrambnem polku št. 103, ki jc pošiljal straže k muuicijskim skladiščem, močna komunistična oigaiiizacija. Dne 11. novembra je stra-žil zaloge posebno nevaren komunist, ter se smatra, da so eksplozije povzročili komunisti.
Francoski letalci se ponesrečili?
Pariz, 20. dec. AA. Od 1'runcoskih letalcev Lascullu, lleybtirdu in 1'ultotu. ki so 14. t m. odleteli s poštno pošiljko v Indokino, ni še vesti. Vlada je odred'!:, pregled terena Letalski krogi sodijo, da -o se ponesrečili v Tripo-litaniji.
Kotel eksplodirat
(ironiiigen, 20. dee. A V tukajšnjem pristanišču je eksplodiral kotel vlačilcu. Štirje mornarji so bili ubiti, več hudo ranjenih. Nj-kolik. his v bližini je bilo porušenih.
Drobite vesti
Nevvyork, 20. dec. (Tel. -Slov.c) Pri ja-ponsko-ameriških razgovorih v Wash nglonu se jc dosen a skupna foimula, s katero se je dosegel dogovor o razorožitven.h cil.ih obeli dižav.
London, 20. dec. (Tel. Slov. ) Po vesteh iz Hartumu jo prišlo do hudih bojev mecl angleškimi čeiami in domačimi vsiaši ob gornjem Nilu. Podrobnosti še niso znane.
Budimpešta. 20. dee. AA. Na predlog grofa Bethlena so bile seje parlamenta odložene nu nedoločen čas, ker bo več ministrov odšlo n > drugo Iltiuško konferenco.
Pariz, 22. decembra. (AA) : Havas.: poroča iz Agre v Indiji, da je Le Brix moral opustiti nadaljevanje poleta v Alaliabad zaradi slabega vremena. Megla jo tako gosta, cla je orientacija izključena. Le Bri\ je doslej jire-letel 10.500 km v 72 urah.
Pariz, 20. decembra. (Tel. : Slov. ) Bivši predsednik francoske republike Loube, ki jo sedaj star 91 let, sC je nenadoma prehlad.'! in težko obolel. Radi njegove visoke starosti se je bati katastrofe.
Praga, 20. dec. A A. Listi poročajo, du jc vlada sklenila /enačiti staro vpukojence z novimi penzijonisti.
M lan, 20. dec. (Tel. Slov. ..) Prefekt v Coinu je danes popolnoma prepovedal katoliški dnevnik : Ordinee po prvi posvaritvi. List vodi neki duhovnik, ki je zaradi svoje odkritosrčnosti pri fašistih nepriljubljen.
Moskva, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Začetkom januarja se začne v Simferopoht sodna razprava proti katoliškemu patru Grafu iz nemške občine Rosentlial, ker je obdolžen, da je. j agitiral proti odredbam sovjetskih ol^asti, ker je razdeljeval verske spise in kljub prepovedi dajal otrokom verski pouk.
Piememka živina
razdeljena
Bclgra,!. 20. dec. \A Poljedelsko niimVr-stvo je razdelilo plemensko živino, ki jo je bilo nabavilo v inozemstvu. Živina jc bila oddani večinoma živinorejskim sekc'jani v severnih krajih države i nalogo. .Iu morajo poskrbeti ' do prihodnjega leta da bo dovolj plemenske j živine za vso državo in da v bo.loče ne bo treba več nabavljati plemenske živine iz ino ' /eiustvu,
Belgrad 20. dec AA. k uiferencii predstuv nikov ministrstev za zunanje zadeve, za Irgn-.ino in nuhntr.jo in gospodarskih organizacij, U tu se morala vršili <|n razpravlja o predlogu Društvi narodov sirilo carinskega premirja, je bila odloženi na mesec januar. Noša vio la bo m!o odgovorila Hru.štvu nniodov žele me-seco januarja.
Dmnrskd vremenska napoved. Bolj oblačno
nt sja leiiiperatura. Ponoči pa še zmrznjeno.
Zakon o srbski
pravoslavni cerkvi
(Nadaljevanje.)
Srbski pravoslavni cerkvi je v prvem odstavku čl. 2 priznana samostojna uprava njene imovine v mejah tega zakona in bodoče cerkvene ustave. To sc nanaša tudi na njene fonde in ustanove (zadužbine). Kateri fondi so tu mišljeni, ni razvidno, Za to samoupravo se bo predpisal posebni postopek, torej se bo odlikovala s svojim lastnim računovodstvom in lastno kontrolo nad cerkvenimi dohodki in izdatki. Omejena je ta široka samouprava zgolj po vrhovnem državnem nadzorstvu in po čl. 2 zakona o glavni kontroli, ki jc na zahtevo cerkvenih oblasti ali pa ministra pravde upravičena, da ugotovi, du li so dohodki v istini porabljeni v kritje onih potreb, za katere so bili zahtevani (čl. 2, odstuvek 1 in 3).
Duhovno, cerkveno-disciplinsko m cerkve-nosodno oblast izvršuje po čl. 4 samo hierarhija.
Posle cerkveno imovinske uprave pa vršijo ob soudeležbi episkopov, svečenstva in naroda posebna samoupravna predstavništva, o katerih bodo potrebni predpisi sprejeti v cerkveno ustavo. Tako pušča zakon odprta vrata za sodelovanje laikov pri sestavljanju cerkvenih proračunov in pri kontroli nad uporabo cerkvenih finančnih sredstev, kakor so jo imeli žo doslej v veliki meri v bosansko-hercegovskih eparhijah in v sremsko-karlovški meuo-
poliji.	.
Zgolj posledica javnopravnega značaja pravoslavne cerkve, njenih delov in njenih oblastev jc predpis čl 6. ki garantira vsem zakonito izdanim odredbam in odlokom na zahtevo pomoč državnih in samoupravnih oblastev in še posebej obve/uje redna sodišču, da nudijo cerkvenim sodnim oblastvom pravno pomoč.
II.	Postavljanje patriarha in eparhijskih
episkopov.
Srbsko pravoslavno cerkev predstavlja napram državi patriarh ali njegov namestnik, poedinc eparhije (škofije. dieceze) pa eporhij-ski arhijereji (episkopi) ali njih namestniki.
Vsi ti cerkevni dostojanstveniki pridejo na svoj položaj na podlagi izbora, in sicer bo način volitve patriarha določen v posebnem zakonu. način volitve episkoiiov pa v cerkveni ustavi.
Pred volitvijo sedanjega patriarha Srbske pravoslavne cerkve je bila izdana v Služb. Nov. štev. 238 z dne 27. oktobra 1920 posebna uredba o izboru prvega srbskega patriarha npostavljene patriaršije. Tn uredba je izgubila svojo veljavo, čim je bila volitev izvršena in od kralja potrjena. Zato je nova ureditev volilnega postopka nujno potrebna. Da sc bo to izvršilo v posebnem znkonu in ne v cerkveni ustavi, je najbrže pripisati sedanjemu političnemu stanju, ki je prehoden; z njim sc menja lahko tudi krog volilnih upravičencev, kar zahteva premembo volilnega postojjkn.1 Cerkvena ustava pa mora naravno biti preračunana nu trajnost in bi sprememba tudi samo enega dela v njej ne bila za/eljena.
Ni dvoma, da bo kakor doslej, izbiral eparhijske episkopc arliijerejski sabor, t. j. skupščina vseh pravoslavnih episkopov v državi.
Za učinkovitost izboru patriarha in epar-hijskih episkopov je potrebna kraljeva potrditev, izdana v obliki ukaza na predlog, ki ga stavi minister pravde v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta (čl. 7 in 8).
Organe, ki bodo zastopali cerkveno-imo-vinske interese napram državi, bo določila cerkvena ustava (čl. 7 odst. 3).
Nikakega določila ni v zakonu o tem, kako se postavljajo cerkveni organi v eparhijah, ki so v hierarhični odvisnosti od episkopov. Očividno je to pridržano cerkveni ustavi. Gre pred vsem za sodelovanje zastopstva cerkvenih občin pri postavljanju parohijskega svečenstva.
III.	Cerkev, šole in verski pouk v njih.
Verski pouk v državnih in privatnih šolali se bo po odredbah dotičnih šolskih zakonov vršil v soglasju s pristojnim cerkvenim ob-lastvoni. Učne načrte za veronnuk predpisuje formalno sicer pristojni minister, a pri tem se mora ozirati na predloge arlujerejskega saboru o potrebah verske vzgoje. Za učbenike o vero-nnuku je potrebno odobren je sv. sinoda, stalnega odbora episkopov pod predsedstvom patriarha, drugače pa velja tudi za te knjige zu-kon o učbenikih.
Na državnih osnovnih šolali bodo delili veronauk kvalificirani parohijski svečeniki ali pa posebni veroučitelji (kntchetje) v smislu zakona o narodnih šolah. Kjer bi po določbah tega zakona ali drugače ne bilo mogoče, da deli pravoslavni veronauk svečenik ali poseben katehet, bodo vršili veronauk pravoslavni učitelji dotične šole.
V vseh narodnih šolali postavlja veroučite-lje-svečenike minister prosvete izmed kandidatov, ki so predlaguni od pristojne cerkvene oblasti. Veroučitelje na ostalih državnih — srednjih in strokovnih šolali — postavlja pristojni minister izmed kandidatov, ki predlože poirdilo pristojne cerkvene oblasti o sposobnosti, da predavujo veronauk na srednjih šolah. Te veroučitelje premešča in razrešuje dolžnosti pristojni minister po odredbah šolskih zakonov.
Ta četrti odstavek čl. 17 odgovarju drugemu odstavku š 43 zakona o narodnih šolali. Tudi parohijske svečenike bo jiostavljal kot veroučitelje minister prosvete dasi bodo plačani ali od verske občine ali pn od staršev.
Za veroučitelje-svelnjiike, ki prihajajo v poštev ako roditelji ne žele verskega (louka svoje decc jio duhovnikih ni predpisana po-
1 Osebe, ki so bile udeležene na voiitvi prvega patriarha v Jugoslaviji so navedene \ mojem Ccrkv. pravu I. izd., sir. 210, kier !«• kratko opisan ludi volilni postopek.
sebna missio cnnonica (§ 43 odstavek 1 zakonu
0	nu rodnih šolali).
Nu privatnih šolah |>osfavljajo veroučitelje šolska vodstva po odobrenju jiristojnega ejii-skopa.
Cerkvenim oblastvom ji- priznana pravica, da prekličejo odobritev onih veroučiteljev, ki vrše svoj nalog v nasprotju z načeli pravoslavne vere ali ki j)o načinu svojega življenja in delovanja nc odgovarjajo dolžnostim verouči-tclja. Manjka pn določilo, da mora v takem primeru tudi pristojni minister izvajati posledice ])o šolskih zakonih. Zadnji odstavek S 43 zakonu o narodnih šolah nc daje za to dovolj-no garancije.
Čuvanje nad soglasnostjo predavanj na bogoslovnih fakultetah državnih univerz s pravoslavnim verskim učenjem pripada sv. arhijerejskemu sinodu, ki ima v primeru dokazane neskladnosti pri ministru prosvete pod-vzeti potrebne mere, dn se soglasje ujiostavi. Profesorji in docenti na bogoslovnih fakultetah se izbirajo po zakonu o univerzah, toda pred imenovanjem mora biti njih verska sposobnost po oceni sv. arh. sinoda potrjena (čl. 18).
Cerkveno-avtonomnc duhovne šole (n. pr. bogoslovja v Sarajevu, Cetinju, Prizrenu in Sr. Karlovcih) stoje pod upravo In nadzorstvom cerkvene oblasti. O ustanavljanju takih zavodov odloča sv. arh. sabor, ki določi tudi učni načrt in razpored predavanj, nas'avlja in odstavijo učitelje, vzgojitelje in upravnike. Minister prosvete odobri ustanovitev in učni načrt in izvaja vrhovno nadzorstvo tudi nad temi šolami. Neposredno nadzorstvo nad njimi pa izvaja episkop. v katerega eparhiji se nahajajo. On poroča o njih sv. a. sinodu in mu stavi predloge glede imenovanja in razrešavanju osobja (čl. 19).
Glede šolskega vprašanja se v obče lahko reče, da je cerkveno stališče v okviru šolskih zakonov s strani države lojalno upoštevano.
IV. Imovinska in finančna samostojnost srbske pravoslavne cerkve.
Juristično in pravnopolitično so najpomembnejši oni členi zakona, ki se tičejo cerkvene imovinske in finunčne samostojnosti
Po čl. 9 bo krila cerkev svoje potrebe s sledečimi sredstvi:
1.	iz dohodkov cerkvenih posestev (dobam) in fondov;
2.	iz dohodkov od državne odškodnine (naknade) v smislu čl 22;
3.	iz cerkvenih taks jio čl. 12;
4.	iz posebnih deležev na dohodkih samostanske in cerkvene imovine;
5.	iz državne podpore po čl. 21;
6.	iz cerkvenih davščin po čl. 10 in 11.
Pravica razpisovati cerkveni davek pristoja
patriaršiji, eparhijam in cerkvenim občinam, jc pa samo subsidiarna, ako dohodki, navedeni pod 1—5, za pokritje vseh potrebščin ne bi zadostovali. Pobiral se bo davek v iljiiki d >-klade na neposredne davke, ki so v plačilo predpisani prnvosluvnim davčnim obvozancem. Sklep na razpis tega davka donesejo organi, ki bodo v to po cerkveni ustavi poklic.tni, za veljavnost pa je potrebna odobritev ministra financ v sporazumu z ministrom pnvde izvzemši primer, da razpišejo ta davek v bliki največ tO odstotne doklade v cerkveni ustavi določena zastopništva cerkvenih občin tako, da predstavljajo oni. ki so zanj glasovali, 75 odstotkov davčne moči v občini. Pod tem pogojem zadostuje za veljavnost odobritev skledo po nadrejeni cerkveni oblasti (čl. lo/.
Cerkvene doklade pobirajo državne davčne uprave istočasno z državnimi davki in jih odvajajo tromesečno pristojnim cerkvenim eb-lastvom (čl. 11). Katera so ta oblastva, v zi-konu ni povedano, ne more pa biti dvomljivo da bodo to v cerkveni ustavi določani ->igaui cerkveno imovinske samouprave cerkvenih občin, eparhij in patriaršije.
Čl. 12 predvideva posebne takse ?a službene posle cerkvenih oblastev si u jerarhiskom
1	u samoupravnom delokugu«, ki bodo urejene v posebnem pravilniku, o.k,'>renem od ministra pravde v sporazumu t ministrim financ. »Ovn se taksa naplačuje u korist srbske Pravoslavne Crkve«.
(Dalje)
Tomo Zupan - devetdesetletnik
Danes praznuje v svojem idiličnem gorenjskem tuskulu devetdesetletnico svojega rojstva markantnu osebnost naše j>olitične in kulturne zgodovine ter vzorni slovenski duhovnik — železu o m a š 11 i k 111 o n s i g 11 o r T o 111 o Zupan, ena izmed redkih živih prič in kronik, skoro bi rekli vse novejše slovenske zgodovine.
uveljaviti tudi v politični areni. Po enninštirk desetletnem službovanju je stopil v šolskem letu 1904/5 v zasluženi pokoj in sc umaknil v svoj gradiček Okroglo nad Kranjem. Neutrudni starček jia niti tu ni držal križem svojil: rok, temveč sc je ves jrosvetil raziskovanju življenja svojega velikega sorodnika Prešerna ter zbral zanj mnogo dragocenega gradiva, ki
Že sam njegov življenjepis, kakor je brez j je deloma žc objavljeno, deloma pa ga še lira-burnih zunanjih dogodkov, nam razgrinja pred ni jubilant.
očmi vso ono velevažno dobo iz naše preteklosti, v kateri smo se izoblikovali Slovenci iz skromnega kmetišKega ljudstva v samostojno narodno individualnost. Rodil sc je naš jubilant 21.de'cembrn 1839 v Smokuču pod Stolom kot sin iinovite gorenjske kmetiške korenine, torej v dobi, ko je še živel njegov veliki sorodnik dr. I'ranče Prešeren, ko v naši javnosti Bleivveis še niti nastopil ni in ko je držala naš narod šc trdno v svojih reakcionarnih pesteh železna jjolicijska roka kneza Mettcrnichu. Že kot šestletni deček je zapustil mali Tomo udobni očetov dom ler odšel v ljubljanske šole. Fu je bil med najboljšimi učenci in je prebil zrelostni izpit z odličnim uspehom tistega leto, ko jc nepozabni koroški rodoljub Anton Janežič še le začel izdajati prvo slovensko literarno revijo »Slovenski Glasnike, namreč letu 185S. Več let je bil gojenec ljubljanskega Alojzije-višča. ki ga je vodil tedaj Zupanov najožji rojak, kanonik .11 poznejši škof dr. I. J. Pogačar. Po maturi jc vstopil v bogoslovje in pi-l dne 14. sušen 1863 v domači brezniški župni cerkvi svojo novo mašo. To se je zgodilo torej še v časih, ko se jc v Avstriji bil večletni boj med centralistično in federativno ureditvijo države. Zmagal je centralizem, ki jc jioložil državi smrtno kal in tedaj je bil Zupan že profesor veronauka v Kranju, kjer je poučeval tudi slovenščino. Tu je ostal polnih 16 let in se vrnil v Ljubljano šele jeseni leta 1879.. ko je prevzel avstrijsko državno krmilo grof Taaffe, ln reši Avstrijo propada, do katerega jo je pri-vedel brezobzirni centralizem nemških Liberalcev, ki je kratil tudi nam Slovencem naj-elemcnturnejšc narodne pravice.
Ljubljanska leta so nam šele ustvarila Tomu Zupana, kakršnega se spominjamo danes z vso hvaležnostjo in spoštovanjem, to je kot enega najzaslužnejših slovenskih vzgojiteljev. Kot profesor veronauka in slovenščine nn ljubljanski gimnaziiji je Zupan tekom četrtstoletja svojega službovanja nu tem zavodu vcepljal tisočim in tisočim mladih src ljubezen do rodne zemlje in materinega jezika. Znatni del tedanjih profesorjev jc bil zvest izvrševalec volje vladajočega protislovenskega duha, ki je vel iz vladnih pisarn. Te so dijaki naravnost sovražili, s tem večjo ljubeznijo so se pa oklenili onih učiteljev, ki so znali navzlic Slovencem sovražnemu duhu in ob neprestani nevarnosti za svojo karijero vzgajati v mladih in dovzetnih dijaških dušah ljubezen do tega, kur je v vsakem nepokvarjenem značaju najprvot-nejšega, to je do lastnega jezika, in naroda, .šc lepšo priložnost je našel za tu svoj plemeniti vzgojiteljski poklic kot vodja Alojzijcvišča, katerega vodstvo je jrovcril leta 1881. Zupanu škof Pogačar. Tu je prišel v še neposrednejše in intimnejše stike z mladimi dijaki in lahko rečemo, da je v znatni meri Zupanova zasluga, če se bo blestelo ime ljubljanskega Alojzijcvišča večno v kulturni zgodovini slovenskega naroda. Celo vrsto najodličnejših kulturnih delavcev je namreč vzgojilo Alojzijevišče našemu narodu in tamošnje »Domače vaje«, ki jih je Zupan s tako ljubeznijo negoval, so bile prva vadniča najzaslužnejšim slovenskim pisateljem. Seme, ki ga je sejal tu in raz gimnazijski kateder veliki idealist Tomo Zupan, je jiadalo na na jplodncjša tla in ogromni vsestranski napredek, ki ga je dosegel naš slovenski narod na prelomu stoletja, je v veliki meri izšel ravno iz teh Zupanovih dijakov. Da bi nam dal Bog še mnogo takih vzgojiteljev!
Najzaslužnejše torišče blagoslovljenega Zupanovega delovanja je nedvomno v vzgojiteljskem jioklicu, ni pa to edino. Bil je eden izmed ustanoviteljev in nato skoro četrtstoletni predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je rešila na tisoče slovenskih otrok potujčenja, jako intenzivno in uspešno se jc udejstvoval na nabožno pisateljskem polju in skušal se. je
Darujte mene!
Vzemite me za sebe in za svo e prijatelje. Imeli bodete z menoj mnogo veselja.
Jaz sem božična doza kave Hag, umetno iz-de ana iz imitacije starega srebra. Ne povdarjam iz napuha svoje posebne prednosti: Ne razbi em se niti pokvarim, po izgledu sem lepa ter se lahko priporočam kot zelo praktična in fina posoda za hranjenje kave, čaja, sladkorja, riža i. t. d. Razen tega vsebujem še x/4 kg naiboljše in najdragocenejše kave Hag, — za vsakogar priporočljive kofeina proste zrnate kave. Stanem pa vendar samo Din 36'—
Obskrbite se pravočasno, po božiču me bode težko dobiti.
Na razpolago sem Vam v vsaki dobri trgovini kolonijalnega blaga. Ako ne, prosim, pišite na tvrdko
Kava Hag d. d., Tomašičeva ulica št. 4, Zagreb.
BOŽIČNA DOZA KAVE HAG
Razmeroma čil, zdrav in žiivalien praznuje zaslužni starček danes nu svojem Okroglem redek jubilej — svojo devetdesetletnico. Preživel jc, kakor smo že omenili, vso novejšo zgodovino ljubljenega 11111 slovenskega naroda od žalostnih Metternichovih časov, katerih edini sili.bul je b'la policija, preko l>ojev zn ustvaritev federativne zveze svobodnih avstrijskih narodov, neizbežnega propadanja an mronistič-no avstrijske stavbe, silnega dviga slovenskega naroda, ki se je izvršil i/, lastne notranje narodove sile proti volji vladajočih mogotccv, pa prav do veličastne zmage nezlomljivega osvobodilnega stremljenja letu 1918. in se celo desetletje čez. Naj 'r! božja Previdnost naklonita velikemu idealistu in rodoljubu še mnogo let zasluženega pokoju!
Mnsg. Tomo Zupan kol duhovnik in človek
Vitain voverat Ecclesiac ac patriac.
Življenje je bil jiosvetil Cerkvi in
domovini.
Ni lahko pisati o monsignoru Tomu Zupanu, ki ga pozna vsa Slovenija. Ako bi ga hvalili nad mero, bi žalili njegovo skromnost. Ako bi ga ne ocenjevali jx> pravici, bi mu kratili zasluge. Zato se hočemo držati srednje poli in tistega prepričanja, ki jc po naši sodbi pravo. Nikakor pa ne smemo prezreti tuko redkega jubileja, ki ga je učnknl naš slavljcnec 21. decembra, ko obhaja 90 letnico svojega rojstva, če bi šli molče inimo tega dogodku, hi nam veljale besede »Narod, ki ne časti svojih zaslužnih mož, jit ni vreden.«
župnija Breznica na Gorenjskem nam je dala že več imenitnih osebnosti: veleučenega Matijo Čopa. pesnika-prvaka Franceta Prešerno, ljubljanskega knezoškofu Krizostonin Po-gačarja in več drugih. Zgodovina bo uvrstila v njih število tudi Tomo Zupana. lakoj po ma.š-niškem posvečenju, ki 11111 ga je jiodelil knezo-škof Jernej Vidmar 14. marca 1863, so 11111 določili delokrog med mladino in ta poklic jc izvrševal vse svoje življenje. Bil je prefekt in jKizneje ravnatelj Alojzijcvišča ter profesor verouka in slovenščine na ljubljanski gimnaziji Nekaj let je poučeval tudi v Kranju. Neštetokrat jc prehodil |>ot od Alojzijevišča na Poljanski cesti do sedanjega Vodnikovega trga, kjer je stalo gimnazijsko jioslopjc. Noutrujeno jc delovni v svojem poklicu ter mladeničem kazal pot h krepostnemu življenju. Kakor jc bil sam duhovnik jj o volji božji in nravstveno brez madeža, tako je skrbel tudi za lepo vedenje diijnkov. Vedno jc gledal pred sabo smoter, da bi mladino vzgojil v narod poštenjakov. Zato 11111 gre velika zasluga kot v z g a j u t e 1 j u. Vztrajno si je prizadeval, da so njegovi učenci znanstveno napredovali. V Alojzijevišču je vsak večer z gojenci ]x>nuvljal to, kar so se morali naučiti do prihodnjega dne. Nereda ni mogel trpeti, koliko manj slabega vedenja. Odločno se je l>oril zoper surovost, ki se velikokrat pojavlja med mladino. S tem, dn jer versko-11 ravno vzgojil toliko mladine ter cvct naroda v šolski in cerkveni katedri vodil li krščanskemu življenju, ni sjiolnoval samosvoje duhovniške dolžnosti, temveč je kot do ber dušni pastir tudi veliko koristi) sveti Cerkvi.
O prostih dnevih je rad zahajal na deželo kamor so ga vabili kot slavnostnega govornika. Propovcdi je vse lično spisal ter prednašal v mirno in gladko tekočem govoru. Nekaj zvezkov prepovedi je izdal tudi v natisku.
Zupanov značaj bi kratko osvetlili /. besedami: P ros ve ta duha in plemenitost srca.
Želel je jio vedno večji znanosti 111 jiopol-nosti v vseli strokah. O tem priča njegova kn jižnica, ki bi jo primerjal malemu vseučilišču. Nabiral jc knj'ige, kjerkoli jc izvedel za nje. Posebno bogato zbirko ima v starih, žc redkih slovenskih izdajali. Rad se je bavil tudi s cerkveno umetnostjo, o kateri jc marsikaj pisal v »Zgodnji Danici«. Poleg drugih predmetov hrani kot vesten konservntor več zgodovinsko važnih sj>oinenikov, ki bi delali čast vsakemu muzeju. Izmed prirodnili znanosti mu jc najljubša botanika. Splošno izobrazbo si je razširil s potovanjem po oddaljenih krajih. Kol poseben častilec sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena tudi njegova kapela nn Okroglem, je obiska I Vclcgrad nu Moravskem in kru ljevo Prago, ogledoval razna mesta Nemčije sc sprehajal po Parizu, počastil ajjostolska prvaku v Rimu in obiskal sv. očeta. Najrajši je seveda hodil po slovenskih pokrajinah. Priliko 11111 je dajala Ciril-Metodova družba. Kot njen dolgoletni velezuslužni predsednik se jc seznanil z vsemi večjiimi kraji nn Kranjskem, štajerskem, Koroškem in Primorskem. Zelo se je zanimal za koroške Slovence. Posebno sta 11111 bili pri srcu slovenski šoli v šcnl nijiertu pri Vclikovcu in Šentjakobu v Božu. Prehodil je v spremstvu svojega bivšega učenca tudi druge kra je nemško in slovenske Koroške. Ni jc skoro doline v Korotanu. kamor hi ne bila stopilo njegova noga. Hodil je večinoma peš in si « tem še bolj utrdil zdravje.
Kaj bi zapisali o plemenitosti srca? Plemenit ali blag človek je tisti, ki zahteva, nuj-sibo karkoli, od sebe in lic od drupih, tisti, ki nravi: »Rožice so za tebe. trnje za mene.« Na?
■ilnr ce je žrtvoval zn druge, zato mu pot m bila ixisuta s samimi cveticami. 1'oda ohranil
Želodccčreva
čisti ugodno, naglo, brez bolečin
Otroci malo, odrasli veliko žlico. V lekarnah in drogerijah 1 znvoi Din 4
je v vseh viharjih hladno glavo iu mirno kri. V njegovem življenju opazujemo uuierjeiiost iu samostojnost. Tino vedenje oblekel brc/, graje, prijetna skladuost v govoru, značilen rokopis, skrbno sestavljen slog, seinuuju nekoliko težje utnljive, toda jk) vseli pravilih slovnice zgrajene periode: — vse jo tipično pri tem izrednem gospodu. Povsem mirnega značaja ne pozna razburjenju ter ohrani mehko besedo tudi takrat, ko hi se k k. drugi v enakem slučaju ne mogel premagovati. Česar ne razume s pametjo, razume < srcem. S silo ni prepričeval nikogar, ker prihaja dobra stvar s tihimi koraki. Če je prišel v nasprotje s ko-murbodi. od dozorelega moža vendar ne moremo zahtevati, da bi vsi tako delal kakor delajo drugi. Idealov pa tii izgubil nikdar: blagor ni, da še sedaj živi v njih. Nuj se ua hvaležno spominjajo vsi. ki «o prejeli od njega kako dobroto. In tel) tli malo.
Pred nami leži torej knjiga ki ima prvo strau in So v »I i ko drugih popisanih strani. Nima pa so konca, ki ga tudi ne želimo lako kmalu. Častiti monsignor je še vedno na delu, zakaj on še ni star. Marljiv človek jo vedno svež, le nedelavni se starajo.
Črtica, ki smo jo tukaj napisali, ni zgodb« iz novejšega časa, temveč iz preteklih desetletij. kolikor pa je starejša zgodba, toliko |<-resničnejša. Čas je namreč zaščitnik resnice, ali — kakor pravi francoska prislovica —: le temps protege la verite. Kar je novo težko ocenimo, ker ;c nimamo zbranega gradivu iu ne po z n u mo posledic, ki so nastopile še le no dogodku. Zato mislimo, da ji v pričujočih kratkih potezah označena sodba ki ji tudi poznejšu zgodovina ue bo mogla o|>orekati.
Vam pa. prečastiti monsignor izraža ob ti slovesni priliki slovenska domovina svojo hvaležnost za vse. kar ste storili in trpeli zanjo. Ako so Vam morebiti že Rojenice ob Vaši zibelki v Smokuču na Gorenjskem -t-decembra 18*59 prisodile sto let, prosimo še posebej, unj Vam dobrotljivi Bog nakloni še eno dekudo k devetim, da se Slovenci ne bomo ponašali saino s težo Vaših zaslug, temveč tudi z neobičajno visokim številom Vaših let med nami!
Pod snežno odeto
Ljubljana, 20 decembra.
"■»kolo točno z nastopom Koledarsko zime, je nustopila v Ljubljani ludi resnična ziinn. Snežilo je. Že prej so ljudje, ki so prihajali s hribov in iz posameznih dolin, pripovedovali, da jc pri njih /o dovolj snega, tako v Selški in Poljanski deliui, okrog Kuina, v ciikniški in loški dolini ter seveda po Gorenjskem. Sneg jc takorekoč oblegal Ljubljano dokler je res ni zavzel. Že v noči nn četrtek in v četrtek sam so padali posuniezni kosmiči, ko pa so sc danes zjutraj zbudili ljudje je bilo snega ?c ped debelo. Tla so bila suha iu sneg sam jc bil suh. tako. da se je v legel [>u vsem mestu kot mehak puh. kolikor ga niso seveda ljudje že shodili. Črcz dun je pihala prava kraška burja in odnašala ljudem klobuke, prinašali pu je sproti nove kosmiče krhkega suhega snega.
Poročila iz drugih krajev poročajo, da ic tam že v četrtek zapadel sneg. Če izvzamemo torej južno Dalmacijo, je v Ljubljani Micg zapadel najzudnje v vsej državi.
Med Ohridom in Skopljem je zapadlo že toliko snega, da je onemogočen tam vsak avtobusni promet, li i to l j in Ohrid sta odrezana ->d sveta. Velike težave je sneg povzročil na progi Zaječur—Knjazcvac. V Vojvodini jc v četrtek zapadlo za pet centimetrov snega.
Pred dnevi je vladalo v Mostarju še prekrasno pomladansko vreme. Predvčerajšnjim pa je temperatura naglo padla. Po hribih |o zapadel sneg, po dolinah pa je zavladala hu la burja. Burja je bila posebno silna v Mosta rju, kjer so slabotni ljudje celo niso radi nje tipali preko mostov. Neki voz. ki je prevažal pohištvo več uradnikov, jc sredi mosta Mujngc Koma-•line naglo zgubil svoje breme, ker je veter pometal vse pohištvo v Neretvo.
Proga kurlovec—Split, (o |C liška proga, j" v vsej državi menda najbolj izpostavljena snežnim zaprekam, V spominu je šc, da jc iiil lani promet, več tednov ustavljen radi snežnih žametov. Koinaj pu jc sedaj zopet zapadel sneg, zopet poročajo o velikih ovirah s katerimi sc ima l>oriti ta proga. Snega je zapadlo na postajah 30 do 40 cm, ua odprti progi on do pol metra. Temperaturi znaša —	Pro-
met so v sredo še omogočili snežni plugi 11 železniška uprava trdi, da zaenkrat še ni nevarnosti zn promet.
Nu progi Betgrud— Pogreb jc vladala v sredo ponoči huda burja in so imeli brzovlaki do dve uri zamude.
Iz zgodovine delav. zavarovanja
so na lažji pot, po kutereui prih.uajo bolezenske kali v nase telo V »av^m« s« bode'e naihžjc Uiivr rali iinlioda ifi!' nemo in bvičiii1 v yiiu, ču bote redno rab li „ANA00T" pu«t>lie dr \Viinderja, Dobivajo se v vseh lekarnah. Varui'e se izdelkov, Iti v zaduiem času imitirajo ANACUT-pastiije.
Iz vprašanja o razmerju med delodajalcem iu. delojemalcem, o načinu iu trajanju zaposlitve in po zahtevi raznih zaščitnih odredb jo nastalo socialno vprašanje, ki je najvažnejše vprašanje današnjega časti.
Ker ]>;i tudi delavstvo ni Ostalo hladno napram uoveinu načinu izrabljanja ler je stavljalo svoje zahteve po zboljšanju in zaščiti potom močnih organizacij, so bile razne države prisiljene, da uvedejo zaščito delavstvu z zakoni potom prisil nega zavarovanja.
Prvi začetki soc. zavarovanja
v bivši Avstriji se nahajajo v odredbah poselskega, reda b. 1. 1820. V poselskem redu je bilo odrejeno, da se mora gospodar-delodatalec brigati za obolelo družino uajniauj 1 tedne.
Z dvorskim dekretom iz 1. 1837. je ta odredba določena tudi za tovarnarje, obrtnike in trgovce, katerim je nalagal zdravljenje njihovih delavcev, pomočnikov in ostalih nameščencev
Hud M-ski zakon iz 1. 185-1 uslauavkja bra-tovske skladnice., ki so imele dolžnost brigali se za medsebojno pomoč v bolezni, starosli in onemoglosti
Obrtni red iz 1. 18oi>. pa ustanavlja podjetniške in zadružne bolniške biagijne
Z zakonom o društvih je dovo-ljeno ustanavljanje dobrovoljnih udružeuj. ki bi se imela ba-viti z. medsebojno pomočjo v bolezni, smrti itd. Ta zadruženja so sc kasneje razvila v razne podporne blagajne.
Z zakonom 1800 1 se ureja jamstvo za odškodovanje nesreče, ki bi se pripetila na železnici.
Z reformo obrtnega zakona se razširja delokrog podpornih blagajn, odgovornosi za odškodnino nastale nezgode.pa se ureja zu vse poslovne nezgode.
Vse to uredbe iu zakoni po -o bili silno maJo upoštevani, veljali so le za majhen krog prizadetih in radi lega ue moremo še govoriti v tistih časih o socialnem zavarovanju.
Temelj socialnega zavarovanja sht v naših krajih zakon o neztrodnem zavarovanju delavcev "28. dec. 18*7 in zakon o bolniškem zavarovanju delavcev 30. marca 18S7 Poslej smo mogli govoriti šele o socialnem zavarovanju.
S tem smo dobili pravzaprav G tipov bolniških blaga jen:
1. Okrajne bolniške blagajne. '2. podjetniške bolniške blagajne. 3 stavbne bolniške blagajne, 4. zadružne l>oln blagajne. 5. društvom; bolu. blagajne. (>'. bratovske skladnice.
Pozneje so se ustanovile tudi vajeniške bolniško blagajne, katere sc pa niso obnesle in so vsled tega kmalu prestale poslovati Prva Okrajna bolniška blagajna jo zavela poslovati v Ljubljani iluo I. avgusta 1889 v prostorih v Stari Kresiji v Spilalskih uliclr. oziroma v Medurskili ulicah št. 3 nasproti škofiji (sedanja Lingarjevu ulica) Število zavarovancev jd znaštiUi 2666 in podjetnikov pft G00. V	,	%
Nepregledna razcepljenost bolniškega aav^.S ruvanja na številne blagajne z maloštevilnim članstvom je dokaz, da se tedaj bolniškemu zavarovanju delavcev še ni polagalo dovolj pozornosti in važnosti. Namen, kateri se .je zasledoval s takimi bolniškimi bl"gnjnami. je bii omogočiti eksistenco bolnim delavcem za ^dtovo Sobo ('20 tednov) ler preskrbeli jim najpotrebnejšo zdravniško pomoč in zdravila.
Ko ve potreb
Ta sistem' bolniškega zavarovanju je obstojal pri uas do prevratu
Zahteve, katere so so začelo staviti ua bolniško zavarovanje, so bile take vr-ie. dj jim stari sistem bolniških, blagajn nikakor nt mogel zadovoljil V prvi vrsti je biio treba dali zavarovanemu delavcu poleg splošnega zdravljenja ludi še ■specijalno zdravljenje, katerega- do tedaj niso nudile bolniške blagajne. Nadalje je bilo treba mislili v dorutnih gospodarskih povojnih razmerah na ekonomijo zavarovanja. Glavni imn en bolniškega zavarovanja, kakor tudi vsakega drugega zavarovanja ne obstoji v tem. da se obolelemu članu preskrb; potrebna podpora (kurativno zavarovanje), ampak v tem da se umrljivost zavarovancev zboljša in omeji na minimum (preventivno zavarovanje) Pri tem ima koristi v prvi vrsti delavec, ker v. slučaju bolezni nuna in ne more imeli dovoljue kompenzije za izgubljeno zdravje in delazmožnost iu v drugi vrsti pa tudi celokupno narodno gospodarstvo, ker preventivno zavarovanje povzroča manjša bremena kakor pa kurativno zavarovanje Poleg lega je bilo treba mis'iti ua redukcijo upravnih stroškov in celo vrsto drugih prednosti modernega zavarovanja.
Okrožni urad za zavarovanec
To zahteve so bile povod, da so se začele posamezne bolniške blagajne, katerih je bilo v Sloveniji po prevratu nad 70, spajati v Okrajno bolniško blagajno zn Slovenijo v Ljubljani, katera je prešla ua podlagi zakona o zavarovancu delavcev od 14. maja 1922 z dne 1. julija 192'.: v Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Na ta način je dobilo delavstvo močno zavaiovaluo institucijo, katera je v posameznih mesecih že dosegla iti prekoračila 100.000 članov, kar je naravno.-! ogromna številka, napram številu članov bivših bolniških blagajn. Tako velika institucija je v sluini nuditi članom In njihovim svojcem vsako specijalno zdravljenje, ki ga zdravniška veda pozna: rontgen, višinsko solnce, pnevmiaornks, fizikalno zdravljenje ild. itd.
Kol posebno in bistveno razliko je treba n,>-rrla.-ili to, da O UZD skuša vsakega bolnika čim teineljitejše izlečiti in sicer ludi tedaj, ako lako zdravljenje povzroča večja bremena. V tem cilju se je podaljšala pravica do podpor od 2(5 ua 5? tednov V tem cilju S" prioritetno pošiljajo bolni člani knKor ludi njihovi svojci v bolnice, sanntorije. zdravilišča, kopališča itd in šele v drugi vrsti se pod pirajo bolniki z denarnimi sredstvi (hrananmi. porodnimi ild, kater a so tudi večja kot preje) I. j. v slučaju kratkodobnega obolenja, katero ni nevarne. se daje hrana rina, v slučaju daljših in ne-
varnih oboleuj pa se pošiljajo člani v zdravilne zavode, kateri hitreje in uspešneje zdravijo. Glavni namen OUZD-a je vsepovsod čimpreje usposobiti vsakega bolnika zn pridobi vanje in ga tako zopet vrniti produktivnemu delu.
Služba soc. zavarovan!a
.lamo je, da si je OUZD vsled lega pridobil u,-primerno ve&ji vpliv iu ugled v javnem življenju Svoječusno je ptcvladnvulo uuziruuje hi javno mnenje, dn ro zdravniki, kakor tudi uradniki bolniških blagajn manj sposobni in manj vredni, ker samo tisti gre k bolniški blagajni, kateri ni za drugo rabo Dane? ni več tega. Najboljši zdravniki, najboljši specialisti ln tudi najboljše uradništvo je prišle v službo socljulnega zavarovanja.
Tudi v slučaju preventivnega zavarovanja je napravil OUZD velik korak naprej Sistematični pregledi obratov in delavnic, predavanja in slike o preprečevanju obolenj in nezgod so sMno zmanjšale nevarnost obolenj in nezgod Kot konkreten številčni primer navajamo saino dejstvo, da je število vsakoletnih smrtnih obratnih nezaod padlo pri nas od 7 na 5 slučajev pri 10.000 zavarovancih.
N zgodno zavarovanre
Naziranje o nezgodnem zavarovanju je bilo od vsega začetka pa I o danes bistveno različno od ir-zorov o bolniškem zavarovanju. Odgovornost za škodo, katero povzroči stroj — ki |e delodajalčeva lastnina —■ delavcu med delom, se je pripisovala izključno delodajalcu, ako delavec ni namenoma povzročil nezgode. Prvo nezgodne zavarovanje delavcev je obstojalo v tem. da se je naložila podjetniku dolžnost poravnali š»kodo delavcu, ki je pretrpel obratno nezgodo. Ker pa vsak posloda-jalec ne zmore lako visokih odškodnin, so bili podjetniki prisiljeni zavarovali delavce, zaposlene pri posebno nevarnih obratih, pri privatnih zavarovalnicah Kmalu so pa prišli .io spoznanja, da je privatno zavarovanje bodisi za bolezen bodisi za nezgodo predrago Vsled lega so s<• ustanovile posebne delavske zavarovalnice zopet nezgode, pri katerih so bili zavarovani samo industrijski delavci. od obrtnih delavcev pa samo tisti, ki so zaposleni pri strojih. Prve delavske zavarovalnice zoper nezgode so začele poslovati I uov 1889 Delavstvo na Kranjskem je bilo zavarovano pri tržaški iu delavstvo na Štajerskem pa pri araški delavski zavarovalnici Prispevki za nezgode so obremenjevali tako kol danes samo delodajalec
Po prevratu so je ustanovila v Ljubljani Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode-, kalem je po zakonu od 2S. dec. 1877 (drž zak ši. 1 iz 1888) poslovala do 1. julija 1922 S tem datumom se je začelo pri nas izvajati poleg bolniškega ludi nezgodno zavarovanje po citiranem zakonu od 14. maja 1922. kateri pa uudi znatno višje podpore. Tako n. pr znaša 100% nezgodna renta cel zavarovani zaslužek ponesrečenega delavca, medtem 'ko ic poprej znašala samo %.
Kaj nudi bolniško zavarovan e
Pregled o poslovanju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani
Dne 1 nov. 1929 je bilo pri uradu zavarovanih 69.215 moških in 81.880 žensk, skupno 100.545 članov.'
Urad imn v svoji službi 111 • zdravnikov; od teli jo 23 zdravnikov nameščenih v umbulaloriju v Ljubljani; zdravnikov specialistov imn urad 1-1 Dnevno se izvrši za člane ca. 270 ordinacijskih ur. Na mesec se predpiše povprečno 20.000 rc-ceplov.
Urad ima svoje nmbulatorije v Ljubljani, Mariboru, Celju.* Ptuju in v Kranju. Posvetovalnice zn matere ima v Ljubljani, Tržiču in v Mariboru. Poleg lega se nudi pri privatnih zdravnikih članom zdravljenje z dintermijo, kremensko svetilko in ronlgenom.
Na tuberkulozi bolno člane je pošiljal urad v sledeča zdravilišča (od 1. januarja 1929 do 31. oktobra 1929)! 1 Golnik 91. '2. Klenovnil? 84 3. Brestovae 10. 4. Topolščica 2. 5. Kraljeviča 7.
0.	Lipik 3.
V toplice k- bilo poslanih od 1 jan 1929 do 31. okt. 1929: 1. Varaždinske toplice 17, 2. Dolenjske toplice 10, 3. Čaleške toplico 8, 4. Kra-pinske toplice 7, 5. Splitske topPce 1. 0. Slatina-Rndenci 1
Urad poseduje tudi lastno okrevališče .Jadran: na Rabil. Upravo okrevališča vodi tuk. urad, ter se sprejemajo vanj člani vseli okrožnih uradov. Tule. urad je poslal v času od ! jan 1929 do 30. okt. 1929 v okrevanje 140 članov. Urad je v
1.	1928 izdal za zdravilišča in kopališča 2,959.534.60 dinarjev.
Stroški urada v boluirali so znašal' do 1. nov. 1029 zi člane in svojce Din 4,155-000 V lelu 1028. je izdal urad za oskrbo v bolnicah zn člane Din 4,571.801 09, za svojce Din 1.120820 43.
Za zdravila je izd d urad do 1. nov 1929 za člane in svojce Din 2,707.000. V 1. 1928. je izdal urad za zdravil, čl. iu sv Din 3,422.697.96,
\jqio|qrujcnv]
V^kjc. -Kupuja^«?/ V DROCSRIH • SR6G0R1C •/
VlUBUANA - PREŠESKOVM/
V	I. 1929. je bilo do 1. nov. 1929 izplačanih liorodnin: a) na po rod n in i za člane in svojce Din 1,715 000, b) na otroški opremi za čl. in sv. Din 1,768 000, c) na babiškib honorarjih za čl. in sv. Din 707.000 V letu 1928 je urad izplačal na porod n in i zu članice Din 1,563.115.30, za svojke Diu 216.517.40. V letu 1929. do 31. okt. 1929 je bilo 875 porodov članic, v istem razdobju pa svojk 2957.
V	čistilnem kopališču urada v Ljubljani se jc do 31. avg. 1929 kopalo 27 856 oseb.
V	letu 1928. |e urad izplačal na hranarini Din 11.288.644 54. Do 31. avg. 1929 je urad Izplačal na hranarini Din 8,812.546.88 V letu 1928. jc obolelo 39.514 članov Tem obolenjem odgovarja 943.886 podpornih dni. Povprečno je dnevno v sta-ležtt 2200 bolnikov.
40 let zavarovan
Ne samo bolniško zavarovanje, tudi zavarovano delavstvo praznuje danes 40 letnico obstoja bolniških blagajn. Ldcn od zavarovancev je sedaj že 40 let zavarovan. Je to Ivau t' ert, pekovski pomočnik v Mengšu. Rodil se je IS. juliju 1808 v Ljubljani in pristojen je v Iško vas. C ujmo ga, kaj pripoveduje satn o sebi:
-Setli pekovski pomočnik Zavarovan sem od prvega dne, ko je zuvaiovnn.te stopilo v veljavo, delal se pu že preje. Izučil sem se pri pekovskem mojstru B o 11 č u r j u v Ljubljani, a učno spričevalo, ki datiia iz leta 1880 hranim šc danes. Pozneje sem služboval pri različnih pekovskih mojstrih v Ljubljani, u sedaj službujem že mul 10 let v Mengšu pri pekovskem mojstru Deželi.
V vsej dolgi 40 letni dobi nisem prejel nobenih denarnih ali bolniških podpor Kljub naporni nočni pekovski službi sein še dokaj zdravili vesel iu rad plačujem šc uaprej prispevke, saj vem da so namenjeni dobremu namenu. Plačeval bi jih šc 40 let. samo Bog mi daj ljubo zdravje m delazuiožnosti za delo.*
Iz trboveljskih revb ev
'Trbovlje, 20. dec.
Pretresljiva novica je krožila v četrtek proti večeru po Trbovljah Obesila se je 2H letna posestniea in gostilničarka Pavla Brcgar, vulgo 1'odmejska. Žena iz dobre in poštene hiše doma, je prevzela z možem lansko leto zelo zadolženo posestvo. Se bolj sta se pa zadolžila, ko sta bila primoiana zidati novo liišo, v kateri je bila gostilna, ker je bila prejšnji po plazovju razrijvjina. Zraven pa staru pesem: alkohol' lo jc nesrečno žensko spravilo v nesrečno smrt.
Na sv večer se nobenemu gostilničarju no bo izdalo dovoljenje za prekoračenje policijske ure. Iislim pa, ki so dovoljenje Ze dobili, jc hilo preklicano. Prav j t: lako'
Mladeniči, rojeni I. 1905 b, 7, 8. 9 in 1910, ki niso pristojni v občino Irbovlje, bi pa radi bili v Trbovljah pri naboru, nuj se zglasijo meseca januarju v občinski pisarni pri vojaškem referentu, cla v ložo tozadevne prošnje.
Požar v Gortčanah
Preska, 19 decembra.
Danes opoldne je pogorelo gospodarsko poslopje, hlev in hiša Andreja Jenka, Goričane št. 23 ravno nasproti tovarne. Vnele so se saje v dimniku pri kotlu za živino Ker je bilo vetrovno, ni bilo mogoče poslopij obvarovati. Živino in opravo so rešili. Goreti jo začelo, ko =o ravno domači sedli h kosilu.
Slosn -Qw k si fiicfii
odstranja bolečine
Preti otrdelosfi udov
'	" .........1 ■■■Jl mmmmmmmmmmmmmmmmmmm m 11 laiMaMnnaM laaiiiiMannmHniHHMi«
Mala količina »Sloan«-ovega Linimenta Imasti), namazana na obolelo mesto, ublažuie bol in pomaga.
Nepotrebno ie utiravanie; ta mast se sama vsesa v kožo, ublažuie bolečine ori otrdelih udih, boleznih mišic in živčevja, hladi Dri vnetjih in odstranjuje vsako sled otrde'osti >n bolečin.
Uporabljajte „Sloan"-ovo mast proti revmatiz-nou, bo1ečinam v križu, išiiasu, bolečinam hrbta, bolečinam distorzije in kontuzije.
Generaln zastopstvo MlSKOVlC & COMP. Beograd - Saiadevs><a 70
Dobiva se v vseh lekarnah ta rirogerijsh
Zibelka ameriške Slovenije
O naših v Minnesoti
C h i c u g o, o. dccembra.
V	todnjeni članku sem na kratko predstavil čitateljem »Slovenca« slovenske podporne organizacije v Ameriki. V prejšnjih člankih pa sem opisal skromno in na kratko nekatere večje slovensko naselbine. Vse to je potrebovalo ogromnega [teta in požrtvovanja naših ljudi, da se jo ustvarilo v dobi, ki šteje 80 (to 40 let, torej še pol stoletja no.
Ameriška Slovenija ima pa še številno svoje naselbine, v katerih živi različno število naših ljudi, v enih več, v drugih manj vse križem od Atlantika do Pacifika, gori od širne Kanade pa doli do mehikanskega rta. Težko je, če jo v 4« državah Združenih držav katera, ki bi nc imela kakega našega rojaka v svojih mejah.
V	državi Minnesota, državi tisočerih jezerov, je tekla zibel Ameriški Sloveniji. V Broek\vay pri sv. Štefanu v Minnesoti je najstarejša slovenska naselbina. Prvi rojaki so prišli semkaj okrog leta 18(55. rodom z Gorenjsko od Bleda, Gorij in Dov-jega. Začeli so s kmetovanjem in nastala je tam larmarska kolonija. Rojaki so si s trdim delom in ogromnim trpljenjem ustanovili trdne kmetije in jKistali samostojni neodvisni gospodarji. Tu gospodari zdaj večinoma druga in v mnogih krajih že tretja generacija. Tudi tretja generacija je še slovensko zavedna, ker na farme amerikanizacija ne pride tako hitro, kakor v mesta. Leta 1871.. drugo nedeljo po Veliki noči so je darovala prva sv. maša v leseni iz hlodov postavljeni cerkvi sv. Štefana. Leta 1904. pa so si postavili novo cerkev, lei je stala 25.000 dolarjev. Blagoslovi) jo je pok. slovenski škof Jakob T r o b e c.
Druga najstarejša naselbina v državi Minnesoti bo Tovver. Tu so jtrišli prvi Slovenci okrog leta 1884. Dotcdaj so bili tu sami pragozd i. V bližnjem Soudanu, ki se drži Toworjn, so otvo-rili rudnike, kjer je delalo mnogo naših rudarjev. V Tovverju iu okolici pa so tudi sekali les in ga po jezerih prepeljevali na žage v Tovver. Zadnje desetletje je delo v rudniku na Soudan skoro popolnoma prenehalo in naši rudarji so se večinoma izselili v druge kraje.
Zatem pride naselbina Ely. Tu, kakor pripovedujejo naši pionirji, so prišli preko gozdovja naši rojaki leta 1887. iz Tovverja, s Švedi in Irci. Kmalu se je raznesla vest, da je v tem kraju obilo rude. Kompanija, ki je po okolici lastovala rudnike, jo otvorila tudi tu kmalu rudnik in začela se je naselbina. Slovenci imajo tu svojo župnijo sv. Antona. Slovencev bo tu kakih 2100 in so na političnem polju prav močni. Mesto Elv šteje nekaj nad 4000 duš. Mestu je županoval že večkrat Slovenec. Imajo Slovenca za sodnika in več irugih mestnih uradov je v slovenskih rokah.
Največja slovenska naselbina na železnem okrožju v državi Minnesoti bo gotovo Eveleth. Tu bo gotovo kakih 500 slovenskih družin, če ne več. Slovenska naselbina datira iz leta 1894. Rojaki, kakor drugod ]>o okolici železnega okrožja tudi tu povečini delajo v rudnikih, kjer se koplje železna ruda. Slovenci imajo tukaj močno slovensko župnijo sv. Družine.
Zatem pride naselbina Chisholm, tudi močna slovenska naselbina. Slovenci so zaposleni večinoma v rudnikih. Mlajši tu rojeni pa opravljajo tudi razna druga dela. Slovenci imajo tudi močno slovensko župnijo sv. Jožefa.
Za navedenimi naselbinami bo največja naselbina Duluth, ki leži ob Superior jezeru, ki je spojen z michiganskim 'jezerom in slednji z erij-skim jezerom. Tako prihaja železna rada ix> progi iz železnega okrožja v Duluthski pomol, tu pa jo nakladajo na parobrode in velike lesene čolne ter jo vozijo po omenjenih jezerih v državo Illinois, Ohio in Pennsylvanijo v topilnice. Tudi Duluthski Slovonci imajo lastno slovensko župnijo sv. Elizabete.
V Minnesoti je še več manjših slovenskih naselbin kot Gilbert, Aurora, Bivvabik, Ilibbing, Greaney in še nekaj drugih. Slovenske župnije so še v Gilbertu, Bivvabiku iu Aurori, slednji upravlja en duhovnik. Zadnja leta se je ustanovila župnija tudi v Greaney.
Našega naroda je bilo v Minnesoti okrog leta 1920. od 20.000 do 25.000. Zadnje desetletje se jo pa veliko družin izselilo v Mihvaukee in Chicago m tudi druge kraje. Vzrok brezposelnost po rudarskih revirjih radi modernih naprav, vsled če-
sar rabijo vedno manj navadnih delavcev, kateri so pa prisiljeni v druge krajo za kruhom. Naši rojaki so včlanjeni v slovenskih podpornih organizacijah in so nn društvenem polju zelo aktivni. Posebno veselje gojijo do dramatike, petja in drugega kulturnega gibanja. Na Elv ima svoj glavni slan Jugoslovanska Katoliška Jednota Zadnja leta ho ustanovili tudi Ameriško Jugoslovansko Zvezo, katere namen je skrbeti, da naši ljudje postajajo ameriški državljani in da se disciplinirajo na političnem polju.
V Minnesoti so začeli širiti kulturo med divjimi Indijanci prvi slovenski misijonarji. Bili so to misijonarji: Pire, Lauližar, Cebulj, Buli i. dr. Zgodovina teh mož je znana in zanimiva, veliko so ti slovenski pionirji pretrpeli pri razširjevanju kraljestva božjega v novem svetu Ameriki.
Pri razširjevanju kulturo in civilizacijo je naš narod v pokrajini severno Minnesote, kjer se razteza železno okrožje, največ sodeloval. Ko so naši prvaki jirihajali v te pokrajine, je bila divjina poraščena s pragozd i. Danes se vijejo po teh krajih železnice, cemeivtirane ceste, |u> katerih drvijo danes avtomobili in ogromni avtobusi. Po pokrajini pa so razstrosena lepa moderno urejena mesta in vasi. Pred j>olstoletjem tega šc ni bilo. Slovenski žulji so tu sodelovali in ustvarili ogromno dolo. Bilo jo trpljenja, za katero današnja generacija dosti no ve. Ko bi pa slovenski grobovi govor'i. bi pa svet slišal zanimivo povestnico, kaj je delavni slovenski rod pretrpel, ko jo s svojimi rokami in krvavimi žulji soustvarjal to, - čemur se ta del Minnesote lahko ponaša. Koliko nesreč beleži kronika nezgod po minnesotskih rudnikih, zna lo Bog, a mnogo Slovencev je zadela usoda nezgode pri nevarnih delili v rudnikih Koliko vdov iu zapuščenih sirot jo plukalo zn slovenskimi ponesrečenci v rudnikih. Koliko solza se je prelilo /.a ponesrečenci od najdiinžjih, ve lo Bog. Kes so naši ljudje našli po teh krajih kruli, a ta kruh je drago plačan s slovenskimi žulji in slovensko krvjo..
fotoaparat
to je darilo za staro in mlado!
Drogeriia GregoriC
l jubliana, Prešernova ulica 5
Koledar
Sobota, 21. decembru: Tomaž, apostol. Kvatre,
post.
Osebne vesti
= Nevarno zbolel je župnik g. i raučišek Magdič v Gornji Sveti Kungoti, ter se priporoča dragim svojim sob in to ni lavantinsko in tr-žaško-koperske škofije v pobožen : memcntoc.
Napredovanje v vojski. Z ukazom od 17. t. m. je imenovan za rez. kapetana I. razreda g. Edo E. 1' i č m a 11.
Novi grobovi
+ Na Polzeli je 19. t. 111. umrla ga. Antonija O resnik, posest niča in gostil ničarka, stara 04 lot. Pogreb bo danes ob 3 popoldne.
N. p. v m.! Mala 1kronska
•k Pri članku »Zakon o srbski pravoslavni
cerk\k, ki ga je spisal univ. jirof. dr. li .Kušej, je pomotoma izostal podpis pisatelja, kar s tem popravljamo.
•k »ilustracija« šlev. 12. izide danes v .soboto in bo popoldne na razpolago v vseh trafikah in knjigarnah številka obsega z ovitkom in kazalom za I. letnik 48 strani in je razkošno opremljena. številki je priložen letak, ki napoveduje gradivo, ki ga ima uredništvo pripravljenega za prihodnje leto. Vsi pesimisti in klevetniki so ukanjeni, Ilustracijam bo izhajala šo naprej v mnogoličnejši in šo bolj razkošni opremi iu s šc bogatejšo vsebino kakor v prvem letniku. Opozarjamo vse, ki
| lista še nc poznajo, da si list čimpreje naroče. Do ! kler traja zaloga, so na razpolago še vse letošnjo 1 številke. Zahtevajte številko 1111 ogled! — Celoletna naročnina 100 Din, posamezno številke 10 Din. — Uprava revije Ilustracija . Ljubljana, Kopitarjeva ulica 0-1.
~k Kazalo k Ilustriranemu Slovencu« izide tudi letos. Priloženo bo zadnji letošnji ali pa prvi prihodu jelctni številki. S tem ustrežemo splošni želji, ki se pojavlja vsako leto.
•k Vihar podrl požarni stolp. V zagrebški okolici je divjal pred dnevi velik vihar. Trajal je sicer le četrt ure, ali bil je takšen, kakršnega ne pomnijo v tistih krajih. V Samoboru je vihar podrl celo stari požarni stolp nad gasilskim domom. Požarni slolp je služil zn vajo in za sušenje cevi. Stolp je bil že star in trohncl, sreča pu je bila, da se ni podrl na gasilski dom, sicer bi bila škoda šc večja. _
Božična <8ar«la nas ceneje Slavko Rus, Dunaiska cesta
V nedeljo dopoldne odprlo.
4ozwm ~ owuta
•k Slovenska podjetnost v Belgradu. Hišo in stavbišče naproti parka Kalimegdana na vogalu Knez Mihajlovega venca in Jevremove ulice v Belgradu je kupil od g. Bafajla A mara g. Fran V a r • šok, mestni stavbenik v Belgradu za 840.000 Din kjer namerava prihodnje leto /.graditi Štirinadstropno palačo.
* Bobra je ujel. Kje na severnem Norvešken ali v Sibiriji že še ujamejo kakega bobra, pa tud. tam jih je bolj malo. toda, da bi se v Jugoslaviji I (osrečilo komu ujeti bobra, naši lovci no bode verjeli. In vendar se je to posrečilo bajo pazniku lovskega revirja ob prekopu pri Vrbasu v Vojvodini. Bobra je ujel v svojo mrežo. V prekop se od-tnkajo odpadki tovarne /.n konopljo in je voda zastrupljena. Bober zato pod vodo ui mogel rabil' svojih zob, da bi pregrizel mrežo 111 se je zadušit Kedka žival je popolnoma doraščena 111 tehta nad 1(> kg. Srečni ribič je dobil za bobrov kožuh 60< dinarjev, pa so že kesa, da ga jo prepoceni prodal Lovski paznik trdi. da je ob prekopu še več bo brov. Seveda, če so res bobri.
•k Skrivnost uradnice Kotlerjeve pojasnjena. Pred dnevi smo poročali, da je iz Novegi Sada izginila blagajničarka telefonske cent rak Herniiiia Kotler, z njo pa je izginilo 46.000 Din Ker je bila že petnajst lcl v službi in jc pogosU imela še večje zneske \ rokali, so mislili, da je postala najbrže žrtev zločinu in da ni poneverila denarja. Hermino so pozneje našli. Blodila jc dva dni po vinogradih, nato pa se smrtno bolna ter vsa sestradana zatekla k svoji teti. O denarju pa je po Sta ugotovila, da ga Hermina ui poneverila. Ona j« samo posameznim tvrdkani, ki so pozneje propadle, lahkoverno kreditirala večje zneske za telefonske pristojbine. Tako se jo primanjkljaj nabral na zne sok 46.000 Din. Ni vedela, kako bi ta znesek krila in jc v duševni zmedenosti pobegnila iz mesta. Zdravniki upajo da jo ohranijo pri življenju. V mestu pa jo uvedena javna zbirka, ki naj nadomesti Hermini manjkajoči znesek, ki ga pogreša le zaradi svoje dobrodušnosti.
•k Najlepše iu najprimernejše božično ali novoletno darilo našim gospodinjam in kuharicam je brezdvoinno .»Slovenska kuharica«, spisala S. Felicita Kalinšek. l/šla je /.e v sedmi predelani in jioiniiožcni izdaji. Opremljena je z mnogimi slikami in nudi vse, kar mora vedeti in znati spretna kuharica. Cena v platno vezani knjigi Din 160. Dobi se. v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
•k Pod božično drevo kaseto finega srebrnega jedilnena pribora. Zaloga pri F. čuden, Prešernova l.
■k Gospodinje. Vaše perilo pere. posuli, monga ali lika tovarna Jos Reicb
Ko mati god so praznovali kolača vsakemu so dali, in »Buddha« čaja nam nalili, ki so z malinovcem ga osladili. Tea hnport, Ljubliana, Aškerčeva 3.
G. K. Chesterton — Fr. Poljanec:
Grehi princa Saradina
(Konec.)
»Precej enih reči sem ukradel v dolgem in prijetnem življenju,« jc čudni stari gospod mirno odvrnil; sta obed je pa ena tistih malo reči, ki jih.„nisem ukradel. Ta obed in ta hiša sta slučajno moja last!«
Misel so je zablisniln Flambcauju preko lica: Vi hočete reči,« jo začel, »dn jo poslednja volja princa Saradina--—«
»Princ Saradin sem jaz,« je rekel stari mož iu glasno žvečil oslajen mundclj.
Oče Brown, ki je opazoval tiče tam zunaj, je poskočil, kakor bi bil ustreljen in jo vtek-nil v okno obličje, kot repa bledo.
Vi ste — kaj?« je jioiinvljal s hrešče-čim glasom.
Pavel princ Saradin. u \os ordres,< (na vaše povelje) je častita oseba vljudno odvrnil in dvignil čašo shcrrvja (slovito špansko vino iz Heresa). >Tu živini prav mirno, ker sem človek domačnostnega značaja; iu iz skromnosti se imenujem gospoda Pavla, da se razločim od mojega nesrečnega brata gospoda ŠtefanayO11 je pravkar, eujem, umrl — 1111 vrtu. Seveda ni moja krivda, če ga sovražniki slede prav na ta kraj. To gre na rovnš obžalovanja vredne nerodnosti njegovega življenja. On ni bil do-mačnosten značaj.«
Pogrcznil se je iznova v molk in neprestano strmel v nasprotno steno prav nad sklonjeno in temno glavo ženske. Jasno sta videla rodbinsko podobnost, ki ju jc bila strašilu v mrliču. Nato so sc njegova pleča začela neko-
liko dvigati in potresati, kakor da ga duši. toda obraz so mu ni i/,premeni!.
-Za Bogu!« je Flumbeau po kratkem odmoru kriknil. »on se smeje!«
2-Pojdiva,« je dejal oče Brown, ki je cisto poblcdel. »Odidivu iz te peklenske hiše. Stopiva zopet v pošten čoln.«
Noč se je zgrnila nad grmovje iu nad reko, ko sta odrinila od otoka. I11 v temi sta se vozila po reki nizdol in se grela z dvema debelima smodkama, ki sla žareli kakor dvo rdeči ladijski svetilki. Oče Brovvn je vzel smodko iz ust in dejal:
»Mislim, da vso zgodbo zdaj lahko Uganete? Na vso zadnje je preprosta zgodba. Nekdo je imel dva sovražnika. Bil jc moder. In tako je odkril, da sta dva sovražnika boljša knkor eden.«
»Tega pa ne sledim,« je Flumbeau odgovoril.
O, to je zares preprosto,« mu je prijatelj odvrnil. Preprosto, dasi vse kaj drugega kakor nedolžno. Nabedcn Saradinov ni bil nič vreden; toda starejši, Pavel, je bil te vrste nič-vrednež, ki se dvigne na vrh, mlajši pa, Štefan, jc bil te vrste, ki potone na dno. Ta umazani častnik se je od berača pogreznil do izsiljevalca. I11 nekega grdega dne jc princa, svojega brata, dobil v oblast. Štefan je bratu dobesedno vrgel vrv za vrat. Kakorkoli je odkril resnico v tisti sicilski zgodbi in je mogel dokazati, da je Pavel starega Antoncllija v hribih umoril, štefun jc deset let izsiljeval od brata težke denarje, da jc molčal, dokler celo prinčevo sijajno premoženje ni začelo nekoliko neumno zijati.
Toda princ Saradin jc nosil šc drugo bre-
me razen krvosesa —- bratu. Vedel jo, da jc Antonellijcv sin. ki je bil za časa umora še čisto otrok, bil vzgojen v divji sicilski zvestobi, in da je živel samo za to, da svojega očeta maščuje, ne z vislicami (saj ni imel Štefanovega zakonitega dokaza), ampak s starimi zakoni vendotte« (krvne osvete). Dečko se je v orožju izuril do smrtonosne popolnosti, in za časa, ko jc toliko dorastel, cla ga je mogel rabitii, je princ Pavel Saradin, kot so družabne listino govorile, začel potovati. Dejstvo je, da je začel za svoje življenje bežati in kakor preganjan zločince pohajati iz kraja v kraj; toda z neusmiljenim človekom za petami. To je bil princa Pavla položaj, prav po vsem nič prijeten. Čim več denarja je izdal, da se je spretno izmikal Antonelliju. tem manj ga jc imel, da je usta mašil Štefanu. Čim več ga jc dal, da je jiotolažil Štefana, tem manj verjetnosti je bilo, da navsezadnje le uide Antonelliju. Tako jc bil med obema sovražnikoma. Tedaj sc je dogodilo, da se je izkazal velikega moža — kot Napoleon duhovitega.
Namesto, da bi se upiral obema nasprotnikoma, .se je nenadoma obema podal. Poda! se jc, kakor japonski borec in sovražniku sta zgrmeln pred njim po tleli. Opustil je beg po svetu, kakor da gre zu stavo, in Antonelliju sporočil svoj naslov; nato jc izročil vse bratu. Poslal je Štefanu dovolj denarja za izbrano obleko in lagodno potovanje s pismom vred, ki se je robato glasilo: ,To je vse, kur mi je ostalo. Izžcl si me. Imam še hišico v Norfolku s služubiiištvom in kletjo, in če od mene še kaj zahtevaš, moraš vzeti to. Pridi in vzemi, ee hočeš, v svojo last. jaz pa bom tu živel mirno kot tvoj prijatelj ali upravitelj ali karkoli."
Vedel je, da Sicilijanee bratov Saradinov nikdar ni videl, izvzemši morda v slikali; vedel je, da sta -i vsekakor podobna in imata oba sive, šiljaste brade. Nato si je lice obr.il in čakal. Past. je delovala. Nesrečni kapitan jc v svoji novi obleki kot princ Saradin zmagoslavno vstopil v hišo in šel Sicilijuncu nu meč.
Pn se jc nekaj zapletlo, to pu človeški naravi na čast. Propale duše, kakor Saradin, sc pogosto uštejejo, ker nikdar pri nikomur nc-pričakujejo kreposti. Imel je kar za pribito, da bo Italijanov udarec temen, nasilen, tajen, kakor je bil udarec, ki naj bi gn ta maščeval; da bo žrtev zabodena ponoči ali ustreljena izza meje in tako umrla brez besede. Bila je za Pavla težka minuta, ko jc Antoncllijevo viteštvo predlagalo pravilni dvoboj z vsem morebitnim pojasnjevanjem. In prav tedaj sem ga opazil kako jc z divjimi očmi v čolnu odrinil. Golo-glav je bežal v odkritem čolnu, preden bi utegnil Antonelli zvedeti, kdo du je.
Toda dasi je bil vznemirjen, vendar ni bi' brez upa. Poznal je klateža in poznal pobes nelega zagrizenca. Bilo jc čislo verjetno, da bc klativitez Štefan jezik držal za zobtni kar zaradi svoje igruvske zabave, da zaigra neko vlogo, iz veselju, da so ugnezdi v svojem novem udobnem stanovanju, iz svojega klateškega zaupanja v srečo in zaradi svoje izredne spretnosti v borenju. Bilo jc gotovo, dn bo zagri-ženi Antonelli držul jezik za zobmi in sc dni obesiti, ne du bi o družinskih dogodkih črlinil. Pavel se je potikal po reki, dokler ni zaznal, da jc bi! boj končan. Nato je vzbudil mesto, pri vedel policijo, videl, kako sta bila premagana sovražnika za vselej odstranjena, in Mnc-joe sc sedel k obedu,c
Darila za vsakogar v bogati izbiri!
M. Tltar - Lfuftlfana
Op osa rji .se na polnilna PERESA '» SVINČNIKE svetovno /uano znamke „MONTBLANC"
Ljubljana
Kaj bo danes?
Drama: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Operu: Bvanda dudak Rod C.
Kino: Zlikovei v fraku.
Lekarno: Nočno službo imajo Mr. Luustek, ftesljeva 1 in Mr. Uohinee, Rimska 24,
Zlata maša sv. Očeta
Spomin zlate maše »v. Očeta'se bo v vseh ljubljanskih cerkvah proslavil takole:
\ zvonikih sc izobesijo bcloruuicnc pu peške zastave. \ soboto JI. decembra bo pri cerkvah v Ljubljani ob 7 zvečer skozi četrt ure slovesno zvonilo. V nedeljo. 22. decembra, se opravi v vseh cerkvah prav slovesna sv. maša s primerno pridigo, |x> sv. m;iši se zapoje »Te IJcurtK in papeška himna. Pri jutranji službi božji so Ui himna zapoje med mašo. — V stolnici sv. Nikolaja bo ob pol M slavnostna pridiga, ob 10 pu slovesna pontifikidmi škofova sv. mašu.
Vsi verniki >o vljudno vabljeni, da si: svečane zali valile -dužbe božje udeležijo.
Služkinje
DELA V SK I ZBOR N 1 Cl
v nedeljo, 22. decembra 1929 ob P11_5J .uri .dopoldan v ^j^jja
Smrečica na Marijinem trpu
Ljubljana, '20. decembra.
Dva delavca sta sc včeraj popoldne us'avila na Marijinem trgu, za njima pa so prinesli veliko smreko. Med Prešernovim spomenikom in Ljubljanico je bila kmalu izkopana luknja ln vanjo so zasaditi smreko. Prišel jo še monter, navijal in pritrjal žic in žarnice na smreko ter svečano zatrjeval: zvečer bo gorelo.
Božično drevo mesta Ljubljane je !o. Namenjeno je vsem, ki sedaj ob božiču ne bodo imeli doma božičnega drevesa, naj jih io razsvetljeno drevo nu javnem trgu spominja praznika miru in bralstva tned ljudmi. Namenjeno je prezebli in sestradani ubožni mladini, ki ne bo imela sedaj ob božiču drugega, kakor to, da se bo smela ozirati z ledeno ceste v sijajne izložbe ter v vse tisle, ki bodo hiteli mimo z tavajčki in darili v rokah, dobro oblečeni in rdečih lic.
Pred božičnim drevescem je mala stojnica. Tain sprejemajo darila za 'o nb žnn mladino. Ljubljančani ne bodo prezrli le stojnice in gotovo bodo nanosi)i l.ia daril *r. revno mladino. Saj nazadnje: resničen revež je tisti, ki potrebuje usmiljenja, še mnogo večji rev«i pa jo tisti, ki bi usmiljenje rad delil, pa ga ne ve komu Koliko ljudi je v Ljubljani, ki bi za božič radi komu napravili majhno veselje, pa nimajo nikogar Nt j se spomnijo zapu-
m^d drugim1 darili še mala s'eklenico parfuma — to mora biti za Bode.
t). OGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA, PREŠERNOVA 5.
■k Pii odebelelosti naravna »Franz-josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef« v;>do kol celo proti odebelosti srca zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
»Smcjoč se. Bog nas varuj!« je dejal Flambeau in močno ga je streslo. Ali dobe take misli od satana?
»To misel je dobil od vas. je odgovoril du 'lovni.
»Bog ne daj! jc llumbeuu zaječal. Od mene!' Kako to mislite?«
Duhovni je i/ žepa potegnil posetuico iu jo dvignil v slabotni svit svoje smodke: bila je načečkana / zeleno tinto
»Ali se .spominjate, kako vas je nu i/.vircn način povabili je prašal. »in, kako se je vašemu zločinskemu juiiuštvu poklonil? .la vaša zvijača,' pravi, .da ste enega detektiva napravili, da je prijel drugega.' On je vašo zvijačo samo posnel. /. obeli struni je imel sovražnika, pa se obema urno izmuznil in ju pustil, <la sta se spopadla in drug drugega pobiln.«
Flumbeau je Saradinov listek duhovnemu ir.irgai iz. rok in gu besno raztrgal na drobne kosce.
»in so zadnji ostanki te stare crepinjc in ten zoprnih kosti,« je dejul, ko je kosce stresaj po temnili in ginečih rečnih valovili; >pa »r ixjjiui, tla bodo še ribe zastrupili.«
/aonji odsvit belega papirja iu zelene tinto Je utonil in /utcinncl: lahna in trepetajoča, KiiKor jutranja Ifcrvu. je nebes izpreinenilu in mesec je za t nivo tu |«i!>Iedeval. Molče sta plula.
Oče,« je nenadoma dejul Flambeau. -uli niso bile — mislite — to sanje?«
Duhovni jc /majal / glavo, bodisi iz nesoglasju. bodisi i/ nuizvestnosti, toda ostal jo nem. Vonj po triioljicali in po vrtovih je /uvel skoz temo in jima pripovedoval, da su je v zbujal veter: naslednji iiip jc znzibat njiju čoln in napel jadro in ju nesel dalje doli po vijoči se reki proti srečnejšim krujcui iu domovom nedolžnih ljudi.
ščenih ljubljanskih sirot. Božično drevo na Marijinem trgu naj opozarja ljubljansko prebivulstvo, naj Izkaže svojo dobroto in usmiljenje do mladine.
Mladinski urad mestnega magistrata je izdal talo oklic:
Mladinski urad mestnega magistratu je postavil na Marijinem trgu božično drevo, da opomni someščane na bedno deco. ki nima tiste sreče, da bi si razgrela svoje duše doma ob razsvetljenem božičnem drevesu. Ob drevesu ie paviljon, v katerem se sprejemajo prostovoljni darovi v denarju, blagu in živilih. Darovi se sprejemajo tudi v mladinskem uradu mestnega magistrata, soba št. -13.-I1 vsak delavnik od 9- 13. Nad kavarno Emona visi velik transparent, ki opozarja občinstvo na dobrodelno akcijo mladinskega uradu mestnega magistrata
Ljubljančani! Odprite svoja srca in pokažite, da Vam je bodočnost naše dece velik zaklad in skib za to deeo sveta Holžnost!
Prve nesreče radi poledice
Ljubljana, JO. decembra.
Mrzlo vreme in burja sta popolnoma /ledeniki tla. Kosmiči snega so sproti pokrivali ledena tla, vendar so nn bolj prometnih ulicah kaj hitro nastale drče, stalna nevarnost 'n premalo pazljive pešce. Mladina je bilu edina, ki so ji bile te drče všeč.
Po vseh asfaltnih trotourjih so se vile dolge kakor steklo ravne proge, po njih jxi sc je zaganjal« prešerna mladina, veseleč se. da jc končno le enkrat padlo živo ^reltro rio.,1 ničlo in da jc nastopil čas zimskega s|»ol'ta. la šport« je zaenkrat omejen le na ljubljanske ulice. Žal, da ga morajo uganjati tudi taki, ki mrze poledico na ulicah bolj, kakor pa najhujšo bolezen. Nič nenavaden prizor ni bil včeraj, da -»o se resni in trezni ljudje čudno majali po trotoarjih ter iskali ravnotežja na zledenelih tleh. Toliko nesreč sicer ni bilo včeraj, kakor lani ob času najhujše poledic-', ko se je v enem samem dnevu ponesrečilo dvajset ljudi, ali troje nesreč pa le dokazuje, da jc bila včeraj prav resuu zadeta.
Med ponesrečenci ni bilo nobenega moškega, temveč same /ene. Datiiski čevlji t visokimi petami so *elo ncpripraftii r.a tako >telo-vadbo«, kiikorsna je bila potrebna, in tudi damski kostumi so manj primerni /a vzdrževanje ravnotežja na ulici.
Prva ponesrceenka je bila Kranja Zaje, uradnica tvrdke Sever et Co. Zjutraj je padli na pobi v službo in si pri padcu /lomila lev« roko, pa tudi se je p«••'kodovala po vsem telesu. Komaj se jc vrnila nn svoje stanovanje v Tavčarjevi ulici t Poklican je bil zdravnik, ki jo ugotovil, da so poškodbe zelo resne in je odredil, da naj se Zajceva takoj prepelje v bolnišnico.
Druga pouesrefenka je brila trgovka Ivana K u š 1 j a n. Opoldne sc ji je pred hišo, kjer stanuje, na Karlovški cesti št. I", spodrsnilo. Padla je in si zlomila desno no;:o v stegnu. Tudi ona je morala, v bolnišnico.
Najtežje pu se je poškodovala Helena B 1 e i vv e i s , žen« podpolkovniku v p. Ravno krenila je s trotoarja proti hiši, kjer stanuje, v Dalmatinovi ulici št. f. ko je lin poledici omahnila. Pri padcu si je zlomila nogo v boku. Kakor prejšnje dve, je tudi njo prepeljal reševalni avto v bolnišnico.
S teniii tremi ponesrečenkauii sc je pričela nezgodna kronika letošnje zime. Koliko žrtev bo'še zahtevala, k.Io ve? Ljud je bodite skrajn i previdni na cestah, hišni posestniki pa: dajte v lastnem interesu čistiti in jiosjpali zamrzle
hodnike pred svojimi poslopji!
*
O Razstava ob 40 letnici socialnega zavarovanja, ki jo priredi Okrožni urad za zavarovanje delavcev, bo odprta v soboto od 14—18 in v nedeljo od 8—12. V nedeljo si bo vsakdo 'ahko ogledal tudi vse zdravstvene naprave urada (ambulatorije, rentgen, fizikalno zdravilišče) v času od 10—12. Vstoj) na razstavo in v ambulatorije prost.
© Zdravstveno preda vanje Bolezni pljuč v filmu priredi Okrožni urad za zavarovanje delavcev v dvorani urada v soboto ob 20 zvečer. Predava rontgenolog g. dr. llebein Jože. Predavanje je namenjeno najširšemu krogu občinstva. Vstop prost.
Tas parfum inilosllšiva
krasen te. a se boljšega dobite v drog^riji .Sanilas', Dunajska cesto ki ima stalno na za.ogi vse
najfinejše znamke.
O Kidanje snega in snaženje hodnikov.
Mestni magistrat ljubljanski opozarja hišne in zemljiške posestnike, oskrbnike, hišnike in najemnike hiš, s.avbišč in drugih prostorov, na S 82. cestno-pclicijskega reda ljubljanskega. Ivi vsebuje določila glede snažetija hodnikov, kadar zapade sneg. Glasom predpisov je treba očistili hodnike m pešpoti ob jioscstvih in parcelah nemudoma, ko zapade sneg, in čc vsled tega polzi ali .-e napravi poledica, jo treba hodnike posuti tudi s peskom, pepelom ali kako drugo .stvarjo. Snaženje in posipanje jc treba izvršit j v širini hodnika ali pešpota. Poleg tega sc morajo očistili ludi odtočni jarki (kadunje) ob hodniku, ker se sicer pri tajanju ali Zmrzovanju snega voda ne bi mogla odtekati. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, treba je opraviti čiščenje in posipanje vsaj do 7 zjutraj. Pri neprestanem sneženju je treba osnažiti hodnike ild. večkrat na dan in jih lako posipati, da ni nevarnosti za pešce Z dvorišč se ne sme -sneg ali led odkladali na cesto, temveč ga je izvoziti v Ljubljanico ali nu odkazana skladišča Sneg, ki sam zdrži ali se pomene s sneli, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih t roških zvozili s ccsie. Ob južnem vremenu je hodnike in pcšj)o*a po polrebi večkrat na dan očistili luž in blata. Prestopke teli določil bo uieslni magistrat kaznoval po cestlio-policijskem redu, poleg lega pa bo odredil, da se dotičoo opuščeno ali nemarno opravljeno delo izvrši na stroške zamudnega lastnika hiše.
O Vreme v Ljubljani. Včeraj je ves dan snežilo. Barometer je kazal 708.5. Temperatura je radi burje bila ves dan pod ničlo. Zjutraj —1.8 "C, popoldne —0 2"C. Burja ni bila več tale huda, kakor je bila v četrtek, vendar je je bilo še vedno več ko dovolj.
Prodaja
enonadstropne hiše In gostilne v Mo,strani je ukiajena-
Joze Jakelf.
OPATIJA Palače Hotel Bellevue
Prijetna zimska klima - Dn .vna em-paratura 16-20" C, - Otvoritev »redi decembra - Specialna opreme za daljšo bivanje - Lastna godba - Toplo morske kopeli v hiši
Maribor
□	Pred ustanovitvijo mestnega kemijskega laboratorija. Tekoiu razvoja mestnega tržnega nadzorstva m pa njegove navezanosti na tukajšnje kemijsko preizktiševališče, ki je v poslednjem času precej zvišalo takse za kemijsko preizkuševanje mleka in drugih živil, radi česar je mestno tržno nadzorstvo, ki ima s preizkuševanjem obilo f>osla, precej prizadeto. Radi tega se je veterinarski nadsvetnik dr. ilinferlcchner odločil, da organizira v okvirju mestnega tržnega nadzorstva poseben kemijski labo-latorij, ki bo služil preizkuševanju mleka in drugih živil, ki prihajajo na trg. V to svrho se bo vpora-bila vsota 100,000 Din, za katero so se v proračunu za I. fOjO povišale postavke za nepredvidene izdatke. Z organizacijo omenjenega laboratorija se bodo izdatki ra račuu mestnega tržnega nadzorstva znatno znižali ter nn. ramo s stališča mestnega gospodarstva hvalevredno iniciativo za ustanovitev omenjenega laboratorija najtopleie pozdraviti.
□	Dtevi vsi k akademiji, ki sc vrši ob 20 uri v dvorani Prosvetne zveze.
□	Ugodna prilika za pouk v glasbi. Jutri med 9 in 12 se bodo sprejemali novi učenci v glasbeno in pevsko šolo Katoliške oniladine. K vpisu se vabijo vsi pošteni fantje (udi iz Krčevine in Lajlersbcrga.
P Precej živahno je poteklo zborovanje, ki ga je sklicalo Trgovsko bolniško in podporno društvo v četrtek zvečer v prostorih hotela vOrcl« Zborovanje je imelo nekak informativen namen spričo preetstoječe ustanovne skupščine mariborske Mer-kurjeve podružnice, ua katere ustanovitev deluje poseben pripravljalni odbor, ki se je bil picd nedavnim ustanovil na )>osebnem informativnem sestanku zagrebškega Merkurja. Četrtkov sestanek je otvoril bančni uradnik Skaza. predsednik tukajšnje podružnice trg, bolniškega in podpornega društva. Za fr-| govsko bolniško .n podporno društvo so govorili i predsednik Pokojninskega zavoda A. Vrtovcc, ravna-1 tel i omenjenega zavoda dr. Sagadin, ravnatelj Trg. boln. in podp. društva Pot^ornik, li. Lovšin, V. Weixel in Piuter; /.a Merkur« pa dr. Roman Višpa-nič in Pelikan. Mnenja glede obeh podpornih društev so prejkoAlcj "Stala deljena.
□	Iz pohorskih vreinenoslovnih postaj. Pri Mariborski keči je zapadlo snega za 20 cm; temperatura —5; pri Ruški koči je snega za 25 cm; temperatura —0; na Klopnem vihu pa je zapadel sneg 35 cm visoko, temperatura —8. Dostop do vseh koč je zelo lahak, za smuko pa sneg izboren.
□	Vlomilcem, ki so udrli v pisarniške prostore Kiffmannovega stavbnega podjetja ter povzročili škode za pribl. 70.000 Din, je policija že na sledu. V interesu preiskave se rezultati poizvedb drže strogo lajno. Kakor izvemo, gre v predmetnem slučaju za večjo vlomilsko tolpo.
□	Popu ari/arija letalstva po tukajšnjem Aero-klubu zelo napreduje ter jc odziv občinstva njegovemu intenzivnemu propagandnemu delu vse bolj živahen To dokazuje med drugim tudi naraščajoče število dobrotnikov in utemeljiteljev. Kol dobrotnika sta pristopila k tukajšnjemu Aero-klubu s prisfiev-kom 1000 Din veleinduslrijalec Tomaž Bata v Zlinu ter Avgust Zlahtič, veletrgovec v Mariboru. Kot utemeljitelji s prisjKvkom po 500 Din pa so pristopili: O. Heričko, industrijalec; 1\ Kormann, veletrgovec; M. Ussar. vele!rgovec; iuž. Accelto, stavbenik; A. Osef, hotelir ler noiar L Ašič.
□	Prireditveni utripi. Katoliška omladina priredi jutri ob 17 božičnico z igro »Na fcetlehemskih poljanah« v treh dejanjih. — Na Štefanovo ob pol 17 uprizori Ljudski oder v dvorani Prosvetne zveze Molierovega »Skopuha«. — Na Štefanovo ob 19 pa priredi Katoliška omladina v društvenih prostorih prijateljski večer.
□	Maribprski smučarji prirede danes in jutri ]X)d vodstvom V. Goluboviča izlet na Klopni vrh. Ce bo za smuko ugodno, pa še naprej proti Mislinju.
□	V zadevi obeh mariborskih okrajnih samouprav se je pedala včeraj v Ljubljano k banu posebna deputacija oteli okrajnih samouprav i načelnikom okrajnega cestnega odbora Fr. Žebota ter predsednikom gereutskega sosveta dr. Vebletom na čelu. G .ban inž. Sei nec je v vsem obljubil svojo pomoč ter pokazal veliko zanimanje za izvršeno delo obeh okrajnih samouprav.
□	Že 30 let skoro skrbi društvo »Marijanišče« za brezposelne služkinje s tem, da jim daje zastonj ali proti mali oskrbnini hrano in stanovanje. V letošnjem letu se je društvu -osrečilo, da je dobilo primerne prostore v Gregorčičevi ulici št 18. Jutri ob 16 se vrši v društvenih prostorih občni zbor, združen s posvefivijo zavoda presv. Srcu Jezusovemu. Vsi, ki jim je blagor ubogih služkinj pri srcu, iskreno vabljeni.
□	Pogreb pok. J. Sterna bo danes ob pol 15 iz hiše žalosti, Tattcnbachova 20 na frančiškansko pokopališče v Pobrežju. Pokopali ga bodo v rodbinsko grobnico, ki je prva na novem cerkvenem pokopališču.
□	Na svinjski sejem je bilo prignanih včeraj 74 svinj; prodanih je bilo 45 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 7—9 tednov 150 -200; 3—4 incsece 350—400; 5 7 mesecev 450—500; 8—10 mesecev 550-850; I leto 1000—1200; I kg žive teže 10 do 12.50; 1 kg mrtve teže 17-18 Din.
□	Zimsko in mokro vreme zahteva prvo-rrstne čevlje Zahtevajte cenik! KARO, Maribor. Koroška 19
poslovneoa sn eta
................11 1 11 .Iu 11130 S 110-
Hluvuiiii udresarjem Ju« slavijo {p u,ko laskava, ka^or ju ni nihče pričakoval. — i > i ti :lii'.rili s poštnino
Dr. CERNE LJUBLJANA, Miklošičeva 6
Celie
Id IX. prosvetni večer — preložen. Na splošno željo (»šolnikov prosvetnih večerov, ki bi rudi slišali predavanje g. orel Srečka Brodnrja o izkopaninah v Potočki zilalki. pa so radi odhoda na božično počitniec ali t drugimi božičnimi posli preobloženi, da se predavanja v pondeljok ne bi mogli udeležiti, se bo vršilo napovedano predavanje kasneje in sicer najbrž dne 5. lebruarju. — Prv: naslednji prosvetni večer bo tedaj dne 6. januarju 1930 v obliki Slomškovo akademije v Nu rodnem domu s predavanjem lavantinskega pomožnega škofa pre v/v. g dt. Ivina Tonm/ičn.
& Hvalevredno zanimanje je zn jnlrišnio spominsko svečanost ob If letnici smrti Ivanu Cankarja Gledališka družina Kutoi prosvetnega društva, ki to svečanost priredi, uprizori Ivan Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Jutri lxi blaga jna v Narodnem domu odprta otl 1 do 12 dojKildne tor od 2 duljc popoldne,
S! Obratovanje v trgovinah nn nedeljo pred Božičem. Srezki gremij trgovcev v Celju obvešča vse člane, da je ban upravo dravske banovine dovolil na podsiavi čl. 47. ministrske uredbe z dne 16. aprila 1929, da smejo bilo na nedeljo dne 22. decembra t. I. vse trgovinske obratovalnice odprte od H d< 14.
-gr Člani Viiiceiicijeve konference sv. Danijela naj se udeleže jutri cerkvene svečanosti v župnijski cerkvi ob 7 zjutraj, du na ta način izkažejo Gospejneniii društvu, ki / velikim uspehom vrši dela usmiljenja mod celjskimi reveži, zu 30 letni jubilej hvaležnost in bratsko vzajemnost.
Cerkveni vestnih
»Bogoljub« v novi obleki. Za praznike dob« naročniki prvo štvilko (za leto 19B0) bogato ilustriranega cerkvenega lista »Bogoljuba«, ki je obenem glasilo Marijinih družb. Vsebina jc sledeča: Članki in razprave: t>veli Oče khoe. — Pol-nočnica. (Dj Jt r Jaklič.) — Božična doba. (Nekaj lilurgičnih misli. — Dr. Jože Pogačnik.) — Božja besedil. (Dr. Fr Jere.) — Krvava golobica. (Andi'. Orehek.) — Katoliška akcija. Laiško apostolstvo. (Alojzij Košnierlj.) — Na cilju: Zgodbe krščanske matere — življenje mučeniške žene. (Janez Pu-celj.) — Na Marijinih potili: Kakor za ogledalo. (Janez Langerholz.j — h življenja Cerkve: Cor-kveni razgled po katoliškem svetu, jx> domovini
—	Marijine družine: Življenje in delovanje p<. kongregacijah. — Za življenje: Poučni dogodki.
—	Itazuo. - Odgoviri. — Dobre knjige. — Na ovitku: Pralika, nameni apostolstva — zahvale, prošnje itd. V listu je 8 lepih božičnih slik v bakrotisku. Vsak naročnik dobi umetniško prilogo: Pri sv. Veronike s Kristusovo glavo.
Vesinik »Dejanja sv. l)etins(va Jezusovega« praznuje tudi svoj zlati jubilej. Poročilo za leto 1929 je dotiskano in na razpolago v trgovini KTD (Ničman) v Ljubljani — brezplačno Cenjene gg poverjenike prosimo, da bi se mimogrede prilične tam oglasili in prevzeli primerno število izvodov. Gospodje, ki bi hoteli 1). sv. Delinslva« nanovo vpeljati, dobe vse jjotrebščiaic gratis: istotam.
f? društvenega živl/en*a
PRVI REDNI OBČNI ZBOR »SLOMŠKOVE DRUŽBE«.
Dnu 28. decembra bo imela Slomškova družba po triletnem obstoju svoj prvi redni občni zbor. Vršil se bo v beli unionski dvorani ob 9 ■/opoldne. Dnevni red: I. Otvoritveni pozdravi. 2. Govor prevzvišenega škofa dr. Gregorju Rož-muna. 3. Poročilo odborovih funkcionarjev. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev odboru, b. Raznoterosti.
Po triletnem obsioju »Slomškove družbe« bomo videli, so li bivši člani »Slomškove zveze« še trdni v načelih ali so jih omajale in zrahljale nove razmere. Sodbo si bomo ustvarili po številu udeležencev. Odbor je razmišljal. kako bi privabil na občni zbor čim več udeležencev. Nekdo je predlagal primerna vabila. kar pu je večina odklonila, češ, da zavedni ne iKitrebujejo posebnih pismenih vabil. Zadostovala jim bo notica v ..Slovencu«. Nekdo pa je ugovarjal, da vsi nimajo »Slovenc-a«. Take bodo pa obvestili prijatelji, se je glasil od-liorov sklep. V koliko bo to res, bomo videli na občnem zboru. Mi smo storili svojo dolžnost z objavo teh vrstic. Na svidenje 28. decembra na občnem zboru! — Za odbor: Predsednik Š.
n
»Ljubljana«. Drevi ob 20 vaja celokupnega zbora. Radi bližnjih naslopov udeležba stroge obvozna.
Šišenska Prosveta priredi v ponedeljek, dne 23. t m., ob 8 zvečer v samostanski dvorani vele-zanimivo predavanje M misi onih«. katero bodo pojasnjevale številna krasne slike — Najvljudneje vabljeni.
Šmartno pri Litiji. Kat prosvetno društvo v Smartnem pri Litiji igra v nedeljo 22 decembra ob 3 popoldne pretresljivo dramo »Žrtve ljubeznih. Predprodaji vstopnic v proda:alni E. Derčarja.
Jesenice. Nocoj ob osmih se bo v društvenem domu vršil prosvetni večer z raznovrstnim sporedom. Med drugim se bo tudi odvijal film »Svetovaclavske sla.nosti v Pragi«. Ker bodo v filmu videti tudi Jeseničani, vabljeni vsi, da si ogledate ta lepi film.
V podpritličju hotela Miklič sla se pripravila dva j>rav fopa lokala, prikladna ia društvene in klubne seje. zborovanja in prireditve kakor tudi za posamezne zaključene družbo. Ontralnu kurjava, elektrika. Lokala sta vselej brezplačno na razpolago. Rezerviran'e so prosi telefonirati ni šl. 2737. Izvrstne pijače in znano dobra kuhinja 2 najnižjimi cenami.
Ljubljansko rtfedališče
Drama:
Začetek ob 20.
Sobota, 21. decembra: UTOPLJENCA. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven Nedelja, 22 decembra ob 13. uri: ŽIVLJENJE JE LEPO. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: NAS GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondel jok 23. decembra: zaprto. Torek. 24. decembra: zaprto.
Ooera:
Začeiek ob pol 20
Sobota. 2! decombi-a: SV AND A 11tTn\K. Ked C Nedelja, 22. decembra: ERNAN1, premijeru. Izven.
Mariborsko gledališče
Sobota. 51. decembra ob 20: RADIKALNA KURA.
Premijera. Operetne <one. Nedelja, 22. decembra ob 15: MORALA GOSPE • DULSKE. Kuponi. — Ob 20: KROG S KREDO. Ku|K)iii,
v
v
ZA BOZIC
Velika izbira damskih plaščev, zelo trp2Žnih io gorkih, v svetlih in temnih barvah, s kof.uhovinf od 400 Din naprej, brez kožuhovine od 320 Dir, najirej, — Iz najfinejših modnih blagov, svilena podlaga 7. vafelinom, boitalo obšiti s finim krznorr od 850 Din, brez ki zna od 600 Din naprej. — OTROŠKI v vseh velikostih, od dveh let dalje, od 110 Din naprej, samo nri F. in 1. GORIčAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 29. — Oglejte si uaše povečane izložbel
Gospodarstvo
IZKAZ O STAN1U NARODNE BANKF.
z dno 15. decembra 1029. (Vse v miljonih Din, v oklepajih razlika napram izkusi» dne 8. dIco. iq9C)\ Aktiva: kov. podlaga 405.0 (-,-0.01),ie čajna razlika 1410.1 (-05), posojila: menična 1254.3, lomburdna 2388, skupaj 1488.1 (-1 J.O), pasiva: bankovci 5554.8 (-173.0) drž. terjatve 224 4 (+91.0), obve/.nosti: žiro 1282.2, razni rafiu-m 102.8, skupaj 1885.0 (+01.0); ostale postavke
neizpremenjene.	,vi,tl)ni„
Prvič po daljši dobi neprestanega dviganja deviznega zaklada jo devizni zaklad banke neznatno padel kakor se je zmanjšala, tud obremenitev banke po posojilih. Zato se je tudi obtok bankovcev znižal za celih 170 milj. D in Man[razveseljivo pa je dejstvo, da Se vedno nara^jo naložbe pri banki, ki so dosegle že 1385 To je ogromna vsota, katero bi lahko banke v slučaju aktivnejše kreditne politike, seveda dovolj oprezne, lahko plasirale v gospodarstvo, lako vidimo tii obilico kapitalu kakor nase gospodarstvo na drugi-strani teži pomanjkanje kapitala.
v
Koncentracija v italijanskem bankarstvu. Znano je dejstvo, du je imela liaiica commorc ale ltaliana v Milanu, ki je največja itabmnsku Imuka s 700 milj. lir kapitala in 7 miljardanu ur vlog. že eno petino delnic tržaške velebanke: Barica Com-merciale Triestina, katere kapital znaša 100 milj. lir, tuja sredstva pa 1 miljardo br Sedaj je milanska banka prevzela še ostale štiri petine od neke tržaške finančne skupine Vendar pa bo Irzaska banka obdržala svojo samostojnost Ta fuzija je izredne važnosti, saj tržaška banka nonlrolira vso tržaško paroplovbo, nadalje ie udeležena v ladjedelništvu (Stubilimento Tecnico Triestino) m v celi vrsti industrij v Julijski Benečiji (Sicrnat, Brunner je v njenem upravnem svetu itd.) iS tem je deiinitivno pokopana samostojnost tržaškega finančnega kapitala, ki jr. prešel popolnoma pod vpliv i tal. kapitala I/, kraljevine.	„
Likvidacija. prva kranjski svinje rojaka družba z f>. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo. — Hrvatska Bosansko Dalmatinska del. di. za industrijo sadre (gipsa) izkazuje za 19'.'S na kapital 0.25 milj. Din 12.381 Din izgube. Znto predlaga likvidacijo. — Družba je bila ustanovljena 1015, kapital znaša 0.25 milj. in še ni izplačevala divi-dende, Sedež jo Zagreb (Kaldriim-Srb.)
Narak /a prisilno poravnavo. Vodenik Fndo, trgovec v Slovenjgrudcu. 31. lecembra.
Irprrmrmlia pravil Kranjske industrijske dnižbe fr: odobrena.	v
Nov strokovni list. V Zagrebu ie izski ze druga števiU-a nifsečnlkn ..Kovina , glasila za železno in kovinsko industrijo, trgovino in obrt Druga (številka nadaljuje z aulieto o carinah na železno in kovinsko blago, nadalje princa pregled domačih in tujih tržišč, List :4aue '20 Din Iclno m se naroča pri upravi v Zagrebu, Prilaz 05 1 , kjer je tudi uredništvo.	*
Zviša«ie kapitala. Gradianska «teln. hranilnica v Davuvaru zvišuje kapital od 1.0 na l.o milj. I/ili z izdajo 2000 novih delnic jio 250 Din liorn.
TiinišL.i fosfati iščejo novih sredstev. Kakor poročajo iz Pariza, je upravni svet Tuniškili fosfatov (phscstuica družba - La Dalmntienne -) sklenil predlagati izdajo obligacij za »kupno vsoto 50 miljonov frankov.	.
Novi predsednik AVioncr Bankverclna. ludi za nase gospodarje je važna vest. da je odstopil predsednik Wicncr Bankvereina Kari Stoger-mayer in je bil na njegovo mesto izvoljen podpredsednik Ilugo Marcus.
Fiiziia v ameriškem b« ikarstvu. First National bank of Boston in Old Colony Trust f'011,naiiv of Boston sta se fuzionirali v nov zavod: Fir.-t Na-lional 01.1 Colouv Corporation. Banka je s tem ena ameriških velebank in zelo goji mednarodni posel, zlasti z Južno Ameriko.
Koncentracija v ameriškem jeklarstva. Zn-padnoamerišku jeklarska industrija dobiva vedno večji pomen. Sedaj se bosta združili Donner Sleci Co. in Bourne Fuller Co., ki so znane tudi Slovencem, saj delajo v njih stotine naših ljudi, in še drugi dve podjetji v novo družbo Kepublie Steel Corporation. katere aktiva bodo znašala 350 milj. dolarjev. letna produkcija pa 5 1 ilj. ton. Ta koncem bo tretji v Ameriki (prvi je jeklarski lrust. Steel Corp., drugi pa: Betlehem Steel Co.). Seveda se ludi jeklarski trust pripravlja. V prihodnjih letih namerava investirati 250—300 miljonov dolarjev.
Borza
Dne 20. decembra 1020.
DFNAR
Nazadujoča tendenca deviznih tečajev na naših borzah traja še nadalje. Promet pa je bil znaten, zlasti v devizah Praga. Trst, Berlin in Dunaj. Edino v devizi Trst je bilo zaključeno privatno b'ago, v ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključili tečaji.) Amsterdam 2272.50, Berlin 1348 1351 (1310.50), Bruselj 788.77 bi., Budimpešta 088.22 bi., Curih 1094.40—1007.40 (1095.00), Dunaj 791.71-794.71 (793.21), London 275 bi., Nevvvork 56.22 bi.. Pariz 221.02 bi., Praga 166.86-167.66 (167.26), Trst 203.80—295.80 (204 80).
Zagreb. Amsterdam 2272.50 bi., Berlin 1348 —1351, Budimpešta 086.70-980.70, Curih 1004.40 —1007.40. Dunaj 791.615—704.615, London 274.00 —275.40. Nevvvork 50.12- 56.32. Pariz 220.02— 222.02, Praga 166.86 167.66, Trsi 21(3.76—298.76.
Belgrad. Amsterdam 226.05—227.55, Berlin 1348—1351, Curih 1091.40 1007.40. Dunaj 701.5— 704.5, London 274.60 -275.40, Ne\vyork 50.12— 56.32, Pariz 220.02—222.02, Praga 166.86—167.06, Trst 203.75 -295 75. — Narodna banka je intervenirala pri Amsterdamu in Newyorku.
Curih. Belgrad 9.13711, Berlin 123.12. Budimpešti! 90.05, Bukarešt 3.0725. Dunaj 72.30. Madrid 70.80, Ne\vyork 514. Pariz 20.2525, Praga 15.2675, Sofija 8.72, Trst £0.9075, Varšava 57.70, London 5.005.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.605, (valuta) 12.51, v Londonu, Nevvyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VNI-DNOSTN! P4PIR1I
Ljubljana. Celjska 170 dea.., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 905 den., Kred. /.uvod 170 den., Vevče 130 den.. Stavbna 50 den., Sešir K).'- den.. Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojn:; škoda ar. 485—436, jasa 435-435.50, termini: 12. 135—135 50 (435), posojilo mesta Zagreba 50—70 ;'ii0), agrari 51.75— 53 Bančni pap.: Union 201-203 (201). Poljo 16.50 —18.50, 11rv 50 d. Kred. 09—103, Jugo 83—84, Ljublj. kred. 125 d.. Medjun. 5,S (K), Nar. 8100 d., Prašled. 910 915, tjrpuka 157 d.. Zeui. 125-182, Obrtna 36 d. Etno 104 (I. Kal. 31. Ind. nap., r.iltt-mann 187—190, Slavonia 100-200 (190), Slavex 90—04. Danica 110 b.. Drava 230-240 ( 250—210), Osj. ljev, 185 d., Brod. vag. 180—185, Union 145 i)., Uin 1« <1.. Koirusea 425—130. Trbovlje 457.50—405,
Vevče 132 d , Nar. šum. 25—40, Piv Sar. 150—100, Jadran, plovidba 530 550. Oceaniu 195 b.
Belgrad. Narodna banka 8200—8230, 7% inv. pos. 84.75—86.50 (86.50), vojna škodu 485—436 (486), 12. in 1. 430.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 86.05, VViener Bankverein 21.40, Escompteges. 170, Aussiger Chemlsohe 221.10, Alpine 33.45, Trboveljska 56.05, Mundus 173, Leykum 6.05, Rima Muran.v 99.05
Na ljubljanski borzi sta biln zaključena 2 vagona smrekovih deik. Tendenca mlačna.
7itc
Na trgu se je pojavilo pomanjkanje ponudb v domači pšenici ter analogno čvrste j 5 a tendenca in l>onckod
že za 2 H—5 par, višje cene. Ta izpremeni ba ni utemeljena po položaj" na svetovnem žitnem trgu. kajti čikago je spet nazadovnl. V koruzi in vseh ostalih predmetih je položaj neizpre-menjen, pa tudi cene so ostalo. — Promet je v pšenici večji, v koruzi, kjer ni nobenih kupcev, jo pa padel.
Ljubljana ,'Vs« samo ponudbe, slov post., plač 30 dni dob. nrompl) PSenlca bač 70 kg 2% ml lar. 245 -247 50, 78 kg 242.50- 245. 7.7 kg
238.50 240.50, sr 80 kg 2% ml tur 242 50-245 50. 77 kg 235—237 50. slav. 77 ks 2% ml. tar 227 50— 230, rž 72/73 kg 2% ml. tur 200-205, moka 0 g vr.g bi fko Ljubljana vag bi., plačilo po prejemu 370- 375. koruza bač nav vozu 210—21250, ml tar 205 -207 50. umetno suš nav vozn 195-197 00, ml • tar 192-195.50. !•■• ■■ prim suho kval gar 170-175; činkvanlfn 24.'. .47 50. lečrnen bač oz 06-07 kg 205 207 50. 63- 1.4 ka 190 -105. oves bač, 63/64 kg 103- 197 50 ježiee 275—300
Sombor. Pšenica bačka žele/, prompt 187 50 -102.50, bač. pot. šlep 107.50—202.50, slav. 187.50 —192.50, srem. in ban. 180—185, ban Dunav šlep 187.50-192.50. ban. Bega kanal 187.50—102.50, ban. Bega slep 192.50—197.50. — Oves, ri? in ječmen so neizpremeiijeni. — Koruza bač. nova 100 —105, december in januar 105—110, moreč 115— 120. april, in maj 120—125, umetno sušena 117 50 —122.50. — Fižol bač. beli 470- -180, bač. beli izbrani 490—500, bački mešani 300 -310. Pšenična moka bač ničla 800 -310, št 2 275 -285 št. 5 1 2i0 - 250, št 0 180—200, it. 7 150—100, št. 8 105 | —115. Pšenični otrobi bački 90—100. Tendenca ne-, izpremenjena. Promet 122 vagonov, j . Novi Sad. Pšenica 102.50—107.50, gor, ban. I 107.50—200. ban Tisa šlep 197.50- 202.60 r-or. | ban. 182.5''. 185 Vse ostalo brez spremembe. — I Promet: 3v vag. pšenice, 2 ovsa, 16 koruze, 3 ječ-j menu, 4 moke.
Budimpešta, Tendenca medla. Pse .ca marec 22.91—22.03, zaklj. 23.02- 23.03. maj 28.77—28.82, zaklj. 23,81 -28.82, rž marec. 15.98^-16.90. zaklj..' 15.00—16. koruza maj 15 03—15.01, zaklj. 15.62— 15.63, koruza tranzit maj 15.04, zaklj. 15.02 - 15.04.
Radio
Na rad o -razstavi
Zaskominulo me je in sein vstopil v dvoru no akademskega domu na Miklošičevi, cesti št. 5. du si ogledam radio-ra/stavo. Presenetila me je pestra zbirka najim deriiojših radioni-pruv: od najmanjšega detektorja, do največjega in najpopolnejšega upa rabi, vse to je našu rudio-o-lda jua postaja postavila ua ogled prijateljem radia. Še tuk pesimist morit ob jiogle-du na te umotvore rr.dio-tehnike zavreči vsak predsodek ,o rucliu in si zaželedi v svoje stanovanje to največje čudo moderne dobe.
Badio-razstuvu je že v teh pur dneh dosegla popoln uspeh. Nepr: sta no se vrste ves dan obiskovalci iz mesta in z dežele. Zanimivo je, du večine obiskovalcev ni privabila zgolj radovednost na razstavo, marveč resen interes, da se poslu/.ijo reklamne ugodnosti, ki jo v tem času hudi rndio-oddcijna posiaja pri nakupu radiu najširšemu občinstvu. V zavesti, da je popularizacija radiu pri nas največjega kul-[ turnega pomenu je radio oddajna posta j ti
reklamnimi ceni mi in ugodnimi plačilnimi »o-| goji resnično omogočila radio vsakomur, tudi gmotno šibkejše situir-min; slojem Bas veliki obisk radio-razstave kaže. da je mod našim \ občinstvom obilo zn tli in u.jti za radio, bila je le razmeroma visoka vena radiu okolriost, ki jo marsikoga odvračala od nakupa. Radio-raz-
stava pa je odpravila tudi to okolnost in dala interesentom na razpolago celo serijo detektorskih in elektronskih aparatov pod pogoji, ki so naravnost zapeljivi.
Kdor je obiskal ru/.stavo, je vsekakor moral spoznali, rla lepšega in primernejšega družinskega darila m Božič res ni. kot je radio. Kdor si še ni ogledal razstave, nuj tega nikakor ne opusti, zakaj reklamne ugodnosti pri nakupu trajajo le do 13. januarja 1930. In še nekaj jc: Buli se je, du bodo še pred tem čtisom serije detektorjev in aparatov po teh cenah iu pod temi plačilnimi pogoji radi rastočega številu odjemalcev — razprodane.
Programi tiadio-Ljubrjana t
Sobota, 21. decembra: 1210 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza. repi. glasba. 12.30 fz današnjih diiavtiikov. IT.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Esperanlo, poučuje (i. Herkov. 19.00 O turneji Glasbene Matice po 1'rariciji predava g. Greni- 10.30■ No'm«;čifin. poučuje dr. prof. Grafenanei 20 00 Slaven, narodne v venčkih (Radio-orkestcjr), solospeve poje g. I ikovič. 22.00 Časovna napoved in poročila, lahke glasba.
Nedelja, 71. dcccmbra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10-Versko predavanje, p. dr. G. Rant, 10.20 O prazgodovini denarjp, predava prof. Jarc. 11 Koncert Radio-orkestra- 15 O poljedelstvu, ing Čeme. 15.30 Reproduciran< glasba. 16 Humoristično čtivo. pisatelj MilčinsM. 16.30 Koncert Radio-orkestra 20 Koncert pevskega zbora .Ljubljane«. 21 Koncert Kadio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
Šport
Božična razstav« radiiskih aparatov pod geslom
Radio
v dvorani Akademskega doma ua Miklošičevi t
od V — decembra. Dragi programi i
Nedelja, 22. dccemhra. Belgrad: 12.20 Koncort radio orkestra — 16 Konoert ciganskega orkestra — 17.30 Češke pesmi
—	(tenor) — 19,30 Pojm usode v srbskih rircdnih pesmih, predavanje — 20 De-busSyjcv vučer 21.20 čas in dneve vesli — 21.50 Večerni koncert — 22.50 Zabavna glasba. — Zagreb: 12 Zvonenjc, nato koneert — 17 Plesna glasba — 20.35 Operetni ve^er — Varšava! 10.15 Služba božja — 12.10 Simfonična matineja — 20.15 Ljudski koncert — 21.45 Prenos iz Kalotfic
—	23 Plesna glasba. — Budapest: 10 Služba božja
—	13.05 Opoldanski konccrt — 17.15 Koncert vojaške godbe — 19 Molierov »Misan*rop« iz studia
—	21 Reproducirana glasba — 22.20 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 10.30 Orgeljski koncert — 11 Koncert simf. ork. — 15 Popoldanski koncert — 17 Veseli pevski kvartet — 17.30 Pri prebivalcih zap. Kaluliari — 18.05 Pesmi — 18.30 Komorna glasba — 20 vBajudern«, opereta. — Milani 10.45 Nabožna glnsbn — 12.30 Opol. koncert radio orkestra — 16 Komedija — 16.30 Pop. koncert radio orkestra — 20.30 Prenos iz opere: »Carnien«, opera, nato zabavna glasba. — Pragar
20	»Božični dan«, kantata za soli, zbor in orkester
—	21 Ljudske božične pesmi — 21.30 Klavirski koncert. — Langenberg: 13 Opoldnnski koncert — 14.30 Radio literatura — 15 10 Mladinska urn — 16 30 Popoldanski koncert — 20.15 »Steklena gora«, pravljična igra, nato p!r- na glasba. — Rim: 1C45 Nabožna glasba — 17 Godalni koncert —
21	02 Koncert italijanske glasbe. — Berlin; 20, .Božična igra« iz 1. 1541, nato plesna glasba. — fou-lousc: 18 Večerni koncert — 20.15 Plesna glasba —■ 20.30 Zabavna glasba — 31 Zabavni koncert do 22.15. — Torinoi 16 Drama — 16 30 Koncert kvinteta — 19 15 Večerni koncert — 20.30 Prenos opc-e iz Milana, nato zabavna glasba. — M. Ostrava: 9 Nabožna glasba — ti Glasbena matineja — 14.35 Uvod k prenosu opere — 14.15 Verdi *I1 trovatore«, oper« — 19 Orkestralni koncert — 20 Božični dan — 2t Zabavna glasba
—	22.30 Plesna glasba
'nm.-m
ilaMfSf snale orste.
Najcenejši trocevni prejemni aparat
TElEFUnKEH 10
^a one, kateri so si nabavili vsled visokih cen elektronskih aparatov detektorski aparat s slušalkami. Sprejem daljnih postaj brez motenj domare postaje. Edini aparat, s katerim je dana možnost obratovati bre/. predelave iz omrežja — potrebno je samo zamenjati batenisko kurjene elektronke — za mrežno kurjene elektronke in mesto baterij se uporabi TELEFUNKEN mrežni aparat W in preklop na omrežje je gotov. Tudi električni prenos gramofonske glasbe je mogoč.
TELEFUIlKEn tO z baterijsko kurjenimi elektronkami — en stavek tuljav za valovne dolžine 200—600 ni in zvočnik TELEFUNKEN U 666 stane .... Din 1155*—
En stavek tuljav za valovne dolžine od od 450- 2000 m starte . . Din !05'~
• 9
TELEFUflKElI 10 z izmenično kurjenimi elektronkam — stavkom tuljav 200—600 m valovne dolžine — z zvočnikom TELEFUNKEN U 666 in mrežni aparat tipa W.............Din ?.580'—
TEKMA WACKER:ILIRIJA NI PRELOŽENA!
Kljub slabim vremenskim prilikam je vodstvo Ilirije sklenilo, da sc tekma z dunajskim Wackrom vrši. V slučaju poslabšanja sedanjega vremena se bo eventualna odgoditev naznanila pravočasno po vseh listih.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Zagrebška nogometna podzveza je suspendirala Gradjanski 1911, ker jc v torek nastopil z neve-reficiranimi igralci. Predvsem radi nastopa Mike Babiča, bivšega piofcsijonalnega igralca dunajskega Rapida.
Večina klubov iz Banata se jc izjavila, kakor posnemamo iz belgr. Politike«, proti osnovanju lastne podzveze. To je le želja nekaterih klubov.
Simpatični igralec Ilirije desna zveza šiškr — bo zapusli) le dni docela ozdravljen sanatorij. Že za praznike pride domov v Ljubljano.
S. K- Rakovnik. Jutri, v nedeljo, 22. dec. bo prvo športno predavanje ob 10 dopoldne. Predaval bo g. Betetto na splošno o koristi nogometa. Vabljeni vsi člani. — Odbor.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da bc Staničeva koča o Božiču otvorjena, ključ se v Ljubljani ne dobi, pač pa pri Gregorju Lahu v Mojstrani, ki bo prvo skupino smučarjev spremil do Staničeve keče in ostal v koči tako dolgo, dokler ostanejo smučarji. Vsak, ki namerava na Stanlčevo kočo,' naj se preje zglasi pri gorskem vodniku Gregorju Lahu v Mojstrani.
Smučarski tečaji v Bohinju. Pri hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru se bo vršil smučarski tečaj pod vodstvom g. Kvedra od 25. decembra 1020 do 1. januarja 1°30. Celodnevna oskrba s prcuočnino v kurjeni sob" znaša 60 80, Din. Prijave sprejema pisarna Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Za slučaj, da ne bi bilo snega, se tečaj preloži, kar bo ob;a j eno v dnevnikih pravočasno.
Erjavčeva koča na Vršiču bo o Božičnih praz nikih otvorjena iu oskrbovana.
Nogomet v taiini
Nekaj iz zgodovine prve reprezentativne anejleško-nemške nogometne tekme.
Prav kra!kih ali dolgill 30 le I ,ie, kakor kdo (o vzaine, odkar se |e vršila prva nomško-angleška nogometna tekma. Takrat seveda je bilo vse drugače, Ni bilo prirejanje takih iger naloga kakih tozadevnih odborov, zvez ali kaj podobnega. Prvo tako tekmo je izvedel zasebnik na svoje stroške, 'lecla.i je bil lo VValter Beusenuinn. znani senlor nemškega športnega časopisja. S svojo namero pa jo alabo naletel pri južnonemški nogometni zvezi, ki ga je še radi lega izključila. V Severni Nemčiji pa so ugodno sprejeli la načrt in berlinska zveza je prevzela te igre. Prvo tekmo je prepovedal berlinski policijski ravnatelj. Druga tekma se je pu ven lar-lo odigrala in Angleži so z lahkoto odpravili Berlinčane t. 2:13. Nemci so postavili za novo tekmo še nokai najboljših igralcev iz drugih nemških mesl in s lako ojačeno reprezentanco so zopet izgubili z 10:2. Jz. Berlina jo odšla angleška reprezentanca v Prago, kjer je igrala proli avstrijsko-ogrski reprczonlanci. Tudi tukaj so zmagali Angleži z 8:0. Ju/nu Nemčija je nato sprejela Angleže s svojim izbranim moštvom v Karlsruhe in podlegla s 7:0. V šestih dneh so Angleži odigrali štiri tekme v Berlinu. Pragi in v Karlsruhe, povsod zmagali in dosegli skupno 38 golov, a prejeli so le štiri — Danes seveda dvomlmc, če bi (liv.deška repre zentanca dosegla lake rezultate.
Meddržavne nociomelne tekme v januarji 1. 1030. Januarski program je sledeči- 1. januarja ISerlin proti Milanu v Milanu; Češkoslovaška proli fijiunski v Barceloni-. Madrid proli Londonu v Madridu. — 5 januarja Pariz in Berlin v Parizu; Madrid proti Pragi v Madridu. — 12. januarju Portugalska proti Češkoslovaški v Lisaboni; Hiil-liška nogometna zveza proti Berlinu v Stetlimr Severua Nemčija proli Srednji Nemčiji v J lam burgu.
Razgled po Italiji. I.jut In skrajno ogorčen Iv i se. bije za prvenstvo llalije. Razumljivo jo to. kajti v deželi .oran/, in cilron; pomeni prvo mesto v prvenstveni labeli nekaj izredno velikega. Na prvem mestu je danes .Juventus, ki si je z 1:0 priboril krasno zmago nad renomlranim nasprotnikom Bologno. Zmaga jo bila še več vredno, ker je bila dosežena v tujem kraju Drugo mesto pa je zasedla Genova, ki jo utrpela v Kimu poraz z 2:0. Njena igra ni bila slaba, vendar jo bi) branilskl par nasprotnika v izredni formi in vsak, še tako lepo zasnovan napad je bil plen nasprotnikovih branilcev AmbrOsiana m jo pa z zmago nad Alcs-sandrio zagotovila tretjo mesto. Splošno pozornost pa vzbuja zmagonosni polet tržaškega kluba Trie stlna, ki hiti od zmage do zmage. Triestina spada pač nied najboljšo italijanske klube, kajti dosegla je deveto mesto od 18 klubov prve lige. če opozorimo te, da se na 10. odnosno 11 mestu nahajata .Milan in Bologtia, oba poznana 111 izvrstna kluba, jiotem je 9. mesto Triestiue toliko bolj zavidanja vredno.
BOKS
Diener premagani Znano je, da »v- vršila
v Londonu boks borba med orjakom Primo Car-liero in Nemcem Franc Dieneroin, v kateri je bil slednji premagan Zanimive so podrobnosti te tek me. Poročila so si edina v tem, da že od začetka Diener ni imel nikakega upanja na zmago, ker je bila preveč očilna premoč Carnere Ta je s strahovitimi udarci, ki so padali le bolj po giuvi Nemca, slednjega pripravil ob vsako misel na pravilno odgovarjanje. Diener se jc le umikal in proti koncu ni imel nill sposobnosti, da bi se izogibal. Udarci Carnere so ga vedno bolj pogosto zadevali in v začetku o. runde je bil Diener vsled udarca v brado popolnoma izčrpan in za nadaljno borbo nesposoben. In sodniki so napravili konec tej mučni situaciji s lom, da so proglasili Carnero za zmagovalca. Diener je tehtal 92 kg, a orjak Carnera kai 120 kg. Zato je razumljiva cela zgodba, v kateri ie padlo upanje Nemcev v vodo.
PLAVAN1F.
Nov svetovni rekord. Olimpijska zmagoval ka Hildii Schraderjeva je v Mugdeburgn poskusila izboljšati svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 yardov, ki ga je imela do sedaj Angležinja King s časom 3:02. Poskus llilde Schraderjeve je uspel, kajti ona jo rabila z.u teh 200 yardov le 2:57.8. Ker je bil re/.ullal dosežen po predpisanih določilih, bo novi svetovni rekord gotovo priznan
»SALONIT
cementno azbestni Skrili
je uaj boljši materijal m pokrivanje zgradb
Ribja gnezda
Miklavževo v New Yorku praznujejo na način, ki spominja r,a evropski pust, Letos so vlekli po Broadway-u 60 in dolgo gumijasto, s plinom napuimeno žival, katero so na prostem spustili v zrak
Mnoge ribe si /grade gnezda, ki so več ali manj podobna ptičjim in ki jili moremo razdeliti v sedem vrst: 1. slučajno najdena gnezda, 2. narejena gnezda, izkopana gnezda, 4. stkana gnezda, •">. gnezda i/, pene. ti. gnezda iz biserov in 7 živa gnezda.
Slučajno najdeno gnezdo je naravna luknja, ki ribi ugaja in katere.se posluži. m» da bi jo kaj izpretnenila. Bodisi, da jc to skalna razpoka, prazna školjka, kak star čevelj ali kaka črepinja. Jajca polagajo potem na kup ali enega poleg drugega v enaki razdalji. Takih gnezd se poslužujejo mnog,- ribe, ki žive bolj ob obrežju n. pr. kaplji, morski zajci itd.
Dar italijanskih katoličanov papežu. Oo priliki zlatomašniškega jubileja so katoličani Italije darovali marmorna! kip. ki bo postavljen v cerkvi di S. Carlo al Ccrso v Rimu. kjer je papež pred 50 leti daroval prvo sv. našo
tudi čisti s kocinami, ki mu rastejo na bradi. Te uporablja kakor nekak čopič. Mladiče vzame v usta in ko so očiščeni, jili spusti nazaj. Seveda se včasih tudi zgodi, da kak mladič pade v očetovo žrelo in mu na ta način služi za brani).
Stkana gnezda pa so pravi čudeži, kar se tiče njihove arhitekture. Riba si ga zgradi iz rastlinskih delov, katere zelo skrbno stke. Arhitekt in tkalec je samec. Najprej izkoplje malo luknjo v tla reke ali jezera in nato znosi notri dele raznih rastlin. S pomočjo majhnega kamenčka jih postavlja vsakega na svoje mesto. Ko je spodnji del gnezda gotov, naredi še okroglo steno, ki jo zakrije z nekako kupolo. Tozadevni materijal obstoji izključno le iz vodnih rastlin, ki' jih riba med seboj preplete. Ko je gnezdo gotovo, /.mami samec uajprvo eno samico, potem še drugo, tretjo.. Samice gredo v gnezdo in ležejo tam jajca.
Zanimivo je gnezdo neke afriške ribe, ki živi v Nilu, podobno je namreč košari in plava na vrhu vode. Našli so v takem gnezdu že • krog tisoč jajc lešnikove velikosti.
Gnezda iz pene delajo makropodi iu drugi zastopniki družine osfromenidov. Te krasne ribe, ki so bleščečih kovinskih barv, izhajajo največ i/. Kitajske iu Indije.
Gnezda i/, biserov najdemo v Sargaškem morju skrita pod algami. Ta so podobna velikim torbicam, katerih stene so narejene i/, samih jajčkov. Vsako gnezdo je narejeno iz najmanj enega milijona jajčkov. Primerjamo jih lahko / bisernimi torbicami, ki so bile do pred kratkim damam zelo priljubljene. Žal, se ne ve, katere ribe si delajo taka gnezda.
Tako zvanih živili gnezd se poslužuje neka riba. ki sliči malemu sladkovodnemu karpu. Samica leže jajca v škrge rečne školjke in samec jili potem varuje. Zanimivo je. da leže mladiči, potem, ko so se izvalili, v smeri škrge in na ta način dobivajo več kisika. Pri nekaterih vrstah rib, ki spadajo h kostnicam, vzame samica jajca, potem ko so izležena in oplojena, v gobec in jih drži tam, dokler se madiči ne izležejo.
Morskega zajca najdemo ob obali Škotske in Norveške. Dolg je 50 do 60 cm in temu primerno širok. Zleze okrog 100.000 jajc, ki tvorijo kup v velikosti otroške glave. Samec varuje jajca, jih čisti ter zrači z neomejeno požrtvovalnostjo. Med tem časom ne uživa nobene hrane. Opazili so celo, da je ostal samec pri jajcih za časa oseke na suhem.
Narejena gnezda kažejo že precejšen napredek nasproti prejšnjim, slučajno najdenim. Riba se ne zadovolji samo s tem, da si poišče kako naravno votlino, ampak slednjo lepo očisti, uredi in jo obda z vodnimi rastlinami in jo na ta način skrije. Primer za to so gnezda lipanov. Potem, ko si je riba poiskala v kaki skali primemo odprtino, nanosi tja razne morske alge in z njimi obda in olepša stene. Ko so jajca izležena, stoji samec na straži. Včasih si poišče riba tudi kako školjko. Če leži ta z odprtino navzgor, jo skuša preobrniti. Nato se splazi pod njo, očisti njeno notranjost in poveča prostor s tem, da od-koplje nekoliko spodaj ležeče zemlje. Potem zakrije to gnezdo s plastjo peska. Gnezdo je gotovo. Sedaj gre notri samica, se obrne tako, da ima trebušno stran navzgor in se pritrdi s svojimi trebušnimi plavutmi na školjko. Nato se premika počasi vzdolž ob školjki, na katero odlaga svoja jajca v enaki razdalji.
Izkopana gnezda so enostavne luknje, ki so izkopane v pesek. Ameriški ostriž, pritlikavi som in še druge ribe si na ta način na-rede gnezdo. Dva pritlikava soma moreta v eni sami noči izkopati več nego pet litrov ma-terijala in na ta način napraviti luknjo, ki meri v površini četrt kvadratnega metra. Nič manj ni občudovanja vredna skrb, katero posveča samec mladičem. Ne zadovolji se samo s tem. da straži in varuje mladiče, ampak jih
Nov svetovni rekord v poletu na daljavo, ki ga
je imela doslej Italija, sta postavila francoska letalca Cosles (levo) in Codos (desno)
Od sirote do milijonarja
Neko jutro se je zbudil štiriletni Ivanček v lepi, mehki postelji, ki je staja v veliki beli postelji. Prijazna strežnica ga je oblekla v lepe novo obleko in igral se je na vrtu gradu, ki je bil last dobre vile. Dobra vila, ki je vzela malega Francka iz stockholmske sirotišnice za svojega, je bila vdova polkovnika Agkolina na gradu Forsbv na Finskem, lastnica obširnih posestev, gozdov in žag. In ko je polkovnica kmalu nato umrla, je zapustila svojemu malemu rejenčku vso svojo imovino v vrednosti 150 milijonov finskih mark, kar znaša v našem denarju nad 200 milijonov dinarjev.
V oporoki je dobra gospa natančno predpisala. kakšna mora biti Ivančkova vzgoja.
Novi ameriški poslanik v Parizu, senator Edge (na desni) je nastopil svoje mesto in je takoj
obiskal zunanjega ministra Brianda (na levi)
Vse dosedanje otrokove strežnice naj ostanejo prj njem, dokler ne bo začel hoditi v šolo, in tudi še potem, če bi mali to želel. Tista, ki jo ima Ivauček najrajši, naj ostane pri njem celo življenje. Zdravnik mora do začetka šolanja stalno bivati v gradu, da bo takoj pri rokah, če bi otrok zbolel. Šolati naj se Ivanček začne po izpolnjenem sedmem letu starosti in sicer prva leta doma. Poučuje naj ga popolnoma zanesljiv mlad učitelj, ki je znan prijatelj otrok. Učitelj mora pod nadzorstvom varihov tudi pozneje voditi vzgojo in mora ponoči spati v isti sobi kakor otrok, če bi se pokazalo, da ga Ivanček nima rad, morajo takoj nastaviti drugega. Pozneje mora otrok v šolo v Ilelsingfors. Da bo imel lam veliko stanovanje /. zanesljivim osebjem, je umljivo samo po sebi, tudi avtomobil in jezdni konj mu bosta na razpolago. Kot učenec ljudske šole bo Ivanček dobival 600 finskih mark ua mesec, kot dijak pa 5000. S tem denarjem bo lahko poljubno razpolagal. Po ma-luri bo moral mladi mož eno leto delati v pisarni žage v Forsbyju in sc ogledali po svojem posestvu: nato naj preživi vsaj eno leto na Angleškem pri zastopniku tvrdke, nakar mora prevzeli vodstvo tvrdke 1. Askolin v Forsbyju.
Da so ameriški >selfmademen« v nekaj desetletjih napravili pot od sirote do večkratnega milijonarja, smo že pogosto slišali, da bi pa že štirileten otrok napravil tako pot, je pa pač silno redek dogodek.
Preseljevanje podgan
Povsod se nahaja podganja nadloga, a menda nikjer je ni toliko, ko na Angleškem, sodeč po neprestanem tarnanju v angleškem časopisju in pa po suhoparnem računanju, koliko škode napravi ta žival letno. Neki kmet iz srednje Anglije pravi: Vso davke bi lahko poplačal iz izkupička tega, kar mi uničijo podgane, ako bi mogel to preprečiti. Angleži imajo vsako leto sredi novembra teden, na-zvan podganji teden in res jih pokončajo take dni po sto in stotisoče, vendar sc vse to komaj pozna na škodi, ki jo napravlja ta največji škodljivec. Računajo, da je na Angleškem toliko podgan, kolikor prebivalcev, torej okroglo 45 milijonov in ako vsaka podgana napravi vsak dan škode le za I peni, znese to letno nad 60 milijonov funtov (16 in pol milijarde dinarjev). Letošnje poletje jih ie radi suše veliko poginilo in videli so jih na takih krajih, kamor sicer ue pridejo /.a živežem.
Pred dvema mesecema so se v grofij! Cumberland podgane. : selile . Celili deset minut je bil promet na cesti pri Egremontu ustavljen. ko je na stotisoče podgan bežalo preko ceste. Brc/, povoda tako preseljevanje ni, ali so podgana nečesa posebnega boji, ali pa primanjkuje živeža v dotičnein kraju.
Leta 1027. je bila v okraju Edmontu jk>-vodenj in tisoče podgan je zapustilo svoja skrivališča ter se preselilo drugam. In leta 1899.
tudi radi povodnji - je ogromna množica podgan bežala i/. Londona ter se pomaknila v Sussex. Prebivalci ob čili, kjer se je pomikala la velikanska armada, niso smoli ia mogli i/, hiš.
še mnogo večjo škodo pa napravi podgana posredno. Saj je znano, da je ra/našalka kuge in drugih nalezljivih bolezni. Tudi razne nezgode povzroča podgana. Koliko jc bilo že kratkih stikov na clektrovodih, ki so jili povzročile podgane. Lansko leto so v Smethwixu zanetile požar s tem, da so udrle v neko trafiko ter glodale zalogo, med drugim tudi uži-galicc, ki so se pri tem vnele. Zgorela je več milijonov vredna mestna tržnica.
Darilo tvrdke
svojim odjemalcem
od IH do 31 I m. lr)"/„ popust ivi vso nMučilne medmete.
Kraljevska nevesta
potom oglasa
Stvar se je dogodila v Parizu. Kavarnar na Montmartreu, Beriand, se je hotel za svoj štirideseti rojstni dan oženiti. V to svrho je dal v časopise oglas, da išče boljšo polovico, ki bi imela tudi nekoliko dote. Oglas je uspel. Ze drugi dan je dobil celo kopo mamljivih ponudb. Ko je odprl zadnje pismo, je našel v njem ponudbo neke bogate dame, stare 36 let, ki pa je bila kljub svoji polnoletnosti« izredno lepa, kakor je kazala priložena slika. Kavarnar se je že ua podlagi slike zaljubil v to damo in jo zaprosil za sestanek. Naroči) si je novo obleko in določenega dne je čakal v neki gostilni, kamor je določil sestanek. Imel je že pripravljen svoj nagovor in v duhu je žo stal s svojo krasotico pred oltarjem. Točno ob določeni minuti se odpro vrata gostilne in vanjo $e pri val i debela, kakih 50 let stara dama /. očali, že na prvi pogled odvratna in popolnoma nič podobna oni, čije fotografijo je imel Beriand. Takoj mu je bih* jasno, da se v tako kratkem času nobena dama ne more lako spremeniti in zato je planil ven, kakor bi ga gnale furije, tekel po stražnika in obenem vložil tožlio za stroške, ki jih je imel pri nabavi nove obleke. Pri zaslišanju na policiji je dama priznala, da je slika, ki jo j« poslala, fotografija neke bivše kraljice. Kupila jo je v neki trgovini in jo priložila pismu, samo, da bi očarala« svojega bodočega moža. Sicer pa, kakor pravi, ni imela pri tem namena. da bi ga prevarila.
j huisun noče dati svetu cenen gumi. Slika nam kaže starega izumitelja Edisona, kako sledi i J svoji dclavnici številnim poskusom, ki jili vtši i po njegovih navodilih njegov asistent George' E. 1 Mart. Edison upa, da bo v kratkem času spravil na trg cenen gumi, ki ga bo napravil z neke divje rastline, ki raste v Ameriki
Sntešnice
Skoti so znani skopuhi. Nekoč so prišli v cerkev trije sosedje. Ko ji; cerkovnik pričel pobirati s pušico, niso vedeli, kaj naj napravijo. Končno jjm pride na misel, eden jo padel v omedlevico, druga dva sta ga nesla ven.
Oglas: Išče se postaven mladenič, ki sc razume na delo na vrtu in ki mora skrbeli /a kravo z dobrim glasom, ki tudi v zboru poje.
Kaj pomeni beseda, konsekventen?« Konsekventen? To se pravi tako, da je človek vedno tako, ne danes tako, jutri pa zopet tako.«
Učitelj: Vsi tvoji računi so previsoki. Kdo pa I' je pomagal?« Mirko: Oče.«
Učitelj; Kaj pa je Ivoj oče?« Mirko: Plačilni natakar.«
Par misli o srbskih revijah
;Mc bi bilo neumestno sedaj pred začetkom novega leta napisali obširnejši intormativno-pro-pagandni članek o srbskih književnih časopisih in revi|ah Ze iz razlogu, ker su nekatere med n imi na dostojni umetniški in znanstveni višini m zato v marsičem potrebne ciljem celote odgovar,a,oči izgradnji in organskemu razvoju slovenske kn javnosti posebej bi biln dobro opozoriti tja n e Sicer pa tudi njihova razširjenost med Slovenci ne do-seza one lin'je. do katere bi fe bila mor al r. po enajstih letih skupnega državnega živi,um,i in'. seveda tiidi orecejin.ih in umestnih umetnostno-Kulturnih vplivati i dvigniti. Da bi tal; članek zamrnal znaten del naše s knjigo se ukvarjajoče inteligence. vem vnaprej. V tem me potrjtt.e tudi dejstvo, da se jc že par oseb obrnilo name s prošnjo. da bi jih površno informiral o srbohrvaMah književnih revijah. Tem v pričujočem članku radi pičlega prostora stisnjeno in zato nepopolno odgovarjam. In samo o srbskem revijarstvu Pravzaprav niti nt mislim kopičiti dal, naštevanj nt zunanjih podatkov. Sam nekaj vklen enih m v naglici iz obsežnejše celote iztrganih misli' b; rod dal. Skušal jih boni kolikor toliko aplicirati na slovenske kulturno-kniiževne razmere, zalo da bi bolj zagrabile,
Srbi so v periodičnem časopisju nt rsvijah bogati. l'eis',vo ie to, ki da mislili o vitalni nabreklosti. resnem bogastvu in liupulzivnosli peč stoletij tlačenega naroda. Posebej številen porast provincijskih literarnih časopisov je svež in sen dokaz, da se kultura in prosvela razpidao prenašali is nekdanjih centrov (Novi Sad. IV-grad) v posamezne morda teritorijalno drugam gravitiraiočc ali od uinetnostno-kulturn h središč zelo oddahene predelke. To je d:i'e<'. vidni signal, ki nakazuje nagel pcrasl prosvetijenosli. med narodom Ker če bi taki in tako številni časop-si ne bili kulturna potreba manjši'] podeželskih središč, ne bi se tako izdatno podpirali in ne bi mogli izhajati, Dvakrat v plus moram šteli mladim, ker so sc ravno oni zavedli le potrebe in se z vsem ogn;em vrgli na delo.	c ■ i
Vodilne kniiževno-kulturne revije v Sroih ro vsekakor; Srpski Književni Glasnik , "Letopis Malice Srpske«, »Život i rad«. »Misao Kniževni sever.; v Subotici. Vsi ostali du. Naj jih samo površno označim
»Srp. Knj. Glasnik<• ie vsaj naztmaj vodeči predstavnik srbske in deloma tudi hrvatske 'spe besede. V resnici bi mu bilo mogoče v marsičem oporekati Z zn mo eruciicijo ga ureja kritik M Bogdanovič. Pred njim mu ie od rojstva sta! ob strani še bolj znani Bogdan Popovič. -Glasnik« je, ako izvzamem Letopis M S. < danes na starejši' srbski književni list. Dasi veje starmskost in ustaljenost iž niega, ie zadnje čase vendar dal posebej v pesniškem delu precej prostora najmlajšim. (Ratkovič, Kislič, Jerkovič.) Sicer pa sodelujejo v njem najboljše moči. Posebej z-nimivt in autoritativni so njegovi številni »preg'edi- ta kritike Izhaja šti-inaistdnevno.
»Živet i rad« je še sorazmerno mlad mesečnik, ki pa zasluži splošno priznanje Okoli n ega se zbiraio v veliki večini ljudje najboljših m -sitih let, ki najostreje mislijo in najboli zrelo ustvarjalo Ideološka stran lista je močno poudarena Tudi nekateri Hrvati pišejo vanj. Po duhovi.i m umetniški vrednosti bi ga stavil na drugo mesto ired srbskimi revijami (takoj za »Glasnikom )
»Letopis Matice Srpske« ie očanec in najstarejša srbska kniiževna revija Izhaja redno in v obsežnih zvezkih. Od Novega leta ga bodo programsko precej preusmerili in po obsegu skrčili Boli ko čislo leposlovje goji znansivo in publici-sliko.
»Misao« ie pred leti, ko 10 ie vodil se men ustanovitelj Širna Pandurovič, bila na višku n skrajno nevaren konkurent »Glasniku«. Zadme leto pa ie niena solidnost strašansko padla Izhaja neredno in v dvojnih številkah PreoHbe prostora maši 7. ne vedno željenimi prevodi. Bati se je, da v kratkem umre.
»Književni sever« ie kuliumo-umelnoslui uhs-nik našega skrajnega severa Z uspehom ga zd.ua dr. M. Kneževič v Subotici. Med drugim ie pjbli-ciral nekaj enemu samemu vprašanju posvečenih •Številk (kot dela zagrebška .Nova Evropa« ali pa "N. literatura« v Belgradu) V posebni ru-
in
v Belgra-
briki daje mesta šele nastopajočim.

Enajstič je /Goriška Matica« razposlala svoje knjige med naše rojake onstran meje; pa tudi tu jih lahko dobimo in zatorej ne bo odveč, če o teh kiijgah izpregovoriir.o- Koledar je okrašen letos z novimi risbami loncta Kralja za mesece ki jih vidimo poleg starejših na strani beležk. Starejše risbe so spremljale cerkveno leto, nove p;- prikazujejo mcsece pa značaju. Vsebina kojedarja je zelo pestra in prinaša poleg kronisličtiega gradiva tudi mnogo, v glavnem iz svetovnega slovstva prevedenega leposlovnega gradiva. — France Bevk; Uni!-raječi Bog Triglav. Ta nova Bevkova povest se naslanja na sledeči stavek iz Rufarjeve tolminske zgodovine; »L. 1331, 10. avgusta začne verski m-kvizitor za Beneško iu I rijulansko, f rancesco de Clugia. pridigovati križarsko vojsko zoper Koba-ridce. Ondašnji Slovenci so namreč tnclili neko drugo d-evo in studinec pod njim. Vojna se vzdigne iz Čedada jxd vodstvom Clugie in pride v Kobarid, poseka drevo in izruje ostanek stare vere.« O tej zanimivi povesti prinesemo še posebno oceno. — Druga leposlovna knjiga je Slavko Slavčeva jjo-vest; iCigava si?« Povest je zajeta iz sodobnega
Izvirna slovenska knjižna produkcija podaja zadnja leta vedno revnejša. Finžgur sr; utaolja v uredniških uoslili. Žunaneie pri gledališču ter v prevajanju Slitikcsncarejii i" edina dva. ki zalagata knjižni trg brc/, presuiuki z novimi deli večje ali manjšo trajne v red nosili. sta Pregelj iu Bevk Skoro vse drugo so priložnostne stvari ki bodo morila žo jutri pozabljene. ne glede na to. da se vedno ožji krog literarnih produccnkiv in kritikov razpisuje o njih nu dolgo in na široko.
/.lasti revni smo lia danes na I ju Nki povesti ki bi bila za jeta res i/ središča žit ja iu bitja nn*ega ljudstva in ki bi imela vse pogoje. dn se tudi vrne vanj. Eno izmeri redkih takih del smo dobili pravkar z |altioviin ^-Ovčarjem Markom- Izhajalo je \ Mladiki- sedaj je pa izšlo tudi v ponatisu kot 2(> zvezek Mohorjeve knjižnice«. Dejanje se vrši v pisateljevi di.m-.»-vini. v zdravem gorenjskem oziuiju po-l Karavankami. In ves. nrav ves značaj te pokrajine nosi tudi Jalnovti pove«!. Pristna je. sveža,
. •. . ............i.,.-.	v i, • i i, •. i: ■ > t,itii,,jn ii., (iii/i-
Zaji-ui iiooslt....,........ .......... • -i - - •• -i- 1
stva. Pisiieli uleda na -svoji rcpikc, ii|ih delo in brine brez i/uinetiiičenih očal zato veje i/ njo zdrav realizem, kakor ic realistična tudi
V krog manj pomembnih in ue toliko autori-tativnih listov jemljem; mladinski »V e n a c« ki ga ureja Jeremija Živandvič in ki lupalam laolcg mnogih začetniških književnih poskusov prine-e kako zrelejše delo; -Novo literaturo«, ki je letos osnovana, umetnostno skraino 'evi-čarska in diši po ortodoksnero marksizmu; -30 u Evropi., ki je čislo modernističen in novo-tarski list. Vsi trije izhajajo v Belgradu
Provincijski listi, katerih obstoj eden cd bratov Popovitev nekje v »Zapisih« lako uspelo zagovarja, bi bili: »Pregled-: (Sarajevo), ki ie zgovoren dokaz, kako duhovno intenzivni in v okusu sodobni so nekateri bosanski književni in kulturni delavci; »Zapisi« (Celinie), ki so osredud, leposlovje in znanstvo prinašajoč črnogorski Ji<!, -.-južni pregled« (Skoplje), ki ni dovolj reprezentativen z ozirom na veličino ozemlja, katero pred-
O sovjetskem gledališču
Gledališki problem je v sovjetski Riiaiji državen problem. Neprestano je v ospredju in tudi rešujejo ga ? velikim poletom in na vse mogoče načine. Gleda išee je tam vsaj danes hrbtenica vseh umetniških izražanj, drama ( v širšem pomenu vzeto) je vodečiiu krogom liajvšečitejša književna vrsta. Vse sodobno rusko življenje je preželo s politiko, i'o vse d jo uvajajo; v vojsko, v šolo, v trgovino iu na kmete, ua ulico m ua oder Država se zaveda, da je mogoče z odra najbolj in najlaže vplivati ua maso, da je to iiajiieposrednejii način za razviie-maiiie in potenciranje kulturne revo ucije. Zato so ruska gledališča znatno subvencioniran;!. Z gmotne strani se jim torej ni bati za obstanek in ;::Uo se laže iu boli posvečajo igri sami.
(iktiališč je scaziu-^iio /elo mnogo. Predirati Moskva kot vedno. Pa tudi v Lieningradu iu ;;o drugih večjih mestih jih ni malo. Celo odre, ki gc;e samo eno dramsko vrsto, imajo; tako; Teater s.ilire. Teater revolucije, Realistični teater, niladin-stavlja; Mlada Zeta« (Podgoriea), ki jo je ned-v- I ske odre itd.
no osnovalo nekoliko najmlajših iz Črne gore Usta	V«a ruska gledaHška umetnost naših dni v
skupina ie pred dobrim mesecem izdala tudi dna- | zadnjih kodnih temelii v unHnosti -ImdožeKt-eni-uah ;>Srž-) »Razvitak« (Dubrovnik), ki šele od no- J kov«. Iz niih ie vzrasla in se jim še v«dno ne more vetnbra izhaja, »Mlada Bosna. (Sarajevo), »Bu- | iztrgali Cez dvaisel let stave tradicijske vezi so še brovnilc (Dubrovnik), ki bo počasi prešel v čislo j književno znanstveno (in ilustrirano) revijo na dal-
matinskem jugu; »Naša iskra : (AI?ks-'uac), > Kniževni polei< (Sabac). »Venturi- (Krušcvac) «n č* nekateri.
Posebej uaj omenim »Gajret« (Sarajevo!, !:•. se je pod ti<-edništvoin pisatelja II Ruma iz programsko ozkega mohamedanskega družin kega gasila razv il v dober (posebej radi izvirne pr nž) beletrističen list. (n še vrednost tedenske .--Narodne odb aue«, ki je edino naše izrazilo narodno- I ideološko glasilo in zasluži radi klenih prilog vsestransko pozornost, moram pohvaliti
Noviii revij -z novim letom, vsaj kolikor sc doslej da razbrati, ne bo. Samo v Sarajevu pripravljajo še en .iPregled < (menda glasilo Prosvete ).
Se par kratkih karakteristik srbskih :cvii in časopisov bi rad dal Samo literarnega lista Srbi skoraj nimajo. Ceio najliterarnejši »S K. Glasnik. prinaša med drugim čisto strokovne razprave in ima rubrike za politiko, gospodarstvo, vojsko itd., kl nikakor strogo ne spadajo v tak list Šo bolj svobodni so s te strani nekateri drugi. Kavno radi preslabe diferenciranosti programov in posameznih področij udejstvovanja Srbi nimajo dosledno znanstvenih revij kol je naš ->Čas<,. Li-kovno-umeinostne revije, ki bi vsaj dvomesečno seznanjala svet z novo in zavidno visoko sto:cco sodobno upodabljajočo umetnostjo, Srbi spi >h nimajo. Pa niti posamezne književne reviie ne prinašajo slikarskih reprodukcij (kot ie n pr pri nas Doni in svet«). Slovenci smo radi malošlev ilnosti morda opravičeni, ako si pomagamo na lak n ičin. Srbi pa bi morali ko! šestnniijonski narod imeti vsaj upcdabi|a)oče-umelnostni dvomesečnih, ker umetnostno verziranih znanstvenikov itmro lepo število Družinskega lista (analogno »Mladiki«) nimajo.
Oblikovno so
vehi.) močile. Pač pa se še vedno bre boi med d^-niearsk-biii in k*> ;čar-'kimi gledališči. Nedržavnih odrov in igravskih družin skoraj ni. Iu še oni, ki oK-ioiaio. so p.idvr/»ui strogi in t!?dlpžni ceinuri. ! Tuko ' ■ ie 'aui zgodilo, da ;e bil pri" nani dramski ; pisec Biiloakbv pregnan v Ka-au zaio, ker ie nn,-pioi'1 uspelo dramo .-Bela <ra-da« in nično uada'ie-v;ur'e 'Beg«, v katerem slika •/.•dnie dni generala Vr;'ii«da na Krluui Moskovki hudožestveni teater je namreč d»lo dobro naštudi'«) in ga izrazito m v primerni obliki podal, uared pa ie bil takoj navdušen za sjaro. predrevolucijsko snov. Sovjeti pa so napravili svoje: de'o vr^li iz jjrograma. avtor:a pa jMeciiali. Ker svobodne umetnosti pri njih ui. Uitiettiosf jim je samo sredstvo za dosego političnih ciliev. Zato je toliko probemske iskaiiosti, | svojevrstnih, nam včasih docela tujih reševanj iu lendeu-ioznih koiminislieuo-nropagaiidnih elementov v ruskih porevohiciirkih delih.
V kvantitativnem pogledu gledališče v sovjel-ski Rusiji uspeva, v kvalitativnem oziru pa je padec očividcu iu porazen. Publika jc v veliki večini pro-letarska. Obiskovavcev je izredno mnogo. Bivši be'grajski režiser dr. B. Gave la, ki je bil ob lanski tridesetletnici (tudožestvenega teatra tri tedne v Rušili, je izjavil, da cel čas ni nikjer videl nezasedenih mest. To deistvo je razumljivo iz razloga ker je vstopnina večinoma skraino nizka, ponekod pa dajejo predstave telo zastonj. Vsaka večj i tovarna ima za svoje delavec posebno gledališko dvorano s atahrmi predstavami za delavce.
Najproslulejši sovietski režiser je vsekakor j Maierho'd. C menice vredna sta tudi Tajrov in Sla- | liislavski. ki pa ni vedno v Rusiji.
Reloma radi pomanjkaica novih efektuih dram- ! sk;!i tlel. še bolj pa radi velike umetniške vrednosti 1 nekaterih preclrevolucijskih pi?atel;ev, so morali re-i žiserii poseči za starimi, novi boljšcviški ideologiji ueprilagcien'mi deli. Tako je ravno Majerhold na-i novo iiaštudiral Gogoijevega »Revizorja«. Pa ga je in okoliščin razsekal na štirinajst
Znamenita knjiga
iz;de okoli novega leta na slovenskem književnem trgu kot 10. zv. Znanstvene knjižnice, ki jo izdaja
Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani,
in sicer
Filozofija; Načelni nauk o človeku in n jegovem mestu v stvarstvu*
ki jo je »pisal univerzitetni profesor France Veber. To delce, ki ne obsega več kot 150 strani in je pisano z izredno jasnostjo, pomeni resničen dogodek v slovenskem duhovnem življenju našega stoletja Nas najsodobnejši li ozol, kojega oslrouinnost nair je podarila že vet: del, ki razsvetljujejo najaklual-uejše probleme našega življenja, je v tej knjižici postavil takorekoč vrh vsemu svojemu dosedanjemu izsledovanju: France Veber nam po svoji znani analitični metodi odkriva čudo, ki ga predstavlja v stvarstvu človek, da je namreč priredno in i/.ven-priredno bi-je obenem, individualna osebnost, ki edina spoznava in se moti. edina zaslužno dela in greši, edina pozna svojevrstne odnose tako do pri-rode kakor do sočloveka m jia do one popolnoma neodvisne in absolutne osebnosti, ki jo pogled v notranje jedro celokupne naše narave nujno terja in jo imenujemo Beg. V tem trojnem odnosu temelji tehnično- civilizatorični, socialno - etični in nadnaravno - odrešitveni razvoi človeštva; slednji razvoj, ki se vrši v občestvu cerkve, je hkratu oni razvoj človeštva, ki daje vsemu njegovemu razvoju sploh edini najvišji temelj iu smoter: da sc ustvari kraljestvo bežje na zemlji. leinu razvoju je vse drugo podrejeno!
To knjigo dr. Franceta Vebra moremo torej z vso pravico imenovati veliko kulturno dejanje, ki ho globeko poseglo v naš duhovni razvoj: potna-ga!o bo razbiti ckove matcrializma, s katerimi je velik de! itašeea izr biaž nstva dcslej gledal na svet, bo cillcčiluo doprineslo k osiiiis'ionju vsega našega ziviienia v resnično krščanskem duhu in klicalo naš mladi red k cue-mu idealizmu, ki nam je danes lako pctrebe'1 in ki more izvirati samo iz lake pravilnega in visokega pcjmovaiiia človeške nadpriredne osebnosti, temelječe v božanstveni. kikor ga v tem svojem globokem delcu razvija dr. Veber.
vse srbske revije (samo šara- I ,v dV.hu cas.	... .....
:... ...........V _„.„. ;.,|' c„ .1,. ! bežnih scen in ga na ta način izmaličil.
levski Pregled ' izvzamem) nerevi alne Se do ,	, , ,	, ... .. . ., .
i	u i i • i ..„t,i;i,„ n „ ^ -	lgravskih sol m umetniških krožkov je iiiuogo.
dfmes so ohrande starinsko zunan o oblilto Pvo r.as '	... . .... . . ' , .,
. • -/ , i ■	i,-	i„ .	i z mih pa prihaja vee reziseriev m teoretSKih odr-
»Lj. Zvon d, kj ni nc praktična, ne lena.	i ,-,•*■', t ,	-i . ■■ •
' „ ■	' ,» i • i,, •• ! skih strokov n akov, ko na novih, poklicnih igl avcev.
Ze pri površnem pregledovan i! srbskih revi . , .	*	,- i , , , i • j.
oslro pada v oči. da pri mil. ni kol recim* pri j n»rani poudariti slabo stran lega dejstva da skoraj povsod drugod dosledno izvejii.a J	"iski igravec v pretežnii večin.i m v seb
1	-	' sklenjen,, celota zase 111 umetnik, ki bi ustvarjal sam
iz sebe hi zato kaj več pt.menil na deskah, ampak ie ie del mase. orodje v rokah režiserja, ki vsak .mu novo iiažludiranemu delu in v-:aki vlogi posebej da čisto svoj subjektivni akcent in ne trpi nikakih dru-o-nH celo željenih ali vsaj dovoljenih umetniških
nas tn
idejna, svetoynon.izorna pripadnost posameznikov. Ne rečem, da ne obstoju. Ali ni povci.; - jcii".. Pii.-«f njih ni kn iževnika uii iavnega delavca sploh, bi bi sodeloval samo v enem lislti, pri enem tir;:-' šivu Ne. Skoraj vsa najvidnejša imena zislediie v Glasniku« ko v ..Misli , v Letopisu, in po. manjših provincijskih listih Nekega ap-io-nega nasprotstva in nezaupnosti ni med srbskimi kii-i-ževniki, ki je nasprotno tako vsakdanji j.iojav l.-ied! Slovenci
Ene stvari pa nam vsem, Srbom, Hrvatom in Slovencem, krvavo manika. Skupnega v časopisni obliki i z h a i a i o t c g a k n i i -že v nega t c d n k a , ki ga imajo razen Nemcev in Francozov in lolikiii drugih celo p osvotiio-kultu-no za nami stoi?či Bolgari. Ker tak tednik bi največ pripomogel k medsebojnemu spoznavanju
Belgrad, 19. dec. 1929	Tone Potokar.

življenja in bo tudi posebej ocenjena. — Gi/ele Majeve <Gcspcdinjsivo« ter tretji zvezek dr. J. Bačarjevega tlela: Zdravje in bcJezen v domači hiši. ki ga je spisal dr. Josip Potrata, sta koristni in našim družinam gotovo dobrodošli knjigi, kajli pri nas si v mtiogočem še vedno moramo pomagati s tujimi viri ter izpopolnjujeta gornji de i občutni vrzeli v našem domačem tozadevnem slovstvu. — Vzgoji posvečena knii«ra: -Pod domačim krovom«, ki "jo je sestavil Ciril Drekonja, obravnava važna vprašanja praktične vzgoje otrok ter je v mojih pogledih neprecenljiva; staršem iu vzgojiteljem bo dragocen prieoiuoček pri izvrševanju njih težkega pok i ca. — Nande Vrbanjakove Slike iz prircde-predstavljajo srečen iibor iz našega domačega le-jioslovja. poljudnega znanstva in poezije. Knjiga e bogato i tisirirana s skrbno izbranimi slikami. — Torej vsega sedem knjig, v okusni zunan,! opremi, vse^in ko bogatih in pestrih, je Goriška Matica« poklonila svojim čitatebem. To priča o živahnem in pridnem de'u te založnice, za kar ji gre liro.7 pridržka velika pohvala.
/iv I jen |u, len lic sli-slikal u.
našega kmeta in u jegovena eusih morda še preveč reulističii.i. Jal ku knietiških originalov, kakršne je pr. Jurčič, temveč zujunie kinetiško življenje v svoji celoti. Dočim je v njegovem Domu.- še i a ko mnogo papirnatega, u,. dihu ;Ovear Mucku.: res neposreden gorenjski planinski /rak. Ne rešuje nobenih globokih problemov, temveč predvsem registrira in slika, zato tu povest za literarnega zgodovin ir|u ne bo noben irejnik tudi poseben doaodek nc. pač jo bo |i;i vsnk ki uiu pride pod loke. rud prebral do koncu iu / zadovoljstvom odložil. In hvaležnih bralcev b< nušla nedvomno vee. nego mnrsi
god	.
ekstravaguc in izrazite svojskosti, po kateri ln kateri od igravcev izstopal. Režiser je vse, igravec skoraj IliČ.
l^eiiserji so povečini mladi, komaj iz šol prišli, še neizkušeni iu brez iradicije Zalo so pa v zamislih tem boli drzni.
Tehnika sovjetskih gledališč je do konca enostavna in preprosta. Ponekod celo zavese nimajo, da o kulisah in nalašč za to izbrani razsvetljavi niti ue govorim .
Še par besedi o leforivi zim - ki sezoni v sovjetski Rusiji. Samo v Moskvi pripravljajo petdeset aovih. večinoma izvirnih del. Igrala se bodo v petnajstih državnih gledališčih. Pa jc malo dram s so:i-jalnim jii-obleiiioiii. Službena d zvesti i a- pišejo o tej sezoni, tla ..•ue obljublja nič posebnega v pogledu graditve socijaližma.« lino samo gledališče je v .Moskvi, ki nima na programu tendenčnih del. To ie Opersko gledališče Sianislavskega.
Sedaj poskušajo sovjetizirati se opero. Starejše opere z nesovjelsko ideologijo (»Traviata«, -Aida« itd.) so brisali iz programov. Dobili so izvirna dela Potočkega (..Prodor.), Kniperia (:>Gratt vetrov«), Oranskega (Ncjonietač ).
Majerho'd bo nastudiral izrazito režimski »Sire!« Bezimenskcga in po eno delo Selvinskega (>KoHiandarm 2«) in Tretjakovega ( -Otroka hočem«)- Davidovski je predelal Pibihov roman • Ugar«, ki postavlja problem odnosa t. i rok do staršev. Komorni lealer pripravlja eno tlelo Semjoiiova, Mali teater pa > Čelovjeeij podvorok«. AIckseja Tolstega -O Petru« bo dajal Drugi hudožestveni teater. Omembe vredna so še dela s politično ostjo: . Prebujanje li:dije< (Habib-Baba), Banane in ananasi« in dr. Cd sedobnih evrojiskih de) bodo vprizorili tri čisio brezpomembna. Klasikov pa jc v repertoaru čez tretjino (Schiller, Ostrovski).
Tako približno stoji danes ruska odrska umetnost. V težke verige ie vklenjena iu če Bog da, bodo po nekaj 'etih že vsa domača in tuja. pred in po-rcvolncijska tb la lepo prilagojena na sovjetsko politično kopito. Še en korak, pa bomo tam, kjer prave umetnosti ni.	Tone P.
O zakonskem zMiem*u
Hielricli ven Hildebrand, jki svoji velevažni in znameniti knjigi .Rčinhcit und Jung-f r a u I i c h k e i t« dobro znani monakovski učenjak. je izdal drobno knjižico, v kateri opisuje bistvo zakona m njega posvetitev v zakramentalni krščanski obliki v velikih poležali za širši krog citate jev; Die Ehe« (založba A rs saera Joseph Miiller, Miiuchcn. -IS strani v oktavu in 13 c.lik v bakrotisku, l.oO M). S pravico se omejuje knjižica na >-Hsto. kar ie potrebno«: Prikazuje ve'iko idejo zakona brez kazuislieiie primesi; odgovarja upravičenemu modernemu občutju in zasluži največjega razširjenja. Oprema in izvrstne reprodukcije slik starih in novejših mojstrov vabijo k nakupu mimo
Lšhavim umeJncs! tn filozofija
Med važnejšimi novostmi na polju likovne umetnosti je omeniti razkošno izdajo »Phidias (325 večinoma celostranskih slik, zal, Franktur-ler Verlagsanstalt Berlin, vez. 45 RM), čigar avtor je H a u s S c h r a d e r. Starogrška platika zaživi v tej monumcnlahii knjigi na novo, raztolm i :£na !>o spretnem izdajatelju. — Slavni nemški živije-njepisec E in i I L u d w i g je pravkar izdal v založbi Ernst Rovvohlt, Berlin, življenjepis -Michelangele. . Kdoi pozna prtjšnia Ludvvigova dela, ki se odlikujejo po globokem pojmovati,u in podrobnem študiju predmeta, bo rad posegel po tem njegovem najnovejšem delu — W a 1 t e r Rutic n b e c I; je posvetil velikemu krščanskemu pro-tcsl litovskemu) mislecu Sorcnu Kierkegaardu ter niegoveniu delu obširno študijo |392 strani, zal. Trovvitscli et Soiin, Berlin). Zlasti je prikazano osrednje Kieritegaardovo naziranje o »resničnem človeku pred resničnim Bogom« v vsej veličini in delakosežnosti prelepe misli — V založbi C.ivl Schiinemann, Bremen, je izšel orevod najznamenitejše kniige angleškega pisatelia G K. C h e-s t e r t <> n u : Der unsteiblichc Mensch. V leni lc ul -turno-filozofičnem spisu o bistvu človeka 'er o pomenu krščanstva podaia Chesteitou sintezo svojega svetovnega nazora.
Politično slovstvo
V založbi Amallhea-Verlag, Ziirich, je izšla veleva/na kn,iga »Prozess det Diktatur«, ki ,o je izdal O to Fort d t Battaglia (416 strjili. i 16 slik, cena vez RA1 15| — Ta knjiga, ki je posvečena onemu naibolj perečih vprašani sedanjega časa, vsebuie prispevke sledečih znam. nitih mož: prol Bodiero, prol, Eerrero, Maurice Bedcil, Juliusz Kaden-Bandrovvski, Liibe, prof. Melilis, Andre Maurois, V/alter v Mol o Anatole de Mcn-zie, Paler Muckerraann, S. ,1., Ferdinand O sen-dovvski. Conde de Romanones, .lules Sanerivein, II er mann We n d e 1 i dr. — Rudolf Oldcn: Stresetriann (Ernst Rovvohit, Berlin) Oideu opisuje ka.ijero ki se ie v mnlome.ščanstvu začela :n v svetovni zgodovini končala Biografija Streseni.in-nova je psihološko, torej na tolmačenje osebnosti
jirireieno
Upton Sinclsir; Boston, (nem-
kako drugo našo delo, o katerem boscdieijo nizke a ne. - Sodobni paroli »crctizaeijiv zakon-
uuši pismu rji nu dolgo in široko.
Slovanska enciklopedija Pod uredništvom pro-fc oi ja M. Wcim<arta ie v Pragi izšel tre I i i« -ek enciklopedije -Slovani.. Vsebuje pregled slovanske filozofije I Tvrdega, zemljepisu prof. A. Stuie,
ilo.cnnrtrsl v.i A Hnhnč.i in nrpiil^rl ri •, 1 • f i n I, ,. i • 'i t,-
.-. , ..........- -	i - r,- - -- -......... - .
Slednje poglavje, delo rainega prof. K. Kadi •:». ie dopolnil niegov naslednik prof T Snturn-k s podatki o zndnjili izpremembah v Jiutoslaviji.
skega življena zoperstavlja D i b r a 11 z L u g e I bert May v svoji knjigi 1) i e gliitkliche Ehe« (založba Ferdinand Schbniuph, Paderborn, 105 str., 4 M) zalitevo j;o »erotizaciji- zakonskega življenja. Knjiga, ki vzdržuje pravo sog asje med idealislično-iuoralieniui liazitanicm ter poštenim rc-alizmcni, hoče 3'užiii etičito-prakličucmu življenju ter ie zato držana v pohudneiši obliki Smoter je sk'adno zakonsko ži iienie, ki je crolizirano ter etiziratio in se dviga na lemehu trdne vernosti. Knjiga je povsem sod,;bna in priporočljiva.
ška izdaja: Malik Verlag, Berlin.) Dasi jc Sin-clairovo delo roman, nam vendar nudi obilo po-litično-kultiimega gradiva, kajti v njem obravnava avtor znamenito juslifikacijo italijanski!] anarhistov Sacca in Vanzettija, ki se jc lani izvršila v severno ameriški državi Newyork, Deio jo hudo tendenčno, v umetniškem oziru pa najboljše delo slovečega Amerikanca liozd. i — V okviru svojega življenjepisa »Elisabctb, Kciserin von Oestcr-reich« (Verlag dr. Hans Epstcin, \Vien), nam odkriva znani avstrijski zgodovinopisec Kari T s c b u p p i k zanimivo poglavje iz zgodovine avstrijske monarhije, za katero je porabil doslc" neznane dokumente.
Leposlovne novosti
Indski pisaleli Dhan Gopal Mukerdži je znan tudi pri nas po svojem delu »Mladost v džungli«. Založba Riitten et Loening, Frankfurt a. M. jc pravkar izdala nemški prevod njegovega romana »Ghond«, v laiterem spoznamo življenje na indski vasi ter strogo, vzgojo indskega otroka iz bojevniške kaste. Preprosti slog, v katerem piše Mukerdži, je prikupen in vsebina po svoji modrosti in življenjski izkušnji bogata ler mikavna. — Nai-novejše delo norveške katoliške pisateljice Sig.id Undsel: »Gymnadenia« ie izšlo v isti založbi. To je roman iluzij mladega človeka, ki sloji v vrtincu sodobne družabne in verske napetosti. Še nikoli ni bilo- razmerje le-le trojice; mati, sin in njegova izvoljenka, tako bogato, tenko in nežno opisano v svoii kompliciranosti, kakor v tem naj-noveišem delu Sigride Undsel. — V nemškcir prevodu it izšel tudi pomembni roman Miltajla Osorgina: Volk Uružit ( Der Wolf kreisl.v, Drei Masken Verlag, Betlin). Godi sc v sodohni Moskvi ter predstavlja Rusa, ki se jc preril do priznanja življenja.
S. Solovjov. Belgraiski Ruski naučni institu' jc proslavi! 50|ctnico 'inrti velikega ruskega hi« storika S. Snlovjova (1928—1879) Spisal |e ko» nrolesor Moskovske nniverze velikansko »Zgodovino Rusije od najstarejše dobe« v 29 knjigah, prvo kritično sliko ruske preteklosti, ki ie do sedai uhtanila ves svoj izredni znanstveni pomen.
AVa
Vsaka beseda 50par ali proitordrobne vrslice 1'50 Din Najmanjši Zne$ek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoql<3se >troqo trgovskega in reklamnega značaja v?aka vrdica 20irj
Na)man|$*i znesek 10 Dm. Pri stoj bi na za šifro 2 Din V»akoqla) Ireba plačati pri naročilu Na pismena vpra^ania odgovanamo le.čejopriloženatnamka.Ček račun Liubljana 10.3M9 relšt.25-28
IB	E	l.t1 EH	1
Skladiščnik
elektro-radio-materijala . išče mesta. Naslov pove uprava »Slov.« št. 14.292.
flužbodobe
Strojevodja
za žago s sedmimi polno-iarmeniki, v Sloveniji — se išče za takojšnji nastop. - Oferte z oznako zahtev pod A Šutei Zagreb 111., poštni pret. 10.
Mesarsk. pomočnika
za izdelavo raznih mesnih izdelkov . sprejmem. Samo dobra moč. Nastop takoj. — Ponudbe pod ->Samostojen« na upravo.
Prodajalka
starejša samostojna moč, kavcijo zmožna, se sprejme za podružnico s špecerijskim blagom v Ljub-jani. Ponudbe na upravo • Slovenca« pod »Samostojna moč« št. 14.422.
Pred nakupom
moških zimskih oblačil oglejte si velikansko zalogo \ konlekciiski industriji
JOSIP SVANC1C, Ljubljana
Dnnaiska cesta štev. 7
Lastn' ročni izdelki'
Cene brez konkurence
Šoferska šola
L obl konc Ca mernik, Ljubljana Dunajska c. 56 (Jugosvtol. — Tel Pouk in praktične važnie
Dober zaslužek
vsako nedeho Za vsak večji krai vsako župnijo iščemo zastopnike, ki bi za dober zaslužek prevzel malo delo Pošljite svoje naslove pod šifro: »Dobro delo in dober zaslužek« na upravo »Slovenca« Maribor.
Gostilno ali kuhinjo
vzame v najem samostojna oseba z osebnimi pravicami, na promet, kraiu. - Ponudbe na A. Pantar, Sp. Otok 24, Radovljica.
Slaščičarji, peki!
V Kranju, velikem industrijskem mestu središče Gorenjske, oddam v najem lepe prostore in lokal za prodajo ali grem kot družabnik k veščemu peku slaščičarju za specialna peciva. - Naslov in ponudbe te poslati upravi »Slovenca« pod »Pckari-ja« štev 14.319.
.'Diasioo Koncesiomrana
Šoferska š
iioiko Pipenbache?
Ljubljana, se je preselila na fiospnsvelsko c. 12 ................................
Nova založba v Liubljan
r. z. z o. z. — LJUBLJANA — Ki ngresni trg 19 se priporoča pri nakupu daril
za DoZIC In Novo ici
lun v zalogi vse pisarn;«ke in šolske potrebne ne v celih garniturah in pesumezne, a t ume, koledarje itd. v \sakovrstni iz.,iri, od najf nejše^a do nujpii|.ro-
ste,šega b.aga
Sonata zaloga in božičnega
Si
Pr' mročbi celotnih CANKARJEVIH >n FLNŽGAR-JEV1H zbranih spisov kulant io n streže na oclpta-či o po uo ovoru
Specijalistinjja za steznike
M. STUZZI
LJUBLJANA II. nadstropje
Tavčarjeva ulica štev. 4 — vogal Dunajske ceste
Prevzema in izgo*avlja po meri vsa v to stroko spadaioča dela, TREBUŠNE PASOVE, PRECIOZA kakor tudi modele, predpisane po zdravnikih kar najvestneje, . Popravila se radevoljno prevzemajo
V ; v: ' •'■'•■• • ■ .....■
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša predobra soproga, mati, stara mati in tašča, gospa
Antonija Orešnlk
posestnica in gostilničarka
dne 19. decembra po kratkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 64. letu svoje starosti, umrla.
Pogreb nenadomestljive blage pokojnicc se bo vršil v soboto dne 21. decembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Na Polzeli, dne 19. decembra 1929.
Žalujoči neutolažljivi ostali.
Brez posebnega naznanila
Trgovski lokal
s skladiščem na Stross-maverjevi ulici, se odda takoj. Pojasnila pri Ing. Tornago, Poljanska c. 12.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din rac pešiliam po povzeti« nai mani 5 ki« . Potem čist belo goste k jI po 130 Dn ID čist beli puh kfi p« 301 Din - L BtotovK /aereh llica S2
Vatra Lesin
za podžiganje mesto trsk itd. se dobi v vseh trgovinah. Glavna zaloga: Jo-<ip Lindi? r !ubljana, Ko-mer^Kega 17.
Sobico
išče akademik - 1. januarjem. Cen;ene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Januar«
Stanovanje s hrano
se išče za dijaka peto-šolca real. gimnaziie s 1. januarjem 1910 pri boliši rodbini v Ljubljani. - Ponudbe sprejema gospa Hanuš Ijubliaia Gregorčičeva ulica 7.
Vino Opolo
zajamčeno pristno. do konca decembra če? uli co po tO Din v hotelu »Bellevue« Ne zamudite ugodnostil
Starinske skrinje
lepe, imatr naprodaj po zelo ugodni ceni Primerno za božična darila — Emil Koprivnikar, Litija.
Svarilo!
Proti vsakomur, ki bi govoril neresnične vesti, da hodim v Mestno lovišče lovit, bom sod-iijsko postopal.	L. Steiner.
Elektromotor
30 KS, najnovejšega tipa, nemški izdelek, skoraj nov 220 380 voltov. 66/38 amper, 1450 obratov — prodam za 15,000 Din.
Kupim valjec
gladek, dupli, 300 X 600 v absolut. dobrem stanju.
Motorni mlin, Novi Karlovci — Srem.
Bukova drva
kupule družba »Kurivo« I lubliana Dunatska c 33
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i za ložni zavod d d Osiiek Desatična ul 27
Zvonila
hišna na Batter ali elek-tro-tok gradi in popravlja Havliček Fran, konc elektrotehnično podietje, Ljubljana, Sv Petra c. 5, hotel »Soča«, dvorišče. -Telefon št. 84.
Tvrdka A. VOLK
uouana. nes.ievt c-esi« • md' naicenoie vse vrstt Konično moko in jruai
mievske 7dolKo ealveva >c cenil.
Mahavino
lira«ta m «hv ter bučne (»••-ke kupit h iiio. IV nn llie r vzorci nn G I I.JIniiinii m Co • Lo creb Beri-davičeva S
Žagov'no
kupi vsako množino fran-ko postaja v Sloveniji Josip Lindič - Ljubljana. Komenskega 17.
Orig. orijent. oprema
brezhibna, se proda. Na ogled je pri Fran Škafarju, mizarstvo, Rimska c.
iBznalo vi
eUarue L)t. li. l-MCCOLi ji v LJUBLJANI k repo islabele. malokrvne nO-rasle m otroke
Luksuzno
PECIVO
specijelno za praznike — peče parna pekarna tudi po naročilu.
Seli m i d
Maribor, Jurčičeva 6
Ra7prodajalct dobe popust. Razpošiliam povsod
Zimske suhnle
in aruga oblačila za r>ospoie tn otroke nudi po znatno znižani i cenah
<MnC«H Duniiano. /Kehsondrovol2
frebuSnc in hilne pasove
najceneje pri
A Besednih
uuonana
-elenhureova ulica 'tev. r
Prva celotna izdaja 1 Doktorja Franceta Prešerna
brano delo
Cena Din 40*—, eleg vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v LJubljani.

Nazninja se
Ha so prispela nova dalmatinska vina ki se ločilo v gostilni pri »Trat nikii« Sv Petra e 25 tn Kelte-Murnova ccsta 26 Istotam domača in dal matinska kuhtma in vsak dan sveže morske ribe
sagaMMBaMP
Kurfa oCesa
^aibol|<e sreitslvo prot' urjim očesom CLA VEN ie mast
Za BožiC
leiiho izbira
bombonov
čokolade
keksov
obeskov
daril
I. Vlieh, MuDltona
Sv Petra eesta I
'obite v lekarnah dro-■erijal' al' naravnost i'/ !voriiice in glavnega skladišča
n. nminft
rhnrimi - msh
3. Efjiiil, Maribor
Pianini in glasovirji. Zvočni in solidni. Priznana izdelava. Popravila in voln-š> vanja ud pivovrstn h speo. moči. f Najn ž e cene, Dolgotrajne ya ancije. — (Zastopstvo „Mannborg" harm n jev).
Širite »Slovenca«!
F 0(0 D. I? o v še le
vljudno naznama »lavnemu občinstvu v mestu ia na deželi, da ie
preselil in otvoril
svojo totografsko obrt v lastno hišo Kolodvorska ul s it. 34 na 35, I nad. nasproti »Ltubljanskega
dvora«. Svoj novo moder oprem-heni f o t o a t e 11 e nai. topleie priporočam ter tamčim za prvovrstno delo. po zmernih cenah. Obenem mi ie čast opo-zanati p n gg fotografe in fotoamaterje na svoto folo-trgovino na istem kraiu V zalogi imam vedno natbolišt razni lotomaleriial, plošče in papirte.
Z velespoštovantem
FOTO D. ROVSEK
trgovina s lotopotrebiči-namL
iihiin
TTTItdte i't'diio_
SLOVEKCA
Parcelo
kupim v okolici Ljubljane do 1000 m2 veliko, pripiavno za zgraditev dvostanovanjske hiše. — Navesti je ceno in lego upravi »Slovenca« poi? »Lepa lega«.
IRET0RN
varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših irgovinah naše kraljevine
Kupujte samo
»
IREI0RN
«
galeše in čevlje za sneg ker ni boljših.
JAVOR * LOGATEC
LESNA INDUSTRIJA Gabriel Obiak - Slovenija
Brzo avni naoov: tovor tonaiec - leieion mterurban 8
Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega tesa. kakot spalnice, edilnice, kuhmie t. t. d. Z jamstvom proti razsušitvi. — — Cene zmerne 1
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNI FOTOTIPIJE, LNOBARVNE, VECBAR Nt AUT0TIPIJE, KOMBINIRANE KLISEjE ZA NAbA-OEN \H NAJFINEJŠI PAPIR KtiŠEJE PO PER0RISIH, SLIKAH IN R SBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFU HH ZA RAZGLEDNICE, REKLAM. SLIKE, VINJE1E
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIJIIIJIIIIIIIM^
0200010000020100020001010100010001020000010201000200000001000200000202
Za pod
božično drevesce
priporočamo našo bogato izbiro
zelo prikladnih daril
kakor:
Razno modno blago za obleke in plašče
Fine modne barhente in baržune osobilo nai/ineiše znamke „Linden" Velour, ši/on, razno svilo Sifone in baiisie od Din 9'— naprej Barvaste batiste za domsko perilo Cefirje za moško perilc Garniture za spalnice in jedilnice Preproge za divane iz pliša, ooine
in svile Vsakovrstne posteljne odeje Prepi oge, predposieljnike Erotrrne in platnene brisače Linolei na meter in odmer;en Platneni in batisiash žepni robci Največja izbira zastoroo itd.
A cv E, Skaberne, Ljubljana
RADT PRESELITVE EE-K u A JA iy i V 1I1S0 SiKv. u ISTE CESi E NASP.iOTI EV ANGtLJ-SKE i i! K VE t'Roi A-JA 0 VSE v ,v\Š.,ST 0-KO SPAiiAJOCE BLAGO
ELEKTROTVRDKA
G O S P O s VE 1 o K A C. 13 £
!K3W SUMOM
Razpis tajniških
Z nastopom 1, februarja 1930 sc razpisuje tne-ffto tajnika za Okrajni cepini odbor vranski na Vranskem, kateremu se pover. tekom leta tudi še mesto tajnika za Občinski urad trga Vransko in Posojilnice na Vranskem,
Plača po dogovoru. Prošnjo ■/. običajnimi prilogami in s spričevali o poprejšnjem službovantu in o usposoblienju za vseh troie mest je vlagati potom pošte v zapečatenih ovitkih na Županstvo trga Vransko do 31. decembra 1929.
•**H«M4*MM*«<n»m«MHM<4«M»N«*«« »♦««•«
l/.med sodobnih književnih izdaj so
i mm
Idi
Garani iv. trajne bn rve, čista volna, najcenejšo vozla n c p re proge
domač izdelek *
se dobiva v vseh boljših trgovinah s preprogami.
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
ItogosicvansKa knjigarna v Ljubljani.
tMMM. u
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZKEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE IMiEJ
SC. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 U. NADSTROPJE

ednine
i/fUiCi OifCači
, - v
zaiamčuo najpopolnf iti useen

Tovarna zu izdelovanje likerjev, dezerlnih vin in sirupov
JAKOB PERHAVEC
GOSPOSKA ULICA 9 :: MARIBOR :: GOSPOSKA ULICA 9
1'rislna slivovlca, droienku, brinjevec, konjak, rum. vse .. vrste likerjev, sadnih sokov, špirit, vinski kis. esencen kis, vaj v eavukih tu odprl. — Na drobno ni na debelo.
za male in velike, izjSotovljena iz najboljše volne, kupite poceni v
MARIBOR, Vetiinjska ulica 17.
Posebno priporočam pletene obleke v naimoderneišib barvah in fasonab.
neprnge linolenm. posteline Carniture in odele, eavese posteline vložke žimnice flaneln^e in volnene odcie gosu> perie za ooslelie airik imor-ska trava) konjsko žimo otomanc divane blago pohištvo ild Vse pc lako nizkih cena!) dobite pri
MARIBOR - Gcspodska ulica štev. 20
Ceniki brezplačno.	Ceniki brezplačno. BSSKK?
♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦•»»»^»»•»»♦»»jMeMmMM««.
O^bo: KrSčanske ženske zveze v Mn.iboru javlja tužno vest, da ie njen dolgoletni častni član in bivši blagajnik,
gospod
it ern Jiiril
hišni posestnik
danes 19. decembra, v 76. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto 21. decembra ob '.15 (pol treh) iz hiše žalosti. Tatenbachova ul. 20. na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušr.ica bo darovana dne 31. decembra ob '/,6 v baziliki Marije Matere milosti.
Maribor, 19 decembra 1929
_ a
— IM — «2
a -o S
JS. *** A w d — - a A .o „ c«C N
3 § IX	0)
»- "I D ~ ;
, X « ' «	a
«s
3-2
«3 d <w
•r z. oc >
S t:<
» I s» — « — -"i/-.
iZ t* - . e —,
O -> C _£ •
, rsr:
o
'I.
CM .

X — s —. n -
»a	*
it
i
■ M " n
M *
j =
^ rvi
Pierre L' Ermite:
Z
e!
- Ot
„ <-	C	(V
i -. _		
C 1 _ .!. T	c.	SJ
"r <3 ~ ^		C
a — —	N	
		
2 vi j-■2 - s	a	
45 a a.		
.a sc		
	CD	
m ..u (j) u. r\j		
Teta Cecilija je razdražena in post;: slabše voije. Vsak hip se ozira proti teras obali, od koder ima priti vsak hip glavni Rakovico'.
Pol štirih!
Po vseh stezicah prihajajo iz gozda potniki bližajo pomolu.
Parnik daje prve zrake življenja otl sebe. Mornarji prihajajo počasi, mirno, v širokih modrih hlačah, ki kažejo velike krpe v vseh oblikah in barvah. Napravijo si pot med ljudstvom in preden spustijo potnike na brod, naložijo kovcege, kolesa in ostalo prtljago.
: Kako, da še vedno ni gospoda voditelja! je vzkliknila te'a Cecil ja ... Mika n1e, da bi se vrnila pogledat, kaj ga še zadržuu;. Morda naju še kaj potrebuje? Prav gotovo je kak zadržek. Ponudili bi mu
bila morala Pen'apona za prtljago.....
Rolanda jo prijazno pomiri: Tetka, saj je šele pol štirih. Imajo še dobre pol časa.s."
■Dobre pol ure! Ti govoriš po svoje .. je poln ljudstva Poglej to množico! pride pravočasno na ladjo s svojimi kovčegi! Ponavljam li: očitam si prav zares, da mu nisem ponudila Peniaporakc
IJbogi Pentapon!... On vendar ni dosti močan za tako veliko težo...«
/fiho bodi! Saj bo počil od maščobe . .. Hala sem se le, da te ne vznemirim.. Torej... sem jaz kriva? »La... ti si kriva! Zdaj je prišlo Hko daleč, tla se moram tebe bati..,; »Oh, teta!,;
/rako je k: >Glejte ... pogl :>Kje?« , Pri blagajni. ;
Veliki bregeonski oninibus je baš zavil pred leseno kolibico, ki je služila j:arobrodni družbi za uradni prostor in za potniško blagajno.
Natrpan ie do vrha s kovčegi, vrečami, nahrbtniki, [asovi, glasbili in prtljago vsake vrste; ne manjkajo niti vreče krompirja in soli, ki jih odnašajo praktični otroci, da jih poklonijo svojim staršem za spomin /. otok;1.
Kdor ima srce, misli na sestre
lelj
mol
Toda po-Kaico naj
J/
:d.al ki so mislili na svoje se; je podpiral i;,iili dobre namene. Tefa Cecilija, ki je va:ena gledati na velike razdalje, preži na gospoda voditelja in na Roger'a Manile, kakor da jima iiočo zdaj zdaj priskočiti na pomoč.
Toda od daleč j;; že spoznala da baranfa'a s pestreščkom. da bi jin a prepeljal prtljago na vozičku do parnika S'ara grča Pinaiul. ki ima kapo postrani, Jlin a s svojo samokolnico, ki je zvrhana s poštnimi pošiljkami; odpira pot v gneči — Parižani kaj radi pisarijo pisma!
Nanoslecl!... Gospod voditelj in Roger sla prišla do otrok in mladeničev. jih z vel kim trudom združila \ skupino in odvedla proti ladji, kamor je bas tisti hip dovoljen pristop potnikom, zaradi česar sc pomol vidno prazni.
Gospod voditelj ugleda teto Cecilijo! Takoj pribiti. da se od nje prisrčno poslovi ter se ji toplo zahvali.
.Bili sle naš angel varuh... naša majka naša irajčica... Nikdar ne bodo moji malčki pozabili na Vas'«
Tetka vsa ganjena posluša; pokliče pomorščaka, ,jo imel nadzorstvo ladje, ter mu polaga na srce
kolonijo in njeno prtljago, zlasti pa naj pazi pri izstopu na kopnem:
r.Ce pojde vso dobro, Vam obljubim za jutri lepo napitnino!«
Nato se ozre na malčke:
»Ubogi moji otroci, v Pornicu voda ne bo dovolj visoka in izstopiti boste morali na Noviellardu, kjer baš popravljajo pomol...«
Nikar jih tako ne ponižujte, tetka... saj vendar niso več otroci... To so že celi možje! Ne bodo, ne, obupali...«
v i i nimaš prav nič srca!« .Hvala Vam... Zamudila sem spet lepo priliko, da bi se izkazala z molčanjem!-.:
->Saj vendar dobro veš, da je na Noveillardu morje vselej precej razburkano. Zato tam tudi pomol vedno zelo trpi. Pri izstopu iz ladje meni nič, tebi nič — tvegaš in se zmočiš... časih te val kar na lepem od nog do <ilave zasuje... In otroci morajo takoj na vlak. lako da se jim prav zlahka primeri/da premočeni prebijejo noč v vozu, in se jim utegne zgoditi, da zbolijo in izgubijo v nekaj urah vse, kar so tekom meseca dni tu pridobili... Gospodična Rolanda. ki bo lepo spala v svoji postelji, pravi temu seveda da nt niči čeprav je nevarnost lako očitna. Zagotavljan Vas, gospod voditelj, da me to prav resno skrbi... Ne veste, kako ine miče, da bi vas pospremila v Pornic. kjer poznam gospo Conslantinovo. ki jo tako spretna v vseh stvareh . ..«
Tetka, ali poglej vendar, morje je danes mirno Kakor lužu.
Tukaj... Ampak ves-li, kakšno bo lam doli. kakor hitro se dvigne veter?«
Prav lahko si to predstavljam,..« je vztrajala Rolanda ki je bila tistega dne prav posebno razpoložena za šalo
•Sevedat.,. prav lahko si predstavi'aš! Kakor da bi so morje kaj oziralo na to, kar si ti predstavljaš .,
kupčija na trgu
Neslišen, popolnoma zaprt, mehanični šestzavorni sistem z notranjo ekspanzijo. Potom nožnega pedala se upravljajo zavore na vsa štiri kolesa, potom ročnega vzvoda dve od omenjenih popolnoma neodvisni zari na zadnjih kolesih.
Nerazdrobljivo Trip!ex steklo v vetrobranu.
Štirje dvojno delujoči amortizerji.
Ako ste preie hoteli nabaviti luksuzna vozila s kapaciteto, ki je večja od 100 kilometrov na uro, z idealnimi peresi, oskrbljena z vso popolnostjo moderne tehnike ter najbolj rafinirano eleganco, ki pripada ravno luksuznemu vozilu, pomislite, kake cene bi morali izdati pred nedavnim časom, da bi bili v stanju zadovoljiti to svojo željo. 80.000 do 120.000 dinarjev ali pa še več!
Ravno cena novih Ford-vozil je, v razmerju s tem, kar ona nude, ter z ozirom na njihove neprimerne kakovosti, razočaran karak-
teristični znak te nove iznajdbe Henry Forda in s tem opravič-ni popolnoma označbo „popolni prevrat današnjega merila auto-mobilstične vrednosti". Ogledajte si torej ta nova Ford-vozila, prepričajte se o njihovi najmanjši poedinosti, preizkusite jih, ter krmilite jih lastnoročno. Prišli bodete do prepričanja, da se Vam ni še nikdar za dobo automobilizmc nudila tako ugodna kupčija. V vožnji je vozilo veliko, v uporabi je isto malo, a v vsakem pogledu vrednejše od njihove cene.
Vsak Fordov zastopnik Vam nudi brezobvezno in brezplačno poizkusno vožnjo.
Cene:
Phaeton ......... .....Din.
Roadster.......... ....	d
Coupe..............................„
ludor Sedan......,..........„
Fordor Sedan......................„
Sport-Coupe . ...................„
Irgovski-Coupe..................„
48.800 48.000 57.800 56.100 63.200 57.800 56.000
Cene se razumejo za poedino vozilo, ocarinjeno, v'<ljučnc ublažilca sunkov s pe'kratno pneumatiko. Spremembe cen brez preišnieea obvestila so pridi žane.
FORD MOTOR C O M P A N Y. TRIESTE
7.b JuuuSluvan&ku Uskurut) v Ljuiilj.ini isurcl ( et
'/.<].■ mlell Jtiin UaUuic«,
UieUuik. Kruiu K.reuunt.