Tečaj III. V sredo 39. vclk. travna (maja) 1850. List 33. Pomlad me ne mika. Vgjpživela je narava, V cvetju je vijolica, V cvetja verta tudi slava Je dišeča rožica. Zažcljena pomlad mila Verne zemlji se nazaj, Vigrcd se je povernila, Je veselje nje spremlij. Al veselja meni malo Pač rodila je pomlad; V zemlji sdme je zastalo, V semenu zastal je sad. Zgubil sim, kar mi je bilo Čez vse drugo preljubo, Mamico preserčno, milo, Mater svojo predrag6. Zgube te mi ne poverne, Pomladi lepota vsa Vlačijo megle se černe Okrog duha mojega. Žalost zgube prevelika Sčga v klaverno serce, Toraj pomlad me ne mika, Rože me ne vesele-. M. Valjavec. \' jamo pade, kdor Jo drugemu koplje. Povest, spisal Koseški.*)) V pervej polovici šestnajstega stoletja je živel med neštevilno družino turškega cesarja, Sultana Se-lima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobra- žene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tanke čverste postave, gladkookroglega obraza, lepo rude-čega lica, černih bistrogledajočih oči, nega obnašanja, da se mu je vsako in tako prijet— serce na pervi *) Po blagovoljnem dovoljenju slavnega gosp. spisatela bodemo 1o prelepo povest h „Novic" 1845 v šlirih razdelkih s spremenjenimi oblikami ponatisnuli. 170 vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju tako lično citre prebirati znal, da se mu je v zamaknjenem posluhu vse čuditi moralo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepega dvorskega roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepoti enake, s ktero je vse znance obajal.*} Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge družine. Slišali smo nekega slave vrednega Cernogorca terdili, da je bil slovenskega naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti primerimo čverstim postavam, nenavadnej pridnosti, krasnej lepoti in bistre-* mu duhu naših junaških mladencev ino jih po vsem enake sodimo. V nekih starih bukvah smo našli, da je bil na Korcirskem otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčfskega stanu rojen, lepo v ker-šanskej veri podučen, v desetem letu starosti od kor-zarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovanega otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, da je ž njim vred tudi njegova mlajša sestrica, Je-lica imenovana, vgrabljena bila, ter da on potem več ničesar od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, da so ga v mladosti Ivana, in očeta njegovega Jurja klicali. V" Sa-raju so mu pa le Lamprin rekli, in tako' ga bomo tudi mi piihodnič imenovali. Te dobe je Sultan Selim nekega neotesanega Azijata mohamedanske vere in turkoman.-kega plemena za skrivnega dvorskega ključarja imel. Po imenu se mu je Hasan, po imenitnej službi pa Kizlar-aga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častigladnega, zavistnega, do zadnje žile strupenega serca. Čednost, urnost, lepota in sreča našega Lamprin a so ga grozno v hudobno dušo pekle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile oj stre britve za serce njegovo. Bal se je, ) Obajati, omamiti ali obsenelili. 171 da bi ga sčasoma ti pridni in izobraženi mladeneč v cesarskej milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli , kako' bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernul. Toda kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu neki dan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opuščanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko raz-odenejo, da se je Sultan grozno razserdil, da je Ha-sana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasa-nov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otelbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin k jeznemu cesarju poda, prosi in prosi tako' milo, serčno in tako dolgo, da njegovo serce popolnoma vtolaži ino v korist nesrečnega Hasana gane. Sultan odpusti, pri tej priložnosti pa reče našemu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojega svarjenja in se vari te hudobne kače, da te za plačilo v per si ne p i č i." Bajram, zapovedani turški tridanski praznik, se bliža. V saraju *) je nenavadno gibanje. Kizlaraga, po zaslugah našega Lamprina v cesarskej milosti ohranjen ino v službi poterjen, stoji na vratih cesarskega harema *#) in zapoveduje na levo in na pravo. Očitno je veliko opravila. Dvor in ulice so polne černih in belih sužnih in drugih postrežnikov. Brez prenehanja se donaša neprecenljivo blago v skrinjah slono-kostenih in zlatih posodah, ter spravlja se v naj lepšo hišo celega Carigrada, v naj imenitniše zidovje čudopolnega harema. Ni ga jezika, da bi izrekel neznano bogastvo kašmirskega ogrinjala, kineške svile, sibirske kožuhovine, arabskega kadila, dragega kamenja, blišečih diamantov in snežnobelih biserov, ko zdaj se tukaj druži v okinčenje ene umerjoče osebe. *) S ara j se pravi gradu turškega čara (cesarja). **) Harem je slanica 7.a /.ene. Turški car in vsak Turek sme po mahoinedan-skej veri toliko žen inieti, kolikor jih more preživiti. 172 Po hiši se sure Kehaja Kaduna, vikša pazljivka cesarskega ženstva, ter zapoveduje,- kam in kako se vse v red postaviti ima. Mudi se; pred praznikom mora vse olišpano biti, kakor poslopje naj bogatejše kraljice, kakor stan naj krasniše cesarske neveste, ker namenjeno je v dar Tamulii, izvoljeni prijatlici mogočnega Sultana, neizmerno bogatega Šelima. Petdeset odalisk, lepili mladih sužnih deklic, je v postrežbo nove gospodinje pripravljenih. O gromenju cari-graškega streljarstva pride pervi bajramski dan in Tamnlija stopi v svoje novo domovje. Boža in limbar se skrijeta pred njeno lepoto; naše pero omaga popisati jo. (Dalje sledi.) Zvezana in razvezana gorltota. Gorkotaje v v si h pozemeljskih rečeh pričijoča, pa v zvezanem ali spečem stanu tako. da je ne čutimo, da nas clo nič ne greje, in d;i pri taki zvezani gorkoti bi od mraza poginili. Ce se pa gorkota v večji meri razveže ali zbudi, da se na vse kraje razširja, jo čutimo in ji pravimo razvezana ali zbujena, prosta gorkota. Taka nas greje, tudi bi nas, ko bi je preveč bilo, spekla. Led je merzel; če bi ga pa človek v dveh večjih kosih kos ob kos prav hitro dergnil, se bo v njem spčča gorkota zdramila ali razvezala, in ga bo topila. Ce bi kovač v naj hujem mrazu kako železice na nakovalu prav čver-sto s kladvom tolkel, bo zadnjič tako žereče, da si lahko ž njim oginj na ješi zaneti. Divji ljudje si oginj zanetijo, ker bolj mehek in suh les ob bolj terdega pa zlo hitro dergnejo; tako si v lesu spečo gorkoto zbude. Ce z jeklom prav naglo ob krčmen vdariš, se bo tudi speča gorkota zdramila, in se ti v ognjenih iskricah pokazala. Ke-dar te v roke močno zebe, žuliš roko ob roko, da bi kaj gorkote v njih obudil. Pri vsacem gorenju se gorkota razvezuje, in veči ko je oginj, se tudi več gorkote po njem zbudi. V vsih človeških in živalskih telesih, ki s pljuči dihajo, se zvezana gorkota razvezuje ali zbuja, in ta je, ktera nas greje; in če od lete preveč zgubivaino, pravimo, da nas zebe. Pri gašenju živega apna z vodo se kaj veliko speče gorkote zdrami; tako tudi pri vinovrenju i. t. d. Mokro seno, na debelo zloženo, začne gnjiti in tako vročino napravi, da se vname; to raj mokrega sena ne kopiči. Suhe opeke (cegli), v mokro seno položeni, vlečejo mokroto nase, in razpadanje sena vstavljajo. Ce pa soli ali solnitarja s snegom ali s stolčenim ledom v primeri zmešaš, bo ta zmes veliko bolj merzla, kakor je bila popred; zakaj veliko veliko razvezane gorkote taka zmes povžije, ali v sebi zveze. Pritisni berž na tako zmes v skledi kak pladnik ali okrožnik, vlij va-nj malo vode, in če ravno zdaj skledo na oginj deneš, bo popred gori v pladniku voda zmerznila, kot zmes v skledi se stopila; tako naglo bo zmes iz vode gorkolo požerla. To je zastavica: na ognju led narediti. Nevednim bi bila to, se ve da, COpernija. (p0 Vertovc kem.) Kratila slovnica slovenskega jezika. §. 11. L sklanja. (Dalje.) 8) Enozložna imena dolgega naglasa dobivajo v edi-nobrojnem rodivniku namesto a tudi dolg d, ali u, pred nek-terimi končaji pa zlog - ov - izvec; n. p. duh, duha, duhovi .. ., dar, daru, darovi . . . Nektera teh imajo v višebroju dolg i, ali je namesto %i n. p. dar, dari, las, lasje, m6ž, možje i. t. d. Vendar j e tudi pravilna ali redna sklanja navadna. *) O} Ldnec, mož, konj, otrok imajo v višebrojnem rodivniku; Ione, mož, konj, otrok; slišijo se pa v tem sklonu tudi praviloma sklanjati. (Murko str. 16/) Las ima (>Wno) las. Ime otrok premeni v višebroju zlog ki vselej v ci; n. p. otroci, pri *) Namesto t se stavi i, ali je', kedar se zborno, I. j. števila ne imenovaje govori; n. p. Dari berem, pa sim še le tri dare (ali darove) nabral. Lasje so sivi; samo štirje 1 a's i so čemi. — Ker pa tega razločka ne najdemo v vsih imenih te verste , in tudi v nazočnfh ne povsod; naj se začetnikom s to posebnostjo glava preveč ne beli. 174 otrocih, z otroci. —¦ D e ž in zlo d dobivata pred končaje drugih sklonov j: dež, dežja . . ., zlod, zlodja .... 10) Nepraviloma se sklanjate imeni: dan, dom; n. p. 1. Dan 1. dneva 1. dnevi. 8. dneva (dne) 2. dni 2. dni. 3. dnevu 3. dnevoma (dnema) 3. dnevom (dnem). 4. dan 4. dneva 4. dneve (dni). 5. (pri) dnevu 5. (pri) dnevih (dneh) 5. (pri) dnevih (dneh). 6. (z) dnevom 6. (z) dnevoma (dnema) 6.(z)dnevi(dnemi). Edinobroj. 1. Dom, 2. doma (česa?), doma (kje?), 3. domu (čemu?), domii (kam?), 4. dom, 5. (pri) domu, 6. z domom. Dvobroj in višebroj gresta jraviloma. Pazka. V višebrojnem druživniku se ne sine rabiti-mi, orni ali atni namesto i; n. p. z rak?, ne: z rakmi, z rakomi ali raksmi, sicer ni razločka med moškimi in ženskimi: s klopmi, z ribami. Ravno zavoljo tega je tudi za moški spol boljši - om kot am, ki je krajnska posebnost. Samo zborno rabljena imajo mi: z možmi, z lasmi. (Dalje sledi.) iz 'otvjg 'vhuvMjl Popravek. Na 166. str. pod 5) je ostalo zadnjič zavoljo kasneje pristavljenega-orna „premcnita" nam: premenijo ali premene. — Popravljaje lahko vganljive tiskarske pomote, ki se naj večjej pazljivosti vkljub vrinejo, nočemo prostora tratiti. Slovensko - ilirski slovnik. Qertili (sovražiti), čertiti. Qerv, cerv. ČerviVj cervljiv. Qervojedeiij cervotočan. Cervojedina, cervojedina, cer- votočina. Qesali} česati. Qesen, česan. Ce&min, suteka. Qešnja ali črešnja, crešnja. CJešplja, sliva, šljiva. ČJiZ; (črez), preko. Celerl (ne firteljc ali kvart), v ččtvert. Cetertek ali čelertikj četver- v tak. Čevelj ali črevelj, črevlja, cf-pela, postol. Založnica Rozalija Kgcr. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.