PRIMORSKI DNEVNIK j® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
I TRST
Nikoli in nikjer več nobene Rižarne
Po seji upravnega
Nespremenjeno in z »če stanje v našem gledališču
BOGO SAMSA
V četrtek se je ponovno sestal u-pravni svet Slovenskega stalnega gledališča. O poteku razprave in o skle pih podrobno poročamo na tržaški kroniki. Na tem rtiestu pa želimo predvsem podčrtati osnovno in zelo žalostno ugotovitev, da se glede odprtih problemov gledališča ni ničesar rešilo, da je stanje tako, kot je bilo prred nekaj meseci, morda se je celo poslabšalo.
Predvsem še vedno ni bilo sestanka predsednikov treh ustanov (Op>eme hiše Verdi, Teatra stabile in Slovenskega stalnega gledališča) s predsednikom deželne vlade Comellijem in odbornikom za finance Rinaldijem. Tako se sploh še ni pričelo razpravljati o zaostalih dolgovih, ki se za vse tri ustanove vrte okrog 43 milijard lir in ki z obrestmi, vračili in raznimi izdatki resno ogrožajo obstoj vseh treh deželnih gledaliških hiš.
Iz Rima ni nobenih stvarnih vesti. Redke govorice so zaskrbljujoče, saj se sicer priznava točnost vseh podatkov, ki jih je posredovala upirava SSG, istočasno pa se govori, da sredstev ni, da bi bil potreben poseben zakon, kar pa bi pomenilo v najbolj-
šem primeru leta, realistično pia najbrž nere sevanje, saj ni realne perspektive, da se v parlamentu ne sprej-me zakona za vsa italijanska gledališča, se pia sprejme samo za SSG.
V takem položaju je pričetek sezone 1984 - 85 ogrožen. Nihče ne ve, s koliko denarja bo razpolagalo gledališče 1. septembra, ko bi se moralo pxidpiisati pogodbe in pričeti z delom. Trenutno se lahko računa na kakih sto milijonov lir, kar je seveda za vsako resno načrtovanje sezone premalo.
Prav zato je bilo toliko boj pogumno in politično odločilno in odgovorno dejanje upravnega sveta, ki je z nekaj vzdržanimi glasovi sprejel proračun in repertoar sezone, in to neokrnjen proračun, za prrihodnje leto. Seveda je ta proračun nekrit, v njem sta dve veliki nekriti postavki: dobra milijarda in pol za finančna bremena in dobra milijarda piovsem nekritih predvidenih izdatkov za redno odvijanje sezone. Bosta ti postavki našli ustrezno kritje in s tem tudi stvarni odgovor na pričakovanja S SG in z njim široke slovenske zamejske javnosti?
Za sedaj na to vprašanje ni nobenega odgovora. Nujna je enotna in odločna volja, da se odgovor najde.
NEVA LUKEŠ
V tržaški Rižarni — simbolu trpljenja slovenskega, hrvaškega in italijanskega antifašističnega prebivalstva ter Židov, ki so jih skozi to pošiljali v druga taborišča smrti — se bo jutri sbrala množica ljudi iz vseh krajev dežele, tokrat tudi iz vseh evropskih držav, kjer so bila odporniška in osvobodilna gibanja proti nacizmu, da počastijo spomin vseh tistih, ki jih je, »d tistega daljnega julija 1944 (prve žrtve pa so v krematoriju zgorele že Prej, med temi 71 talcev, ustreljenih «a Opčinah, pa še skupina mladih borcev 20 moških in 20 žensk v noči med 20. in 21. junijem), pa vse do zadnjih dni aprila 1945 požrla krematorijska Peč, vseh, ki so v tistih strašnih letih druge svetovne vojne padli za ideale svobode, miru, sožitja, bratstva in napredka.
Spominsko svečanost prireja Odbor *a obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij, z govori in s svojo navzočnostjo pa bodo ponovili °bvezo, da nočejo, da bi se fašizem Povrnil, da nočejo, da bi se, kjerkoli na svetu povrnilo tisto, kar bi predstavljalo tudi samo delček tistega kar je v svetu pomenil in storil nacifa-šizem.
Spominska svečanost bo tudi tokrat, ali pa še bolj, pomnik trpljenja, smrti 'P junaštva vseh tistih, ki so se uprli ?acifašizmu in v tem taborišču smrti Zgubili življenje, bo pa tudi jasno in Klasno opozorilo vsem mračnjaškim silam, da ne smemo in ne bomo dopustili, da bi se fašizem povrnil, da os tape Rižarna to, kar je in kar bo za nas ?stala, da bo spominjala vsakogar, ki jo obišče, predvsem mlade, kakšno zlo je vojna povzročila vsem narodom in ljudstvom in kako visok davek smo za svojo svobodo, za svoj nadaljnji obstoj Plačali prav Slovenci, ki smo se začeli fašizmu upirati takoj od njegovega nastanka dalje. Rižarna nas mora fedi tokrat spomniti na naš upor in Izžarevati ponos, ki ga do tega našega
nadaljevanje na 2. strani
Jutri ob 9. uri enotna slovesnost v Rižarni
KPI vložila zahtevo po razpisu referenduma o dravinjski dokladi
RIM — Tiskovni urad Komunistične partije Italije je sporočil, da so včeraj vložili kasacijskemu sodišču zahtevo po razpisu referenduma, katerega namen je od praviti člen 3 odloka o draginjski dokladi, ki zadeva zamrznitev točk premične lestvice. Zahteva je v skladu s čl. 75 ustave in čl. 27 zakona št. 352 iz leta 1970, ki predvideva, da mora zahteva po referendumu imeti vsaj 500 tisoč podpisov.
Demokristjansko vodstvo analiziralo izide zadnjih volilnih posvetovanj
RIM — Vse kaže, da bo napovedano preverjanje, ki ga predsednik vlade Craxi zahteva in s katerim grozi že dalj časa, zgolj formalnega značaja. To je mogoče sklepati tudi iz zaključkov in razprave, do katere je prišlo na seji vodstva krščanske demokracije, na kateri so proučili volilne izide evropskih volitev, deželnih volitev na Sardiniji ter upravnih volitev v nekaterih občinah. Iz analize izidov sklepajo demokristjani, da se je petstrankarska -koalicija še
utrdila in da trenutno ni druge možnosti za sestavo vlade.
Poročevalec Paolo Cabras je podčrtal še eno ugotovitev: KD in KPI ostajata še veliki in stalni sili v italijanskem političnem življenju in ni znamenj, da bi se pojavila na političnem obzorju tretja sila, ki bi to nadmoč ogrozila. S tem v zvezi je govoril tudi o socialistih, ki so sicer ohranili svojo številčnost, so pa izgubili na politični teži in se sedaj ne morejo postavljati kot tretja
KOPRSKA SREČANJA O VPRAŠANJU MIIU
KOPER — Liga za mir v Sloveniji in obalno -kraška konferenca SZDL sta sedmi dan Koprskih srečanj posvetili vprašanju miru. Pogovorov o tej aktualni temi so se udeležile številne politične oseb nosti Slovenije, med katerimi predsednik slovenske Lige za mir Bogdan Osolnik, Štefan Cigoj, Bojan Lubej, Marija Vilfan, Boris Race, predsednik SKGZ, Silvano Sau, predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko, Edvin Švab, dolinski župan, in drugi.
Po uvodnih besedah predsednika slovenske Lige za mir Bogdana Osolnika so razpravljalci ugotovili.
da se množijo mirovne manifestacije v nekaterih za hodnoevropskih državah in da se jih udeležujejo ljudje različnih družbenih slojev in različnih idejnih, po Uličnih in verskih prepričanj. Njihova poglavitna težnja pa je, oblikovati svoj jutrišnji dan kakor tudi jutrišnji dan človeštva.
Ob tej priložnosti so poudarili politiko miru, aktivnega sožitja in sodelovanja, ki ga slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska v Jugoslaviji pospešujeta posebno na obmejnem področju Jugoslavije in Italije, (eo)
sila, ki bi imela demokristjanske ali komunistične dimenzije.
Sardinske volitve so pokazale, da KD in laične sile ohranjajo svoje pozicije, kar govori v prid okrepitvi solidarnosti med strankami, ki tvorijo sedanjo petstrankarsko koalicijo.
V	razpravo so posegli vsi najvidnejši demokristjanski voditelji. Naj omenimo poseg Emilia Colomba, ki je poudaril, da je treba zelo skrbno analizirati tendence, ki so se pojavile na volitvah, še zlasti na Jugu, kjer je KD zgubila marsikateri položaj. Colombo je nato opozoril na dejstvo, da so na evropskih volitvah komunisti bili največja politična sila v Italiji in da so pridobili 3 odst., kar ni mogoče razložiti zgolj s ču-stvamimi faktorji; zaskrbi ja tudi dejstvo, da italijanski volivci z veliko lahkoto spreminjajo tabor ter volijo sedaj za KD, drugič pa za KPI ali pa za laične sile.
V	sklepnem dokumentu poudarja vodstvo KD, da so volilni izidi potrdili potrebo po okrepitvi petstran-karske koalicije, ki" jo ogrožajo v glavnem stalni notranji spori med partnerji.
Vlada ni obnovila »zakona Formica«
RIM — Na včerajšnji seji italijanske vlade so med drugim sklenili, da ne bodo podaljšali roka trajanja tako imenovanega »zakona Formica«, ki predvideva davčne olajšave za nakup stanovanj. Finančni minister Visentin! je bil namreč odločno nasproten, saj bi državna blagajna s Formicovimi olajšavami preje-a precej manj denarja.
S takimi Visentinijevimi pojasnili pa je bil kot kaže še najmanj zadovoljen minister za javna dela Nicolazzi, ki trdi, da se bodo sedaj okoristila siamo gradbena podjetja, saj zanje ohrani dosedanje olajšave, ker se ne izplača več kupovati stanovanj od zasebnikov, to pa bo negativno vplivalo na politiko odpravljanja »nezasedenih« stanovanj.
Izraelci ugrabili libanonski trajekt
BEJRUT — S pravo gusarsko akcijo, ki je v kričečem nasprotju, z vsemi mednarodnimi normami, je včeraj izraelska vojna mornarica v libanonskih ozemeljskih vodah prisilila trajekt »Alizur Blanco«, da je namesto v bejrutsko pristanišče zaplul " v Haifo. Baje so bili na krovu trije Palestinci, ki jih išče izraelska tajnoobveščevalna služba.
Zaskrbljenost v Tržiču
GORICA — Ostre reakcije je med uslužbenci in v- sindikalnih vrstah vzbudila vest o skorajšnjem zaprtju podjetja Laminati Lisert v Tržiču. Lastniki so se odločili zaprosit za posebno odškodnino, ki je predvidena v okviru načrta zmanjševanja proizvodnje železa in jekla. Na včerajšnji skupščini v podjetju so ostro obsodili tako odločitev, saj to pomeni v bistvu zaprtje podjetja.
Težave so v podjetju postale izrazitejše v zadnjih mesecih, pred kratkim pa je ravnateljstvo zaprosilo za poseg dopolnilne blagajne za približno polovico od nekaj nad sto uslužbencev; sedaj pa je prišla nepričakovana vest o pripravah na zaprtje podjetja.
Od ponedeljka bo tako za večino delavcev pričela veljati izredna dopolnilna blagajna. Ta dan bo v podjetju skupščina, delavci pa načrtujejo tudi protestno manifestacijo
Sinoči na Opčinah občni zbor ZSŠDI
Ob prisotnosti delegatov 24 društev (od skupnih 33) je bil sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah 14. redni deželni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je po sklepu izvršnega odbora imel le delovni značaj. Po poročilu predsednika Oda Kalana je sledila diskusija, žal pa je zaradi delovnih obveznosti poročevalca odpadla razprava in razčlenjevanje statuta.
O sinočnjem občnem zboru bomo še obširno poročali.
Jutri popoldne partizansko srečanje v Bazovici
Na procesu zaradi »pokola Chinnici« tožilec zahteval pet dosmrtnih kazni
CALTANISSETTA — Z zahtevo po petih dosmrtnih ječah in eni oprostitvi je javni tožilec Di Natale končal svoj dolg in analitičen poseg na procesu o »pokolu Chinnici« v Caltanissetti. Dosmrtno kazen je zahteval za brata Michele ja in Salvatore ja Greca, za njunega bratranca Salvatoreja Greca (vsi trije so na begu), za Vincenza Rabita in za Pietra Scarpisi ja, ki pa jima ni uspelo zbežati roki pravice. Di Natale je obenem predlagal oprostitev za Libanonca Hasana Bua Šebela, ki je kot policijski vrinjenec omogočil preiskovalcem, da so ugotovili vse ozadje in dinamiko atentata na palermskega sodnika Chinnici ja, v katerem sta izgubila življenje oba karabinjerska podčasnika Chinnicijeve telesne straže in hišnik Chinnicijevega stanovanja. Javni tožilec je ob tem navedel, da bi lahko eksplozija s trotilom natrpanega avtomobila tistega 29. julija leta 1983 povzročila še hujši obračun.
Včerajšnji razpravi je prisostvoval le Libanonec Še-bel, Rabito in Scarpisi sta bila odsotna, saj že deveti
dan nadaljujeta z gladovno stavko, ker so jima poostril, nadzor zaradi groženj Šebelu.
Di Natale je v svojem štiriurnem posegu izhajal i ugotovitve, da je mafijska družina Grecovih ukazaia po kol, da bi ponovno vzpostavila ravnotežje oblasti in vlila strah v prebivalstvo in sodstvo. »Chinnici je predstavlja državno oblast, mafija pa ga je ugonobila s spektakular no akcijo vojnih značilnosti, da je Palermo spominjal na Bejrut«. Javni tožilec na je spregovoril tudi o »krivdi države, ki je le capljala za dogodki v protimafijskem boju«. »Umreti je moral poslanec La Torre, da so ode brili protimafijski zakon. Moral je umreti general Dalla Chiesa, da je država dala njegovemu nasledniku tiska pooblastila, ki jih je Dalla Chiesa zaman zahteval«. V »obtožbi« državnega aparata pa je Di Natale obenem prikazal zavzetost policije, karabinjerjev in finančnih stražnikov. Di Natale je tudi poudaril, da je lahko mafija ugonobila sodnika Chinnicija predvsem, ker je bil osamljen v svojem boju proti mafijski oblasti na Siciliji.
Poljska in Jugoslavija za mir in napredek
BEOGRAD — Pozitivno ocenjujemo dosedanjo dolgoletno jugoslovansko-poljsko sodelovanje in z optimizmom gledamo na njen razvoj. Prijateljstvo naših narodov ima dolgo tradicijo, naši medsebojni odnosi pa temeljijo na spoštovanju načel neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanja, enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja lastnih poti v notranjem socialističnem razvoju in razlik v medna rodnem položaju obeh držav. To je izjavila predsednica ZIS Milka Planinc v intervjuju za poljsko tiskovno agencijo PAP pred odhodom na obisk na Poljsko.
Milka Planinc je dejala, da sta Poljska in Jugoslavija zainteresiram za mir, dejansko varnost in nadaljnji napredek. Poti za dosežek le-tega so različne glede na to, da je Poljska članica Varšavskega sporazuma, Jugoslavija pa gibanja neuvrščenosti. Razumljivo je, da obe državi namenjata izredno pozornost evropski varnosti in sodelovanju in se zavzemata za zagotovitev takšnih razmer, ki bi omogočile več miru in možnosti za širše sodelovanje.
Slavko Fras predsednik DNS
LJUBLJANA — Na občnem zboru Društva novinarjev Slovenije je bil za novega predsednika izvoljen znani slovenski novinar, sedaj urednik revije »Naši razgledi« Slavko Fras. Občni zbor je potekal v živahnem vzdušju kresanja misli in različnih stališč, kar je razumljivo, saj odraža sedanji razvoj slovenskega in jugoslovanskega družbenega sistema sredstev množičnega obveščanja. Novemu predsedniku iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov pri odgovornem delu.
• Nikoli več Rižarne
NADALJEVANJE S 1. STRANI
upora, do vseh naših borcev, do vseh naših žrtev čutimo. Pretresti mora nas, ki smo tiste čase doživljali, ki smo trpeli, se borili, izgubili svoje drage, pretresti mora mladino, da bo, kot nekoč mi, stisnila pest in pomagala oču-vati to, kar smo si mi za ceno tolikih žrtev priborili.
Tokrat bodo na svečanosti navzoče tudi tuje delegacije, ki bodo morda Rižarno prvič videle. Seveda je ne bodo videle takšne, kot je bila tedaj, ko so v njej nacisti pobijali, mučili in zažigali svoje žrtve. Ne bodo videli vseh tistih napisov v celicah Rilame, ki so izražali muko ljudi, ki so vedeli, kaj jih čaka, pa so hoteli z nekaj besedami napisanimi na steno pozdraviti svoje, se od njih posloviti in sploh povedati, kje so pravzaprav bili in končali, in od koder je le veter raznesel njihov pepel skozi visok dimnik krematorija. Navzoči bodo tudi nekateri, ki so strahote Rižarne preživeli, navzoči bodo tudi nekateri, ki so prvi prišli v Rižarno, takoj po osvoboditvi Trsta, ko so našli le še porušeno peč, nekaj kupov opeke, veliko pohištva in obleke in ogromno praznih steklenic, ,z katerih so se nacistični rablji opijali, da so potem laže ubijali in sežigali ' voje žrtve. Mogoče bodo navzoči tudi tisti, ki so o Rižarni pisali, ki so raziskovali njeno zgodovino, lie bo pa med nami tistega, ki je imel prav gotovo veliko zaslug pri odkrivanju nacističnih zločincev Rižarne in ki je za to svoje delo prejel tudi najvišje italijansko novinarsko priznanje, ki mu ga je Zveza kronistov podelila prav za njegov prispevek pri odkrivanju resnice o Rižarni. To je naš umrli tovariš Albin Bubnič, ki je veliko pripomogel, da je postala Rižarna nacionalni spomgnik in da je svet izvedel za njeno resnično zgodovjno-Tako lahko rečemo, da je Rižarna tudi njegova, del njegovega dela in življenja. Arhiv, ki ga je. s svojim vztrajnim delom ustvaril, kaže na njegovo željo P° odkrivanju resnice o enem najstrahotnejših obdobij modeme zgodovine, toda brez vsake želje po maščevanju, ki ga ni bil sposoben. Zapuščina, ki nam j° je zapustil, je danes za nas vse izjemne važnosti, predvsem za vse tiste mlade, ki Rižarno obiskujejo in ki se tu, na licu mesta seznanjajo z njeno resničnostjo.
»Draga mama, določili so me za me danes ustreliti. Zato zbogom mama, zbogom sestra, zbogom tata. Smrt fašizmu, svoboda narodu« je napisal na steno celice komaj 18-letni partizan pred smrtjo. Prav gotovo je želel, da bi se ga njegovi spomnili. Mi se danes in se bomo tudi do konca našega življenja spomnili vseh, njega in vseh tistih, ki so bili zaprti, pregnani, obešeni, ustreljeni, zažgani, na suženjskem delu, a so kljub vsemu ostali uporni. Toda spomin ne bo dovolj, če ne bomo njihovega upora, njihove borbe nadaljevali, njihovih idealov uresničili tako, kot bi jih oni sami, če bi bili še živi.
NEVA LUKEŠ
□ BEOGRAD — Saudski princ Talal Aziz Al Saud se je ob koncu obiska v Jugoslaviji zavzel za široko akcijo za krepitev gospodarskega sodelovanja med Saudsko Arabijo in Jugoslavijo.
Čeprav se je v Jugoslaviji mudil kot poslanec UNICEF in ne kot član vladajoče saudske kraljevske hiše, so ga novinarji vprašali o možnostih za is vezavo diplomatskih odnosov med Riadom in Beogradom. Talil je dejal, da so na srečanju z Veselinom Djur ano vicem, Raifom Di zd are vicem in drugimi jugoslovanskimi funkcionarji govorili o skoraj vseh temah, torej tudi o diplomatskih odnosih. Glede tega vprašanja sem optimist, je poudaril saudski princ, (dd)
Na Dunaju umrl prof. Gatterer
DUNAJ — Na Dunaju je za rakom umrl v svojem šestdesetem letu znani publicist in novinar, profesor Claus Gatterer. Po rodu Južni Tirolec, se je vse svoje življenje u-kvarjal z manjšinskimi problemi, ki jih je posvečal ne le svoji domovini Južni Tirolski, temveč vsem, kot je sam dejal »dobrim in včasih nemočnim skupinam narodnosti«. Znana je tudi njegova primerjalna študija med Južno Tirolsko in Južno Koroško, kjer je dokazal, da se kljub vsemu, vsaj v nekaterih zadevah da primerjati Južne Tirolce s Koroškimi Slovenci. Kot novinar je Gatterer sodeloval v redakcijah »Tiroler«, »Salz-burger Nachrichten«, »Die Presse«, »Forum«, »Express«, »Profil«, dokler ni končno obstal pri ORF, kjer je še januarja letos, zelo bolan, vodil oddajo »Teleobjektiv«, (bg)
Pozitiven razvoj sodelovanja med SZ in Jugoslavijo
LEUGivAD — Na 22. zasedanju medvladnega jugoslovansko - sovjetskega komiteja za gospodarsko in znanstveno - tehnično sodelovanje smo gospodarske odnose med državama v celoti ocenili kot uspešne. To je po vrnitvi iz Moskve v Beograd izjavil podpredsednik ZIS in predsednik jugoslovanskega dela tega komiteja Borislav Srebrič.
Dotaknili smo se mnogo posameznih vprašanj, da bi pospešili sklenitev novih poslov, je dejal Srebrič, Še dodatno pa si bodo prizadevali, da bi se blagovna menjava med Jugoslavijo in SZ letos s predvidenih 6,2 milijarde dolarjev povečala na približno 7 milijard dolarjev.
Glede novih poslov je Srebrič povedal, da lahko pričakujejo večjo angažiranje jugoslovanskih gradbenikov v SZ ter večji izvoz tekstilne industrije in izdelkov strojegradnje. Povsem nove možnosti za sodelovanje pa se odpirajo v kemični industriji, v okviru katere bi SZ pošiljala jugoslovanskim proizvajalcem nekatere kemične surovine, te pa končne izdelke sovjetskim partnerjem.
Ko je govoril o novih korakih v sodelovanju v agroindustriji, je dejal, da gre za širše vključevanje jugo slovanskih organizacij v gradnjo objektov za zbiranje, skladiščenje in predelavo kmetijskih izdelkov v SZ. Že prihodnji mesec naj bi sovjetska delegacija obiskala Beograd, da bi se dogovorili o konkretnih projektih. Srebrič je še povedal, da so v Moskvi podpisali tudi sporazum o blagovnem posojilu, ki ga bo v višini 180 milijonov dolarjev pod zelo ugodnimi pogoji koristil metalurški kombinat Smederevo, (dd)
JULIJ ’84
Buoni del Tesoro Poliennali.
0 BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov.
•	Nudijo letne obresti v višini 13,50%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču.
•	Nove dveletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri svoji banki po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Imajo široko tržišče In se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Emisijska
cena
99%
Ponudba občinstvu
do 6. julija
Obrestna	Dejanski
mera	letni donos
13,50% 14,59%
BTP
Investicija oproščena davkov vedno na razpolago
Od 2.
Rok
2 leti
Včeraj v Kopru
Odprli terminal za razsute tovore
KOPER — Midho Osvančevič, vzorni delavec, je včeraj dopoldan na slovesnosti v koprski Luki otvoril terminal za razsute tovore. Dve milijardi dinarjev vredno naložbo (tretjina sredstev je bilo zbranih v samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet, ostala pa so bila lastna sredstva in kreditnih bank ter izvajalcev) so v Luki dokončali v pičlih 14 mesecih. Pri tej naložbi torej ne gre le za izjemno pridobitev za koprsko Luko in slovensko gospodarstvo, pač pa tudi za pomembne dosežke Metalne iz Maribora, koprskega tozda Gradisa, Slovenijacest Tehnike ter železniškega gradbenega Podjetja.
0 pomenu najnovejšega in sploh fazvoja koprske Luke ter prometne infrastrukture v Sloveniji je govoril Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Med drugim je Poudaril, da se je treba v Sloveniji kar najbolj zavzeti za to, da bi čim-Prej začeli z izgradnjo karavanškega Predora, nič manj pozornosti pa ne bomo smeli v skladu z dogovori o Prometni politiki posvetiti dograjevanju slovenskega prometnega križa ter •ned drugim dograditi tudi del avtoceste Šmarje - Sap, Razdrto - Sežana in Razdrto - Nova Gorica, v železniškem prometu pa modernizirati proge, vozlišča, ranžirne postaje in vozni park.
Terminal za razsute tovore v koprski Luki ima v prvi fazi zmogljivost i.5 milijona ton tovora letno, kar pontoni, da bo ob uspešno zaključenih Poslovnih dogovorih v drugem polletju letos lahko že prihodnje leto promet v luki povečali z letošnjih 2,5 milijona ton na 3,5 milijona ton.
Predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj si je po otvoritvi ogledal terminal, ki je bil zgrajen na zelo zahtevnem terenu. Gradbinci so morali v objekte vgraditi okrog 6.000 kubičnih metrov betona, 1400 ton armatur, °bala (pomol) sloni na 11 km pilotov, ki jih je bilo treba zabiti kar 30 m globoko v tla, na terminalu je približno 5 km železniških tirov, v opremo je bilo vgrajenih 2.000 ton jekla, bagra Martin Krpan in Peter Klepec, ki sta poglabljala dno, da lahko zdaj Pristaja ladja z 80 tisoč tonami no silnosti, pa sta z morskega dna posrkala kar 1,8 milijona kubičnih me trov materiala.
DUŠAN GRČA
dostojna pričakuje
20-milijontega
obiskovalca
POSTOJNA — Postojnski turistični delavci se že nekaj časa pripravljajo velik dogodek. V ta prečudoviti kraški podzemni svet, Postojnsko jamo. ki so jo odkrili leta 1818, bo sredi inlija letos stopil 20 milijonti obisko-valec. O tej priložnosti bodo izdali po ^ebno barvno številko časopisa Pro mus v petih jezikih, kjer bodo opisali Zgodovino te lepotice. Natisnili bodo razglednice s posebnim žigom, izdelali ~°do priložnostne značke in spomin-ke: V slovesnost bodo vključili niz Prireditev — ljubljansko kmečko oh-Cet, radijske oddaje, koncertne prireditve pred jamo, ponovili bodo raz-stavo $100 let turističnega društva . °stojna«, organizirali bodo veliko Jamsko veselico in podobno. Kdo bo ‘^-milijonti obiskovalec te lepotice se Seveda še ne ve, zagotovo pa srečka čakajo priložnostne nagrade.
Gostinski in turistični delavci s Postojnskega so zadovoljni tudi z letošnjim obiskom Postojnske jame. Do-stoj so našteli blizu 180 tisoč obisko-valcev ali 16 odstotkov več kot v e-dakem obdobju lani.
V Cerknico se je zatekel italijanski golob
CERKNICA — Zatekel se je beli golobček z oznako
.	Italia 1982 221650
? to že en teden zadržuje okrog na-, hiše in dvorišča. Prvi dan se je udi pustil prijeti.
Alojz Hren 61380 Cerknica 45
Gospodarsko pismo iz Slovenije: KOMU DATI PREDNOST?
LJUBLJANA — Iz slovenskega gospodarstva prihajajo dramatična opozorila: na vsak način moramo posodobitt proizvodnjo, sicer bo začelo slovensko gospodarstvo nazadovati, saj brez posodobitve ne moremo nadaljevati doslejšnjega dokaj uspešnega prodora na tuje trge. Na drugi strani prihajajo vznemirljivi podatki iz finančnih služb. Ti podatki kažejo, da se poslovni položaj slovenskega gospodarstva naglo slabša. Lani je imelo slovensko gospodarstvo za 12,8 milijarde dinarjev poslovnih izgub (kar predstavlja 2,3 odstotka družbenega proizvoda), letos pa v prvem trimesečju že za dobrih 10 milijard dinarjev. Ali drugače povedano, skoraj vsak peti delavec dela v tovarni, ki ima izgubo. Tema dvema dejstvoma (o zastarelosti proizvodnje in o izgubah) moramo pristaviti še tretjega: nujno bi morali zgraditi novo jeklarno na Jesenicah, ker stare martinovke ne ustrezajo več niti po tehnologiji niti po donosnosti. Komu dati prednost?
Pri vseh podobnih vprašanjih se je doslej dogajalo, da so jih večinoma reševali politiki. Na podlagi politične odločitve so nato v gospodarstvu usmerjali razpoložljiv denar. Prav v zadnjih časih pa so takšen način odločanja o razvoju gospodarstva močno kritizirali. V kritikah namreč poudarjajo, da je bil zaradi tega denar za naložbe nespametno naložen in da so prav v tem korenine jugoslovanske gospodarske krize. Pokazalo se je namreč, da so bile velikanske vsote tujega denarja, ki ga je Jugoslavija najemala za pospešitev gospodarskega razvoja, uporabljene negospodarno. Namesto da bi zgradili tovarne, ki bi lahko z izvozom odplačevale tuja posojila, s tem denarjem niso uspeli prestrukturirati gospodarstva. Ker to ni uspelo, ima Jugoslavija zdaj velikanske težave z odplačevanjem tujih dolgov. To pa je imelo tudi precej daljnosežne posledice v samem notranjepolitičnem življenju. Mnoga notranjepolitična vprašanja so se dokaj zaostrila. Nanovo so se odprli nekateri problemi med republikami in pokrajinami. Nastale so nove materialne obveznosti in nekaj jih je zdaj treba pokrivati solidarno (solidarno npr. zdaj vsa Jugoslavija odplačuje dolgove, ki jih imajo posamezna podjetja v tujini). Posledice takšnih političnih odločitev pa so še drugačne. Nekaj tovarn je bilo zgrajenih, vendar niso nikoli začele redno obratovati, ker so naložbe
zavožene. Najbolj kričeč primer je makedonski Feni, ki naj bi izdeloval feronikelj, pa so ga po sklepu makedonske skupščine zaprli, še preden je začel redno obratovati, ker se je pokazalo, da bi bila proizvodnja nerentabilna. Podobno je bilo z drugo tovarno feroniklja v Glogovcu. Zaradi enakih vzrokov so tudi to novo tovarno zaprli. Tako se je zgodilo tudi z tovarno aluminija v Obrovcu, pa z tovarnami mediapan plošč v Srbiji in Črni gori... Zdaj ugotavljajo, da so bile te tovarne postavljene po političnem, ne pa po ekonomskem posluhu.
Ziaradi teh posledic je previdnost pri odločanju za nove naložbe veliko večja. Politiki si seveda nočejo nakopati podobnih očitkov, ko se je treba odločati za nove naložbe. Odločitve skušajo prepustiti samemu gospodarstvu. Gospodarstvo pa samo denarja nima dovolj, niti ga dovolj ne more dobiti v bankah. Zato nekako stopica na mestu in se nikakor ne more odločiti, kaj naj stori. Ali naj skuša rešiti velike zgubarje, ali naj gre v nove naložbe?
Odločitev je resnično težavna. Med največjimi zgubarji v Sloveniji je Gorenje, elektrogospodarstvo, novomeška tovarna avtomobilov 1MV in lendavska rafinerija. Ob tem je jasno, da je elektro-energija osnova za delo industrije, kar pomeni tudi, da je treba izgube, ki jih ima elektrogospodarstvo v Sloveniji, na vsak način pokriti. Na drugi strani je treba rešiti tudi lendavsko rafinerijo, ki ima večino izgub zaradi tega, ker je bila v minulih letih kupljena oprema za novo rafinerijo, nove rafinerije pa zaradi prevelikih jugoslovanskih rafinerijskih zmogljivosti niso nikoli začeli graditi. S prodajo te opreme bi del izgub lahko pokrili, ostalo pa bo treba pokriti na druge načine. Velikanske poslovne izgube ima velenjsko Gorenje, zlasti zaradi nesrečnega nakupa zahodno-nemškega podjetja Kbrting. Toda novo vodstvo je uspelo močno povečati proizvodnjo v tovarni gospodinjske opreme, na katero odpade glavni del Gorenjevih izgub. Zlasti pa so močno povečali izvoz, tako da je Gorenje med največjimi slovenskimi izvozniki. Eno in drugo je omogočilo, da to podjetje posluje letos že brez izgub, pač pa so bremena preteklosti izjemno težka. Vitalnost tega podjetja pa kaže, da ga ne bi bilo dobro spraviti v stečaj. V slabšem položaju je novomeški m
1MV. Tam se proizvodnja ne povečuje tako močno, izvozni delež pa je vseeno pomemben za Slovenijo. Izvažajo namreč avtomobile (Renault 4) in počitniške prikolice. Ker imajo pri prodaji avtomobilov na tujih trgih izgube, bi kazalo ta del proizvodnje opustiti ali pa najti donosnejšega, in močneje pospešiti proizvodnjo prikolic, toda tudi za prikolice se zdi, da so zlati prodajni časi minili.
Kaj zdaj? Zapreti IMV, ali uporabiti veliko vsoto denarja za njegovo ozdravitev? Zapreti to tovarno in si ne biti na jasnem, kam s 30 tisoč delavci, katerih delo je povezano s to tovarno. Ali spraviti v stečaj Gorenje, si s tem odrezati do-kajšen devizni zaslužek in imeti strašanske težave s prezaposlitvijo delavcev, ki delajo v tovarni gospodinjske opreme. Kako prenesti zelo podobne posledice, ki bi nastale, če bi morala v stečaj lendavska rafinerija. Ali pa postrgati ves razpoložljiv denar, ki je v gospodarstvu in bankah, ga uporabiti za te največje gospodarske bolnike in se odreči postopni modernizaciji slovenskega gospodarstva ter novim naložbam, kar bi pomenilo, da ne bi mogli graditi niti nove jeklarne niti nove tovarne aluminija, v najboljšem primeru pa bi se morali odreči vsaj eni. Brez jeklarne, ki naj bi dajala kakovostno jeklo, bi postal vprašljiv obstoj slovenske kovinske industrije, ki se skuša usmeriti v izdelavo kakovostnejših izdelkov. Če kakovostnejšega jekla ne bo iz domače jeklarne, bo kovinska industrija povsem odvisna od tujih dobaviteljev, takšna odvisnost pa je vedno precej tvegana. Zelo podobno je z aluminijem, na katerega je spet vezan velik del slovenske industrije, ki mora imeti dovolj kakovostnega domačega aluminija. Da bo težava še večja, pa si bo treba ob tem zagotoviti dodatne vire energije (zlasti električne), kar pa je spet povezano z denarjem, gradnja elektrarn je poleg tega vezana s slovenskim gradbeništvom, ki je dokaj nezaposleno in bi na ta način lahko zaposlilo nekaj svojih prostih proizvodnih zmogljivosti...
Kača težav se tako podaljšuje. Za pravo odločitev treba veliko treznosti in gospodarske daljnovidnosti. pridobiti pa bo treba tudi družbeno podporo. Ker je ob tem prisotna tudi močna časovna stiska, bo izhod še težje najti.
JOŽE PETROVČIČ
JULIJ ’84
Certificati di Credito del Tesoro.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d'Italia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni plus obresti, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT.
•	Imajo široko tržišče In se po potrebi z
lahkoto vnovčijo.	**
•	CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Prvi šestmesečni kupon nudi 7,85% obresti.
S Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,60 točke.
Emisijska
cena
99,75%
Ponudba občinstvu
Od 2. do 6. julija
Rok
7 let
Prvi šestmesečni kupon
7,85 %
Letni doprinos za 1. šestmesečje
16,39%
Kljub nerešeni finančni krizi
Odobren repertoar SSG za sezono 1984/85
Upravni svet je na svoji seji odobril tudi nov proračun
Slovensko stalno gledališče v Trstu je 31. maja uradno zaključilo svojo sezono, sredi katere se je ponovno znašlo v hudi nevarnosti za svoj obstoj. In nevarnost ta hip ni še nič manjša, ne glede na to, pa je treba danes gledati naprej. 1. septembra se bo začela nova gledališka sezona 1984/85. Kakšna bo ta sezona, kakšen bo repertoar s katerim naj bi SSG dostojno praznovalo svojo jubilejno — 40. sezono? O vsem tem je na zadnji seji pred poletnimi počitnicami razpravljal upravni svet Slovenskega stalnega gledališča.
Po uvodnem poročilu predsednika Boga Samse, ki je v bistvu povedal, da je situacija gledališča še vedno dramatična, je upravni svet glasoval in soglasno tudi sprejel proračun za novo sezono. Sprejeti proračun je v višini 3 milijard 600 milijonov, od katerih pa je več kot polovica namenjenih za izplačilo finančnih bremen. Kaj pa sprejeti proračun pomeni? Pomeni, da bo in mora Slovensko stalno gledališče v Trstu stopiti v novo sezono neokrnjeno, takšno, kakršno je danes, ker samo s takšno strukturo lahko odgovarja kulturnim željam in zahtevam celotne slovenske narodnostne skupnosti. Žal pa tudi ne gre pozabiti, da nad tem pro-
računom še vedno visi tisti Damoklejev meč, o katerem smo že toliko govorili in pisali, in sicer huda finančna stiska naše osrednje kulturne ustanove. Kljub prošnjam in pritiskom na vse deželne in državne odgovorne forume zaenkrat ni prišlo še do nobenega konkretnega odgovora. Slovensko stalno gledališč bo torej pogumno začelo novo sezono, odgovora, kako se bo ta sezona odvijala, če ne bosta ne dežela Furlanija-Julijska krajina ne italijanska država izpolnili svojih obveznosti, v tem trenutku pa nihče ne more dati.
V tem smislu in s to postavko se je tudi odvijala razprava o repertoarju za novo sezono. Upravni svet SSG je na predlog ravnatelja Miroslava Košute sprejel osnovni repertoar, ki pa bo po potrebi preverjen in dopolnjen še proti koncu avgusta ali takrat, ko bo jasno, s kolikšnimi sredstvi bo razpolagalo Slovensko stalno gledališče za novo sezono.
Repertoar predvideva v abonmaju komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Jožeta Babiča. S tem slovenskim, klasičnim delom, kot je poudaril Košuta, naj bi SSG tudi praznovalo svoj visoki jubilej, in sicer štirideseto sezono obnovljenega gledališča. Želja, da
bi postali še pomembnejši glasniki i-italijanske literature, pa je botrovala izbiri drugega dela, lahke komedije Chicchignola znanega italijanskega vsestranskega gledališkega človeka Ettoreja Petrolinija. Režija tega dela bo zaupana Mariju Uršiču, ki se je v preteklih sezonah že izkazal kot dober poznavalec in učinkovit režiser italijanskih gledaliških del. Tretje izbrano delo, vrstni red predstav sicer še ni dokončen, bo Sofoklejev »Kralj Oidip« v režiji mladega tržaškega režiserja Borisa Kobala, zadnja postavitev v abonmaju pa bo »Mačka na vroči pločevinasti strehi« ameriškega dramatika Tennesseeja William-sa.
Za predstave izven abonmaja sta bili še predlagani Pirandcllovi enodejanki Človek s cvetom v ustih in Cecč pa še večer ob štiridesetletnici osvoboditve, ki naj bi se odvijal pod naslovom Miting.
Poleg teh del, ki naj bi sestavljala jedro novega repertoarja, so člani upravnega sveta SSG govorili še o dolgi vrsti drugih predlogov, predvsem pa še o mladinski igri in pravljicah za najmlajše, tudi glede na vsestranski uspeh, ki ga je v pretekli sezoni požela pravljica o Rdeči kapici.
Seveda bo treba o vsem tem, kot tudi o gostovanjih drugih gledališč v Trstu in Gorici, počakati na konec avgusta, ko naj bi bilo jasno, kako in predvsem s kakšnimi sredstvi bo stopilo Slovensko stalno gledališče v novo sezono.
Pomen informatike v sodobnem zdravstvu
V hotelu Europa pod Nabrežino se je včeraj zjutraj pričel mednarodni simpozij o vlogi in uporabi informatike in tehnologije v zdravstvu, ki poteka pod pokroviteljstvom dežele, državnega inštituta za raziskovanje (C NR) in tukajšnje KZE. Na konferenci, ki jo je odprl deželni odbornik za zdravstvo Renzulli, sodelujejo tudi strokovnjaki iz Jugoslavije in ZRN.
• V sredo, 4. julija, ob 19. uri se bo sestal rajonski svet za Kjadin in Ro-col. Na dnevnem redu ima srečanje s predsednikom IACP, sporočila predsednika in uporaba parka Ferdi-nandco.
V Miljah odobrili finančni obračun
Miljski občinski svet je v četrtek zvečer z glasovi Liste Frausin (KPI bi neodvisni) in neodvisnega svetovalca (bivšega liberalca) Baruta odobril obračun finančnega poslovanja v preteklem letu. Proti temu sklepu, ki ima zgolj upravni značaj, so glasovali zastopniki opozicije KD, PSDI, PSI m krajevnih melanarjev.
Obračun je bil odobren brez večjih polemik in presenečenj, čeprav je krajevni tisk v prejšnjih dneh nekajkrat napovedal, da bo Barut glasoval P1"0-ti temu dokumentu. Komunisti razp<> lagajo v občinskem svetu s 15 glasovi na trideset svetovalcev, sklepe občinskega odbora pa je večkrat podpri Barut, ki je bil zato tarča kritik s strani opozicije in tudi s strani nekdanjih somišljenikov PLI.
Miljski občinski svet je na svoji četrtkovi seji tudi odobril važen sklep, po katerem uprava v tem letu ne bo aplicirala poviškov pri ceni vode. Z odobritvijo tega sklepa se je tako končala dolga »upravna vojna« med občino in med podjetjem ACEGA-Pred sejo je župan Bordon počastil spomin Enrica Berlinguerja in senatorja KD Bisaglie.
DOPOLNILO
Kvalifikacijske izpite na oddelku orodnih mehanikov poklicnega zavodu Stefan je uspešno prestal tudi Martino Usai.
Openski razlaščenci pri odborniku Pacorju
Tržaška občina še naprej gluha za zahteve po reviziji nàcrtov PEEP
Problemi, ki jih je že pred časom sprožila izdelava in odobritev načrta za gradnjo cenenih in ljudskih stanovanj PEEP za Opčine, ostajajo kljub odločnemu in utemeljenemu nasprotovanju tamkajšnjih razlaščencev in širše krajevne skupnosti, še naprej odprti. Prizadeti so se sicer pred nedavnim sklenili poslužiti tudi pravne poti za zaščito svojih pravic, vendar niso opustili upanja, da je njihovo rešitev še vedno mogoče najti tudi po u-pravno politični poti.
Prav s tem namenom so se pretekli ponedeljek v spremstvu predstavnikov Kmečke zveze in občinskega odbornika za davke Aleša Lokarja, sestali z odbornikom za urbanizem pri Tržaški občini, Sergiom Pacorjem. Posredo-
vali so mu svoje pomisleke in ugovore tako glede neutemeljenosti razlaščanj za gradnjo po PEEP kot glede širše problematike upravljanja teritorija. Vprašanje sicer za tržaško občinsko u-pravo gotovo ni novo, saj ostaja nerešeno že pet let, odkar so bili (leta 1979) odobreni načrti za cenene in ljudske gradnje tudi za predmestna območja —- med njimi Sv. Ivan, Kolon-kovec, Opčine in Naselje sv. Sergija — doslej namenjena kmetijskim dejavnostim in v skoraj izključno slovenskih rokah. Vsa ta leta pa trajajo tudi prizadevanja razlaščencev in Kmečke zveze, da bi Tržaška občina in politične sile spoštovale obvezo o reviji teh načrtov in o skrajni omejitvi škode, ki jo bo njihovo uresničevanje
nujno povzročilo teritoriju in torej naši narodnostni skupnosti sploh.
Te obveze do danes seveda še niso bile izpolnjene in tudi ponedeljkovo srečanje z odbornikom Pacorjem ni prispevalo novih elementov za rešitev upravičenih pričakovanj naše narodnostne skupnosti. Zahteve in ugovore openskih r^gaščencev in KZ je podprl tudi odbornik Lokar, medtem ko se je Pacor konkretno obvezal le za to, da bo občina poskrbela za čimmanjšo škodo pri uresničevanju openskega PEEP.
Zastopstvo razlaščencev in KZ sedaj čaka še na sprejem pri tržaškem županu Richettiju, sicer pa bo vsa zadeva romala v tržaški občinski svet, kjer bodo demokratične sile zahtevale spoštovanje dogovora o preverjanju načrtov PEEP in njihovih lokacij. Ob tem pa je treba računati tudi na razvoj položaja znotraj Krajevne zdravstvene enote, ki ima s svojo prisotnostjo za izdajo sanitarnih dovoljenj za nove gradnje precejšnjo težo pri odločanju o dokončni usodi razlaščene zemlje. Ostaja pa dejstvo, da tržaška občinska uprava v vseh teh letih ni pokazala nobene politične volje za pravično rešitev vprašanja PE EP oziroma škode, ki jo ti instrumenti urbanistične politike povzročajo teritoriju, kmetijskim dejavnostim in torej slovenskemu prebivalstvu, ki ga poseljuje.
Prošnje za škodo zaradi suše
Poročali smo že o deželnem odloku, ki določa območja naše dežele, na katerih imajo obdelovalci (tudi part-time) pravico do odškodnine zaradi lanskoletne suše med 6. junijem in 11. oktobrom. V tržaški pokrajini imajo pravico do odškodnine obdelovalci vseh občin, in sicer: Devin - Nabrežina (v celoti), Dolina (v celoti), Zgonik (v celoti), Milje (Lazaret), Trst (Bani, Bazovica, Ko-lonja, Kontovel, Križ, Gropada, Vrdela, Sv. Ivan, Lonjer, Opčine, Padriče, Prosek, Rojan in Trebče). Ugodnosti, ki jih predvideva omenjeni odlok, lahko izkoristijo vsi obdelovalci, ki jim je suša uničila vsaj 35 odstotkov proizvodnje, pri čemer so izključene cvetličarske kulture.
Rok za predložitev prošnje na deželno kmetijsko nadzomištvo zapade prve dni septembra; Kmečka zveza bo nudila informacije in izpolnjevala prošnje v ponedeljek, 2. julija 1984 v srenjski hiši v Gročani (od 11 .do 13. ure), za o-stale vasi pa bo sproti obveščala.
Vprašanje Gerbčeve in Battella o bodočnosti Tržaškega Lloyda
Komunistična senatorja Gerbčeva in Battello sta na ministra za trgovinsko mornarico naslovila vprašanje v zvezi s sporazumom med Tržaškim Lloy dom in zasebno plovno družbo »Messina« iz Genove, na osnovi katerega bo Jadransko morje izgubilo zvezo z Vzhodno Afriko in tržaško pristanišče tn pomorske linije. Gerbčeva in Battello ob tem ugotavljata, da je na sporazum odločilno vplivala nesprejemljiva politika ustanove IRI, po kateri naj se ukinejo nerentabilne pomorske zveze in naj se prenese v Genovo družbe Fin-mare, kar pa tudi pomeni, da se zmanjša prisotnost javnih plovnih družb in njihova vloga, na veliko škodo tržaškega gospodarstva in Jadranskega morja Sploh.
Ta politika, ugotavljata komunistična senatorja, škoduje celotnemu državnemu gospodarstvu ter je dejavnost IRI. Finmare in sedanjega pooblaščenega upravitelja v nasprotju z državnimi interesi, pa tudi z večkrat poudarjenimi stališči ministra za trgovinsko mornarico, ki se je izrekel za okrepitev pomorskih zvez ter napovedal pobude *za zaščito državne pomorske^ za stave pred monopolizacijo tržišča s strani drugih plovnih družb. Gerbčeva in Battello zato sprašujeta ministra, ali ne namerava preklicati omenjenega sporazuma in zaustaviti prenagljene rešitve v zvezi s koncentracijo državnih plovnih družb, ki je v nasprotju s stališči o okrepitvi italijanskega pomorstva v korist razvoja celotnega državnega gospodarstva.	(BBr)
Češkoslovaški orkester na Gradu
V ponedeljek bo na Gradu sv. Justa nastopil češkoslovaški državni simfonični orkester, ki spada med najboljše glasbene ansamble Vzhodne Evrope-Orkester bo na klavir spremljal Tržačan Claudio Crismani.
Češkoslovaške glasbenike vodi dirigent Ludovit Rajter, ki je za tržaško gostovanje med drugim izbral Wagnerjeve, Mozartove in Schubertove sklad be. Crismani. ki že tri leta sodeluje s tem orkestrom, je dokončal študij v Boemi, svoje znanje pa je izpopolnil v Varšavi.
Ponedeljkov koncert prireja tržaška turistična ustanova. Vstopnice so Ud prodajo pri LI TAT (Pasaža Pr otti).
• V ponedeljek bo v Trstu izredni občni zbor krajevnega združenja kronistov, na katerem bodo odobrili nov statut za podeljevanje zlatega sv. Justa. Na istem občnem zboru bo verjetno tekla beseda tudi o ustanovitvi pokrajinskih sekcij tega združenja.
Burkaški misterij med profesionalnostjo in amaterstvom
Seja odbora za kulturo pri SKGZ
V sredo se je sestal v Trstu odbor za kulturo pri SKGZ, ki je razpravljal o različnih aktualnih problemih.
Med drugim je bil govor o možnosti priprave posveta o kulturi, o katerem se sicer že dalj časa govori.
Prisotni so poudarili, naj do posveta pride, saj je v našem kulturnem življenju odprtih več vprašanj, o katerih bi. veljalo tehtneje spregovoriti. Ob vprašanjih širše vsebine je tu tudi pereč problem, ki brez dvoma ne bo lahko breme. Gre za finančno stisko, v kateri se nahajajo nekatere naše vidne kulturne ustanove (na primer SSG), ki jim italijanska država ne daje potrebnih in tudi zasluženih podpor.
Ob vsem tem bo odbor za kulturo nadaljeval z razpravo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru.
Gospodarstveniki iz ZRN v Trstu
Na povabilo pristaniške ustanove bo danes obiskala naše mesto delegacija trgovskih operaterjev in špediterjev iz Bavarske. Gostje iz Zvezne republike Nemčije si bodo med drugim ogledali tržaško pristanišče in tudi obiskali krajevno Trgovinsko zbornico, s katero uspešno sodelujejo že precej let.
Na dvorišču barkovljanskega kulturnega društva v Ulici Cerreto je te dni vsak večer še posebno živahno, saj se tu pripravlja na bližajočo se premiero Burkaškega misterija gledališka skupina ZSKD. Družbo zavzetih »komedijantov« smo včeraj obiskali z našim fotografom, na kraj pa smo prispeli nekoliko prezgodaj. Vaje se namreč še niso začele in glasbenike
ter igralce smo prestregli ravno,sredi razigranega nogometnega srečanja. Pogrešali smo le režiserja predstave Sergija Vera, ki je trenutno na okrevanju. Skupina je kmalu posedla, ne kateri glasbeniki in pevci pa so preizkušali ozvočenje z improviziranim popevkarskim programom.
Zanimalo nas je, kako je prišlo do zamisli o uprizoritvi Fojevega Bur-
kaškega misterija.
»Predvsem zato, da bi popestrili po letno kulturno mrtvilo, da bi ustvarili nekaj novega, a vendar primernega za vsak prostor in vsakega gledalcei«, je povedal režiser Boris Ko bal, ki se je tokrat ponovno znašel v vlogi igralca. Drugi so nam navdušeno naštevali bodoče nastope na Tržaškem in v Sloveniji, nekdo pa je šaljivo pripomnil: »To smo pripravili zaradi zamejstva in zamejskih problemov.«
Družba, ki se je zbrala na barkov-Ijanskem dvorišču je bila res pisana: sestavljajo jo poklicni gledališki delavci in mladi amaterji. Vsi pa se dela lotevajo z enakim zagonom pred vsem pa z enako sproščenostjo in užiktom. Tako, kot bi jim bila glasba in gledališče od vedno v krvi. Član gledališkega ansambla SSG Silvij Kobal nam je prijateljsko zaupal, da se v družbi mladih kolegov odlično počuti. »Tu nisem in nočem več biti poklicni igralec, sem amater, kot vsi ti mladi študentje in delavci, s katerimi sodelujem. Navdušen in presenečen sem nad njihovim delom in zaupati vam moram, da imajo čisto vsi igralski pa tudi pevski talent. Mislim, da grešimo, ko izbiramo mlade sile za naše gledališče v matični domovini, saj pri nas nadarjenih mla-
dih amaterjev, ki bi jih lahko usposobili za gledališki poklic ne manj ka.«
Zvedeli smo še, da je mlada, improvizirana gledališka skupina že dni vodila na dvorišču ZSKD v Ulte sv. Frančiška in to kljub izpitom ■ pouku, delu in... poroki.
Glasbo in besedila gledaliških songov je kljub diplomskemu izpitu z tZ' redno skrbjo sestavil Miran Košuta, Boris Kobal pa se je spoprijel s prevodom v tržaško narečje ter z dramaturško predelavo teksta.
»Burkaški misterij,« nam je P(,veffa Boris Kobal, »smo izbrali zato, ke je to delo že navdušilo občinstvo » sicer v izvedbi razpadlega amater s.cega gledališča pred desetimi fet-Delo Daria Foja je namreč dojem Ijivo in privlačno za vsakogar, ob nem pa nudi režiserju in igralcem v liko ustvarjalno svobodo.«
O zanimivosti in trajni Fojevega dela, smo se lahko prepr čali, ko smo prisluhnili sproščenim ubranim vajam in se ob vsebini interpretaciji iz srca nasmejali, parno, da bodo podobni tudi obcu občinstva na bližnji premieri, ki v sredo, 4. julija, na dvorišču on Barkovlje.
—sp—
Jutri osrednja slovesnost ob 40. obletnici Rižarne
V Rižarni bo jutri osrednja slovesnost ob 40-letnici edinega nacističnega uničevalnega taborišča v Italiji. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 9. uri, bodo poleg tržaških antifašistov, sorodnikov žrtev, političnih strank prisotne tudi delegacije odporniških in osvobodilnih gibanj iz 12 evropskih držav. Žrtev nacističnih krvnikov se bodo spomnili Maurice Goldstein, predsednik Mednarodnega
odbora za Auschwitz, predsednik tržaške pokrajine Giovanni Marchio (kot predsednik Odbora za obrambo vrednot odporništva), komunistična senatorka Jelka Gerbec, predsednik VZPI-ANPI Arrigo Boldrini, tržaški župan Franco Richetti, predstavnik jugoslovanske delegacije Bojan Polak in predsednik ustavnega sodišča Leopoldo D’Elia. Nastopil bo tudi Tržaški partizanski pevski zbor.
Jutri popoldne bo v Bazovici partizansko srečanje, že danes pa bodo tu odprli razstavo o Rižarni in drugih uničevalnih taboriščih.
Danes bosta, vedno v okviru proslav 40-letnice Rižarne, na sporedu dve zasedanji. Dopoldne bo v prostorih tržaške ekonomske fakultete okrogla miza na temo »Od taborišč za internacijo do Rižarne pri Sv. Soboti«, ki jo prireja Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlani-ji-Julijski krajini. Popoldne, ob 16. uri, pa bo srečanje predstavnikov združenj in organizacij, ki so vključene v Demokratični iniciativi«. Na srečanju, ki ga prireja Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih bo govor o Rižarni in o drugih nacističnih taboriščih.
Na četrtkovi seji glavne skupščine
Večina v KZE ponovno odložila volitev novega upravnega odbora
Tudi na predsinočnji skupščini Krajevne zdravstvene enote nova večina (KD, LpT, PRI, SSk in PSDI) ni izvolila upravnega odbora, ampak je sejo že tretjič v petnajstih dneh ponovno odložila, in sicer na ponedeljek. Tako ravnanje je sprožilo neodobravanje ne samo v opoziciji, ampak celo v vrstah LpT, saj so štirje njeni svetovalci glasovali, podobno kot socialista, komunisti, radikalca in Marchesich (TLT), proti odložitvi. Nekateri svetovalci LpT pa so vznejevoljeni že prej zapustili dvorano.
Kriza v KZE, ki traja že nekaj me-
secev, se očitno nadaljuje, če ne celo stopnjuje. V četrtek je večina namreč sklenila prekiniti sejo, potem ko je že odobrila odstop svojih sedmih predstavnikov v upravnem odboru. Kot so opozorili komunisti je torej sedaj KZE popolnoma brez vodstva in bi jo pokrajinski nadzorni odbor lahko izročil komisarski upravi. Kje tiči razlog za tako težaven vzlet koalicije, ki se je že ustoličila na pokrajini in v tržaški občini? Vse kaže, da imajo probleme demokristjani, katerim naj bi — po političnem dogovoru — pripadalo mesto predsednika KZE. Še v četrtek po-
poldne je bila javna tajnost, da bo izvoljen, in to že tretjič zapovrstjo, demokristjan Pangher, pred skupščino pa so na sestanku večine demokristjani izrazili svojo nepripravljenost tako glede imen dveh predstavnikov, ki naj bi bila izvoljena v odbor, kot tudi o novem predsedniku. Verzije o tem razpletu v demokristjanski hiši so različne,, nekatere trdijo, da je Pangher, ki noče kandidirati, druge pa, da ga večina v njegovi stranki ne podpira. Tako ali drugače, opozicija v KZE, v katero so vstopili tudi socialisti, je zelo razkačena, kot je bilo razvidno tudi iz posegov svetovalcev z Monfalconom na čelu.
Pri tem velja zabeležiti, da sta socialistična in komunistična skupina v KZE izdali skupno sporočilo, v katerem poudarjata, da sta na skupni opozicijski liniji, ki pa ne izničuje nasprotnega stališča obeh političnih sil o številnih vprašanjih. Gre vsekakor za dokument, ki res ni napisan z rožnatimi pridevniki, a bržkone kaže na določeno zbližan je med strankama, seveda v krajevnem merilu. Pred odložitvijo seje sta svetovalca Blasina (KD) in Erariova (LpT) prebrala program nove večine, o katerem bomo še pisali, (nf)
Industrije! o premogovni termoelektrarni
Tržaška Zveza industrijcev se je že pred časom zavzela za gradnjo premogovne termoelektrarne in premogovnega terminala v tržaški pokrajini, ob strogem spoštovanju zaščite okolja in čim večji izrabi razpoložljive krajevne de ovne sile. V teh dneh pa pripravlja predlog o alternativni lokaciji tega objekta, ki pa ne izključuje prvotno predlagane lokacije v dolini Ospa pri Orehu.
Gre za predlog, da bi termoelektrarno gradili na območju bivšega Esso pri Žavljah, kjer so že načrtovali izgradnjo premogovnega terminala. Ker pa so načrte zaradi prevelikega obsega opustili, bi sedaj na tem območju lahko zgradili oboje, se pravi termoelektrarno in redimenzionirani terminal. S tem se torej terminal ne bi selil k Orehu, pač pa bi premogovno centralo postavili ob njem, s čimer bi tudi občutno prihranili in skrajšali poti oskrbe s premogom"
V Miljah spodbuden začetek festivala Gledališča mladih
V Križu sinoči odprli razstavo domačih vin
L
V Križu so sinoči odprli 17. raz- druge, med katerimi prednjači direk-stavo vin, ki jo prireja zadruga pri- tno ustekleničen je domačega pridelka, delovalcev vin tržaške občine Kriški Kriška razstava vin se bo nadalje-
Priprave na obletnico
nabrežinskih
kamnolomov
V ponedeljek bo na sedežu Zveze industrijcev v Trstu srečanje, na katerem bo tekla beseda o ustanovitvi pripravljalnega odbora za proslave dvatisočletnice nabrežinskih kamnolomov. Na sestanek so povabili upravitelje devinsko-nabrežinske občine, predsednika pokrajine, deželnega odbornika Rinaldija in še predstavnike številnih drugih ustanov in organizacij, ki bi lahko prispevale svoj delež Pri priredbi te proslave. Vzporedno s tem, kot znano, že deluje posebna delovna skupina devinsko-nabrežinske-ga občinskega sveta.
Fotografski natečaj sindikata CGIL
Na sedežu CGIL v Trstu so v četrtek nagradili najboljše izdelke fotografskega natečaja, ki ga je na temo »Delo, delavci in delavski boji« Priredil deželni zgodovinski odsek te sindikalne organizacije.
Prvo nagrado za čmo-bele fotografije je prejel Vittorio Borio tozzo, prvo nagrado za barvne izdelke Dante Fa-vretto, za stare arhivske fotografije pa Sergio Ranchi. Na natečaju je sodelovalo nad trideset fotografov iz našega mesta in tudi iz ostalih predelov Furlanije - Julijske krajine. Pred nagrajevanjem je spregovoril sen. Paolo Sema.
V Miljah se je sinoči pričel 7. mednarodni festival Gledališča mladih. Pričel se je na slikovitem Trgu Marconi s koncertom godbe na pihala Filarmonica od Korošcev. Po koncertu, ki se ga je sicer udeležilo precej maloštevilno občinstvo, so v obnovljeni Beneški hiši, odprli kiparsko razstavo domačina Willyja Bossija. Naj zapišemo, da bo ta izjemno lep prostor posvečen prvemu miljskemu muzeju.
Prva predstava, ki je bila v poznih večernih urah, je bila uprizoritev Marcovalda tržaške gledališke skupine La Contrada, ki je med drugim tudi soorganizator festivala. Drugače je v Miljah vse pisano. Ob vhodu nas pozdravi pustni voz, ulice so okrašene, gostilne odprte, v velikem šotoru in v drugih objektih pa skrbijo za dobro počutje gostov po predstavah.
Kulturni pomen miljskega festivala ni namreč samo v konkretnem predstavljanju posameznih gledaliških skupin, ki so se na področju gledališča za mlade najbolj izkazale v italijanskem prostoru, ampak gre tudi za festival, ki želi združevati ljudi, predvsem mlade, a ne samo mlade, saj je gledališče, če je veljavno, gledališče za vse.
To je tudi osnovno sporočilo miljskega festivala, skratka umetnost, gledališče, pa tudi srečanje med ljudmi, so vrednote, ki jih današnji svet izgublja, a ki jih lahko naj-
demo v teh dneh, v svojstveni atmosferi, ki jo nudijo Milje, (am)
Tečaj
za živinozdravnike
Pred dnevi se je v tržaški občinski klavnici začel prvi izpopolnjevalni tečaj za tržaške živinozdravnike, ki ga prireja tržaška krajevna zdravstvena enota. V svojem uvodnem govoru je predstavnik KZE Rotondaro poudaril pomen preventivnega zdravstva tudi pri živalih, nakar je kot prvi izvedenec spregovoril dr. Sergio Giampor-caro. Štiridnevni tečaj se zaključi danes, na njem pa so predavali vidni tržaški in ostali italijanski živinozdrav-niki.
Dve štipendiji za študente jezikov
Tržaška Trgovinska zbornica je tudi letos razpisala dve štipendiji za študente Visoke šole za prevajalce modemih jezikov pri tržaški univerzi. Veljali bosta za študijsko leto 1984 - 85, znašata pa vsaka po milijon lir. Pogoji za udeležbo na natečaju so na ogled v tajništvu šole in pri vratarju Trgovinske zbornice, prošnje pa bodo sprejemali do 14. julija letos.
breg v sodelovanju z nekaterimi vaškimi organizacijami. Na otvoritvi, ki so se je udeležili zastopniki krajevnih uprav in kmečkih strokovnih organizacij, je spregovoril predsednik zadruge Kriški breg Oskar Sedmak. Govornik se je zahvalil vinogradnikom za sodelovanje in se nato v svojem posegu navezal na že številne kronične težave, ki pestijo domače kmetijstvo, za obstoj in razvoj katerega so pristojni organi še vedno premalo občutljivi. Sedmak je napovedal še nekatere načrte o bodočem delu za-
vala danes in jutri. Medtem ko je včeraj nastopila kriška godba na pihala Vesna, bo drevi nastopila mladinska folklorna skupina kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža. Jutri bosta gosta prireditve baletna skupina športnega društva Mladina iz Križa in gledališki igralec Jožko Ln-keš. Vse tri večere bo ples. V primeru slabega vremena se bo praznik v Križu nadaljeval še v ponedeljek. Naj omenimo, da je prireditveni prostor zelo originalno in skrbno opremil domačin Slavko Tence.
UIL o krizi tržaških obratov
Tržaški sindikat UIL bo predlagal sindikatoma CGIL in CISL dan sindikalnega boja za vse kategorije delavcev, ki naj bi ga izvedli po 4. juliju, ko se bodo v Rimu srečali sindikalni predstavniki IRI in predstavniki krajevnih ustanov ter razpravljali o problemih tržaškega in goriškega področja. To so odločili na četrtkovi seji ter še izrekli svoje negativno mnenje o rešitvi sporov na rimskem srečanju. Prav te dni se je stanje v tržaških obratih Lloyd Triestino, VM -CM in Temi še poslabšalo, tako da je treba takoj ukrepati.
• Tržaški občinski svet se bo spet sestal v torek, 3. julija. Na dnevnem redu ima celo vrsto upravnih vprašanj.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Ane Bizin vd. Škabar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
DRUŽINA
Križ, 30. junija 1984
Pobuda šentjakobskih trgovcev
Sv. Jakob, kot vidimo na sliki, prijazno pozdravlja svoje pojetne goste, Predvsem pa kupce, saj je številne pisane zastavice na Istrski ulici izobesilo združenje šentjakobskih trgovcev in gostincev »Amici di S. Giacomo«.
Raznobarvne zastavice vabijo mimoidoče v trgovine, kjer jih čaka prijetno presenečenje: za vsakih potrošenih 10.000 lir, lahko kupci prejmejo srečko za potovanje na Maldivske otoke, v Tunizijo ali na Balearske otoke. Sre-čolov je kot običajno napovedalo trgovsko združenje »Amici di San Giacomo«, za ime dobitnika, ki bo septembra lahko zastonj poletel na oddih v toplejše kraje, pa bomo zvedeli šele 23. julija. Zaključno žrebanje bo namreč potekalo v okviru že tradicionalnega poletnega šentjakobskega praznika, ki bo °b glasbi, plesu in različnih predstavah privabil na šentjakobski trg radovedneže iz okraja ter iz celotnega mesta.
Danes ob 21.30 na Gradu sv. Justa
»The Right Stufi«: edinstvena vsedržavna filmska premiera
Danes zvečer se na Gradu sv. Justa zaključi IV. Festival festivalov, ki ga je organizirala kinodvorana Ari-ston. Film, ki bo zaključil letošnji ciklus predstav pa je prava poslastica, tako za ljubitelje filma, kot za vse, ki jih zanimajo edinstveni programi. The Right Stuff bodo namreč predstavili v originalni verziji in v celotni dolžini, 193 min. Današnja predstava na bo tudi edina takega tipa v Italiji.
The. Rignt Stuff je letos dobil kar štiri Ose ar je, za najboljšo glasbo, montažo, ton, ter za najboljše zvočne efekte. Sicer pa, kako bi lahko učinkoval film o človeku, ki je prebil zid zvoka, brez kvalitetne zvočne kulise. Film Philipa Kaufmana je sicer film o astronavtih, o tistih, ki so se udeležili prvih vesoljskih poletov, ko se je Lyndonn Johnson boril za oblast in hotel z vso silo razrušiti mit Jurija Gagarina. Vendar je osnova filma življenjska zgodba vojaškega letalca, ki mu je s trmo uspelo odpreti pot dobi nadzvočnih letal. Pisal se je Chuck Yeager, v filmu pa igra njegovo vlogo odlični Sam Shcpard, ki je tudi zelo znan pisatelj filmskih scenarijev. Njegovi so npr. dialogi
Wendersonovega filma »Paris Texas«, ki je letos dobil zlato palmo v Cannesu. The Right Stuff pa ni le zgodba vesoljskih posadk, ampak tudi a-naliza televizijskega medija, ki naj bi posredoval vesti, medtem ko v resnici služi za plasiranje te ali one politične smeri. Režiser, ki je med drugim sodeloval tudi pri režiji prvega filma o Indiana Jonesu, se je lotil astronavtov, politike, ameriške družbe in družinskih problemov z veliko dozo ironije. Čeprav se bo prav gotovo del besedne komike izgubil s prevodom, bo- The Right Stuff vseeno ostal ena izmed najbolj uspelih satir ameriške družbe
Poleg odlične režije beleži film tudi kopico izrednih igralcev:od tistih, ki igrajo vloge astronavtov in njihovih soprog, do dvojnikov ameriških političnih veljakov. V ZDA je film že dalj časa na vrhu profitnih lestvic in to prav gotovo ne zaradi obujanja spominov na mlada leta Johna Glenna in ostalih, čeravno se je moralo prav Glènnu tako zdeti, ko se je lotil politične kampanje za predsedstvo ZDA.
V primeru slabega vremena bodo film vrteli v Aristonu.
Eva Fornazarič
Družabni večer ob zaključku sezone KD »Fran Venturini«
V Družbenem centru Anton Ukmar -Miro so se preteklo soboto člani in simpatizerji KD Fran Venturini v prijetnem družabnem večeru poslovili od letošnje sezone. Predsednik društva Boris Kocjan je v kratkem nagovoru podal prisotnim bogat obračun letošnje sezone, ki je bila v nekaterih o-zirih res izjemno plodna. Društvo je od septembra lani organiziralo več zborovskih koncertov, med katerimi so imeli posebno odmevnost celovečerna koncerta Tržaškega okteta in moškega zbora Valentin Vodnik in pa skupni nastopi domačega zbora Fran Venturini z zborom Loški glas iz Zagorja ob Savi in z mešanim zborom iz Šempasa pri Novi Gorici.
Društvo Venturini je priredilo uspešno proslavo 15-letnice delovanja, izjemno pa je uspela revija Glas harmonike, na kateri je nastopilo na desetine »frajtonarjev« iz naše dežele in z one strani meje. Ob tej priložnosti je v Centru Anton Ukmar - Miro razstavljal starosta breških slikarjev
Stano Žerjal. Med pomembnejšimi dogodki komaj minule sezone pa je predsednik Kocjan omenil še nakup koncertnega klavirja, gostovanje simfoničnega orkestra Tartini in uspelo Sagro na Krmenki. Če bodo odborniki društva zdaj do jeseni počivali, pa bodo morali pevci opraviti ob zaključku letošnje sezone še pomembno gostovanje v Italiji. V soboto, 7. in nedeljo, 8. julija, bodo namreč gostovali v Toskani v občini Lucciana Nardi, kjer bodo sodelovali na peti zborovski reviji Valle del Ta verone. Posrednik med zborom in prireditelji revije je moški zbor Valentin Vodnik iz Doline. Na reviji bodo nastopili poleg pevcev od Domja še domači zbor Val Ta verone, zbor IDICA iz Clusoneja (Bergamo) in mešani zbor Eco di Lumino iz Švice. Zbor Fran Venturini bo s tem gostovanjem obogatil skupino naših ansamblov, ki vse pogosteje prenašajo globoko v Italijo izročilo slovenske ljudske in umetne pesmi in tkejo vse tesnejše vezi prijateljstva med obema narodoma, (ris)
Škof Bellomi v Boljuncu
Tržaški škof Bellomi je bil v četrtek gost boljunskcga KD France Prešeren, ki mu je pripravilo lep sprejem. Bellomi je bil pred kratkim gost tudi KD Vesna in ŠD Mladina iz Križa. Na sliki: predsednica KD F. Prešeren Sonja G regoli poklanja Bellomiju spominsko plaketo
gledališča
VERDI
Od 10. julija do 12. avgusta bo na sporedu Festival operete 1984.
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 30. junija, ob 20. uri XII. Festival železničarskih folklornih skupin.
kino
Ariston (Grad sv. Jutra) — Zaključni del Festivala festivalov: 21.30 »The right stuff«. Režija Philip Kaufman V primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani.
Eden 17.00 » Jesus Christ super star«. Za vsakogar.
Fenice 18.00 »Papillon«. Steve Me Queen, Dustin Hoffman.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.10 »Vizi segreti di una giovane signora«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30—22.15 »Sushine reggea a Ibiza isola arraposa«. Dvorana št. 3 15.30—22.15 »Le radici della paura«.
Grattacielo 18.00—22.15 »Ufficiale e gentiluomo«.
Mignon 16.30—21.30 »Mary Poppins».
Aurora 16.30—22.00 »Christine la macchina infernale«.
Capltol 17.00—22.00 »Hercules«.
Moderno 18.00-22.00 »Se tutto va bene siamo rovinati«. Gigi e Andrea.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Nati con la camicia«.
Radio 15.30—21.30 »Schiava dei sensi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00—22.00 »Un mercoledì da leoni«. Režija John Milius.
Alcione 16.00—22.00 »Cristiana F., noi i ragazzi dello zoo di Berlino«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINIUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine.
V	priredbi KD Lipa - Bazovica je v Bazoviškem domu odprta razstava fotografa Janka Kovačiča. Odprta je do petka, 29. junija od 20.30 do 22. ure.
V	galeriji Torkla v Dolini se v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov 1984 nadaljuje razstava vezenin in lesnih skulptur Bogomile Doljak. Umik: vsak petek in soboto od 18.30 do 20.30.
V	galeriji Carteslus, Ul. Marconi 16, razstavlja slikarka Pedra Zandegiacomo.
V	galeriji Torbandena razstavlja slikarka Mariolina Amato.
GLEDALIŠKA SKUPINA ZSKD
vabi na poletno predstavo: DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ (Mistero buffo)
Režija:	SERGIJ VERČ
Na dvorišču SKD Bar kavlje — v sredo, 4. julija, ob 21. uri. Predprodaja vstopnic na ZSKD.
Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij
KD Kraški dom vabi repentabrske občane na sestanek, ki bo v ponedeljek,
2.	julija, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. Dnevni red: razstava vina '84 ter poletne prireditve.
šolske vesti
Državni poklicni zavod J. Stefan javlja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1984/85 za vse razrede vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 1. julija, izlet z zasebnimi vozili v ‘Kluže z vzponom na Žrd, obvezen za kondicijsko pripravo u-deležencev Tabora Aosta '84. Odhod ob 5. uri izpred sodnijske palače.
SPDT prireja od petka, 6., do nedelje, 8. julija tridnevni izlet za srednješolce; iz Doline Trente čez Lepo špičje na Triglavska jezera ter preko Komne čez Bogatin na Krnska jezera in’ v Dolino Lepene. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno torka 3. julija. •
SPDT prireja v nedeljo, 8. julija, avtobusni izlet v Lepeno z vzponom h Krnskim jezerom na slavnostno otvoritev planinske koče PD Nova Gorica. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 4. julija.
razna obvestila
Združenje Italija - ZSSR (Ul. Torrebianca štev. 13 — tel. 040/60158) prireja od ponedeljka, 16., do petka, 27. julija, kratek tečaj ruskega jezika v večernih urah. število tečajnikov bo omejeno. Informacije dobite vsak dan na sedežu Združenje od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 12. ure.
ŠPORTNI TEDEN
ŠZGAJA
do 8. julija na nogometnem igrišču na Padričah
PROGRAM:
DANES, 30. junija — otvoritev v teku tedna — nogometni turnir 4 proti 4
—	turnir v odbojki (mešane ekipe 3 ženske 3 moški)
—	poligon za osnovnošolce
—	mednarodni balinarski turnir
—	tradicionalni nočni tek
8. julija — nagrajevanje
Vpisovanja na nogometnem igrišču na PADRIČAH.
Točni datumi turnirjev bodo objavljeni naknadno.
Vsak večer bo igral ansambel
TAIMS.
Vabljeni!
T P P Z
»P. TOMAŽIČ«
Ob 40. obletnici Rižarne danes, 30. junija v Bazovici v Partizanskem domu
ob 16.00 otvoritev razstave
ob 16.30 otvoritev stojnic
ob 19.30 celovečerni koncert TPPZ »P. Tomažič«
ob 21.00 plesni večer ob zvokih ansambla Akordi
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
sklicuje
17. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 6. julija 1984, ob' 18. uri v čitalnici Primož Trubar Narodne in študijske knjižnice v TRSTU, Ul. sv. Frančiška 20.
SKD
B ARKOVIH E
sklicuje
danes, 30. junija 1984, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih - Ul. Cerreto 12
REDNI OBČNI ZBOR
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 30. junija EMILIJA
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 6.15 in zatone ob 22.36.
Jutri, NEDELJA, 1. julija
BOGOSLAV
Vreme včeraj: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1009,5 mb. ustaljen, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,1 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Str. per Longera 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italija 14. Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14. Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tri. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Optine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tri. 200-121, Serijan: tri. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure In praznična od t. do 20. ure.
Zadrugo pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg«
prireja v sodelovanju s KD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna
XVII: RAZSTAVO DOMAČIH VIN V KRIŽU
DANES, 30. junija — ob 14. uri odprtje kioskov — ob 19. uri kulturni spored
JUTRI, 1. julija — ob 10. uri odprtje kioskov —- ob 19. uri kulturni spored — ob 21. uri tekmovanje v valčku.
Vse tri večere ples z ansamblom ARIES
darovi in prispevki
V	spomin na pok. Albina Križmana darujeta Drago in Just Milič 15.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na prof. Jožeta Seražina darujejo Janko, Boris, Rudi Ž., Ladi, Vinko, Rudi S., Walter in Marko 40.000 lir za Foto Trst 80 ter 40.000 lir za Kardiološki oddelek.
Ob 6. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na dragega nonota darujeta Andrej in Aljoša 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Staneta Maliča daruje družina Vidau (Bani 61) 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad ter družina Repinc 60.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
čestitke
Te dni sta praznovala LILIJANA in STANKO BANDI iz Pulja pri Domju 25-letnico poroke, še veliko skupne sreče jima želi KD F. Venturini.
menjalnica
29. 6. 1984
Ameriški dolar.............. 1.705.	—
Kanadski dolar............... 1.280,—
Švicarski frank................ 730.—
Danska krona................... 166.—
švedska krona.................. 206.—
Holandski fiorini............  543.	—
Francoski frank................ 199.—
Belgijski frank................ 27,50
Funt šterling................ 2.300,—
Irski šterling............... 1.860,—
Nemška marka................... 613	—
Avstrijski šiling............... 87.—
Portugalski eskudo.............. 11.—
Japonski jen..................... 6,—
španska peze ta............. 10.—
Avstralski dolar............. 1.400,—
Grška drahma................ 15.—
Debeli dinar .......	11,25
Drobni dinar................... 11,50
SS
DANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
THST - Ul ICA F.-FILZI 1Q - Iaa 61-«34B
V	spomin na prijaznega soseda Ivana Sosiča darujejo Lupinčevi 20.000 lir za o-pensko župno cerkev.
Anica in Milan Slokar darujeta 10.000 Ur za SPDT.
V	spomin na prof. Berginca daruje Zofija Pacor 50.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina dragega nonr0if Karla Bana darujeta Sonja in Drago Ukmar 20.000 lir za ŠD Bor.
Ob 15. obletnici smrti dragega očeta Karla Bana darujeta Vojka in Ivan Ukmar 50.000 lir za spomenik padum v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Ivana Sosi&a darujeta Verica in Stano Škabar 50.UW lir za cerkev v Trebčah.
V	spomin na pok. ženo Milko in na pok. sina Bogdana daruje Josip Zobec (Do-m jo) 50.000 Ur za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob pok. sosede Marije Glažar (Micke štajnerjeve) darujejo Juš ta Lajtova, Marička Tueževa ter še nekdo v spomin na svoje drage 15.0W Ur za Pogrebno podporno društvo v Ba-zovici.
Namesto cvetja na grob pok. Miljota Fortunata darujeta svak Stanko in žena Slava Mislej 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje svakinja Olga Mislej 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob 3. obletnici smrti mame Alojzije Sancin daruje Silva Sancin (Dolina štev. O
50.000	Ur za moški pevski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na strica Miljota Fortunata darujeta nečaka Jolanda in Rudi Gon
20.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje n.n. 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina Štefanije Malalan darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin
30.000	Ur za Knjižnico »P. Tomažič in tovariši«.
V	spomin na pok. Giovannija Manzija daruje družina Godina 50.000 lir za KU I. Grbec.
V	počastitev spomina Stanislava Sakside daruje učno in neučno osebje otroškega vrtca na Greti 45.000 Ur za Glasbeno matico.
V	spomin na Ano Rezin vd. Škabar darujeta Lučana iri Ančko 15.000 lir za SD Vesna.
mali oglasi
telefon 040 - 775275
PRISTNO kraško hišo potrebno popravil prodam. Telefon 040/219126.
OSMICO je odprl Herman Škrlj v Sale-žu. Toči belo in črno vino.
PRODAM Fiat 127 v zelo dobrem stanju. Telefonirati po možnosti od 16. do 18. ure na štev. 040/213526.
OSMICO je odprl Colja v Samatorci. Toči belo in črno vino.
PRI SV. IVANU prodam hišo z vrtom potrebno popravila. Telefonirati zvečer na štev. 040/747736.
OSMICO sta odprla Berta in Marčeto NadUšek s Ratinare. Točita beto in črno vino.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram za popravne izpite. Telefonirati na štev. 003865/21972.
PRODAM odprta in zaprta otroška vozička ter otroška oblačUa. Telefon 040/ 730-495.
PRODAM konjski gnoj, koUčina dva tovornjaka. Tel. 040/226113 aU 228547.
PRODAM nov še neuporabljen nemško-slovenski slovar. Tel. 567-248.
PRODAM FIAT 131. 1300, letnik '75, s plačanim prometnim davkom, zmerna cena. Tel. 567-248.
PRODAM RENAULT 5 v zelo dobrem stanju, letnik '73. Tel. 228390.
OSMICO pod 200-letnim hrastom ima odprto Lupine v Praprotu. Prodaja tudi konfekcije ustekleničenega vina.
OSMICO so odprU pri Stekarjevih na Prevalu - Posebnost vino z breskvama. ZLATO, zlate kovance kupi ali U8?* no zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Optine - Trst VINSKE bratce vabi na osmico Stanislav Gruden v Samatorci štev. 6. PRODAM dvostranski pletilni stroj, v dobrem stanju, možnost pletenja vseli vrst volne in bombaža v lepih vzorcih, ugodna cena. Pisati na Oglasni oddeleK Primorskega dnevnika, Ul. Monteccm 6 — 34137 Trst pod šifro »Lepi vzorci« aU telefonirati v večernih urah na štev. 228-468.
AGENZIA
IMMOBILIARE
GABBIANO
TRŽIČ, Drevored S. Marco 36, tel. 0481/45947
prodaja
pri ROTONDI DEL BOSCHETTO gosposko stanovanje, 100 kv. m. dve sobi, 85.000.000.
Pri trgu GARIBALDI stanovanje: tri sobe, terase, dvojni kopalnici, podstrešje.
Z ABONMAJEM
ELIOGRAFICA SERVIS IN VEZAVA Ul. F. Sevwo IM (Univerze) Tel: MM» Ul. F. Severo « (Sodllóe) Tel: «”* TRST
LESENI PODI: dobava -montaža - popravila strganje - lakiranje
Trst - Ul. Marco Polo 35/A Tel.: (040)775190
«IT»6
film - film - film ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
E ORA PUNTO E A CAPO
»Starting over«
Režija: Alan Pakuia. Igrajo: Burt Reynolds, JIH Clayburgh, Candice Bergen. Rete 4, v nedeljo, 1. julija, ob 20.25.
Reynolds je igralec, ki »ljubi ženske« (v filmu Blake Edwardsa). Nedvomno, da ima privlačno telo, ki pritegne marsikateri ženski pogled. Začeti znova je njegov »problem« v filmu Alana Pakule. Z ženo sita se ločila; čeprav še vedno misli nanjo, bo Po daljšem oklevanju, kolikor pač traja film, sklenil novo vez. Odlično nastopa v tem filmu Jili Claysburgh, ki so jo celo primerjali s Katharine Hepburn. Pakuia pa ni nadarjen za komedijo, kot bi soglašali ljubitelji njegovega najbolj znanega filma »Vsi predsednikovi možje«.
POHUJŠANJE
»Sablazan«
Režija: Dragovan Jovanovič. Igrajo: Tatjana Boškovič, Ljub Ivo j Tadič, Mikaj lo K ostie in drugi, TV Ljubljana,
V	sredo, 4. julija, ob 20.00.
Sredi vojne, ko okupatorju postaja iz dneva v dan težje ohranjati zasvojena ozemlja, partizani osvobodijo še en delček domovine. Pri tem zajamejo mlado Nemko. V priložnostnem zaporu jo straži Miloš, ki ga bo dekle premamilo in s katero bo pobegnil. Tema filma je vprašanje Miloševe moralne krivde. Film je iz nove jugoslovanske proizvodnje, lani so ga predstavili na puljskem festivalu. Bil je eden redkih filmov ambientiranih v Vojnem čSsu, kar odraža potrebe občinstva in samih ustvarjalcev, da se ne obravnava zgolj pretekla zgodovina, ampak da se prikazuje in razmišlja tudi o aktualnih problemih. V tem smislu ima tudi »Pohujšanje« svoj delež pri tematski obnotvitvi sosedne kinematografije.
DEVETI KROG
Režija : France Štiglic. Igrajo: Dušica Žegarac, Boris Dvornik, Ervina Dragman in drugi. TV Koper, v sredo, 4. julija, ob 20.20.
IDENTIFICAZIONE Dl UNA DONNA
Režija: Michelangelo Antonioni. I-grajo: Tomas Milian, Daniela Silve-rio, Christine Boisson, Lara Wendel. RAI 2, v sredo, 4. julija, ob 21.30.
Težave v vzpostavljanju odnosov in Pri komunikaciji vrednot in občutkov.
V	zgodbi se prepletata iskanje idealne ženske s strani protagonista - režiserja, in njegovo samoizpovedno razmišljanje o novem filmu, ki ga mora posneti. Zgleda, da je brez nje njegov ustvarjalni trud neploden. Sreča, in zaljubi se v dva različna lika ženske: prva je aristokratska, a mu po stilu življenja ne odgovarja; z drugo pa, ki je v marsičem nasprotna prvi, se tudi ne znajde. Antonioni poudarja težave in duševno stisko junaka z dolgimi kadri, najlepši je tisti sredi megle, ko izgubi za trenutek (neskončen) sled za ljubico. Za T. Miljana je bil ta film resnejša preizkušnja po številnih povprečnih komedijah.
LA BATTAGLIA Dl ALGERI
»Bitka za Alžir«
Režija: Gillo Pontecorvo. Igrajo: Jean Martin, Yacef Saadi, Brahim Haggiag. RAI 1, v petek, 6. julija, ob 21.30.
Zgodovinski film, najboljši italijanskega režiserja, ki je brat znanega fizika. Je film o vstaji alžirskega naroda, o boju za svobodo in o trpljenju,
ki ga ta zahteva. Pontecorvo se ne spušča v retorično opevanje osvobodilnega boja, ampak je njegov prikaz na robu z igranim dokumentarcem (igralci so neprofesionalci), istočasno pa gradi napetost in prildene gledalca. Kljub dostojnemu pristopu in fakturi pa je bil deležen precejšnjih kritik, zaradi česar je tudi več let o-stal brez »dela«.
STANOVALEC
»Le Locataire«
Režija: Roman Polanski. Igrajo: R. Polanski, Isabelle Adjani, Melvyn Douglas, Shelley Winters. TV Ljubljana, v petek, 6. julija, ob 22.15.
Stanovalec tretjega nadstropja (kot so glasi film v it. prevodu) doživlja neprijetne trenutke v stanovanju, ki ga je najel po smrti prejšnje lastnice. Vendar je njegov strah le plod domišljije. Sliši šume, trkanje na vrata in zidove. Ko izve, da je prejšnjo stanovalko ubil lastnik, pa zblazni. Ritem in stopnjevanje je zelo podobno uspešnemu »Rosemary’s Baby«, le da so v »Stanovalcu« situacije bolj podobne realnim, takim, ki jih lahko vsa dan sami doživimo. S tem postane učinek filma svojevrsten, zadene v živo. Fantastika in vsakdanjost se prepletata: opozarjamo gledalce tega filma, da se ne bi preveč »plašili«, če bodo še sami slišali čudne šume doma in trkanja na okna ...
v kinodvoranah
CHRISTINE, LA MACCHINA INFERNALE
»Christine, avto ki je ubijal«
Režija : John Carpenter.
V ZDA lahko avtomobil v nekaterih državah federacije vozijo že šestnajst-letniki, če imajo dovoljenje staršev. Za mladega dijaka, plašnega po naravi, ki je večkrat podvržen hudobnim nameram mišičastih sošolcev, postane nakup avta prava odrešitev. Znebi se kompleksa manjvrednosti, u-pira se staršem, dobi si najlepše dekle na šoli. Nič nenavadnega ni v tem, razen tega, da je avto sam po sebi nekaj posebnega. Kupi ga za majhno ceno pri starčku, popravi ga in postane od njega obseden, da se zato krega s punco in starši. Maščuje se nad neprijateljskimi sošolci, ki pa mu avto uničijo, čez noč pa se avto sam popravi: zravnajo se pločevine, ogledalce in šipe. Christine, tako je ime avtomobila, se sama odpelje in ubije svoje rušilce. Vendar je taka »ljubezen« nečloveška, zato sta oba, junak in avto, že obsojena na smrt.
Grozljivka specialista Carpenter-ja ima marsikatero sivo plat v zgradbi sami in v scenaristični osnovi. Pomanjkljivostim tudi režiser prispeva z nedosledno izpeljavo. Zanimivo pa je obravnavanje mita »svobodne« Amerike v luči avtomobila. Ta ima dušo in telo, živi in diha in čuti, kdo mu je prijatelj in kdo ne. Za slabiče je odrešilno sredstvo, s katerim lahko postanejo nove osebe, ide ja, ki jo posreduje tudi marsikatera reklama. Vendar je prispodoba avte mobila premalo skrivnostna, da bi lahko film dosegel takšen efekt kot Carpenterjevi prejšnji »Megla« in »Noč čarovnic«, kjer so vir grozljivih efektov že izrabljeni pravljični motivi, ki pa izpadejo mnogo bolj učinkoviti. Zadnji Carpenterjev motiv je postavljen v metropolitsko prihodnjost (Beg iz New Yorka) po katerem je nastal pravi podžanr.
novost na knjižni polici
Tomaž Šalamun:
Sonet o mleku
Tomaž Šalamun se predstavlja slovenski javnosti z novo pesniško zbirko *Sonet o mleku« (izdala Mladinska knjiga), ki ji je spremno besedo, — ne v knjigi temveč na platnicah, — napisal Boris A. Notxik. Ta poudarja, da je tega že dvajset let kar je Šalamun stopil v slovensko poezijo, da ie obdržal vodilno vlogo pri formiranju slovenske avantgardne poezije in Piše še naprej z nezmanjšano energijo in vitalnostjo. Nove pesmi opredeljuje Šalamunovo bivanje v Mehiki, zanje pa je značilno še nekaj. Poleg
Prispevajte za
Dijaško matico
številnosti pesmi v novi zbirki tudi naslovna pesem, ki je dala zbirki naslov. Pesnik se obrača k sonetu, k standardni pesniški formi, kar je spri čo dosedanjih Šalamunovih stvaritev nekaj edinstvenega. Mleko pa je tudi simbol rojstva, življenja, otroštva. Med tema dvema značilnostima je povezava. Vrnitev k formi kot viru poezije in vrnitev pesnika k rojstvu, k življenju. Sad objema rojstva in smrti pa je Eros.
Zajetna Šalamunova zbirka nove poezije (ki je izšla le v nakladi 700 izvodov) kaže pesnika vsaj deloma v novi luči, sicer pa še vedno kot avtorja moderne avantgardne poezije, le da je vsaj nakazana usmeritev na neko novo pot. To pa je pokazala prihodnost. Škoda, da knjiga nima vsaj seznama objavljenih pesmi. Je to spodrsljaj ali namerna sestavina zbirke? Metka Krašovec je knjigo preprosto in lepo opremila.
Sl. Ru.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TÉLE VIZIJA
it a mo
Prvi kanal
13.00	Voglia di musica:
Bachove skladbe
13.30	Dnevnik
13.45	L’ultimo dei Chiurli - risanka
14.30	Speciale Parlament»
15.00	Športna sobota:
Motociklizem in atletika
18.00	Izrežbanje loterije 18.05 Nabožna oddaja
18.15	Napoved programov za prihodnje dni
18.30	Avventure, disaventure e amori di Nero, cane di leva - risanka
18.45	Jack London:
Uomini e lupi - film
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Saint - Vincent Estate 1984 -zaključni večer
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
23.40	Viareggio :
Premio letterario
Drugi kanal
12.45	Napoved programov za prihodnje dni
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Dnevnik 2 - Bella Italia
13.45	Due e simpatia :
L’erede al trono - 1. nadalj.
15.00	Codice rosso fuoco - TV film
15.45	Falstaff - film
Igrajo Orson Welles, Keith Baxter, Marina Vlady
17.35 Sereno variabile:
Od New Yorka do Los Angelesa - turizem in olimpijade
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Starsky e Hutch - TV film
Meteo 2
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	II mio amico il diavolo - film Igrajo Peter Cook, Dudley Moore, Raquel Welch
22.10	Dnevnik 2 - Vesti
22.20	II cappello sulle ventitré - glasbeni program
23.10	Košarka: SZ - Italija
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.50 šola in vzgoja : n Beato Angelico
18.20	Šola in vzgoja:
Una donna intorno al mondo -2. del
• 18.45 Napoved programov za prihodnje dni
19.00	Dnevnik 3
19.25	H pollice
19.55	Geo - Antologia:
I dinosauri di Noè
20.30	Vsakdanja kronika:
Silvia in Renato: dve leti pozneje
21.30	Dnevnik 3
21.55	Una favola spinta
22.55	Dancemania:
H breaking - 5. del
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
15.05 Televideo 15.20 Poročila
15.25	Ciciban, dober dan:
Soline
15.40	Zgodba o Poluhcu :
Poluhec in razbojniki
15.55 Zgodbe iz nepričave - oddaja za otroke
16.25	Modrost telesa:
Težko dihanje - dokumentarec 17.15 Ženska za pultom - TV nadalj.
18.00	Dokumentares meseca:
Kolizej
18.45 Čudeži narave:
Pelikani
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik
20.00	Kenny Rogers kot hazaider -film
21.40	Zrcalo tedna
22.00	Pop delavnica - glasbena oddaja
23.10	Poročila
Koper
17.30	TV poročila
17.35 Brezupni beg - film 18.55 Risanke
19.30	TVD stičišče
19.50	Dario Diviacchi predstavlja : Davida Bowieja
20.20	Lucy in diamanti - TV film
20.50	Diamanti na nebu - dokumen- ' ta ree
21.50	TVD vse danes
22.00	Nočni film
23.30	Zeit im Bild - Čas v sliki
Zagreb
15.20	Zabavni koledar
16.30	Sedem dni
17.00	Vaterpolo
18.00	Poročila 18.15 Mali koncert
18.30	To je to - dokumentarec
19.30	Dnevnik
20.00	Jane Eyre - film
22.00	Za konec tedna
ZASEBNE
CANALE 5
8.30 L albero delle mele - TV film 9.00 Enos - TV film
10.00	La morte deu’innocenza - film
12.00	n ritorno di Simon Templar -TV film
13.00	II pranzo è servito - kviz
13.30	La mia terra - film
15.30	Gengis Kan il conquistatore -film
18.00	T.J. Hooker - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
I giganti del mare - film
RETEQUATTRO
8.30	Alberto il ciccione - risanka 8.45 Arrivano i Superboys - risanka 9.15 Babài Junior - risanka
9.30	Rocket Robin Hood - risanka
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	H mio amico Benito - film
12.30	Star Blazer - risanka
13.00	Flò, la piccola Robinson - risanka
13.30	Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela
15.00	16.50 šport
17.50	Mai dire si - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.30	Walt Disney: Topolino 20.25 A Team - TV film
21.30	Stupidissima
23.00	Inchiesta pericolosa - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	L'ultimo gangster - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn
La famiglia Mezil - risanka Bun Bim - risanka
14.00	šport
16.00	Bim Bum Barn Bun Bun - risanka Strega per amore - TV film
POSTAJE
17.30	Musica è
18.30	Bandiera gialla
19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Supercar - TV film
21.30	Magnum P.I. - TV film
22.30	Car Crash - film 00.30 Dee Jay Television
TELEPADOVA
10.30	Movin’on - TV film
11.15	Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film
12.00	Agente Pepper - TV film
14.00	Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film
15.00	Cara a cara - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Risanka
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20 Psycho - film
22.15	do 24.00 Sport
24.00	Inferno a Madison Avenue -film
TRIVENETA
9.30 II re del quartiere - TV film
10.00	Carovane verso il West - TV film
11.00	II mondo di Joe - TV film
11.30	TV film
16.00	Film
20.30	La bella va alla guerra - film
22.00	II re del quartiere - TV film
TELEFRIULI
11.00	Si o no
13.30	Risanke
15.30	Incontro nei cieli - film
17.00	L’ora di Hitchcock - TV film
18.00	TV film
20.00	Oddaja o obrtništvu 20.25 Tutta da scoprire - film 22.15 L’ora di Hitchcock - TV film
23.30	H quadrato della violenza - film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	- 13.00 Popoldanski zbornik: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni potpuri;
10.10	Javni koncert Glasbene matice v Trstu: Tržaški oktet; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev; 14.30 Naš jezik; 14.35 Halo, tu Radio Trst A! ; 16.05 Glasbene raznolikosti;
17.10	Mi in glasba: pihalni orkester »Breg« iz Doline, ki ga vodi Nikolaj Peršič; 18.00 Hej, tovariši: »Partizanski miting št. 3«.
RADIO OPČINE
oddaja na valu vsak dan na naslednjih frekvencah 90600, 98800 in 99100 mgh.
Do 9.30 Glasba; ob 9.30 Jutranji val Radia Opčine; ob 11.00 Najlepše melodije sveta; ob 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo, tel. 212658; ob 20.00 Večerni nočni non-stop vala Radia Opčine.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 O-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW — Koper	98,1 MHz
UKW — Nanos	88,6 MHz
tvoritev - Kruh in sol Radia Koper, 13.40 Zamejska reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski vestnik; 6.00 Jutranji glasbeni program; 7.00 Dobro jutro, dan; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Pism^ Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Koprska sreča-
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
nja; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pičice na i; 14.30 Popoldanski program ; 15.50 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.02 do 8.00 Dnevi; 9.00 Zeleni val; 10.15 Black-out; 11.10 Glasbena srečanja; 12.26 Lorenzo Ben oni - 5. del; 13.26 Master; 14.06 Il re lucertola - radij, priredba; 15.03 Varietà varietà ; 18.30 Glasbeni program; 19.30 Koncert glasbe in poezije; 20.40 Ci siamo anche noi; 22.28 Duo cuori e una campana; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poroičla; 6.00 Labirint; 8.00 Šola in vzgoja ; 8.05 Radio-due predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Od A do Z; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Hit parade; 15.00 Gaetano Donizetti; 15.45 Hit parade; 17.32 Pesce per quattro; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Simfonična glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila ; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba ; 8.5 Pionirski tednik -vmes: Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Svetovna reportaža ; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 -
23.00	Oddaja za Slovence po svetu. Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno, Jevrem Br-kovič: Domača vzgoja; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba.
Lokacija novega jezu na Soči določena Z okvirnim načrtom seznanjeni rajonski sveti
V ponedeljek predvidoma razprava v občinskem svetu
Prijeten večer v družbi
ameriških slovenskih rojakov
Po več kakor petih letih odlašanja, razprav in polemik glede umestnosti in koristnosti gradnje jeza na Soči, zlasti kar zadeva izbiro lokacije, iz-gleda, da se pristojnim krogom naenkrat strašno mudi, da bi objekt zgradili. Po nekajmesečnih geoloških raziskavah je bila izbrana druga lokacija za jez (prvotno je bil predviden v neposredni bližini pevinskega mosta) in tudi že izdelan okvirni načrt, na podlagi katerega bo potem ministrstvo za zunanje zadeve, ki je pristojno za finansiranje v ozimskem sporazumu predvidenega objekta, poskrbelo za izdelavo izvršilnega načrta.
Te dni, predvidoma že na ponedeljkovi seji, naj bi občinski svet izrekel mnenje o lokaciji objekta. Mnenje je menda bolj formalnega značaja, saj je, kot je bilo slišati na četrtkovi skupni seji rajonskih svetov za Stražice in Podgoro, neobvezujoče. Občina naj bi mnenje izrekla najkasneje do konca julija.
Tako je bila v četrtek zvečer, po hitrem postopku, sklicana skupna seja rajonskih svetov za Podgoro in Stražice, dveh rajonskih svetov, ki bosta neposredno prizadeta ob gradnji novega objekta, z namenom seznani-
Sredi prejšnjega tedna smo poročali o težavah v tržiški valjarni Laminati Lissart ter o tem, da je vodstvo podjetja zaprosilo za vpis v dopolnilno blagajno 65 delavcev od skupnega števila nekaj nad sto zaposlenih. Menda je kot razlog za tak ukrep ravnateljstvo navedlo stalno manjšanje naročil in krčenje proizvodnje v podjetju, ki je razmeroma mlado, saj je bila tovarna zgrajena pred desetimi leti.
Prav te dni pa je prišla drugačna vest, ki je nemalo presenetila voditelje sindikata kovinarjev, še bolj pa delavce. Lastniki (tovarna sodi v skupino Domegliara) nameravajo podjetje zapreti in so menda že zaprosili za odškodnino, do katere imajo pravico v smislu zakona št. 46 bis (zakon, ki daje finančne prispevke podjetnikom, ki se odločijo za zmanjšanje proizvodnje železa in jekla).
Od ponedeljka dalje bodo večino delavcev vpisali v izredno dopolnilno blagajno, kar ob današnjih gospodarskih pogojih pomeni predhodnico brezposelnosti.
Na tako nepričakovano odločitev so delavci in sindikalisti odločno odgovorili že na včerajšnji skupščini v podjetju, kjer sta govorila člana vodstva sindikata kovinarjev Valenta in Devid. Sindikat odločitev vodstva podjetja ne sprejema in postavlja žali-
tve z okvirnim načrtom in predvsem lokacijo jeza. Oba rajonska sveta naj bi se (čeprav mnenje ni obvezujoče) izrekla predvsem glede lokacije.
Strokovnjaki, ki so več mesecev raziskovali in delali vrtine v bregova, so ugotovili, da je za gradnjo objekta najbolj primerna točka nekaj desetin metrov više od obstoječega mostička, ki povezuje Stražice s Podgoro. Izgleda, da je izbira lokacije dokončna : jez bodo zgradili približno 80 metrov više od »pašerele«. Preko jeza bodo speljali tudi sedem metrov široko cesto (predvidoma se bo tu preko odvijal samo promet z avtomobili), stari most pa bo treba po dograditvi najbrž odstraniti.
Odstraniti bo treba tudi pregrado, ki je nekaj nižje in ki usmerja vodo proti nekdanji podgorski predilnici. Pregrada, ki usmerja vodo proti hidro-centrali v Stražicah pa bo poplavljena.
Zaradi gradnje jeza in dostopne ceste bodo morali porušiti tri hiše: eno na levi strani Soče (v Stražicah) in dve na podgorski strani. Okvirni načrt predvideva nadalje gradnjo nekaj sto metrov dolgega in precej visokega zadrževalnega zidu na podgorski strani. Zadrževalni zid naj bi
tevo, da se prošnja za izplačilo odškodnine za ukinitev proizvodnje ne upošteva.
V ponedeljek, ob 8. uri, bo v tovarni ponovno skupščina, zatem pa bodo delavci pripravili protestno manifestacijo po tržiš kih ulicah. Zahtevali so tudi takojšen sestanek s prefektur nim komisarjem ter s predstavniki poetičnih strank.
Pričenja se torej teden dokaj ostrega sindikalnega boja v obrambo delovnih mest.
Odločilen sestanek za podjetje Safog šele čez teden dni
Včerajšnji sestanek na sedežu pokrajinske uprave glede nadaljnje usode podjetja Safog po napovedanem izstopu javnega kapitala, ni bil, kakor je bilo navsezadnje tudi pričakovati, odločilnega pomena. Predstavniki pokrajine, goriške občine, dežele, sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in tovarniškega sveta ter predstavniki ustanov Intersind in Sofim so vprašanje sicer osvetlili z različnih vidikov, ustrezne zaključke pa bodo sprejeli šele v prihodnjem tednu, predvidoma v petek. Takrat se bodo spet
segal skoraj do ustja Grojnice. Gladina vode se bo pri jezu dvignila za o-krog šest metrov (bo približno samo en meter nižja od nivoja glavne ulice v Podgori).
To so glavne značilnosti bodočega objekta, kakor izhajajo iz okvirnega načrta, ki ga je odbornik za javna dela, Mario Del Ben predstavil na seji članom rajonskih svetov za Podgoro in Stražice.	,
Seja je potekala v precej naelektrenem ozračju, saj so bili člani teh perifernih organov takorekoč postavljeni pred izvršno dejstvo. To, so na seji tudi jasno in glasno povedali. Zlasti so z določitvijo lokacije nezadovoljni Podgorci, ki napovedujejo za prihodnji teden sklic javne skupščine prebivalcev. Na četrtkovi seji se torej niso izrekli, kakor se tudi niso izrekli člani rajonske skupščine za Stražice, ki so tudi napovedali, da bodo o vprašanju še razpravljali. Seja bo menda še pred ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta.
Če ob koncu povzamemo vsebino številnih posegov, moramo zapisati, da pravzaprav nihče ni zadovoljen z določeno lokacijo. Upravičeno je torej v prihodnje pričakovati dokaj ostre reakcije in polemike.
sestali, prisotni bodo tudi predstavniki Združenja industrijcev in konzorcija zasebnikov, ki naj bi prevzel go-riško podjetje.
Sindikati načelno sicer ne nasprotujejo privatizaciji podjetja, vendar hočejo, pred izvedbo operacije, točna jamstva glede ohranitve števila delovnih mest, glede razvojnih načrtov itd. O teh vprašanjih je bilo doslej slišati le malo jasnih besed. Prav zato je toliko upravičena bojazen, da se po izstopu javnega kapitala (formalno naj bi se zadeva zaključila menda šele ob koncu julija) obeta dokaj negotova bodočnost temu podjetju.
Danes izidi male mature
Na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko se je včeraj z ustnimi izpiti še zadnje skupine dijakov zaključila mala matura. Ocenjevalne komisije se bodo sestale danes dopoldne. Predvidoma bodo izide objavili med 12. in 13. uro. Malo maturo je letos polagalo 108 dijakov, od teh se je eden predstavil kot privatist.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolò, Ulica Lo maggio, telefon 73328.
V okviru dvotedenskega obiska v Sloveniji, je mešani pevski zbor »Uspeh« iz Mihvaukeeja (ZDA) za en dan obiskal Goriško in se predstavil s celovečernim koncertom v Kulturnem domu. S to pobudo je Zveza slovenskih kulturnih društev sklenila letošnjo bogato sezono, ki se je začela oktobra lani s koncertom Ribniškega okteta.
Rojaki iz ZDA so goriškemu (žal maloštevilnemu) občinstvu predstavili izbor slovenskih narodnih in umetnih pesmi in nekaj angleških pesmi,
Protest
mestnih redarjev
Mesini redarji v Gorici so nezadovoljni, razlogov za nezadovoljstvo pa je kar precej. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila, ki so ga sestavili po skupščini s predstavniki sindikata CISL. Mestni redarji se pritožujejo predvsem zaradi velikih zamud, ki nastajajo v dobavljanju oblačil in opreme s strani občinske uprave. Tako so jim menda za letos obljubili posebne poletne srajce, vendar bodo prisiljeni, kot kaže, še naprej uporabljati staro uniformo. Več kakor leto dni čakajo na nova službena vozila in dobavo posebne opreme, ni denarja za urejanje, nameščanje in nadomeščanje prometnih znakov. Tako nekako zvenijo pritožbe mestnih stražnikov, ki so ustanovili tudi posebno komisijo, ki bo skušala reševati vsa zgoraj omenjena vprašanja. Zadeva je toliko bolj absurdna, ker ne vprašujejo poviškov plač ali posebnih odškodnin, ampak samo nekaj konkretnih ukrepov, da bi omogočili boljše in hitrejše delo.
OBVESTILO
GORIŠKA
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO
prodaja privatnikom tri stanovanja s parkirnim prostorom v Gorici, Ul. FAITI 61/A.
Interesenti se lahko obrnejo na tehnični urad - »economato« Goriške trgovinske zbornice. Ul. Cri-spi 10 ob urah uradov (od 9. do 12. od ponedeljka do petka).
ki so žele odobravanje med občinstvom, ki je razumelo pomembnost večera, saj je presegalo običajne meje navadnega pevskega koncerta. Slovenci iz Milwaukeeja namreč s slovensko pesmijo ohranjajo svoj materin jezik in ga prenašajo na mlajše rodove. Kultura torej, kot je tudi » pozdravnem nagovoru ugotovil tajnik ZSKD Rudi Pavšič, odigrava med zdomci izredno, pomembno poslanstvo, ravno tako pa mora to poslanstvo imeti pri nas, kjer se včasih temu pojmu daje le premalo pozornosti.
Skupina, ki jo vodi priznani glasbeni pedagog Leo Muškatevc, je sinoči koncentrirala v Novi Gorici, v naslednjih dneh pa se bo predstavila še v nekaterih krajih Slovenije.
Psihiatrični pregled za požigalca
Psihiatrični izvedenec bo moral povedati, ali je 43-letni Giorgio Millesi iz Gorice, Verdijev drevored 75, odgovoren za svoja dejanja ali ne. Mož je 24. maja letos podtaknil ogenj v skladišču na Trgu Cavour, ki je last Giuliane Mellon, na zidu pa pustil napise, ki niso dopuščali dvoma o istovetnosti požigalca.
Včeraj, na obravnavi o tem dogodku, so sodniki ugodili zahtevi odvetnika Cosse po psihiatričnem pregledu in odložili proces. Millesi je obtožen namernega požiga, groženj, nasilja, poleg tega pa še ropa in ugrabitve. Zadnji dve obtožbi se nanašata na dogodek izpred 10 let, ko je nasilno reagiral na prekinitev čustvene zveze z Mellonovo.
• V prostorih prirodoslovnega društva »A. Cornei« Ul. Orami 58 bo v torek, 3. julija, ob 21. uri predavanje o orhidejah, ki rastejo v naši deželi. Predavanje je bilo napovedano že za 22. t.m.
razna obvestila j
Občinska uprava vabi v ponedeljek, 2. julija, ob 19. uri na javno sejo na kateri bodo razpravljali o občinskem zazidalnem načrtu.
kino
Gorica
Vodstvo tovarne laminati Lissart se pripravlja na zaprtje obrata
Od ponedeljka izredna dopolnilna blagajna za 100 delavcev
Obsodbe zaradi mamil tatvine in motenja miru
Strogo pridržana prognoza za 17-letnega motociklista
V treh obravnavah po hitrem postopku so na goriškem sodišču včeraj obsodili šest oseb. Tri od teh so že znane sodnim organom zaradi prekrškov v zvezi z mamili. Gre za 33-letnega Ezia Trobitza in 23 letnega Davida Mauri ja, oba stanujeta v Ul. Rabatta 15 v Gorici, ter 22-letnega Itala Čadeža iz Doberdoba. Aretirali so jih prejšnji teden v Krminu, kjer naj bi si skušali priskrbeti neko zdravilo, ki v določenih količinah učinkuje tudi kot mamilo, s pomočjo pona rejenih zdravniških receptov.
Sodišče jih je sicer oprostilo ponaredbe javne listine, za katero niso obstajali dokazi, ne pa zaradi goljufije in posesti ukradenega b'aga (receptov) . Mauri ja in Čadeža so obsodili na 6 mesecev zapora in 200 tisoč lir g loti
Danes ob 16. uri se bosta v cerkvi v Števerjanu poročila MARJ ANKA TERPIN in
MARKO COTIČ Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva na skupni življenjski poti jima iz srca želijo
uslužbenci podjetja Terpin.
be, Trobitza pa na 8 mesecev in 300 tisoč lir. Prvima dvema so priznali izpustitev na začasno prostost, medtem ko bo Trobitz moral ostati v zaporu.
Dva mlada avtomobilska tatova iz Trbovelj, 26-letni Danilo Žilnik in 27-lelni Boris Avrelio, ki sta v torek u-kradla fiat 500 v Ul. Fai ti v Gorici, sta bila obsojena vsak na 7 mesecev zapora in 150 tisoč lir globe. Aretirali so ju orožniki blizu Jamelj, kjer se nista ustavila na njihovo povelje. Žilnik, ki je vozil avto brez vozniškega dovoljenja, je zaradi tega prekrška dobil še dodatko kazen 2 mesecev zapora in 60 tisoč lir globe. Kazen je za oba pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Na 4 mesece zapora je bila obsojena 50-letna Emma Kompare iz Ul. Rabatta 15. V ponedeljek je s prijatelji praznovala na sosednjem dvorišču stavbe št. 19 v isti ulici. Ker je petje in vpitje šlo naprej nepretrgano od 4. ure ponoči do 15. ure, so naveličani sosedje poklicali policijo, ki pa jo je obtoženka sprejela z zmerjanjem in psovkami. Reakcija jo je stala obtožbo zaradi motenja miru in žalitve javnih funkcionarjev, zaradi česar je bila včeraj obsojena, seveda pogojno in brez vpisa.
V kirurškem oddelku goriške splošne bolnišnice se še vedno bori s smrtjo lV-letni Paolo Tortora Melucci, ki se jo v četrtek zvečer zelo hudo ponesrečil v Ul. Garzarolli v Gorici. Nesreča se je pripetila okrog 20. ure na križišču med Ul. Garzarolli in Ul. Burlani. Mladenič se je z motornim kolesom peljal po Ul. Garzarolli, ko je prišlo do silovitega trčenja z osebnim avtomobilom. Točno dinamiko nesreče še raziskujejo orožniki.
Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je njegovo stanje bilo že na prvi pogled videti zelo hudo. V nesreči mu jo namreč zmečkalo vranico, do bil je poškodbe na jetrih in pljučih, zlom v kolku in zlom leve roke ter druge lažje poškodbe.
Nemudoma so ga peljali v operacijsko sobo, kjer je poseg kirurgov trajal do zgodnjih jutranjih ur.
Z avtom v drog javne razsvetljave
Precej hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 30-letni Giorgio Cappoti iz Tržiča, Ul. Paccinot-ti 28/8. Z avtom fiat 128 je v če-
trtek, nekaj po 21. uri, silovito trčil v drog javne razsvetljave v ulici Bagni. Po trčenju je ostal vklenjen v razbitinah avtomobila. Iz nič kaj prijetnega položaja so ga rešili šele gasilci iz Tržiča. Cappoti se bo moral zdraviti 2 meseca, po odpustu iz bolnišnice pa najbrž poskrbeti tudi za nakup novega avtomobila. Fiat 128 je bil namreč v nesreči popolnoma uničen.	*
Ustavljen promet zaradi nesreče
Približno eno uro je bil sinoči ustavljen promet na državni cesti št. 55 v bližini goriškega letališča. Prevrnil se je namreč tovornjak vlačilec. V nesreči ni bil ranjen nihče. Cesto so ponovno odprli za promet nekaj po 19. uri.
razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so včeraj odprli razstave slik Lojzeta Če-mažarja. Odprta bo do 18. julija.
VITTORIA 17.30-22.00 »Racconti e-rotici di una cameriera«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »I predatori dell’area perduta«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Delito in formula 1«.
COMUNALE 21.00 Koncert orkestra, solistov in zbora gledališča Verdi iz Trsta.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Partnerja«.;
22.30 »Črni pesek«.
SVOBODA Zaprto
DESKLE 19.30 »Noč orlov«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Verdijev corso 57, telefon 84879.
I prispevki
Za društvo Pionirjev prve pomoči so v razne namene darovali druž. Or teglie Bertogna 130 tisoč lir, Tommaso Saitta 10 tisoč, Umberto Picotti 50 tisoč, druž. Tommasi 50 tisoč, drv2-Rossato 10 tisoč. Bar Pina 16 tisoč, druž. Movia 20 tisoč, g. Rimatosela 50 tisoč, Antonio Azzarello 50 tisoč, Ildegarda Paolettic 50 tisoč, Stefani3 Jvotich 70 tisoč. Filmina Zin 40 tisoč, druž. Picotji 50 tisoč.
Prvi teden poletnega središča v Slovenskem dijaškem domu
V dijaškem domu »Simon Gregorčič« so v začetku tega tedna odprli letošnje 7. Slovensko poletno središče, ki bo delovalo še v prihodnjih dveh tednih. Središče je namenjeno predšolskim in osnovnošolskim slovenskim otrokom na Goriškem, ki imajo v njem priložnost, da na najboljši način preživijo ta prvi del poletnih počitnic. Življenje v središču je namreč pestro in raznoliko: nudi možnost ne samo igre v družbi številnih otrok, ampak tudi udejstvovanja v raznih vzgojnih in ustvarjalnih dejavnostih.
Tako povedano se bo morda vse skupaj zdelo nekoliko moreče, vsiljeno in neprimerno za te poletne dni, ko si vsi — otroci pa še najbolj — želimo sprostitve in razvedrila ne pa dela in učenja. No, če se komu tako zdi, se lahko gre sam prepričat v središče, pa bo videl, da je v resnici povsem drugače.
Mi smo pred dnevi obiskali središče v popoldanskih urah, prav ko so bili otroci pri malici. Sprejel nas je Bojan, eden od sedmih animatorjev, ki skupaj s koordinatorjem in štirimi minianimatorji, predstavljajo gonilno silo središča. »Zaenkrat imamo okrog 40 otrok,« nam je povedal, »vsak dan
pa prihajajo še novi. Pričakujemo, da se v prihodnjih dneh uredi vprašanje prevoza iz Doberdoba, saj bomo takrat dobili kar dosti novih gostov.«
Kako je urejeno življenje v središču? Vsak animator vodi po eno skupino, ima pa načez tudi eno od dejavnosti, pri katerih se izmenjujejo skupine. Dejavnosti obsegajo glasbo, petje, ročne spretnosti, ki gredo od likovno-tehnične sekcije došivanja in izdelovanja lutk, igrice, telovadbo, u-rejanje glasila in pripravo vsakodnevnih »radijskih« oddaj in gotovo smo jih še precej pozabiti.
Prav tem skupinskim dejavnostim je namenjen velik del dnevnega reda. Radijsko oddajo o dogajanju v središču pripravi vsak dan po ena skupina, ostali pa jo »poslušajo« med pavzo ob kosilu. Popoldne je del programa namenjen tudi ogledu slovenskih otroških filmov. Nekaj časa je treba žrtvovati umivanju in pospravljanju, vedno pa je dovolj prostih uric za igro in razvedrilo.
Sicer pa predstavlja zabavo vse, kar se dogaja v središču. Tema letošnjega središča je namreč pravljični svet. Večina dejavnosti se suče okrog te privlačne teme, ki je že od
Jutri na Brjah 9. srečanje pevskih zborov Primorske
Poletna pevska prireditev na Brjah je postala že priljubljena tradicija za primorske pevske zbore, tako iz Slovenije kot iz zamejstva. Letos se bodo zbori srečali v tem prijetnem kraju na Vipavskem že 9. zaporedoma. Prireditev bo jutri popoldne s pričetkom ob 15. uri na pobudo prosvetnega društva »Anton Možinai iz Brij.
Doslej se je v prejšnjih letih zvrstilo na tem srečanju okrog 60 zborov iz cele ■ Primorske. Med temi je bilo precej zborov tudi s Tržaškega in Goriškega. Letos se srečanja ne bo udeležil noben goriški zbor, prisotna pa bosta zbora s Tržaškega in tamburaši s Koroške.
Skupno bo nastopilo devet zborov in sicer: tamburaši SPD »Zvezda« iz
Hodiš na Koroškem, združena zbora Boršt - Ricmanje v mešani sestavi, moški zbor od novega Sv. Antona, mešani zbor Deskle, moški zbor »France Zgonik« iz Branika, dekliški zbor »Grlica« iz Budanj pri Vipavi ter domači pevski zbor v ženski in mešani sestavi. Poleg tega bo na prazniku igral pihalni orkester z Ogrskega.
Srečanje bo potekalo v znamenju dneva borca, ki se praznuje 4. julija. Pred pričetkom revije se bodo zato s kratko komemoracijo pred spomenikom oddolžili spominu padlih v NOB. Slavnostni govornik na letošnjem srečanju pevskih zborov bo namestnik predsednika komiteja SRS za kulturo Jože Humar.
prvih dni prevzela otroke. Pravljični svet ne ostaja v njihovi fantaziji, ampak zadobiva žive oblike na dvorišču doma, ki se počasi spreminja v nekakšno magično prizorišče. To novo okolje dan za dnem ustvarjajo otroci sami, ki se pri uresničevanju raznih zamisli lahko opirajo na znanje in izkušnje animatorjev.
Videli bomo, kaj bodo uresničili, čeprav ni to najpomembnejše. Bolj pomembno je vsakodnevno življenje v središču, ustvarjanje in dobro počutje, ki ga med otroci res ne manjka. Nekatere smo povprašali, če jim je v središču lepo. Pričakovali smo čut je, ki ga med otroki res ne manj-zadovoljne in morda tudi kakega nezadovoljnega otroka. Pa smo se u-šteli, saj so bili Valter, Maura, Roberta, Adriano in vsi drugi naravnost navdušeni nad središčem, kjer je lepše kot doma, kjer igrajo nogomet, kjer jih zabava pes štumfi, kjer je tobogan, kjer se dela dosti stvari in je vse lepo.
Gvido Dornik
Pred dnevi je iz Slovenije prišla vest, da je po težki bolezni v Bistrici pri Tržiču prerano umrl rojak iz Šte-verjana Gvido Dornik. Star je bil komaj 57-let, saj se je rodil 3. maja 1927 na Golinišču v Števerjanu.
Njegova življenjska pot je bila že od vsega začetka povezana z bojem za svobodo človeka, za svobodo in neodvisnost slovenskega naroda. Že v mladih letih je kot sin malega kmeta — kolona občutil vsa bremena zatiranja in izkoriščanja. Fašistični pritisk na slovenski živelj ni zatrl odpora v njegovi zavedni družini, ki je že od vsega začetka podprla osvobodilno gibanje in v katerem je tudi mladoletni Gvido prispeval svoj delež.
Ob kapitulaciji Italije in nastanku Goriške fronte je tudi sam — bilo mu je komaj 16 let — pohitel v boj in kar čez noč postal mož, partizan," borec. Leto kasneje se je vključil v redne enote 9. korpusa NOV. Bil je vedno v prvih vrstah v boju za kar si je zaslužil orden za hrabrost, medaljo zasluge za narod in orden zasluge za narod s srebrnim vencem.
Po osvoboditvi ga je življenjska pot vodile v službo OZNE in nato uprave javne varnosti. Služboval je na Pri-
morskem, Štajerskem in Gorenjskem in sd za prizadevnost pri delu pridobil druga odlikovanja.
Smrt, ki ga je iztrgala ženi Dragici in hčerkama Nevi in Vidi ne bo izbrisala spomina nanj. Temu spominu se klanjajo tudi člani sekcije VZPI-ANPI iz njegovega rojstnega Števe-rjana.
Obnovljeno vodstvo pri društvu Pionieri volontari
Pri društvu Pionieri volontari del pronto soccorso so na zadnjem občnem zboru obnovili statutarne organe. Člani upravnega in nadzornega odbora bodo opravljali dolžnosti do leta 1987. Predsednik društva je Roberto Jacovini, podpredsednik Vincenza Ca-savola, tajnik Enrico De Luca, člani pa Maria Gregorič, Cesare Oblack, Dorina Baissero in Carmelo La Vena. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Gianfranco Gorini (predsednik), Renzo Folladore, Giovanni Rijavec, Carmine Vitale in Giovanni Bareovini.
Predvidoma že v prihodnjem letu enoteka briških vin v Krminu
Uredili jo bodo v delu palače Locateli! v starem delu mesta
Kmetijstvo, posebej pa vinogradništvo ima v gospodarstvu krminske občine poseben pomen. Prav gotovo je na prvem mestu, pred industrijo in obrtništvom (zlasti še po hudi gospodarski krizi, ki je zajela tudi te kraje) in daleč pred trgovinskim sektorjem. Samo na območju krminske občane je nad 200 kmetij, prav tolikšno pa je tudi število gospodinjstev, kjer se s kmetijstvom ukvarjajo poleg rednega dela v tovarni ali drugih dejavnostih. Velikega gospodarskega pomena kmetijstva se upravitelji »prestolnice Goriških Brd« dobro zavedajo in skušajo zato tej dejavnosti omogočiti še nadaljnji razvoj.
Ena od najbolj pomembnih pobud v tej smeri je načrt za ureditev eno-teke briških vin. Načrt, ki prehaja zdaj v izvršilno fazo, bodo uresničili v sodelovanju med občinsko upravo, strokovnimi združenji in zasebniki. »Prizadevamo si, da bi enoteko odprli že v prihodnjem letu«, z veliko mero gotovosti pravi občinska odbornica za kmetijstvo, Vittorina Guerra, ki vprašanja; kmetijstva pozna iz lastnih izkušenj, saj sama vodi večje posestvo.
Enoteko bodo uredili v prostorih palače Locateli!, na Trgu 24. maja, v zgodovinskem središču mesteca. Palačo, ki je bodo pričeli postopoma prenavljati, bodo v naslednjih letih, tako pravijo na občini, uredili kot sedež županstva. Prvi poseg preurejanja prostorov bo prav enoteka briških vin, ki jo bodo odprli v pritličju poslopja in to v tistem kraku, ki je obrnjen na trg.
Zakaj nova enoteka, ko je v bližnjem Gradišču že podobna ustanova deželnega značaja?
»Ne gre za vprašanje konkurence. Mi bomo skušah še bolj ovrednotiti briška vina, čeprav bo dovolj prostora tudi za vina nižinskega predela (DOC Isonzo). Naš cilj je v stalnem izboljšanju kvalitete, kar je pogoj za uspeh in seveda jamstvo za nadaljnji razvoj vinogradništva. Danes je, bolj kakor kdaj koli kvaliteta predpogoj uveljavljanja«.
Po drugi strani pa najbrž samo dodatna reklamizacija briškim vinogradnikom ni potrebna. V zadnjih letih dobivajo visoka priznanja ne samo v državnem merilu, ampak tudi na mednarodnih sejmih.
Če se povrnemo k zamisli o ustanovitvi enoteke briških vin, potem je treba zapisati, da je ta načrt pričel
dobivati jasnejše obrise pred dvema, oziroma tremi leti. Pred nekaj meseci je bil storjen prvi konkreten korak z ustanovitvijo zadruge, ki bo upravljala enoteko. Med ustanovnimi člani je 27 znanih vinogradnikov iz Krmi-na in bližnje okolice. Med člani je tudi zadružna klet.
Občinska uprava ima v statutarnih organih zadruge svojega predstavnika. Nadaljnje korake mora zdaj narediti občina in sicer s prehovitvijo in opremo prostorov. Trenutno pripravljamo izvršilni načrt, nam je povedala odbornica Guerro. Trudijo se, da bi ga čimprej tudi uresničili. S sredstvi, ki jih je v ta namen določila v proračunu občina ter s prispevkom (200 milijonov lir) iz Goriškega sklada, ki je bil odobren pred kratkim, bodo zastavljeni cilj tudi dosegli. (V. K.)
TONE SVETINA
Med nebom
in pe/r/om
________________ 181.______________
»Molčite, mati, ne vpijte, zunaj so Italijani, ne kličite nove nesreče na svoj dom!«
»Kar pridejo naj, ujamejo naj te ali ubijejo, bo vsaj mir. Nič niste vredni Bečanovi, nihče od vas ni nič prida!«
Karlu je zavrela kri. S težavo se je obvladal, pred njim je stala ženska, ki je dobila napad histerije. Kljub temu ji je zabrusil:
»Smo mi vašega sina spravili v h osto ali on nas? Sram naj vas bo, lahko bi bili ponosni!«
»Na kaj, mar na to, da sem sama? Da bom izgubila še hčer ali kaj? Izgini iz moje hiše, nikoli naj ti ne pade na pamet, da bi še prestopil naš prag. Mojo hčer pa si izbij iz glave. Dokler bom živa, Zale ti ne boš dobil, dovolj gorja si ji prizadel.«
Karlo se je globoko razočaran in užaljen umaknil skozi vrata in pustil žensko samo. Še ko je odšel, je vpila, da je odmevalo po vsej okolici ter so sosedje odpirali okna in se spraševali, kaj se dogaja.
Zunaj se je zleknila po vrtovih potuhnjena noč. Stopil je k vodnjaku pri oglu hiše. Bil je odprt. Nehote se je ozrl v globino, kjer se je lesketala voda, ujeta v kamenju.
Zvedel je, da so pred nekaj dnevi potegnili moža te žene utopljenega iz vodnjaka. Je napravil samomor, ker ni zdržal pritiska, je obupal nad življenjem sredi borbe? Kdo ve, vse več je bilo smrtnih primerov, ko ni
bilo zanje razlage. So ga morda mračne sile fašističnega podzemlja spravile s sveta, ker je njegov sin začel širiti vstajo v teh krajih? Na vprašanja, ki so se vsiljevala, ni našel odgovora. Nedaleč od njega je v grmovju nekaj šuštelo. Listje je vzvalovilo, čeprav ni bilo vetra. Odvil je nasekano bombo in položil roko na rob vodnjaka, odkrušil je kamen, da je padel v globino. Voda je vzvalovila, iz dna se je izvil ubit zvok. Karlo je zaslutil, da je s tem zvokom njegova ljubezen umrla. Nikoli več ne bo prestopil praga te tiše in tudi te nesrečne ženske ne mara več videti!
Zali je zaželel vso srečo, če se izmaže iz fašističnih rok, naj gre svojo pot, tako kot da se nista nikoli poznala. Spomnil se je na očeta in mater, spomnil se je na o-sem bratov in sester, ki so bili v njegovi četi, hkrati mu-je zvenelo v ušesih vreščanje: »Nihče od Bečanov ni nič prida...«	.
Blizu proge se je utrnila raketa, za njo je zasijalo, da je bilo svetlo kot podnevi. Počakal je toliko, da je trepetajoča svetloba umrla, potem pa je švignil skozi vrt in grmovje, tiho in naglo kot splašena zver.
Nenadoma se je znašel pred tremi vojaki, ležečimi v grmovju. Izdal jih je lesk čelad in orožja. Utihnili so od strahu — vedeli so, koga imajo pred seboj. Njihove oči so se ujele z njegovimi in bombo, ki jo je držal v rokah. Naj jih pokonča? Nihče ni dvignil orožja. Povesil je roko, kar je pomenilo, da ne bo treščil bombe mednje. Njihove puške so čakale na tleh. Če jih tu pobije, bo zapečatil usodo Zali in morda tudi materi. Pustil jih je, švignil je mimo in izginil v noči.
V bližnjem zaselku je našel Aleša in brata Lojzeta. Tu sta obnavljala in utrjevala zveze z ljudmi, ki niso klonili. Nič jima ni omenil, kaj je bilo; tako globoko je bil prizadet, da je sklenil, da o tem ne bo z nikomer govoril; skušal bo pozabiti, kot da se to ni nikdar zgodilo.
Prenočili so v gozdu. Naslednji dan so obiskali še nekaj ljudi, ki bi pomagali pripraviti v skritem Vodenem žlebu rezervno taborišče z zalogo hrane. Ker je sovražnik pokrajino tako na gosto posejal z vojsko, so se morali stalno premikati ter imeti pripravljena zatočišča s hrano in vodo v bližini.
V taborišču nad Črnim studencem jih je čakalo presenečenje. Medtem ko jih ni bilo, je skušal nekdo ponoči napasti stražarja, ki je stražil ujete Italijane. Na srečo je bil stražar kljub štropotanju dežnih kapelj buden. S strelom je pregnal napadalca. Po tem dogodku je Frane, ki je zamenjal Karla, okrepil stražo. Ugotovili pa so, da je eden od na novo došlih fantov pobegnil, drugi pa se ni vrnil iz doline.
Karlo je bil previden poveljnik, ki ni maral nobenega presenečenja. Takoj je odredil stanje pripravljenosti.
Sestra Kristina mu je poročala, kako jo je major spet nagovarjal, da bi jim pomagala pobegniti: zato da bi osvobodil starše. Rekel ji je:
»Kot vidite, našim ni do tega, da bi nas zamenjali. Ne marajo nas, ker smo se vdali, zanje smo sedaj izvr-ženci. Vam ne pomeni prav nič, če so trije Italijani živi ali mrtvi, nam pa življenje pomeni vse. Ženo in dva otroka imam... In tudi vam ni vseeno, kako se bo godilo vaši materi, očetu, bratu in sestri, ki jih imajo naši v ujetništvu. Vaš brat bi nas težko spustil, vi pa to napravite zlahka, ne da bi kdo zvedel.«
»Dobro, da si bila dovolj trdna, Kristina,« je brat pohvalil sestro. Šel je h kuharju KrigŠu, da se je odžejal s črno kavo, potem pa je zavil k Italijanom. Zdaj sta jih stražila po dva. Ob bukvi sta slonela Pavel s karabinjersko puško in Slovan.
Major Vanelli se je zastrmel v poraščeni poveljnikov obraz, ki ni obetal nič dobrega. Italijanom so nalivi vzeli spet precej moči in volje, pa tudi upanje, da bodo rešeni, se je začelo majati.
Na prologu 71. kolesarske dirke po Franciji
Hinaultu prva rumena majica
Drugi je bil njegov najhujši tekmec Laurent Fignon
NOIS LE SEC (Francija) — Že prolog je potrdil to, kar so za 71. kolesarsko dirko po Franciji napovedovali domala vsi poznavalci : šlo bo za veliki boj med Francozom Bernardom Hinaultom, štirikratnim zmagovalcem »toura«, in njegovim rojakom Lauren-tom Fignonom, lanskim zmagovalcem in enim glavnih protagonistov letošnje krožne dirke po Italiji.
Da se bosta kolesarja borila za vsako sekundo je, kot rečeno, potrdil že včerajšnji komaj 5,400 km dolgi prolog, ki pa je že opravil določeno selekcijo. Zmagal je Hinault, ki je tako oblekel rumeno majico, Fignon pa je drugi s tremi sekundami zaostanka, medtem ko ima 18. že 19” zamude.
Najboljši od Italijanov, teh je deset, je Roberto Visentini, ki je prav tako eden favoritov dirke.
VRSTNI RED PROLOGA 1. Hinault (Fr.), ki je 5,400 km prevozil v 6' 39’'44 s povprečno hitrostjo 48,721 km na uro. 2. Fignon (Fr.) po 3”; 3. Peiper (Avstral.) po 9"; 4. Anderson (Avstral.) po 9”; 5. Yates (VB) po 10”; 6. Vandenbroucke (Bel.) po 11”, 7. Roche (Irska) po 12”; 8. Zoetemelk (Niz.) po 12”; 9. Lemond (ZDA) po 12”; 10. Knetemann (Niz.) po 14"; 11. Bondue (Fr.) po 14”; 12. Andersen (Dan.) po 15”; 13. Somers (Bel.) po 15”; 14. Kelly (Irska) po 16”; 15. Visentini (It.) po 17”.
Danes bo prva etapa od Bondyja do St. Denisa, dolga pa je 148 km.
V WIMBLEDONU
Težave za Lendla
LONDON — Včerajšnji dan je v Wimbledonu minil brez presenečenj.
Nekaj izidov drugega in tretjega kola: Kriek (ZDA) - Meister (ZDA) 6:2, 5:7, 6:4, 6:1; Lendl (ČSSR) - Gehring (ZRN) 6:4, 6:2, 7:5; Connors (ZDA) -Davis (ZDA) 6:4, 6:7, 6:3, 6:4. Ženske: Lloyd (ZDA) - Nagelsen (ZDA) 6:2, 4:6, 6:2.
Na državnem finalu «under 15«
Dva poraza mladih odbojkarjev Sloge
V prvem dnevu nastopov na odbojkarskem državnem finalu »under 15« so mladi slogaši bili dvakrat poraženi. V prvi tekmi so utrujeni od dolge poti klonili Liguriji z 0:2, Sicilija pa je bila za razred boljša od naših in jih je prav tako premagala z 2:0. Od danes dalje se bodo slogaši borili za uvrstitev od 13. do 18. mesta.
Na boksarskem dvoboju v Trstu
V duhu prijateljstva
Predsednik tržaškega boksarskega kluba Romano Apollinari, organizator sinočnjega boksarskega dvoboja z Bok-sačkim klubom z Reke, ki je bilo v tržaški športni palači, ni mogel skriti svojega razočaranja ob sorazmeroma skromnem številu gledalcev. Vsega skupaj se je namreč zbralo le okrog tisoč gledalcev, od tega samo 700 takih, ki so tudi plačali vstopnico (6 milijonov lir deficita). Tako si res težko predstavljamo, da bomo kaj kmalu v našem mestu spet videli kak boksarski večer. Res škoda, ker je bilo na sporedu nekaj kvalitetnih dvobojev. Vsekakor, kot je dejal predsednik kluba z Reke Jovo Koroman, rezultat ni bil najpomembnejši. Važno je razvijanje sicer dolgoletnega prijateljstva med obema kluboma, ki pa je šele sedaj pripeljalo do tega srečanja.
Pri samem sporedu je bilo nekaj sprememb glede na prvotno najavlje-
ni postavi. Kot je povedal Koroman, so prišli le s polovico rezervne ekipe, da bi se prilagodili domačinom. Od prve ekipe sta bila tako samo dva, Lakičevič in Aljič, najboljši pa so o-stali doma. V reški ekipi ni bilo Vojnoviča in Puzoviča. Trenutno bi lahko dodali še to, da je boksarski klub z Reke na drugem mestu jugoslovanske zvezne lige v katerem nastopa o-sem klubov, na prvem mestu pa je Slavja iz Banje luke.
Scavolinijevi nakupi
Scavolini iz Pesa ra, bivši košarkarski klub Kičanoviča in Skansija, je končal svojo kupoprodajno sezono. Od Honkyja je odkupil mladega Limatore ja. od Simmenthala pa centra reprezentance Costo. Odšli pa so Silvestri!! (Latini Forli), Benevelli (Be-netton Treviso), Bini (Carrara Benetke) in Boni (Honky Fabriano).
Veselinovič
odstopil
BEOGRAD — Zvezni selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Todor Veselinovič je odstopil. Pokopali so ga slabi rezultati na evropskem prvenstvu, čeprav je uradno pustil krmilo reprezentance iz zdravstvenih razlogov, ki so ga tudi med samim EP prisilili, da se je zatekel v bolnišnico. Veselinovič je vajeti Jugoslavije prevzel leta 1982 po polomu »plavih« na »mundialu« v Španiji, kjer jih je vodil Mljanič. Pod njegovim vodstvom se je v reprezentanci zvrstilo kar 62 igralcev, ki so odigrali 21 uradnih tekem in zabeležili osem zmag, osem porazov in tri neodločene rezultate.
ZRN prvak
Z zmago v finalu proti Franciji z 22:18 je Zahodna Nemčija osvojila naslov svetovnega rokometnega prvaka na vojaškem prvenstvu.
Kako bo RAI sledila olimpijskim igram
Diego Maradona ne gre v Neapelj
BARCELONA — Vodstvo Barcelone se je premislilo, Maradona ne pojde v Neapelj. Le nekaj ur pred iztekom roka za nakup tujih nogometašev so tako Španci postili predsednika Ferlaina in tehničnega direktorja Juliana dobesedno na cedilu. Potem ko je Napoli izrazil pripravljenost, da ugodi vsem finančnim zahtevam Barcelone je kazalo, da se bo afera srečno iztekla za italijanski klub. še včeraj zjutraj je Juliano odpotoval v Barcelono prepričan, da bo podpisal pogodbo, kljub zavlačevanju Barcelone. No, sinoči je član vodstva Barcelone sporočil neapeljskemu tehničnemu direktorju, da se je premislil. Možno je tudi, da so Španci v zadnjem hipu dvignili ceno Maradone (dodatnih 2.500 milijonov lir?).
V zvezi z nogometno borzo treba omeniti tudi, da je Verona dokončno odkupila od Juventusa napadalca Gal-derišija. Belgijec Coeck je tudi uradno prestopil od Interja k Ascoliju.
Kako bomo sledili olimpijskim igram po TV zaslonih? To je bila osrednja tema tiskovne konference vodstva RAI, ki je sklenilo, da bo igram namenilo rekordno število ur oddajanja, kljub bojkotu Sovjetske zveze in kljub temu, da je med Italijo in Kalifornijo kar devet ur razlike, kar bo seveda povzročalo nemalo težav.
RAI bo losangeleškim igram namenila 234 ur svojih oddaj, 174 televizijskih in 159 radijskih, od katerih 90 od sto v neposrednem prenosu : to bo zaposlilo dve redakciji, ena bo v Rimu, ena pa v Los Angelesu, v obeh pa bo delalo 59 novinarjev, napovedovalcev, tehnikov in snemalcev. Na voljo bosta tudi dva televizijska studia. Skupni stroški RAI bodo znašali 12 milijard in pol lir, od teh so jih deset potrosili samo za nakup pravic oddajanja po TV.
Televizija bo o olimpijskih igrah poročala vsak dan od 10.30 do 12., od 18. do 19.35 in od 22.30 do 5. ali 6. ure zjutraj, pač po potrebi. Prvi dve oddaji bosta zgolj informativnega značaja, zadnja pa bo namenjena neposrednim prenosom. Od 28. julija do 4. avgusta bo igre spremljala druga mreža, od 5. do 13. avgusta pa prva. Tretja mreža bo vsak dan od 20.30 do 21.30 predvajala reportaže in zanimivosti z iger.
Radio se bo z Los Angelesom takole povezal: od 6. do 9. ure zjutraj na obeh mrežah (ena in dva), od 23. do 6. ure po RAI stereo notte.
Predsednik RAI Za voli je poudaril trud podjetja, da bi čimboljše sledil igram in podčrtal, da bo letos kar 68 ur več oddaj, kot pred leti, ko so bile olimpijske igre v Italiji.
vtisi z nogometnega EP v Franciji
Bodočnost - »pressing igra«
Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji je za nami. Vtisov, ki jih imamo s te letos največje nogometne prireditve, je še in še.
Skušali pa bomo podati le nekaj značilnih misli z našega 20-dnevnega bivanja v Franciji.
Igra
Kakšne novosti je v sami igri prineslo letošnje evropsko prvenstvo? To je bilo seveda eno najpomembnejših vprašanj nogometnih strokovnjakov pa tudi navadnih ljubiteljev te športne panoge.
Mnenja, ki smo jih uspeli zbrati med prisotnimi trenerji in strokovnjaki, so bila deljena. V italijanskem taboru, z Bearzotom na čelu, pravijo, da tehničnih in taktičnih novosti ni bilo. Nasprotno: reprezentance so še bolj ojačile sredino igrišča, tako da prave igre v napadu ni bilo mogoče zaslediti.
»In prav v tem je ključ in novost sodobnega nogometa«, menijo privrženci francoskega, danskega itd. stila igranja. V sodobnem nogometu je skozi vse srečanje cilj - žoga in ne nogometaši. Stalno treba težiti za tem, da nasprotniku odvzamemo žogo, s tem da ustvarjamo na vseh delih igrišča številčno premoč (»pressing igra«).
Za tako igro pa morajo biti nogometaši tehnično in taktično zelo dobro podkovani, obenem pa telesno temeljito pripravljeni. Pri takem sistemu igranja pa mora biti vsa ekipa izredno zbrana, kar tudi zahteva od igralcev velik psihični napor. Na turnirskem sistemu igranja se večkrat taka igra ne izplača in zato uspevajo moštva, ki igrajo še pozicijski nogomet, saj s tem Sledijo telesne in psihične moči. Zato tudi ni čudno, da se je Španija s-svojo »tradicionalno igro« prerinila vse do finala, ker je skozi ves turnir enakomerno porazdelila svoj napor.
Pravijo pa strokovnjaki, da so bodočnost modernega nogometa nakazale prav reprezentance, kot so Francija, Danska, delno tudi Belgija (ki pa je praktično ostala brez svoje slavne obrambe in zato tudi ni mogla na EP doseči kaj več).
Trener francoske reprezentance Michel Hidalgo — pristaš modernega koncepta igre
Privrženci te teorije pa še dodajajo: Nogomet je najbolj popularen šport. O njem se toliko govori in piše, pa tudi to športno zvrst temeljito študirajo in načrtujejo. Absolutnih resnic kot v vsakdanjem življenju tudi v nogometu ni. Gotovo pa pro-
pade tisti, ki se novostim ne prilagaja. Zahodni Nemci so glede tega najboljši dokaz, kot tudi ni naključno, da na primer angleška reprezentanca nikakor ne more držati koraka z vodilnimi. »Angleški« Liverpool pa sodi med najboljša moštva na svetu, ker je enostavno ubral povsem nasprotno pot od ostalih angleških klubov.
Posamezniki
Tudi glede najboljših posameznikov so bila mnenja na EP dokaj deljena. Vsi pa so si bili edini, da so bila nekatera mesta, prav glede na moderen koncept igre, krepko »odkrita«;
Skoraj vsi časopisi so sestavil* svoje »idealno moštvo«. Tudi mi bi poskušali sestaviti svoje.
Le to pa je, po našem mnenju, naslednje (sistem 4-2-4): Schumacher (ZRN) - Joao Pinto (Portugalska), Bossis (Francija), M. Olsen (Danska), Briegei (ZRN) - Tigana (Francija), Giresse (Francija), Pla-
V (in ne samo) paši idealni postavi je tudi Portugalec Jordao
tini (Francija), Chalana (Portugalska) - Jordao (Portugalska), El-kjaer - Larsen (Danska).
Schumacher je na tem EP brand skoraj brez napak. Najmanj je kriv za »polom« svoje reprezentance. Njegovi glavni tekmeci pa se na tem EP tudi zaradi smole niso proslavili-To velja predvsem za simpatičnega Arconado (Španija) kot tudi za Belgijca Pfaffa, ki pa so mu bili soigralci v obrambi bolj v napoto kot v korist.
Izbira najboljšega desnega branilca je izredno težka. Na tem mestu je bila kakovost pod poprečjem. Izbrali smo zato pridnega in požrtvovalnega Joaa Pinta. Na levem položaju smo se opredelili za Briegla predvsem zaradi modela nogometaša kot za igro, ki jo je pokazal na tem prvenstvu. Sicer pa tudi tu je bila konkurenca izredno slaba.
Bossis in Morten Olsen sta bila po splošnem mnenju med najboljšimi sploh na tem prvenstvu. Tudi francoski trio veznih igralcev (Giresse, Tigana, Platini) je daleč izstopal nad ostalimi, tako da izbira ni težka-Boljši od Francoza Femandeza pa je gotovo bil Portugalec Chalana.
V »špici« sta Jordao in Elkjaer -Larsen pokazala največ. V konkurenci najboljših je bik- tudi Zahodni Nemec Vóller, ki pa je bil zaradi slabe vezne linije svoje reprezentance, skoraj vedno prepuščen samemu sebi in ni mogel pokazati svojih sposobnosti. Tudi španski veteran, 32-letni Santillana je bil po splošni o-ceni eden najboljših v Franciji.
B. LAKOVIČ
SLEDI
šport na primorskem
Zanimiv konec tedna
Konec tedna bo precej živahno na Tolminskem. V Bovcu se bo v nedeljo pričelo republiško prvenstvo za padalce, ki ga bodo sklenili 4. julija. Na Mostu na Soči bodo številna tekmovanja v okviru prireditve »Noč na jezeru«. Tekmovali bodo smučarji (v soboto na Kaninu), jadralci na deskah, ribiči, k a ja kaši in kanuisti, kolesarji pa bodo imeli trim akcijo. Zanimiv dogodek pričakujejo v Spodnji Idriji, kjer tamkajšnje športno društvo pripravlja 24-umo tekmo v malem nogometu. Pričela se bo danes ob 12. uri, pomerili pa se bosta ekipi mladinske organizacije in tamkajšnjega športnega društva.
Novogoriška skakalka v višino Lidija Lapajne še ni zanesljiva potnica na OI v Los Angelesu. Atletska zveza Jugoslavije jo je za potovanje na OI predlagala, jugoslovanski olimpijski komite in Zveza telesnokultumih organizacij Jugoslavije pa sta sklenila,
da mora vsaj še enkrat z dobrim skokom nad 188 cm potrditi svojo formo.
totip
1.	—.1. Bukowrsky	1
2.	Bynieth	1
2.	— 1.	Resta Bi	2
2.	Buggrino	2
3.	— 1.	Caino del Pino	1
2.	Calignano	2
4.	— 1.	Aulico	X
2.	Barolina	2
5.	— 1.	Corzerà	1
2. Cechi	1 X 2
6.	— 1.	Slitta	2
2.	Brillo	1
KVOTE
12 (	21 dobitnikov) 6.815.000 Ur
11 ( 443 dobitnikov) 315.000 lir 10 (5.090 dobitnikov)	27.000 lir
Državno prvenstvo v jadranju v razredu Evropa
Soliden nastop jadralke Sirene
V dneh od 18. do 23. junija je bilo v Civitanovi Marche državno jadralno prvenstvo v razredu Evropa, veljavno Sa selekcijo za svetovno prvenstvo, ki bo julija meseca v Kijevu.
Na tem prvenstvu so sodelovali štirje jadralni klubi enajste cone. Med temi SVOC iz Tržiča, ki je na prvenstvo poslalo sedem jadralcev, jadralni klub Adriaco pet, Pietas Julia z enim jadralcem in Tržaški pomorski klub Sirena s svojo jadralko Arjano Bogateč. Prvenstva se je udeležilo 87 jadralcev, ki so morali pomeriti svoje moči v šestih preizkušnjah.
Ves teden je pihal zmeren veter, kar je nagajalo predvsem jadralcem, ki najbolje jadrajo ob krepkem vetru. Največjo hitrost je dosegel, ko je pihal 12 km na uro.
Sirenina jadralka Arjana Bogateč se je kar dobro izkazala, saj je bila do predzadnjega dne na 32. mestu začasne lestvice. Na drugi preizkuš-
nji je zasedla izvrstno 16. mesto. Zadnji dan pa je deloma odpovedala in se uvrstila na končni skupni lestvici na 41. mestu.
Do predzadnjega dne se ji je obetal tudi dostop na svetovno jadralno prvenstvo v Kijevu. Zadnja preizkušnja pa ji je prekrižala račune. A kljub temu so jo organizatorji hoteli povabiti v Kijev, a ker je jadralka premlada — stara je komaj 15 let — so končno odločili, da bi zanjo sodelovanje na svetovnem prvenstvu bala prenaporna preizkušnja. To je kanček grenkobe po takem napornem tednu jadralnih preizkušenj, ko je dala vse od sebe; jadralci so bili vsak dan do šeste ure popoldne stalno na morju.
Predzadnji dan, ko sta bili na vrsti dve preizkušnji, so eno preizkušnjo dan prej odpovedali zaradi izredno slabega vremena. V tej edini vožnji se je Arjana Bogateč najbolje izkazala, saj spada v tisto skupino jadralcev, ki pridejo do izraza ob moč-
nejšem vetru. Na teh preizkušnjah je dosegla 35. oziroma 40. mesto; v drugi bolinir to je »cik cak« jadranje proti vetru pa se je najbolje odrezala in vzbudila pozornost organizatorjev, ki so sklenili, da jo odslej vabijo na vsako pomembnejšo regato. Prvo in drugo mesto sta na državnem prvenstvu zasedla jadralca s domskega jezera, tretji pa je bu Paolo Sain, jadralec tržaškega jadralnega kluba SVOC.
V nedeljo bo v Miljah regata deri v, to je jadrnic razredov Evropa. 420 in Laser, veljavna za Pokal roe-sta Milje. Regate se bo udeležilo tudi veliko število jugoslovanskih jadralcev. V razredu Evropa se bodo omenjene regate udeležili naslednji Sirenini jadralci:	Arjana Bogateč,
Maksi Ferfolja in Peter Sterni.
Lorenzo Bogateč, Sirenin jadralec v razredu FINN, pa se bo od sobote do ponedeljka v Cervii udeležil regate veljavne za prvenstvo Severnega Jadrana.	A.D.
Prva trofeja mesta Gorice v odbojki
Reprezentance »under 17« v Gorici
»Troboj jeklenih« - nova športna disciplina
Uspešni nastopi Renka v novi disciplini
V tem času, ko so prvenstva prepustila mesto raznim turnirjem, se na Goriškem še vedno govori o odbojki. Pred kratkim so se v tej pokrajini zaključile namreč nekatere zanimive odbojkarske manifestacije, ki dajejo Gorici in njenemu zaledju posebno mesto glede na to športno panogo.
Najprej bi omenili dve prireditvi, ki sta stekli v organizaciji slovenskih društev. To je turnir Mladinskega centra, kjer je prav odbojka odigrala levji delež ter memorial »Petra Špacapana«, ki ga že vrsto let prireja goriško društvo Olympia in ki je v letošnji izdaji bil nadvse kvaliteten s prisotnostjo nekaterih najboljših še-sterk naše dežele in Slovenije. Ne nazadnje pa gre tu omeniti odbojkarski turnir v Turjaku, katerega se je udeležilo, in nekatere z uspehom, več slovenskih goriških ekip.
Od 22. do 28. julija pa bo Gorica
MINIBASKET
Kontovel prvi
Pred kratkim se je končalo prvenstvo Plasmon v kategoriji minibasket.
V	skupini D je Kontovel nepričakovano a zasluženo zasedel prvo mesto na skupni lestvici. Prvo mesto je sad truda skozi celo sezono in tudi velike potrpežljivosti staršev, kar zagotavlja ŠD Kontovel tudi v nadalje še veliko košarkarskega veselja. Za u-speh je treba pohvaliti vse od starejših Sterni Aleša in Danieli Walterja do neizkušenih Baveliča, Bizjaka, Pečarja, Spadoni ja, Rupla in Budina.
V	naslednji sezoni bodo Gulič, Tomšič, Rebula, Emili in Ban nosili celotno breme ekipe. Uspeh ekipe je nagrada trenerju Perini ju, ki je poleg dobrega strokovnega dela znal ustvariti v ekipi tudi prijateljsko vzdušje.
REZULTATI
Kontovel - Servolana 58:45, Kontovel Breg 56:24, Kontovel - Bor 74:38, Kontovel - Suvič 107:8.
David
gostila prvi odbojkarski turnir za tro fejo mesta Gorica, ki ga pripravlja goriška pokrajinska uprava in na katerem bodo nastopile mladinske državne reprezentance (»under 17«) Belgije, Francije, Nizozemske, švedske in Italije. Gre vsekakor za pomembno pobudo, saj se bodo predstavili igralci, ki bodo čez nekaj let sestavljali ogrodje članskih ekip. Obenem bo go-riškim gledalcem dana možnost, da bodo prisostvovali igri nekaterih reprezentanc, ki so se v zadnjem obdobju prebile med boljše v evropskem merilu. Turnir se bo odvijal po »italijanskem sistemu«, vsak proti vsakemu.
V okviru turnirja pa bodo pripravili tudi nekaj obrobnih manifestacij. Med temi bo srečanje goriških odbojkarskih delavcev z vodstvom italijanske reprezentance ter prijateljska tekma med izbranimi vrstami Slovenije in Furlanije - Julijske krajine.
Peti memorial »B. Frandolič«
Prihodnji teden se bo v organizaciji KD »Kras« Dol - Poljane na občinskem prostoru v Doberdobu odvijal Memorial »B. Frandolič« turnir v moški in ženski odbojki. Memorial, ki je letos 5. po vrsti, je postal enako kot drugi turnirji na Goriškem že tradicionalen. Od štirih nastopajočih ekip na prvem turnirju so organizatorji skušali iz leta v leto razširiti število prisotnih ekip, in to jim je deloma tudi uspelo, tako da bi memorial dobil goriški značaj.
Tudi letos je predviden ogorčen boj za prva mesta, saj bo nastopila tako pri moških kot pri ženskah večina boljših goriških ekip.
Triathlon Ironmen-Troboj jeklenih. Ta-A	ko se imenuje no-
va športna discipli-na, ki je pred pri bližno sedmimi leti /TfcTfSVy pričela osvajati svet. Gre pravza-.H,ATHLON ' prav za serijo treh disciplin (kot pravi tudi ime) in sicer plavanje, tek ter kolesarstvo, ki jih mora atlet opraviti eno za drugo, brez odmora. Razdalja raznih disciplin je odvisna od posameznih organizatorjev, zmagovalec pa je tisti, ki porabi najmanj časa od starta v plavanju (prva disciplina) pa do cilja kolesarske tekme (tretja disciplina), štet je tudi čas vmesnih odmorov, zaradi česar sta tudi pomembni koliko časa atlet porabi za preobleko športnih oblačil in zmožnost, da se takoj po končani panogi že lahko proda na start naslednje.
Ta športna zvrst se je najprej pojavila v Ameriki, polagoma pia se je razvila še drugje in je pred tremi leti prekoračila Ocean, kjer je takoj našla številne privržence v Franciji, Angliji ter Belgiji. V naših krajih je ta disciplina poprijela prav v letošnji sezoni, ko bo avgusta na spo-redu pri Bohinju prvi »Troboj jeklenih« v Jugoslaviji, medtem ko bo led razbit tudi v Italiji septembra s prvim trobojem pri Rimu.
Zamejski Slovenci pa se lahko ponašamo, da imamo že sedaj »jeklenega trobojca« mednarodne vrednosti, ki je obenem tudi prvi italijanski atlet, ki je kdaj nastopil na mednarodnem tekmovanju v tej disciplini. Gre za Lonjerca Egona Renka, pred leti našega najboljšega srednjeprogaša (4T9”0 na 1.500 m) v vrstah Adrie, ki se je obenem ukvarjal tudi z plavanjem pri Triestini - nuoto ter kolesaril najprej pri Cotturju, sedaj p» .spet pri Adrii. Ima torej vse pogoje za nastop na tem tekmovanju. In res,
že novembra lani, je atlet pričel z resnimi pripravami na to tekmovanje, potem ko je bil povabljen na svoj prvi troboj celo v Ameriko.
S solidno osnovo se je odpravil čez Ocean in že 3. junija nastopil na mednarodnem troboju pri Washingtonu, kjer je med skupmo 600 nastopajočimi zasedel končno 82. mesto kot 2. Evropejec (za reprezentantom iz Belgije). Razdalje tekmovanja so bile naslednje: plavanje 3 km, tek 32 km, kolesarstvo 80 km. Skupno je Renko pxrabil 6 ur 9’, zaradi neizkušenosti pa je skoraj px>l ure zamudil med eno panogo in drugo, kar ga je stalo skoraj 50 mest. Renko pa se ni ustavil pri tem, saj je čez slabih pet dni že startal na drugem troboju, tokrat v kraju Troyes blizu Pariza, kjer je med 500 tekmovalci zasedel nadvse nepričakovano odlično 6. mesto kot prvi tujec ter ga je p» tekmi celo intervijuvala francoska televizija, kot veliko presenečenje, saj je npr. premagal francoskega tekmovalca, ki je že večkrat nastopil na svetovnem prvenstvu na Havajih. Razdalje na tem tekmovanju pa so bile: plavanje 1,5 km, tek 15 km ter kolesarstvo 50 km, za kar je pxrabil 3 ure 06'. Omenimo naj, da je obe tekmovanji oviralo slabo vreme, v Franciji p>a je voda (plava se v morju ali jezeru) imela samo 14 stopanj, kar je že opravilo prvo selekcijo.
Po teh rezultatih p>a Renko ne misli počivati, saj ga že prihodnji teden čaka troboj v Avstriji, na katerem bo seveda startal z večjo izkušenostjo ter drugačnimi cilji kot le skrb, da konča tekmo.
Z devetindvajsetletnim Egonom je tako iz majhne vasi Lonjer še enkrat izšel drug veljaven špx>rtnik po številnih kolesarjih ter atletih deželne ter državne vrednosti, kar priča o šport-nem duhu ter požrtvovalnostjo vaških atletov ter organizatorjev. (R.F.)
Namiznoteniška sezona končana
»Prešeren« presenetil
Na zaključnem pokrajinskem turnirju CSI za posameznike je »Prešeren« ponovno slavil, saj je Pavel Lipolis osvojil prvo, Umberto Acerbi p»a drugo mesto. Na turnirju sta nastopila po dva najboljša posameznika iz vsake ekipie, ki je nastopala v letošnjem pokrajinskem prvenstvu. S tem nastopom je mlada namiznoteniška sekcija Bora na najboljši način zaključila letošnjo sezono.
Obračun je zelo dober. V pokrajinskem prvenstvu je »Prešeren« nastopil z dvema ekipama, od katerih je »Prešeren B« osvojil končno prvo mesto. Do naslova so prišli z devetimi zaporednimi zmagami v regularnem delu prvenstva, potem po so slavili še v play offu, kjer so edini poraz doživeli s Fani Olimpio. Tako so mladi prešemovci v letošnji sezoni sla-
vili v trinajstih tekmah, le enkrat pia so morali priznati premoč nasprotnika. Svojo premoč so potrdili tudi na zgoraj omenjenem prvenstvu posameznikov.
Pohvaliti je treba tudi drugo ekipo »Prešerna«, katere poprečna starost je komaj 9 let. V prvenstvu so se požrtvovalno borili, zaradi svoje neizkušenosti pia niso mogli doseči boljših rezultatov, ki p>a bodo prav gotovo prišli v prihodnosti, če bodo igralci nadaljevali z delom enako zavzeto kot doslej.
V letošnji sezoni so barve »Prešerna« branili naslednji igralci: Pavel Lipxilis, Umberto Acerbi, Mitja Ru-stja, Borut Pertot (Prešeren B), Erika Drioli, Nataša Grbec, Michel Grbec, Lara Possega, Corrado Krt in Ingrid Marc (Prešeren A).	(G.R.)
obvestila
Ženski rokometni turnir na Škofijah
Burja zasluženo zmagala
Jadralni klub Čupa
prireja danes, 30. junija, ob 20. uri na društvenem prostoru v Sesljanskem zalivu DRUŠTVENI PRAZNIK.
Jutri, 1. 7., bo DRUŠTVENA REGATA za kajutne jadrnice. Start ob 10.30 pred Sesljanskim zalivom. Vpisovanje na društvenem prostoru do 9. ure. Na obe prireditvi so vabljeni člani, tečajniki in prijatelji.
Košarkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo v ponedeljek, 2.7. ob
20.30	seja odséka na stadionu »1. maj«. Obvezna prisotnost trenerjev in odbornikov.
ŠZ Bor
namiznoteniška sekcij'a F. Ptftšeren
vabi na poletne namiznoteniške igre vso mladino, rojeno v letih 1971 - 1976. Igre, ki bodo na stadionu »1. maj«, bodo trajale od 1. julija do 30. julija vsak dan od 8.30 do 12.30. Vpisnina
za cel mesec je 15.000 lir. Prijave sprejema Gabriele Rasen! po 20. uri. Telefon 745092.
Športna šola Trst vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi se želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za informacije čimprej obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304).
TRK Sirena
prireja od 23. do 29. julija jadralni tečaj na deskah. Tečajniki bodo lahko celo poletje vadili s klubskimi deskami. Vpisovanje vsak dan na sedežu kluba na zasutem zemljišču v Barkov-Ijali ali pa po telefonu na št. (040) 764263 po 21. uri.
ŠD Mladina
organizira rekreacijske treninge v namiznem tenisu s končnim turnirjem vsak torek in četrtek ob 19.30 v prostorih občinskega rekreatorija v Križu. Vabljeni!
V sklopu prireditev ob koprskih srečanjih je RK Burja na Škofijah izvedel mednarodni turnir ženskih rokometnih ekip, ki so se ga udeležili novi drugoligaš Novo mesto, republiška ligaša Intercommerce iz Umaga in
domača Burja, ter združena ekipa dveh italijanskih klubov G. S. Trst -Manzano (Videm). Slednja je nastopila namesto že prijavljene italijanske reprezentance, ki pa je nastop na Škofijah v zadnjem trenutku odpove-
dala zaradi spremenjenega razporeda tekem na predolimpijskem turnirju v Rimu. Kljub trenutno mrtvi rokometni sezoni in veliki vročim je bil turnir na kakovostni ravni, zmaga pa je zasluženo pripadla domači Burji,
. Rezultati - predtekmovanje : Burja -G. S. Trst-Manzano (Videm) 18:14 (7:8), Intercommerce - Novo mesto 12:20 (6:9).
Za 3. mesto: G. S. Trst-Manzano (Videm) - Intercommerce 12:20 (6:9).
G. S. Trst-Manzano (Videm) : Le-dovi, M. Clinaz 1, Nunin 5, S. Clinaz 1, Degano 5, Annese, Buccino.
Za 1. mesto: Burja - Novo mesto 20:17 (12:10).	Bojan Gluhak
Na sliki: ena izmed uspešno izvedenih akcij domače Burje v srečanju z gostinjami iz Trsta in Vidma.
Foto: ZDRAVKO PRIMOŽIČ
3 KRAT MUNDIAL
FI FA founded 1904____________S3Š3 RlldOlf
(16.)
Kosila je s tem konec, buča roma iz ust do ust, znova jo nalijejo, dokler družba ni polna zelenkaste tekočine. Napočil je čas sieste, ki ni samo za Špance, pač pa tudi Argentince sveti obred počitka v prvi popoldanski vročini.
Če se po sledeh junakov Karla Maya preselimo za dobrih tisoč kilometrov proti severu, se pokrajina dokaj spremeni, saj smo že na robu tropskega pasu. Tudi tu bomo sredi bodičastih kaktusov zasledili na čakri, manjši kmetiji, ali estancii, veleposestvu, samotnega gaucha, ki še vztraja pri tradiciji.
Od govedarja na jugu se gaucho severnih pokrajin v marsičem ločuje. Sredi lahko valovitega sveta, preraščenega s trnjem in grmičevjem se ne podi zgolj za govedom, pač pa strastno lovi zajce in lisice. Za lov ne potrebuje puške, dovolj so mu pasti in bolas, ki se ob spretnem metu zaplete med živalske noge in divjad podere na tla. Ukvarja pa se tudi z lovom na ptice, ki si na izsušenih drevesih pletejo gnezda iz trnovih vejic in suhe trave.
Središče tega predela je Salta, ubožna zemlja, polna kamenja in bodičastega grmovja. Pred trni se gaucho
zavaruje z nožniki — še najbolj podobni slonovim u-hljem — iz surovega, neudelanega telečjega usnja. Nožniki so tako široki, da pred kaktusovimi bodicami ne branijo le jezdečevih nog, pač pa deloma tudi konja.
Gaucho iz okolice Salte se od kolege z juga loči tudi v oblačilu. Poleg tipičnih črnih hlač in bele srajce nosi rdeč pončo, simbol Salte. Konj je tu še dalje množično prevozno sredstvo, tako da imajo ponekod celo nedeljske maše na odprtem, na katerih verniki sledijo pobožnosti s konjskih sedel. Neke vrste konjski »drive in« torej.
Salta postaja iz leta v leto bolj vinogradniška pokrajina, saj se že kosa z bolj renomirano Mendozo. Trte so seveda evropskega izvora in vse kaže, da so tudi naše sorte našle v okolici Salte kar se da ugodno podnebje in zemljo. Nastajajo pa tudi novi križanci, torej nove, pristno argentinske sorte. Med temi bi omenili »Cabemet-Sauvignon«, pri katerem je Sauvignon izgubil le barvo, ohranil pa vonj in okus. To je vino, ki čudovito zaliva tako asado, kot sladkovodno ribo »Gran Uaranà«, ki jo dokaj neobičajno polnijo pred pečenjem z narezanimi lovkami kalamarov, nakar pa jo polijejo s topljenim francoskim pikantnim sirom rockefordom.	Še	nekaj	sto_, kilometrov pro-
ti severu in že smo v pravem tropskem progozdu na tromeji Argentina - Brazilija - Para-gvaj. Spet nova razsežnost bo-■	■	gate,	neobdelane zemlje, kjer
A 14 A	■	raste	vse trikrat hitreje kot dru-
B MIA H	god,	kjer so neskončni nasadi
čaja mate, topol in borovcev za papir, najdbišča dragih in pol-dragih kamnov.
Najsevernejša argentinska pokrajina Misiones je torej svet zase, tako zaradi naravnega okolja in slovitih slapov Iguazù (po naše Velika voda), kakor tudi zaradi edinstvenega poskusa jezuitov, ki so sredi 16. stoletja uredili samoupravno indijsko republiko.
Če bi bili slapovi reke Iguazù ob pomembnejši turistični cesti, deželi z razvitim prometom, ne pa v odročnem južnoameriškem pragozdu, bi že zdavnaj presegli vse rekorde slovitejših Niagarskih slapov.
Toda odročnost ima tudi svojo pozitivno stran. Obiskovalcev, ki so pripravljeni na skoraj triurno vožnjo z letalom iz Buenos Airesa ali Rio de Janeira, ni mnogo, čeprav slapove v zadnjem času turistične agencije uvrščajo v svoje programe potovanja po Braziliji, kar seveda pri Argentincih vzbuja vročo kri, češ Brazilci si lastijo našo najpomembnejšo turistično atrakcijo. Tako so slapovi in okolica ostali skoraj nedotaknjeni.
Argentinska Sagra z usadom — na žaru pečenim mesom
Naročnina Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za /oseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 din, za organizacije m podjetja mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm
Poštni tekoči račun to Itolljo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II nad telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 - Osmrtnice, zahvale in sožalja po formala Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
ML	dnevnik
30. junija 1981
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
izdaja LJZTT m tiska Trst
član italijanske j zveze Časopisnih [ založnikov FIEG
V SZ razsajal orkan:
Protest proti salvadorski diktaturi
tisoč smrtnih žrtev?
MOSKVA — V sovjetskem glavnem mestu se širijo govorice, po katerih naj bi orkan, ki je 9. junija pustošil na obsežnem področju severno od Moskve, povzročil okrog tisoč mrtvih in ogromno gmotno škodo. Prizadel naj bi velik del Čuvaške republike in pokrajine Gorki, Kalinin, Kostroma, Jaroslavi ter še zlasti okolico industrijskega središča Ivanovo. Tu naj bi do tal porušil naselje dakij, se pravi podeželskih počitniških hiš, in povzročil tudi veliko število smrtnih žrtev. Po nesrečnem naključju je do orkana prišlo, ko se je v naselju nahajalo veliko ljudi. 9. junija je bila namreč sobota.
Sovjetski uradni viri so tedaj poročali, da je več ljudi zgubilo življenje, niso pa objavili točnega števila. Da je pa šlo za nesrečo večjih razsežnosti, je bilo mogoče razbrati iz dejstva, da je osrednji sovjetski dnevnik »Pravda« nekaj dni po pustošenju orkana objavil sožalje centralnega komiteja KP SZ ter ministrskega sveta, kar se redkokdaj zgodi. Kljub temu pa je Jtežko ugotoviti, koliko se osnovane govorice o tisoč mrtvih.
T, „utomr-
WASHINGTON — Na sliki vidimo množičen in slikovit protest demokratov pred washingtonskim hotelom, kjer je zloglasni voditelj salvadorske skrajne desnice Roberto d’Aubuisson imel tiskovno konferenco. »40.000 mrtvih je že bilo, koliko jih še bo?«, piše na krsti.
Partizani narodnega osvobodilnega gibanja Farabundo Marti so medtem nedaleč od San Salvadorja za nekaj časa zasedli največjo hidroelektrarno v državi pri kraju Cerron Grande in jo po likvidaciji najmanj 60 vojakov in ranitvi nadaljnjih 20 zapustili. Predvčerajšnjim so v zasedi uničili med Ilobascom in San Isidrom kar celo stotnijo. Za oba teroristična napada so javno prevzeti odgovornost prek lastne radijske postaje.
Reynaldo Bignone spet na prostosti
BUENOS AIRES — Vojaško vrhov no sodišče je dalo izpustiti iz zapora bivšega argentinskega predsednika gen. Reynalda Bignoneja, ki je bil štiri mesece zaprt pod obtožbo krutega zatiranja nasprotnikov prejšnjega fašističnega režima. Vest o tem je vzbudila silno ogorčenje v tukajšnjih demokratičnih krogih in človekoljubnih organizacijah, kjer so jo komentirali takole: »Edini cilj tako imeno vane vojaške pravice je prikrivati vojaške zločine«. Bignone ju bi mora lo soditi civilno sodišče, toda novi državni poglavar Alfonsin je odredil, da morajo akterji vojaške represije pod diktaturo pred vojaško sodišče.
Njuna izvajanja na tiskovni konferenci v Londonu treba jemati sila previdno
Sovjetska dezerterja o razmerah v Afganistanu
LONDON — V blokovski logiki je medsebojno blatenje nadvse priljubljen šport, a ne eni in ne drugi ne storijo ničesar, da bi kaj takega preprečili. Še več, obe supersili se skoraj trudita, da bi nasprotniku dala najboljše argumente za žolčne napade. Pri tem seveda potegne zaradi precejšnje doze naivnosti in zaverovanosti v nezmotljivost realnega socializma še najkrajši konec prav Sovjetska zveza, kljub temu da ni nič večja grešnica od svoje ameriške nasprotnice.
V tej logiki je treba oceniti tudi nedavno londonsko tiskovno konferenco dveh sovjetskih dezerterjev, ki sta se požvižgala na »bratsko in inter-nacionatistično pomoč afganistanskemu ljudstvu« in sta se raje izognila ognjenemu metežu. Njuna
pričevanja o pokolih nemočnega afganistanskega prebivalstva, žena in otrok bi bilo treba sprejeti s precejšnjo mero previdnosti in dvomov. A po vseh dosedanjih izkušnjah okupacijskih enot, je popolnoma jasno, da se tudi sovjetske poslužujejo zloglasne nemške strategije o »požgani zemlji«.
Toliko bolj to velja za Afganistan, kjer je ksenofobija atavična značilnost prebivalstva, ki so jo na svoji koži že občutili britanski zavojevalci.
Pričevanja 21-letnega Igorja Rikova in 20-Iet-nega Olega Hlana so torej lahko še resnična. Oba dezerterja zatrjujeta, da sta se odločila za »izdajo« svoje domovine, potem ko sta bila priča številnim pokolom po afganistanskih vaseh. Že odkritje navadnega puškinega naboja je bila za
sovjetske častnike dovolj, da so vse moške v vasi postrelili, ženske in otroke pa pokončati z ročnimi bombami.
Seveda pravoverni sovjetski državljani ne bodo verjeti v taka pričevanja, njihovi vojaki so navsezadnje intemacionalistični borci. Pri bolj razgledanih pa bo črv dvoma pričel razjedati njihovo neomadeževano prepričanje, saj se bodo spominjali srhljivih prizorov, ki so jih ameriška in zahodna televizijska omrežja pošiljala iz vietnamske vojne, o Afganistanu pa na svojih ekranih vidijo le idilične prizore bratstva in prijateljstva, krste pa, ki prihajajo v Sovjetsko zvezo, zgovorno dokazujejo, da je vojna precej bolj umazana.
Prvi seksi telefon v Italiji
Pobudo sprožil v /urinu bivši smučarski učitelj
RIM — Zakaj je seks v Italiji venomer bil tako pomemben? Tega pravzaprav nihče še ni znal dodobra objasniti, marsikdo pa je problem primerjal s kvadraturo kroga, kot nam poroča Ilija Mimica. Bivši smučarski učitelj v najbolj mondenih zimskošportnih središčih Apeninskega polotoka Aldo Goglio si s tem vprašanjem gotovo ne beli glave in kot praktičen možakar se je omejil na izkoriščanje »konjunkture«: z vadbo nespretnih smučark in smučarjev ni toliko zaslužil, da bi si z rož'carni postlal prihodnost, pa si je omislil nov, svojevrsten posel: uvedbo »seksi telefona«.
S prihranki, ki tudi niso bili drobiž, si je kupil malo telefonsko centralo, odštel primerno vsoto za posebno telefonsko številko, nato pa nagovoril tri svoje prijateljice, naj pristopijo k njegovim poslom. Ime jim je Luana, Serana in Samanta. To so seveda izmišljena imena, ni pa izmišljeno, da gre za resne in omožene lepotice blizu 30 let. Resne so, v kolikor omožene, drugače pa so temeljito izučene v veščinah rafinirane obrti erotičnega gostobesedja. In ničesar drugega otipljivej-
šega, vsaj v tem primeru ne, kot sveto zatrjujejo tisti, ki jih osebno poznajo.
Seksi telefon deluje zaenkrat sila zapleteno, gotovo ne tako kot v Las Vegasu, je rekel Goglio, kjer imaš seksi telefon za vsakim vogalom. Najprej moraš po pošti poslati na določen naslov naročilnico, ki jo izrežeš iz te ali one specializirane revije, z njo pa posebno šifro kot osebni prepoznavni znak in še 20.000 lir navrh. Nekako po šestih dneh lahko potem zavrtiš Gogliovo telefonsko številko: nekaj sekund moraš počakati, da na drugi strani kabla preverijo tvoje podatke in to, če si ali nisi polnoleten (da ne bi prišlo do kakšnih mladoletniških travm), končno pa se prične sladki razgovor na daljavo, o katerem vedo povedati, da je visokonapetosten. Naročiš se lahko na 10, lahko pa tudi na 20 ali 30 minut besednega seksa.
Ko so za vso zadevo izvedeli novinarji, se je glas o seksi telefonu razpasel kot epidemija. Značilno je, da se tega telefona poslužujejo predvsem ljudje izven Turina, meščanov je očitno strah, da ne bi kdo prišel na sled »pregrehi«.
miki muster: Trije hribolazci
(15-)	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
IEPCAV 3E STRUPENO MR'
OPTEVA. MOGOČE 1E DOV 3 SIROV, DA SE SPUSTIVA Po r
sir

TRDONZA ZL PREPLAVAL 3EZEPO PO DOLGEM IN POČEZ,PA NI NAŠEL NO* BENE PAZI »OKI
.	>lt
1RRR'. NIČESAR NE “
"BRCU' NIČESAR NI 1 NAJDEM. MORAI BOM PBEIS-"
Tiporočanto
HOTEL - RESTAVRACIJA
KRAS
Pri Božotu
REPENTABOR 1 - Tel. 227-113
GOSTILNA
Sardoč
Prečnik 1/B	Telefon: 200871
GOSTILNA
“3U $occiaforea
pri RUDIJU
specialiteta: cmoki in srnjakov golaž
Vižovlje 1 — Telefon: 299258
GOSTILNA
»PRI POŠTI«
LILIANA BONTEMPO
Bedra - Divjačina - Kuhana govedina - Sveže ribe - Veliki krofi
BAZOVICA - Ul. I. Gruden 56 - Tel. 226-125
RESTAVRACIJA
Locanda
Diario
. z ^ vse tradicionalne jedi... r‘ in za rafinirane okuse
žabe - žabe - žabe polži - polži - polži
DRAGA 22 - Tel. 228-173 SOBE - VRT - BAR - PARKIRIŠČE ZAPRTO OB TORKIH	POROČNA KOSILA