PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi /i ri o *• A.bb. postale I gruppo “ t^iCIlfl 4U IlF Leto XXn. St. 275 (6562) TRST, torek, 29. novembra 1966 NEURADNI mDI POKRAJINSKIH^ VOLITEV_ V TRŽAŠKI POKRAJINI KD 30,96 odst. (prej 33,19), KPI 22,3 (23,09), PSU 12,15 (13,05), PL111,12 (11,17), MSI 9,39 (10,48), Ind. 4,49 (2,06), SS 3,4 (3,35) PSIUP 2,16 odst. (1,25), PRI 2,32 (1,96) - Izidi občinskih volitev v Trstu še niso znani v celoti - Ponovna komisarska uprava v tržaški pokrajini? - V pokrajini Massa Carrara se stanje po volitvah ne bo bistveno spremenilo RIM, 28. — Niso še znani vsi dokončni podatki o izidu volitev v dva pokrajinska sveta in v 309 občinskih. Na drugem mestu objavljamo podatke o izidih v tržaški pokrajinski svet, tukaj pa podatke o izidu volitev v pokrajinski svet v Massi Carrari: KD 37.344 (31.5 odst. 8 sedežev), PSU 22.057 (18.6 — 5), PRI 12.350 (10.4 — 2), KPI 28.963 (24.5 — 6), PSIUP 9168 (7.7 - 2), PLI 3418 (2.9 — 0), MSI 5193 (4.4 - 1). Prejšnje pokrajinske volitve 11. novembra 1962: KD 36.705 (31.2 odst. - 8 mest), PSI 23.357 (19.9 — 5), PSDI 7816 (6.6 — 2), PRI 11.332 (9.6 — 2), KPI 26.701 (22.7 — 6), PLI 3100 (2.6 — 0), PDIUM 1636 (1.4 - 0), MSI 4794 (4.1 — 1), neodvisni 2275 1-9 - 0). Do sedaj sta znana samo dva komentarja nedeljskih volitev. Preti Pravi, da ni mogoče narediti za celotno državo veljavnih zaključkov, zlasti pa ni mogoče delati zasluž- kov za PSU, češ da gre za stranko, ki se je tik pred pričetkom volilne kampanje šele združevala. Tajnik KD Rumor je optimist in trdi, da volitve potrjujejo, da KD napreduje, ali pa da je utrdila svoje prejšnje pozicije. Glede Trsta pa pravi, da je KD v bistvu ohranila svojo silo, kljub ostrim napadom vseh opozicij. Volilna udeležba ni zabeležila večjih sprememb. V 309 občinah je volilo 1.221.297 volivcev od 1.386.349 vpisanih ali 88,1 odstotka. Na prejšnjih občinskih volitvah je glasovalo 87,5 odstotka volivcev. V obeh pokrajinah, kjer so volili tudi pokrajinski svet (Trst in Massa Carrara), pa je volilna udeležba dosegla 90,5 odstotka, medtem ko je bila na prejšnjih volitvah 89,8-od-stotna. Volilna udeležba se je torej na splošno rahlo dvignila, kar pa ne velja za Trst, kjer se je znižala. Volitve so povsod potekale v redu brez pomembnejših incidentov ali zapletljajev in je povsem normalno poslovalo 2.133 volilnih se- dežev v 330 prizadetih občinah, kjer so volili za obnovitev 309 občinskih in dveh pokrajinskih svetov. Iz teh številk izhaja, da je šlo sicer za važne in zanimive volitve, vendar pa da na osnovi tudi dokončnih in popolnih podatkov ne bo mogoče točneje oceniti politične opredelitve prebivalstva, saj gre za premajhno število volivcev, da bi lahko napravili končno oceno. Med volilnimi cvetkami je treba zapisati, da je Marisa Allasio, sedaj grofica Calvi Di Bergolo, na volitvah zmagala, ker je lista levega centra, na kateri je kandidirala, prejela 162 glasov, medtem ko je levičarska lista dobila le 115 glasov. Marisa bo menda odbornica za finance, govorilo pa se je tudi o možnosti, da postane županja. Drugače pa je v javnem življenju popoln zastoj, ker je pozornost usmerjena predvsem na izid delnih upravnih volitev. V poslanski zbornici je bila manj važna razprava ........................................................n,ll„„l|„ll||||||lllliu,m.. PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE V SFRJ Dve novi hidrocentrali pristanišče Ploče in rudnik Sasa Odkritje spomenika Prežihovemu Vorancu - Številna visoka odlikovanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Jugoslovani kot vsako leto tudi letos praznično Proslavljajo dan republike 29. november. Za člane mnogih delovnih kolektivov, ki so že prej oddelali današnji dan, se je praznovanje Pričelo že v soboto, za tiste, ki ob sobotah ne delajo, pa celo že v petek popoldne, kar jim je omogočilo. da izkoristijo petdnevni odmor za potovanje v inozemstvo. Tako so mnogi Ljubljančani, Zagrebčani, Beograjčani in prebivalci drugih mest odpotovali v Italijo, na krož-na potovanja v Budimpešto, Prago m na Dunaj, v Zahodno Nemčijo, v Istanbul, v Grčijo in druge kraje- Ljubitelji zimskega športa, posebno v Sloveniji, so izkoristili prvi sneg in se podali na snežne terene. Letošnji praznik republike je bil obeležen tudi z novimi dosežki delovnih ljudi Jugoslavije. Poleg drugih manjših objektov sta bili spuščeni v obrat dve veliki hidrocentrali: Senj (1,1 milijarde Kw ur toka) in Bajina Bašta na Drini 1,6 milijarde kW ur), odprt je promet po novi normalnotimi progi Sara-jevo-Ploče, uradno je bilo odprto novo pristanišče Ploče, katerega Najnovejši Jakčev portret maršala Tita lUllllllllllipilllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiiiiitiiititllllfllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIItlllllllllflllll PRVIČ PODELJENE NAGRADE AVNOJ Dvanajst nagrajencev med njimi: Krleža in Colakovic Ostali so: Tavčar, Kogoj, Lubarda, Augustinčič, lladzi, Koneski, Mujezinovič, Savič, Todorovič, Žeželj BEOGRAD, 28. (Tanjug) — Odbor za nagrado AVNOJ je izbral prve dobitnike nagrade ' AVNOJ na seji, ki je bila 18. hov. v zvezni skupščini. Odbor je nagrajence izbral na podlagi obrazložitev pred-žgancev in mnenja štirih komisij ter upošteval vse predloge, id jih je odbor dobil do 31. avgusta 1966. Dobitniki nagrade AVNOJ Za leto 1966 za ustvarjanje in delo, ja je splošnega pomena Za razvoj socialistične federativne republike Jugoslavije so: akademik Anton Augustinčič v kiparstvu; družbeni delavec in književnik Rodoljub čolakovič v književnosti; akademik prof. dr. Jovan Hadži v biologiji (zoologija); akademik prof. dr. Fran Ko-9oj v medicinskih vedah (dermatologija in venerologija); prof. Blažo Koneski v filoloških vedah (makedonski jezik) ; akademik Miroslav Krleža v književnosti; akademik Petar Lubarda v Mikarstvu; akademski slikar Ismet Mu-• jezinovič v slikarstvu; akademik prof. dr. Pavle Sa-| vič v fizikalnih vedah; akademik prof. dr. Alojz Tavčar v kmetijskih vedah; akademik prof. dr. Kosta Todorovič v medicinskih ve-tah in prof. ing. Branko žeželj v tehniških vedah. Slovesna Izročitev nagrad bo na seji odbora za nagrado AVNOJ 6. decembra 1966. Predsednik odbora za podelitev nagrade AVNOJ Josip Vidmar je ob izbiri nagrajencev za nagrado Avnoja, ki jo letos prvič podeljujejo, izjavil uredniku Tanjuga, da je «treba videti v nagradah zavest in voljo najše družbe, ki poudarja in daje priznanje velikim znanstvenim in umetniškim dosežkom naših ustvarjalcev». Josip Vidmar je potem pojasnil, da se je «odbor zavedal resnosti in odgovornosti svojega dela, zato je pozval vse akademije, univerze in vsa umetniška in znanstveno strokovna združenja, naj predlagajo imena tistih kulturnih delavcev, ki se jim zdijo primerni, da bi bili dobitniki tega najvišjega priznanja v naši državi». Zaradi pripravnosti pri delu je moral odbor seveda predlagati in določiti skrajni rok, 31. avgust. «Predlogov, ki so prišli po tem, datum, odbor niti ni mogel upoštevati, če je teh predlogov,» je dejal Josip Vidmar, ((kolikor se spominjam, sploh kaj bilo.» Odbor je predloge razporedil po delovnih področjih kandidatov in ustanovil ustrezne komisije, za katere je imenoval pristojne strokovnjake, katerim je zaupal ocenitev opravičenosti ali neopravičenosti predloga. ((Komisije, katerih predsedniki so bili člani odbora za podelitev nagrade Avnoja, so svoje delo dobro opravile in njihove končne predloge je odbor po ponovnem pretresu, potrdil in sprejel,» je rekel Josip Vidmar in dodal, da je odbor za vsakega dobitnika napisal posebno obrazložitev. skupna zmogljivost bo, ko bodo končani vsi objekti, 5 milijonov ton prometa letno, v Makedoniji je pričel delovati novi rudnik jeklene in cinkove rude «Sasa». Hidrocentralo Bajina Bašta je spustil v pogon osebno predsednik republike maršal Tito, ki je ob tej priliki obiskal tudi Titovo Užice in Cačak. Na slovesnosti v Bajini Ba-šti je med drugim govoril tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, ki je dejal, da bodo konec leta 1970 pričele delovati nove elektrarne, ki bodo dale Jugoslaviji novih 24 milijard KW ur toka. S tem se bo proizvodnja električnega toka v Jugoslaviji povečala za nad 40 krat v primeru s pred vojno. Ob dnevnu republike in 25. obletnici vstaje je predsednik republike odlikoval z raznimi odlikovanji 36 delovnih in družbenih organizacij, med njimi postajo gorske reševalne službe v Kranju in 8352 državljanov. Predsedniku republike so brzojavno čestitali ob prazniku republike najvišji zastopniki vseh republik, številni delovni kolektivi in mnogi inozemski državniki. LJUBLJANA, 28. — V Sloveniji so na praznik 29. novembra odprli tri nove osnovne šole in odkrili spo. menik Prežihovemu Vorancu v Ravnah na Koroškem. B. B. Kongres KP Madžarske BUDIMPEŠTA, 28. — Danes se je začel deveti kongres madžarske komunistične stranke. Navzoč je tudi prvi tajnik KP SZ Leonid Brež-njev. Kongres se je začel z govorom predsednika madžarske vlade Kallaia. Sledilo je poročilo prvega tajnika KP Madžarske Janoša Kadar ja. Kadar je obsodil kitajske voditelje zaradi njihove protisovjetske in razbijaške politike ter je pozval vse komunistične stranke, naj se zberejo na svetovni konferenci, da bi razpravljale o tej zadevi. Kadar je v svojem poročilu izjavil, da so kitajski voditelji organizirali gibanje «rdečih gardistov,)) da «udarijo po nasprotnikih njihovih zgrešenih stališč.« Kadar je poudaril, da to, kar se dogaja na Kitajskem, ne sme veljati za navadno notranje politično vprašanje kitajske komunistične stranke. Izjavil je dalje, da je izolacija razbijačev vedno večja ter da so se napori za enotnost okrepili. Madžarska delavska socialistična stranka, je zaključil Kadar, odobrava zamisel konference, ki naj okrepi in razširi našo enotnost in našo strnjenost. Želimo enotnost akcije, v prvi vrsti pri pomaganju Vietnamu in na splošno v borbi proti našemu skupnemu sovražniku imperializmu. Ne gre za izobčenja. Želimo se posvetovati in združiti v skupni borbi proti imperializmu z vsemi revolucionarnimi strankami in z vsemi naprednimi silami in seveda tudi s kitajsko komunistične) stranko in z albansko delavsko stranko. Toda če bodo voditelji teh dveh strank v celoti odbili ta poziv, se gibanje mednarodnega delavskega gibanja ne bo smelo u-staviti in niti ne neskončno čakati na sklicanje razširjene konference. Vse stranke so mnenjk, da je dozorel čas za marksistično in leninistično analizo položaja, ter se bodo morale sestati in sprejeti zaključke o skupnih nalogah, ki jih bo treba izvesti v sedanjem položaju«. posvečena odgovorom na vprašanja poslancev. Govorili so o premostitvi kanala pri Messini, kjer se je promet občutno razvil in bo z dograditvijo avto cest še večji. Tiskovni urad predsednika republike je sporočil, da je predsednik republike na osnovi člena 59 ustave imenoval za doživljenjskega senatorja prof. Vittoria Velletto za njegove visoke zasluge na socialnem področju. Valetta je sedaj tudi častni predsednik FIAT. Delni izidi občinskih volitev v Trstu Volilni izidi za tržaški občinski svet na osnovi 330 od 361 volišč: KPI 34.355 PLI 21.023 MI PSU PSIUP MSI KD SS PRI PDIUM UNE UT Bele 7.521 21.224 3.615 16.676 54.704 4.582 3.852 1.283 912 2.322 4.074 Kitajska in OZN _ _NEW YORK, 28. — V glavni skupščini OZN se je danes nadaljevala razprava o kitajskem predstavništvu. Irski predstavnik je izjavil, da njegova vlada želi, da bi LR Kitajska bila zastopana v OZN, toda ne želi izključitve Čangkajškovih predstavnikov. Predstavnik Haitija je sporočil, da bo glasoval proti albanski resoluciji. Ni se pa izrekel o italijanskem predlogu. Avstralski predstavnik se je izrekel proti sprejemu Kitajske in je napovedal, da bo glasoval proti albanski resoluciji. Prav tako je izjavil, da ne vidi nobene potrebe nadaljnjega proučevanja, kakor predlaga italijanska resolucija. Indonezijski predstavnik je izjavil, da njegova vlada podpira zahtevo, naj mesto, ki ga zavzema Formoza, prevzame pekinška vlada. Japonski predstavnik pa je podprl italijanski predlog. Novozelandski predstavnik Je podprl italijanski predlog. Delegata Cejlona in Malezije sta zavrnila možnost dveh kitajskih držav. Britanski delegat pa je sporočil, da bo glasoval za albansko resolucijo ter za ameriško resolucijo, ki zahteva dvotretjinsko večino. Na jutrišnji seji bodo glasovali o predloženih resolucijah. Madžarska-ZDA BUDIMPEŠTA, 28. — Madžarska tiskovna agencija javlja, da sta madžarska in ameriška vlada sklenili povišati na stopnjo veleposlani- štva svoji diplomatski predstavništvi v dveh prestolnicah. Po dogodkih leta 1956 na Madžarskem sta ameriško predstavništvo v Budimpešti in madžarsko predstavništvo v Washingtonu vodila odpravnika poslov. Kozirev pomočnik zunanjega ministra MOSKVA, 28. — Bivši sovjetski poslanik v Rimu Semjon Kozirev je bil imenovan za pomočnika zunanjega ministra. Kozirev ima 59 let, študiral je pravo, diplomatsko kariero pa je začel leta 1939. Za poslanika v Italiji je bil od leta 1957 do 1966. še prej je bil svetovalec poslaništva v Veliki Britaniji, poslanik v Egiptu in glavni tajnik sovjetskega zunanjega ministrstva. Z njegovim imenovanjem je število pomočnikov zunanjega ministra na-rastlo na osem. Volivci Glasovi Bele glasovnice Veljavni glasovi STRANKE KPI PLI MI PSI.PSDP PSIUP KD MSI PRI PDIUM UNE 1966 Pokrajinske 27. novembra 233.806 214.656 11.320 203.336 Glasovi % 45.344 22,30 23.221 11,12 9.129 4,49 24.710 12,15 4.383 6.917 62.957 19.102 4.708 2,16 3,40 30,96 9,39 2,32 1.585 1.280 0,78 0,63 1964; Pokrajinske 22. novembra 231.055 213.313 208.684 Glasovi % 48.186 23,09 23.306 11,17 4.310 27.244 2,06 13,05 2.615 1,25 7.000 3,35 69.266 33,19 21.866 -10.18 4.094 1,96 797 0,38 1960 Pokrajinske 6. novembra 230.581 211.464 206.862 Glasovi % 46.903 22,67 6.920 3,35 4,970 2,40 25.219 12.55 4.794 2.32 70.986 34,32 28.238 5.580 13,63 2,70 Na volitvah leta 1964 in 1960 sta PSI in PSDI nastopili na volitvah ločeno. PSI je leta 1964 dobila 11.190 glasov, ali 5,36 odst., leta 1960 pa 11.105 glasov, ali 5,73 odst.; PSDI pa je leta 1964 dobila 16.054 glasov, ali 7,69 odst., leta 1960 pa 14.114 glasov ali 6,82 odst PO SPORAZUMU V BONNU Številni protesti socialnih demokratov proti sporazumu o veliki koaliciji» Danes bosta parlamentarni skupini obeh strank sprejeli dokončen sklep - Demonstracije študentov v Berlinu - Vzhodnonemški tisk obsoja socialne demokrate BONN, 28. — Kandidat za kanclerja Kiesinger je izjavil, da bodo dokončni sklep o veliki koaliciji s socialnimi demokrati sprejeli jutri. Za jutri sta namreč sklicani parlamentarni skupini socialnih demokratov in demokristjanov. Glavni organi socialdemokratske stranke pripravljajo priporočilo o veliki koaliciji, ki ga bodo predložili parlamentarni skupini. Tiskovni urad socialdemokratske --------------- stranke je otJjavil izjavo, s katero brani socialdemokratske voditelje pred obtožbo, da niso imeli zaupanja vase in da so zaradi tega opustili zamisel koalicije z liberalci. Izjava poudarja, da liberalna stranka ne more niti zaradi svoje strukture niti zaradi svoje številčne moči, dati zanesljivih jamstev za sodelovanje v parlamentarnem delu. Zatem opravičuje tiskovni urad sklep o povezavi z demokristjani in pravi, da «za socialne demokrate ne gre samo, da se določi kancler, temveč da se ustvari stalna večina v Bundestagu«. Predsednik Bundestaga Gersten-meier je sporočil, da so na današnji seji demokristjanske parlamentarne skupine mnogo govorili o volilni reformi. Zanikal je govorice, da bi eventualno on prevzel mesto Kiesingerja kot predsednik deželne vlade za Baden-Wuertemberg. Včeraj je socialdemokratska parlamentarna skupina razpravljala vso noč in je sprejela naslednji sklep: 1. Parlamentarna skupina se strinja, naj delegacija socialdemokratske stranke nadaljuje pogajanja za sestavo koalicijske vlade z demokristjani. 2. Delegacija bo morala poročati v torek o načrtih organske strukture in o sestavi vlade. Odobritev teh načrtov bo prvi pogoj za izvolitev prihodnjega zvez- nega kanclerja. Zvedelo se je, da je bila debata zelo živahna. Za veliko koalicijo se je izreklo približno 60 do 70 odstotkov članov parlamentarne skupine, medtem ko so se drugi izrekli proti tej koaliciji. Zlasti so mnogo diskutirali o udeležbi Straussa v vladi. Mnogi poslanci so ugovarjali tudi proti Kie-singerju zaradi njegove pripadnosti nacistični stranki od leta 1933 do konca vojne. Med sejo je parlamentarna skupina dobila več sto protestnih brzojavk proti sklepu o sodelovanju z demokristjani. V Hanovru sta se vodstvi deželnih federacij demokristjanov in so. cialnih demokratov izrekli za veliko koalicijo. V zahodnem Berlinu so mnenja, nj hi prevzel mesto za-hodnoberlinskega župana Heinrich Albertz, ko bo Brandt zapustil to mesto, ker se bo vključil v novo vlado. V Bonnu je vodstvo demokri-stjanske stranke soglasno odobrilo načelo velike koalicije s socialnimi demokrati. Georg Kiesinger pravi v intervju, ju listu «Bild Zeitung«, da bodo morali tako demokristjani kakor socialni demokrati deloma spremeniti svoje stališče v okviru nove koalicije. «Stranki, poudarja Kiesinger, sta bili do sedaj druga proti drugi, vsaka na drugi strani barikade. Jasno je, da bo za mnoge težko pozabiti to in začeti skupno iiiiiimiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,|,i,,I,lll|,„l,ll|„II|,|„||l„„„ll„,,|,|„|ll,,l,||l|,|||,m|IIIm||l||||||,|l|l||||||||||||m)|||||||||||||||||||||| NAPETOST NA SREDNJEM VZHODU Protislovne govorice o prihodu Saudovih čet v Jordanijo Govori se tudi o možnosti nastopa ameriškega ladievja Jordanska vlada pa zatrjuje, da je vse mirno in normalno DAMASK, 28. — Včeraj je sirska tiskovna agencija javila, da so vojaki Saudove Arabije prišli v Jordanijo, da ((zaščitijo Huseinov režim«, ter so zavzeli položaje v nekaterih krajih na jugu države. V Jordaniji pa so te trditve zanikali. Sirski tisk pravi tudi, da je v Arna-nu izbruhnil upor proti kralju Huseinu, ki se širi na vzhodni breg reke Jordan. V Nablusu, Hebronu in v drugih krajih so se palestinski Arabci baje uprli z orožjem proti Huseinovemu režimu. Nad glavnimi centri letijo vojaška letala, da bi ustrahovala prebivalstvo. Predsednik jordanske vlade Tel ni hotel na današnji tiskovni konferenci komentirati trditve o prihodu vojakov Saudove Arabije v Jordanijo. Prav tako ni hotel povedati, ali so ZDA in Velika Britanija obljubile pomoč kralju Huseinu. Trdil je, da so za zadušitev neredov proti vladi uporabili samo stoti del vojakov. Trdil je, da je med neredi zgubilo življenje pet oseb. Dalje je Tel trdil, da so nerede izkoriščali ((komunisti in agitatorji organizacije za osvoboditev Palestine (OLD). Dalje je izjavil, da se Jordanija popolnoma strinja z zamislijo o Palestini kot narodnega telesa, toda ((obsojamo tiste o-portuniste, ki se poslužujejo OLP za prevrat in ki škodujejo borbi za pravice Palestincev«. Uradno pa so javili, da bodo vse šole na zahodnem delu reke zaprte do novega ukaza. V Damasku piše Ust «A1 Baas», da ((sionistične sile, ki se povezujejo z Jordanskimi silami, streljajo na demonstrante v Jeruzalemu«. Na ukaz sirske vlade se je danes ustavil za eno uro ves promet v Siriji «v znak žalovanja za mučenike, ki so padli pod svincem jordanskih oblasti«. V vseh sirskih šolah so prve ure pouka posvetili obrazložitvi ((kolonialističnih zarot, ki se pripravljajajo proti Jordanskemu ljudstvu«. V Jeruzalemu je predsednik izraelske vlade Levi Eškol po današnji seji izjavil, da je resolucija varnostnega sveta OZN, ki obsoja Izrael zaradi napada na jordansko ozemlje, ((enostranska ter ne krepi sta- bilnosti in miru na Srednjem vzhodu«. Dodal Je, da se večina članov varnostnega sveta ni zmenila za vzroke napetosti na meji z Izraelom. Pripomnil je: ((Dokler ne bo hotel varnostni svet sprejeti učinkovitih ukrepov proti napadu, ima napadena država v skladu z listino OZN pravico in dolžnost sprejeti potrebne ukrepe za obrambo in varnost. Izrael, je zaključil Eškol, mora še dalje računati sam nase, da se brani pred sovražnostjo in napadi arabskih držav.« Ameriški državni departma Je danes zanikal, da se ameriško šesto brodovje v Sredozemlju pripravlja, da se vmeša v Jordaniji. V Alžiru je več palestinskih študentov napadlo jordansko poslaništvo. Policija je demonstrante razgnala. Demonstranti so povzročili manjšo škodo. Izročili so jordanskemu odpravniku poslov brzojavko za kralja Huseina, s katero protestirajo proti ponudbi saudskega kralja, da pošlje svoje vojake v Jordanijo, in proti navzočnosti ameriškega šestega brodovja v Sredozemlju. politiko.« Zatem pravi Kiesinger, da sklep o novi koaliciji «ne izhaja iz političnega oportunizma in i» lželje, da bi ostali na oblasti, temveč pomeni važen politični dogodek za Nemčijo«. Demokristjanska parlamentarna skupina je danes popoldne razpravljala o sporazumu s socialnimi demokrati. Ponovno pa se bo sestala jutri, da sprejme dokončen sklep. Prevladuje mnenje, da bodo tudi socialni demokrati odobrili sporazum kljub ostri kritiki, ki se je pojavila v raznih krogih na bazi. Socialdemokratski in liberalni študentje v univerzitetnem centru v Goettingenu so demonstrirali proti veliki koaliciji in proti vstopu Straussa v novo vlado. Nosili so transparente, na katerih se je ve-lika koalicija označevala za ((grožnjo za demokracijo«. Poleg tega so sporočili, da bodo jutri objavili poziv, ki ga bodo podpisali tudi nekateri univerzitetni profesorji. Socialdemokratska mladinska orga. nizacija v Muenchnu je pozvala vse simpatizerje socialdemokratske stranke na demonstracijo proti veliki koaliciji. Podobne demonstracije so napovedane tudi v Berlinu, Hamburgu in Frieburgu. V zahodnem Berlinu so Mie danes demonstracije socialdemokratskih študentov proti sodelovanju socialnih demokratov z demokristjani- Demonstriralo je nad tisoč študentov. Berlinski sedež social-demokratske stranke je sporočil, da je pet članov stranke odstopilo iz protesta proti veliki koaliciji. Predsednik socialno demokratske stranke Brandt je v intervjuju tiskovnemu biltenu stranke izjavil, da bi bil presenečen, če ne bi bilo odpora proti veliki koaliciji. Dalje je izjavil, da so sklep o udeležbi v koalicijski vladi sprejeli na podlagi mandata 40 odstotkov nemških volivcev in v državnem interesu. Posvaril je tudi pred težnjo. da se iz bavarskega voditelja Straussa napravi «osrednja figura nemške politike«. Dodal je, da sicer ne ve, ali bo Strauss v novi vladi ali ne. V zvezi z »dogodki leta 1962» (Straussove pobude v zadevi revije «Der Spiegel«) je Brandt izjavil, da bi so-cialm demokrati z zadovoljstvom sprejeli izjavo, ki bi zadevo razjasnila«. Socialdemokratski voditelj Helmut Schmidt pa je izjavil časnikarjem, da so demokristjani na splošno odobrili program osmih točk, ki so ga bili postavili socialni demokrati kot podlago za politiko nove vlade. Nekatere točke sporazuma so že znane. Med drugimi uvedba navadnega večinskega volilnega sistema, kar bo imelo verjetno za posledico, da bo liberalna stranka izginila in se bo uvedel dvostrankarski sistem. Toda to se ne bo zgodilo pred letom 1973. Poleg tega so se sporazumeli, da bodo zvišali davek na mineralna olja in na tobak, da krijejo del primanjkljaja v proračunu. (Prav zaradi tega zvišanja so liberalci zapustili koalicijo.) V Bonnu je predstavnik nove nacistične stranke izjavil, da predvideva, da bo imela njegova stranka pri prihodnjih volitvah 90 poslancev v bonskem parlamentu, ki jih sedaj ima 496. Vzhodnonemški tisk ostro kritizira socialdemokratske voditelje, ker so sprejeli zavezništvo z demokristjani, in jih obtožuje, da so s tem pokazali, da so «peta kolona monopolističnega kapitala«. Tisk zlasti napada verjetnega kanclerja Kiesingerja zaradi njegove dejavnosti v tretjem rajhu. Včerajšnje upravne volitve, ki se jih je udeležilo nekaj čez milijon volivcev, sicer ne morajo biti značilne za razpoloženje italijanskih volivcev po združitvi PSI s PSDI. Vendar pa je zanimivo, da so pri volitvah za tržaški pokrajinski svet tri stranke levega centra izgubile okrog 2,7 odst. glasov in da verjetno ne bo moč sestaviti pokrajinskega odbora levega centra ter da bo ostala še nadalje sedanja komisarska uprava. Tudi KPI je zgubila skoraj 1 odst. glasov, toda hkrati je PSIUP pridobila prav toliko glasov. Fašistična MSI Je končna padla na peto mesto. Presenetlji. va pa je podvojitev glasov oddanih za indipendentiste, še bolj pa je presenetljivo izredno število belih glasovnic, kar kaže dezorientacijo, pa tudi nekak svojevrsten protest precejšnjega števila volivcev. — V pokrajini Massa Carrara pa izidi pokrajinskih volitev ne kažejo bistvenih sprememb. Od dogodkov v ostalih evropskih državah pa je brez dvoma najvažnejši sklep vodstev socialdemokrat, ske in demokristjanske stranke Zahodne Nemčije, da sestavita tako imenovano «veliko koalicijsko« vlado. Dokončno bodo ta sklep potrdili šele danes. Toda v socialdemokratskih vrstah so se že pojavili ostri protesti proti tej koaliciji- V Goettingenu in v zahodnem Berlinu so bile včeraj že domonstracije so. cialdemokratskih študentov, napovedujejo pa podobne demonstracije še v Hamburgu in Frieburgu. Med vzroki protestov je predvsem dejstvo, da je bil novi bodoči kancler Kiesinger pripadnik nacistične stranke od leta 1933 pa do konca vojne. Tudi na seji parlamentarne skupine socialdemokratov je bilo zelo živahno in se je za veliko koalicijo izreklo 60 od 70 odst. članov parlamentarnih skupin. Sam socialdemokratski voditelj Brandt, ki bo v novi vladi podkancler, je izjavil, da so sklep o koaliciji z demokristjani sprejeli na podlagi man-data 40 odst. nemških volivcev «in v državnem interesu«. Kiesinger pa je izjavil, da sklep o novi koaliciji ne izhaja iz političnega oportunizma, da bi ostali na oblasti, temveč da je za Nemčijo važen politični dogodek. Vedno bolj vroče Da je v Jordaniji, od koder prihajajo nepotrjene vesti, da so vojaki Saudove Arabije prišli v državo, da zaščitijo Huseinov režim ter zavzeli položaje v nekaterih krajih na jugu, kar pa v Jordaniji zanikajo. Baje je v Ama-nu izbruhnil upor proti kralju, ki se širi na vzhod. V nekaterih krajih so se Arabci baje uprli z orožjem Huseinu in nad temi kraji letijo vojaška letala, da bi ljudstvo ustra-hovala. Predsednik jordanske vlade vseh teh vesti ni hotel komentirat! “V .tu#***■ Na volišču v Trebčah ladje in raznega blaga za potrebe posadk in potnikov med potovanjem. če si pobliže pogledamo podatke, ki se nanašajo na promet v letošnjem letu, je razvidno, da sta se v primerjavi z lanskim letom povečali obe postavki, «uvoz» kakor tudi »izvoz« po morju. Medtem ko so ladje v prvih desetih mesecih lanskega leta izkrcale v našem pristanišču 3.531.299 ton blaga, se je fa postavka letos povzpela na 3.662.601 ton; postavka «odvoz» po morju pa je poskočila z 1.358.555 na 1.417.018 ton; obojesmerni promet je po vsem tem narastel s 4.889.854 ton v prvih desetih mesecih 1965 na 5.079.619 ton v ustreznem razdobju letos. Blagovni promet po železnici Je letos prav tako narastel, in sicer bodisi v odvozu kakor tudi v do vozu. Dovoz je poskočil s 605.551 na 634.845 ton, a odvoz v notranjost Italije in zaledje s 759.105 na 910.459 ton. Promet v obe smeri se je tako dvignil z 1.364.656 na 1.545.304 tone, to je skoraj za 200.000 ton. Omenjeni podatki pa niso tako ugodni, kakor se zdi na pr«! pogled, kajti kljub napredku, ki ga je železniški promet letos zabeležil nasproti prometu lanskega leta, smo v tem pogledu še vedno za prometom, ki so ga beležili v prvih desetih mesecih 1964. leta, ko je železniška uprava naštela 627.538 ton blaga v dovozu ter 953.847 ton v odvozu, kar Je dalo skupno 1.581.385 ton, ali skoraj 40.000 ton več kakor je znašal promet od januarja do zključno oktobra letos. da morajo zatirati borovega prelca. Pobiranje in uničevanje gnezd se bo moralo začeti najkasneje 15. februarja 1967. Gnezda bo treba sežgati na kraju samem. Po 16. februarju bodo vse zamudnike kaznovali po zakonu. bora za preporod bo danes dopoldne ob 11. uri v dvorani «L. Ferraro« na stari univerzi v Ul. Um-versitš predavala prof. Mirjana Gross 7. zagrebške univerze o temi «Socialni razredi in politične stranke na Hrvatskem v II. polovici XIX. stoletja*. Z lestve je padel Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 67-letni vrtnar Stefano Lonzar, ki stanuje v miramarskem parku, kot uslužbenec vrtnarskega podjetja «Sgaravatti». Okrog 14. ure se je Lonzar povzpel na majhno lestev in začel obrezovati živo mejo. Lonzar je stal približno meter in pol visoko, nenadoma se je nerodno prestopil in padel z lestve, pri čemer si je zlomil levo ključnico. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravi-ti se bo moral 50 dni. Zanimivo predavanje zagrebške profesorice Na pobudo Instituta za srednjeveško in moderno zgodovino pri filozofski fakulteti tržaške univerze in Tržaškega in goriškega od- iiiiiiiiiitriiiiiiMMiiiMiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiii,Hm, iiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiii IZKORISTILI SO TRIDNEVNI DRŽAVNI PRAZNIK Včeraj po tržaških ulicah naval turistov iz Jugoslavije Vsi hoteli zasedeni - Na stotine avtobusov in na tisoče osebnih avtomobilov - Polni so bili tudi vlaki . Naval na trgovine 2e dolgo ni bilo po tržaških ulicah in v trgovinah toliko Jugoslovanov kot te dni. Tudi hoteli so vsi zasedeni; sinoči ni bilo več praznega mesta v nobenem hotelu. Po ulicah je bilo videti jugoslovanske avtomobile z registrskimi tabli, cami od Ljubljane do Beograda in Skopja. Na tisoče in tisoče Jugoslovanov je te dni prišlo čez mejo z vlaki, avtomobili in avtobusi. Samo včeraj je n. pr. prišlo čez mejni blok pri Fernetičih nad 100 jugoslovanskih avtobusov, enako velja za blok na Pesku. Cez blok pri Škofijah ni prišlo toliko avtobusov, pač pa več avtomobilov. Jugoslovanski izletniki so prišli večinoma v Trst, mnogi pa so šli tudi v Benetke, Milan itd. Koliko jugoslovanskih turistov je te dni prišlo v Trst, je bilo najbolj opaziti na železniški postaji. Eni so nrihalalt Zasedanj« združenja evropskih občin Deželni odbornik Vicario je bil imenovan v nacionalni svet ln vodstvo Italijanskega združenja evropskih občin ter se bo udeležil zasedanja, ki ga priredi EGS v sodelovanju s svetom evropskih občin 5. in 6. decembra o «obrobnih in manj razvitih deželah Evropske gospodar- železniški postaji. Eni so prlhaja¥ ske skupnosti«. Zasedanja se bo u- drugi pa odhajali, tako da je bila Na volišču v Dolini, kjer je bila udeležba najvišja V SREDO, 30. NOVEMBRA OB 20. URI BO V LJUDSKEM DOMU V UL. MADONNINA 19 SPLOŠEN SESTANEK KOMUNISTOV Tajnik federacije dr. PAOLO ŠEMA bo govoril o temi: (VOLILNI IZIDI IN BODOČE NALOGE KOMUNISTOV'» Avtonomna tržaška federacija KPI prava gneča. Gneča Je bila tudi v malih in velikih trgovinah. Trgovci so imeli zares polne roke dela in so zadovoljni, ker ni šlo za drobiž, malenkostne nakupe in plačila na obroke. Tudi vreme Je bilo naklonjeno jugoslovanskim turistom, ki so iz-koristili tri dni državnega praznika za izlete. Na vseh blokih so v nedeljo in včeraj delili jugoslovanskim izletnikom ob prihodu čez mejo nedeljsko številko Primorskega dnevnika, v katerem so koristni nasveti in precej oglasov, ki zanimajo jugoslovanske turiste. Podrobnejše podatke o prometu čez mejo v teh dneh bomo dobili verjetno danes, ali Jutri. Vsekakor pa gre za rekordne številke. Razna obvestila; ZAHVALA Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici SUŽSK 5KS JJSSZ kamniti možnar, ki je z novim predmetom obogatil našo etnografsko zbirko. Mali oglasi KRZNA vseh vrst, elegantna, boljša vrsta: plašči, krzneni šali ln kute ter okraski ln klobuki. Izredno nizke cene. Pelliccerla CERVO. Ul XX Settembre. 16 URARNA In zlatarna PHon, Via Ta-rabocchia l — prodaja zlato 18 kara-tov-čletina (tltolo) 750. Prireditve v germanskem institutu Germanski inštitut napoveduje za december sledeče prireditve: V petek 2. dec. bodo ob IS. uri odprli razstavo fotografij in reprodukcijo «o človeku, ki bere«, pod naslovom ttHomo legens«. Razstava, ki jo organizira društvo, «Martin Befiaim« iz Darmstadta, bo odprta do 21. dec. (v delavnikih, razen sobote, od 17. do 20. ure). Istega dne bo ob 19. uri predaval pesnik, pisatelj in literarni kritik Hans Egon Holthusen (v nemščini) o Gilnterju Grassu kot političnem avtorju. Holthusen, ki je član berlinske umetnostne akademije ter podpredsednik bavarske akademije lepih umet. nosti, je svojo doktorsko disertacijo napisal o pesniku Rilkeju. Že takoj drugi dan bo Holthusen bral in razlagal (v nemščini) pesmi Gott-frieda Benna, Wilhelma Lehmanna, Gilnterja Eicha, Karla Krolovoa in Hansa Magnusa Enzesbergerja. Prireditev je pod okriljem inštituta in ANILS (Associazione Nazionale In-segnanti Lingue Straniere). Občinstvu bodo besedila že prej na razpolago v tajništvu inštituta. V ponedeljek 5. dec. bodo predvajali šest kratkometra&nih filmov (ob 21. uri). V soboto 10. dec. bo v zvezi z bližnjo uprizoritvijo Tann-hduserja v gledališču «Verdi» predvajanje opere na ploščah s predgovorom Guglielma Caropresija. V ponedeljek 12. dec. bo imel prof. Sepp Schtiller predavanje «Falsch oder echt? Kunstfdlschungen frilher und heute«. V četrtek 15. decembra pa bo Ingrid Heiler na lastnem kla. vičembalu izvajala Bacha, Scarlati-ja in Haydna; koncert bo ob 21. uri. Gledališča SLOVENSKO GLEDALIŠČE CčObuli maček» Danes ob 16. uri premiera mladinske igre »Obuti maček« v Martinuz-zijevi predelavi po Grimmu. Izvaja, jo Člani SG. Režija Adrijan Rustja. Scena Demetrij CeJ. Ponovitve v sredo, četrtek, petek in soboto vedno ob 16. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni kulturnega doma. VEHD1 Danes «Pelleas el Melisande» v pripravi »Madame Butterfly» Danes zvečer ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih druga predstava Debussyjeve opere »Pelleas et Me-lisande«. Pojejo: Nicoletta Panni, La-jos Kosma (protagonista), Anna Rey. nolds, Elena Baggiore, Andre jonque-res, Lorenzo Gaetani in Teodoro Ho-vetta. Orkester nn zbor gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli. Režija Glancarlo Menottl. Dirigent Serge Bando. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. V pripravi je Puccinijeva opera «Madame Butterfly«, katere premiera bo v soboto ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah In balkonih. Peli bodo: Miet-ta Sighele (protagonistka), Laura Sa. nini (Suzuki), Nicola Tagger (Fin-kerton), Marco Stocchl (Sharpless), Raimondo Botteghelli, Vito Susca, En-zo Viaro In Lucio Bolll, Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Aldo Danieli. Režija Dario Dalla Cor-te. Dirigent Arturo Basile. Prodaja vstopnic se začne Jutri. TEATHO STABILE tfSior Tonin Hellagrazia> Jutri, v sredo ob 20.30 «Slor Tonin Bellagrazia« (II Frappatore) Carla Goldonija. Nastopajo Lino Toffolo in ostali člani ansambla Teatro Stabile Režija Giuseppe Maffloll. Zadnji teden predstav, ki se bodo zaključile v nedeljo. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU Grimm - Martinuzzi «OBUTI MAČEK* otroška igra v dveh delih Režija: ADRIJAN RUSTJA Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: MARJAN VODOPIVEC Kostumi: ALENKA BARTLOVA 16. uri premiera v torek, 29. nov. ob ponovitve v sredo, 30. nov. ob v četrtek, I. dec. ob v petek, 2. decembra ob 16. uri v soboto, 3. dec. ob 16. uri 16 16. uri uri Nadaljnje predstave bodo objavljene kasneje. Danes, 29. novembra ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu prof. dr. Andrej Budal o temi BENEŠKI SLOVENCI. Člani in prijatelji Slovenskega kluba vljudno vabljeni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi Razstave V galeriji Rossoni razstavlja od 1. do 10. dec. 1966 slikar Ottone Grlsel- H. Otvoritev razstave bo v četrtek, I. dec. ob 18 .uri. Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta. Vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 16. do 19. ure v Ul. Geppa 9. TEČAJ MODERNIH PLEŠO V ki obsega dvanajst vaj po dve uri ln sicer SOFT BEAT, JUMP BEŠT, 007, VVILSON, JERK, MONKISS, BOY-BOY, JIMY, MANHATTAM, VULLY-BULLY. Tečaj bo vodil plesni učitelj IVAN PODGORELEC Vpisovanje še danes in jutri pri Slovenski prosvetni zvezi. Tečaj bo. če bo vpisanih vsaj trideset udeležencev. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi v soboto, 3. decembra na stadionu «Prvi maj« MIKLAVŽEVANJE Med plesom, ki bo od 21. do 3. ure, bo Miklavž delil darila. (Darila bodo sprejemali pri blagajni do 23. ure). Igral bo znani orkester Vstopnina: moški 500, ženske 400 lir Ljudska prosveta ŠPORTNO DRUŠTVO SOKOL Iz Nabrežine priredi v sredo, 30. t.m. ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini predavanje Bruna Križmana o evropskem prvenstvu atletike v Budimpešti. Predavanje bo spremljal film. Vljudno vabljeni! Športno združenje Breg priredi v četrtek, l. dec. t.l. ob 20.30 v Ricma. njih predavanje prof. Josipa Tavčarja o gledališču ln o letošnjih gledaliških predstavah SG v Trstu. Ob tej priložnosti bodo dobili diplome atleti, ki so dosegli uspehe na letošnjih slovenskih športnih Igrah Vljudno vabljeni. P. d. Slovan s Padrič obvešča pevke ln pevce, da ta teden odpadejo pevske vaje. GLASBENA MATICA PRIREDI V NEDELJO, 4. DECEMBRA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU VOKALNI INSTRUMENTALNI KONCERT Sodelujejo: Orkester G M dirigent Oskar Kjuder Moški pevski zbor p.d Prosek-Kontovel dirigent Ignacij Ota Solista: Fedora Feriuga (klavir) Viktor Štoka (tenor) Rezervacija in prodaja vstopnic od 1. do 3. decembra v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Kinft Nazionale 16.00 «Un uomo, Una don-na« Technlcolor. Anouk Aimee, Jeari Luis Tlntrignac. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelslor 16.00 «Requiem per un a* gente segreto« Technlcolor. Stevvart Granger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «The Bounty killer« — Eastmancolor. Thomas Milllan. Eden 16.00 «La calda preda« East-mancolor Jane Fonda Prepovedano mladim pod 18 letom Peti teden. Grattacielo 16.00 «Hotel Paradiso« Metrocolor. Alec Guinness, Gina Lollobrlgida. Hltz (Ulica San Francesco 10) 16.°® «Un avventurero a Tahiti« Eastmancolor, Jean Paul Belmondo, Ste-fania Sandrelli, Nadia Tlller. Alabarda ib.uo «11 papavero e arirha un flore« Technlcolor Yul Brvii-Fllodrammatlco 16,30 «Per 1000 dolla-ri al g orno« Colorscope. Zhakary Hatcheri Anriamaria Pierangeli. Cristallo 15 30 « 20.000 leghe sotto 1 mari« Technlcolor. James Mason, Kirk Douglas. Aurora 16.30 «Texas addio«. Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.: «Brooklyn chiama polizia« Prepovedano mladini pod 16. letom. Capitol 16.30 «Svegliati e ucctdi« — Techmcolor. Robert Hoffman, Lisa Gastoni. Prepovedano mladini pod 13 letom. Impero 16,30 (La ragazza made tn Pariš«. Moderno 16.00 «11 piacere e 1’amore« Technicolor. Jane Fonda, Catheri-ne Spaak, Jean Claude Brtaly, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vlttorlo Veneto 15.30 «Fumo dl Lon-d ra« Technicolor. Alberto Sordi. Ideale 16.00 «Roma contro Roma« —1 Technlcolor. Susy Andersen, Ettor« Manni. Aitoria (Ul. ZorutM, fllobius St. D 16.00 «1 quattro monaci« Peppln« De Fillippo, Aldo Fabrizl. Astra 16.30 «1 pirati detla Malesia«. Abbazla 16.00 «L7mboscata» Robert Ta.vlor, Ari en e Dahi. Skedenj 16.00 «Bandido» Scopecolor. Robert Mitchum. ner. Marcello Mastroiannt, TRŽAŠKA KNJIGARNA •>M - »JI. «v. t i-Hii<-|*ka BO 1 nit-lou 61-7112 Novo Tolstoj: VSTAJENJE 3.000 Ur Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Mirka Subana in pok. gospe Doroteje Martelanc 1000 1-iir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. gosp« Doroteje Martelanc daruje Meri Stok 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Dore Martelanc in Mirka Subana daruje Ema Tomažič 2000 lir za Dijaško matico, 2000 lir za Glasbeno matico lfl 1000 lir az športno združenje Bor. Namesto cvetja na grob pok. gospe Dore Martelanc daruje Sandra Leo- nardis 1000 lir za Dijaško matico. V spomin pok. M. Subana daruje za Slovensko dobrodelno društvo Srebotnjak 3000 lir. V sromln g. Gorjupa darujejo za Slovensko dobrodelno društvo Srebotnjak 3000 lir, gospa N. Agneletto M®0 ln I. Marc 2000 lir ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 28. novembra 1966 se Je v Trstu ro. d Mo 14 otrok, umrlo pa Je 21 oseb. UMRLI SO: 83-letna Elena Cendach vd. Sodnlch, 65-letna Giorgia Della Venezia por. Marciantl, 56-letnl Francesco Valil, 87-letna Anna de Dolton por. Vianello, 78-letna Mana Peiarz vd. Ciblz, 70-letnl Umberto Stiglich, 66-letnl Luigi Paolini, 56-letni Antonio Conti, 72-letn! Mario Karoschitz, 75-letna Santa Član por. Allesch, 74-letna Vanda Contarini por. Burolo, 66-letni Luigi Destro, 83-letna Cate-rlna Lazar vd. Clun, 78-letnl Giuseppe Jagodnlch, 72-letnl Giulio Rovis, 40-letni Giovannl Marin, 75-letna Maria Straln por. Strain, 80.1etni Ezio Corsi, 67-letna Angela Pesarp vd Stocca, 74-letna Maria Treu vd. Ve-dova, 74-letml Andrea Roiaz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure) AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul, Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginnastlca 44; Mlani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje) NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Ali a Basillca, Ul. S. Giusto 1; Bu-solinl, Ul. RevoRella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul Settefontane 3. SLUŽB, OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefo nirati na št. 90-235. V ponedeljek, 28. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi in dobri mož, oče in stari oče JOSIP GRUDEN trgovce K večnemu počitku na pokopališče v Devinu ga bomo položili danes, dne 29. t.m. ob 15. uri. Žalujoči: žena IVANKA, sin JOSIP z družino in drugi sorodniki Trst, 29. nov 1966 Po kratki bolezni je izročila Bogu svojo dušo KATARINA LAZAR vd. KLUN Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 10. uri lz kapele glavne bolnišnice s postankom in sv. mašo v cerkvi sv. Jakoba. Žalostno vest sporočata sestra Nežika in nečakinja Roza Lazar Trst. 29.XI.1966 TRIESTE CORSO ITALIA 24 KADAR PRIDETE V TRST. IB PRIPOROČLJIVO. DA. PRBDBN KUPITE KAKRŠNOKOLI KONFEKCIJO. DEŽNE PLAŠČE IN OSIAČIIA IA MOŠKE IN ŽENSKE, OBIŠČETE TRGOVINO PrilflOtO* IM CORSO ITALIA 24, KJER X V PRODAJI BLAGO NEPOSREDNO 00 PROIZVAJALCA PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH NAJNIŽJI POPUST ZA KAKRŠENKOLI ARTIKEL V TRGOVINI ZNAŠA 50 %, DOSEŽE PA TUDI 90 %. PRI PrimatO*JE VSAK DAN DOBER NAKUP TRIESTE CORSO ITALIA 24 PRIMORSKI DNEVNIK 3 — 29. novembra 1966 PROBLEMI OBMEJNEGA MESTA v Skoda zaradi neurij v Trbižu r pereča občinska javna dela Ugotovili so, da so divje vode povzročile v trbiški občini za 210 milijo, lir škode . Potreba po ljudskih stanovanjih . Skrb za športne naprave nov Na TrbiSkem imajo opraviti z dvema skupinama problemov: 1 Ugotoviti točno, koliko škode so jim povzročile divje vode in nato, na kakšno izredno podporo lahko računajo pri deželi in pri državi, da poravnajo velike škode novembrskih povodnji. 2. Hkrati pa je tudi tako naneslo, da mora občina Trbiž opraviti v Trbižu samem in morda še bolj v raznih vaseh razna javna občinska dela, ki jih je doslej odlašala in celo zanemarjala. Tehnični občinski urad je izračunal, da je divjanje voda povzročilo samo na ozemlju trbiške občine 210 milijonov lir škode. Največ so trpele velike javne zgradbe. Poškodovano je šolsko poslopje v Rablju in srednja šola na Trbižu. Precej le tudi trpel vodovod Rabelj-Trbiž. Cesto Bartolo je odneslo v dolžini 400 metrov. Največ škode pa so povzročili vodni tokovi, ki so divjali po vseh pobočjih. Oživele so stare struge. Iti že desetletja niso imele vode. Vodni slapovi so divjali po strminah in zdelo se je, da se premika vsa gozdna površina. Glavna korita in struge potokov in hu. doumikov bo treba zgraditi z jezovi in obrambnimi zidovi ter utrditi bregove. To bo trajalo leta in bo zahtevalo velika sredstva. Gozdovi okoli Trbiža so velika dragocenost m ne smejo dopustiti, da bo deževje širilo in večalo rane, ki jih Je prizadejala strašna sila gorskih voda. Trbiž spada med 39 občin Karnijske skupnosti, ki je zanje Predvidena posebna pomoč v primeru naravnih katastrof. Predvsem je važno, koliko bo trbiška občina deležna izrednih podpor, da bi mogla spraviti v prejšnje stanje vse svoje infrastrukture, ki niso samo turističnega ali pa industrijskega Pomena, ampak predvsem zato, da bi zaustavila nadaljnjo širjenje erozije na zemlji, razkopani po povod nji. Občinska uprava se je pa morala pretekli teden spoprijeti še _ rednimi občinskimi javnimi deli, ki j* narekuje razvoj obmejnega mesta Trbiža in pa zakasnitve, ki so nastale v izgradnji infrastruktur zaradi dveh velikih občinskih kriz. ■Prvo krizo je povzročil odstop župana Lindaverja, ki je znal zbrati okoli sebe primerne sodelavce in Pa tudi navezati stike z obmejnimi kraji na Koroškem in Gorenjskem. °olgo mu niso mogli najti namestnika in so se končno odločili za državnega uradnika postajenačelni-ka dr. Di Galla. Toda medtem Je prišlo v Italiji do formiranja občinskih odborov iz vseh strank love sredine. V Trbižu je s tem Prenehala demokrščanska samovlada in je moral demokrščanski župan po daljši krizi popustiti nasproti svojim socialističnim zavez-. ™kom. Dežela in država sta obljubili Trbižu, da bosta podpirali turistični in gospodarski pomen Trbiža. Posebno na podlagi določil deželne zakonodaje so lahko občinski odborniki izdelali zelo obširen Program javnih del, ki bo zahteval okoli pol milijarde lir finanč-™h sredstev. Na tem konkretnem Programu so se zastopniki raznih strank leve sredine v občinskem odboru za čuda hitro sporazumeli ® odobrili celo vrsto javnih del, ki jih bo treba seveda spraviti še v pripravljalni fazi skozi razne zakonske predpise. Za posojila se bo. do obrnili na državno «Cassa de-positl e prestitivi, katere glavna na. loga je izdajanje posojil občinskim in drugim samoupravnim enotam. Nekaj se bodo obrnili tudi na Goriško hranilnico. Najprej morajo zgraditi 14 ljudskih stanovanj, ker je stanovanjska stiska v Trbižu zelo huda. Končati morajo rabeljski vodovod, urediti kanalizacijo v Trbižu, ki naravnost vpije po ureditvi. Urediti in izpopolniti morajo ceste v samem Trbižu in še v posameznih vaseh. Velikanska napol končana šolska zgradba za profesionalne šole državnega inštituta in za srednjo šolo je taka, da je že skrajni čas, da jo uredijo. Za naselji Sv. Anton in Rute je treba spraviti v red vodovod. Ceste do Belopeških jezer niso v pravem razmerju do teh dveh biserov turistične iepote. Šport privlači čedalje več mladine v Trbižu, Rablju, v Beli peči in drugod ter je treba urediti športna igrišča, ki nimajo niti najosnovnejših ureditev za zdravje mladine. Dokončati je treba smuško stezo na Prisniku in pa olimpijsko skakalnico. Občinski svet je nakazal tudi številne podpore raznim športnim društvom in podružnici Rdečega križa, dalje je podprl zavetišče za stare in onemogle ljudi, dal sredstva za razširitev pokopališč v občini, odobril razne službene doklade občinskemu osebju, stanovanjsko odškodnino učiteljstvu in še polno drugih drobnih zadev. Po povodenjskem plazu je prišel končno še administrativni plaz, ki je prinesel večinoma dobre stvari, pa tudi takšne, ki bi morale biti bolj skrbno preučene. Občinski svet je sprejel na znanje, da je tudi Trbižu državni podtajnik on. Ceccheri-ni dal tri milijone lir za najnujnejše potrebe, kakor jih običajno deli vsem občinam svojega okrožja, kadar se znajdejo v težavi. Povodenj in neurja, ki so zadela trbiško občino seveda niso šla mimo naborjetske občine, ki so jo zadele še hujše in večje vodne gmote Slice in njenih pritokov Ker pa gre za manjšo občino, niso bili v Naborjetu deležni tiste pozornosti kot obmejno in turistič no središče Trbiž. Obiskat je prišel Naborjet viceprefekt pri deželnem odboru v Trstu dr. Pino v spremstvu civilnega funkcionarja pri ženiju. Naborjet so vode še bolj zdelale kot Trbiž. Viceprefekt je obšel občino v spremstvu občinskih odbornikov ter so skupaj približno ocenili, kolikšna more biti škoda. Nato so v občinskih prosto-župan Giovanni Domenig, od- rih TUDI HONKE BODO IMELE TEŽAVEN 0DB0R»? Levičarski stranki in stranki levega centra imata vsaka po 10 od skupno 20 svetovalcev Število svetovalcev: KPI 9, P5IUP 1, KD 7, PSU 3 ■ Volilni izidi kažejo na komisarsko upravo, ki ji PSU najbrž ni naklonjen bornik Josip Meschnig in še drugi člani občinskega sveta nadrobno pojasnili gostom iz Trsta, kateri javni objekti so potrebni hitre obnove in pa tudi, kako so zasebniki bili prizadeti in kako jim je treba pomagati. Prestrašil se je in treščil v zid V bolnišnici so včeraj popoldne dali prvo pomoč 22-letnemu pomorščaku Francu Azzarelliju iz Ul. del-le Docce 1/1, ki se bo moral zdraviti 7 dni zaradi izvina desnega zapestja in ran po kolenih. Povedal je, da se je malo prej peljal na vespi TS 34267 navzgor po Ul. San Cilino. V neposredni bližini križišča Ul. Pagliericci je moral zaviti na skrajno desno stran, ker je tedaj iz Ul. Pagliericci zelo na široko privozil avtomobilist in zavil navzdol po Ul. San Cilino. Ker se je prestrašil je Azzarelli zavozil v mejni zid športnega igrišča in se prevrnil. Avtomobilist se nesreče ni zavedel in je nadaljeval pot. Neki očividec pa je baje razbral številke evidenčne tablice avtomobila, te je Azzarelli potem sporočil karabinjerjem, ki vodijo preiskavo. HiiimiimiimiimmiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiimii|l|||||||||||||||l||||||,l|l|lim,l|l|,llll|Mllt|lll|1 JUTRI V PALERMU ZASEDANJE 0 DEŽELNEM PRAVU Predsednik de Rinaldini poudarja važnost vseh obravnavanih tem Naso deželo bosta zastopali delegaciji deželnega sveta in odbora Peto zasedanje juridičnih študijev o deželah, ki se začne jutri v Palermu, je v središču zanimanja političnih in parlamentarnih krogov. času, ko bodo v parlamentu odločali'^ vsedržavnem načrtovanju, je palermsko zasedanje važna tribuna/ s katere bodo predstavniki avtonomnih dežel nakazali vlogo, ki jo bodo hotele igrati v politiki načrtovanja. Deželo Furlanijo-Julijsko krajino bosta zastopali na zasedanju dele- gacija deželnega sveta, ki jo bo I dežel z lastnimi funkcijami. vodil predsednik de Rinaldini, ter ,r" -----------■> delegacija deželnega odbora pod KIS« «1K1S» PROSEK predvaja danes, 29. t.m. ob 19.39 uri film: PIANO PIANO, DOLCE CARL0TTA (POČASI, POČASI, SLADKA CARLOTTA) Aldrich, režiser sedanjega časa Igrajo: BETTE DAVIS, OLIVIA de HAVILLAND in JOSEPH COTTEN Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! UDARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN COKSO TRIESTE - TRST GARIBALDI 3 - TEL. 96782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia) Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost, Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe. JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo vse jugoslovanske Jezike. vodstvom podpredsednika Giacomet-tija, ki bo zastopal tudi predsednika Berzantija. Predsednik ‘de, Rinaldini je dal prirediteljem zasedanja izjavo, v kateri pravi med drugim, da bo to zasedanje še ppseboo važno. Po e-ni strani sovpada z 20-letnico u-stanovitve prve dežele s posebnim statutom, to je Sicilije, po drugi strani pa z zadolženostjo vlade, da bo čimprej uresničila ustavno določbo, ki predvideva ustanovitev To sovpadanje 23 let avtonomnih zakonodajnih deželnih izkušenj s potrebo po zakonodaji za konkretni začetek ustanavljanja dežel z navadnim statutom ne nalaga le politikom, marveč tudi pravnim strokovnjakom nalogo, da se načela naravnega prava vključijo v pozitivno pravno ureditev. Veliki tehnološki napredek terja globalno reševanje Včerajšnje volitve v Ronkah so pokazale, da je potrebno tudi to občinsko upravo prišteti med «tež. ke», kajti sestava občinskega odbora ne bo tako enostavna stvar niti za levičarski kakor niti za stranki levega centra. Trditev je sicer precej posplošena in odraža statično tolmačenje razmerja sil, ki je prišlo do izraza na volitvah, na kateri so komunisti prejeli 9 svetovalcev, krščanska demokracija 7, združeni socialisti 3 in proletarski socialisti 1. Levičarski stranki razpolagata z 10 svetovalci, stranki levega centra pa prav tako. Stranke so prejele naslednje število glasov: KPI 2766, PLI 210, PSU 892, KD 2237, MSI 102, PSIUP 336; bele glasovnice 137, neveljavne 57. Na podlagi volilnih rezultatov, po katerih so občinski svetovalci ločeni v dva bloka po 10 svetovalcev, ni mogoča sestava niti levičarske niti sredinsko-levičarske uprave, ampak je možna samo komisarska u-prava. Danes še nimamo na voljo izjav političnih strank, da bi izvedeli za njihovo oceno volitev in za njihova stališča do komisarskega režima, vendar je v tem pogledu zanimivo, kako se bodo opredelili socialistični svetovalci, ki predstavljajo neke vrste jeziček na tehtnici zlasti še zato, ker so v volilni kampanji neuradno nakazovati možnosti sestave levičarske uprave, če bi komisarska trkala na vrata. Seveda, pa so to le podmene, odvisne v veliki meri od politične usmeritve ljudi, ki bodo izvoljeni na enotni socialistični listi. Medtem ko bi bili svetovalci PSU, ki so pripadali socialdemokratski struji, težko pripravljeni pristati na skupno upravo občine s komunisti in proletarskimi socialisti, bi bivšim pripadnikom PSI takšna izbira ne bila nikakršna novost, ker so že v prejšnjih upravah sodelovati z levičarji in ker so na primer tudi na sedanjih upravnih volitvah v Villi Vicentini nastopili skupno s komunisti. Volilna udeležba v občini Ronke je nadvse visoka ter znaša 94.34 odst. Svojo volilno dolžnost so dejansko opravili vsi prisotni in za volilno operacijo sposobni volivci. Glasovali niso emigranti, ki so na delu v iu V Gorici najvišja 10,8 stopinje ob 14.30 in najnižja 4 stopinje pod ničlo ob 7.30; povprečna vlaga 67 od sto. IZ PREDVOLILNE FRANCIJE Izbira za volivce ne bo enostavna Čeprav so številni Francozi, z njegovo politiko glede Ko je general de Gaulle na nedavni tiskovni konferenci govoril o prihodnjih parlamentarnih volitvah, je prvikrat omenil možnost, da se sedanja golistična večina spremeni v manjšino. Pri prvih volitvah je dobil general de Gaulle samo 4-i odstotkov glasov. Sele pri drugih, ko je imel samo enega protikandidata, je dobil sorazmerno skromno večino. Ko so komentatorji sestavljali bilanco predsedniških volitev, so trdili, da se tisto, kar se je pripetilo de Gaullu, še lažje pripeti golistom, ker se njihov kolektivni ugled pač ne more meriti z generalom. Degolizem je preveč zapleten pojav, da bi na podlagi relativnega neuspeha ali razmeroma težko doseženega uspeha lani v decembru in celo na podlagi večletnih teženj lahko predvideli njegovo nazadovanje. Najnovejše proučevanje javnega mnenja kaže, da ugled generala de Gaulla po predsedniških volitvah znova narašča. Proučevanje je pokazalo tudi nekaj drugega, morda še zanimivejšega — da je menda prvikrat v njegovi zgodovini družbeni ugled degoliz-ma večji od ugleda sameda de Gaulla. Drugače povedano, ni dvoma, da je zelo mnogo Francozov, ki sta jim relativna stabilnost političnih ustanov in aktivna zunanja politika generala de Gaulla po volji, niso pa jim po volji gospodarska in socialna politika sedanje vlade pa tudi ne način, kako general upravlja in sprejema odločitve. General de Gaulle pravi, da je izbira, ki jo bodo imeli volivci, preprosta: Francija bo normalno nadaljevala svojo pot naprej ali pa tvega, da se ponovno znajde v nekdanji dekadenci. Za državljane, ki pridejo na volišče, pa izbira vendar ni tako preprosta. Lahko se sicer strinjajo s tem, da je bil glede politične stabilnosti ali zunanje politike dosežen napredek, da se gospodarsko razvija, hkrati pa menijo, da so stroški za ta napredek razdeljeni neenakomerno. Vse analize se ujemajo v tem, da je de Gaulle lani v decembru izgubil največ glasov prav zaradi socialne politike vlade pete republike. Pokazalo se je, da se de Gaulle prav dobro zaveda velikosti pravkar navedenega problema. V zvezi s tem pa se je zadovoljil le z ugotovitvijo, da je treba vzpostaviti »aktivno zvezo* med delom in gospodarsko dejavnostjo, ter obljubo, da bo bodoča narodna skupščina obravnavala ukrepe taksne vrste. Obenem je pripomnil, da je treba vse to delati zelo previdno in postopoma, da ne bi bila ogrožena «druga dva stebra gospodarstva*: investicije kapita- la in avtoriteta delodajalcev. Težko pa si je zamisliti, kako bi se brez globljih strukturnih sprememb položaj delavcev v okviru gospodarske dejavnosti mogel bistveno spremeniti, hkrati pa da bi se še nadalje spodbujala koncentracija kapitala ter krepila konkurenčna sposobnost francoskega gospodarstva, kar je glavni smoter vladne gospodarske politike. Ker so doslej odstranjena nekatera trenja okrog razdelitve bodočih mest v narodni skupščini med Unijo za novo republiko in njenim nujno potrebnim, toda večno nekoliko nezadovoljnim zaveznikom (neodvisni radikali), pojde de-golistična vojska, po vseh znakih sodeč, v boj vendarle v dokaj strnjenih vrstah, toda bolj ali manj ranljiva od vseh strani. Težave med opozicijo so še večje. Razcepljena je in raznorodna. Zamisli, da bi z večjim manevriranjem odprl možnosti za združitev ki jim je generalova zunanja politika po volji, pa so razdelitve narodnega dohodka izrecno nezadovoljni tako raznovrstnih glasov v volilnih skrinjicah, se čedalje bolj kažejo kot utvare. Lecaunet noče niti slišati o sodelovanju s komunisti in kandidati demokratskega centra se bodo v primeru neposredne konfrontacije z njimi gotovo združili degolisti. Komunisti pa menijo, da jim je Lecaunet navsezadnje bolj tuj od de Gaulla in da do soglasja ne more priti na nobenem torišču. Komunisti slej ko prej menijo, da je sodelovanje s socialisti glavna naloga, in so še vedno pripravljeni na neogibne kompromise in popuščanja — toda ne za vsako ceno. Tako na primer niso hoteli podpreti predloga o »cenzuri* de-golovske zunanje politike v zvezi z umikom Francije iz NATO, ki so ga sprožili socialisti. Guy Mollet, suvereni strateg socialistične stranke, večji del pa tudi demokratske in socialistične federacije, pa zatrjuje, da bo tesno sodelovanje socialistov in komunistov postalo neogibno v bližnji ali daljni prihodnosti, da pa je neposredni cilj spraviti v narodno skupščino čim več antidegoli-stičnih poslancev. Čeprav sta se morala on in predsednik federacije Francois Mitterrand zavarovati pred Lecaunetovim antikomunizmom, se ne nameravata odreči slehernemu volilnemu sodelovanju s »centrom*. Odgovora na ponudbe komunistične partije še ni. Vendar je bilo na nedavnem izrednem kongresu socialistične stranke slišati precej odločne glasove v korist neke jasneje opredeljene o-rientacije in zavezništva, kakor tudi želje, da se nadaljuje »gibanje k enotnosti levice*, ki je pri- nje šlo do izraza lani jeseni. Kongres je pokazal nekaj doore volje do komunistov, kar je zbudilo vtis, da bodo le-ti če ne edini pa vsaj pooblaščeni zavezniki SFIO na volitvah. Komunistična partija ponovno ponuja razgovore. Torej, kaj se bo zgodilo? V deželi tenkočutnega in zapletenega uolitičnega manevriranja utegnejo nastati različni preobrati celo v zadnjem trenutku. Ob priložnosti dneva republike, jugoslovanskega državnega praznika, ki ga v sosedni republiki slave 29. novembra, je bil v soboto, 26. t.m. v prostorih generalnega konzulata SFRJ v Trstu svečan sprejem. Gornja slika prikazuje del gostov, ki so se ga udeležili Po tretji premieri v « Verdiju» Zelo lepa predstava «Pelleas et Melisande» Čeprav je bil Debussy po naravi pri svojem glasbenem delu revolucionar, to ne pomeni, da ni bil tudi spoštljiv učenec velikih učiteljev. Po svojem načelu, da ne prizna nikakih zakonov, ki bi ga omejevali v svobodi, temveč le tiste, ki jih sam ima za pravilne, je pa lahko učitelje tudi menjaval — od Masseneta in Wagnerja do Musorgskega. Doba in okolje, v katerih in s katerima je živel, sta iz njega tudi naredili impresionista, ki je s svojo glasbo hotel pokazati, da se vključuje v to strujo. In srečanje z Maeterlinckom je pomenilo kongenialno združitev pesnika in glasbenika za veliko delo, vendar pa Debussg svoje opere ni «kar vrgeh na papir. Kot piše sam avtor, je prišlo do prvega znanstva s Pellčasom že l. 1893, opera pa je vendar prišla prvič na oder šele 1902. In to je pravzaprav edina Debussgjeva opera, ki — sicer ne prav pogosto — prihaja na odre opernih gledališč. Mogoče bi ta opera niti ne prišla po štirinajstih letih ponovno na tržaški oder, če ne bi bila preteklo poletje na sporedu «festi- MRZLIČNA OBOROŽEVALNA TEKMA NA SREDNJEM VZHODU Vzrok: sovraštvo arabskega sveta do Izraela in nezaupanje med arabskimi deželami v Zelja po najsodobnejšem orožju: lovcih, bombnikih, tankih, radarju in podobnem - Milijardni zneski za uničevalna sredstva, vtem ko bi bili krvavo potrebni za pospeševanje gospodarske rasti LONDON, novembra. — Gotovo ni v interesu Sovjetske zveze, da bi se med Izraelom in Sirijo vnela vojna, ki bi v vrtinec potegnila tudi druge arabske države. Toda tudi pozivi Damaska na osvobodilno vojno zvenijo zdaj dosti ostreje, predvsem pa dosti neposredneje od podobnih pozivov drugod v arabskem svetu. Nedavna pogodba o letalskem in pomorskem sodelovanju med ZAR in Sirijo pod Naserjevim poveljstVorti11 naj bi utrdila skupno fronto proti Izraelu, v katero naj bi se po možnosti vključil še Irak. Toda cilj te pogodbe, vsaj kar zadeva ZAR, je tudi ta, da bi predsednik Naser lahko bolj vplival na mlade oficirje v Damasku, ki so morda nekoliko prenagljeni in precenjujejo svoje sile. Zakaj tudi ZAR si v tem trenutku ne želi splošnega spopada med Izraelom in arabskimi državami, ker ima 60.000 svojih vojakov v Jemenu in nihče ne more reči, kdaj se bo položaj tam razčistil. Nevarnost požara na Srednjem vzhodu ne' gVtfži zaradi oborožitvenega ravnotežja, ampak zaradi stopnjevanja tega ravnotežja v zadnjih desetih" letih po Suezu. Pretekli petek, dne 25. t.m., je SPD Trst slavilo 20. obletnico svojega obstoja. Proslava je bila v mali dvorani Kulturnega doma, kjer je imela govor njegova predsednica, dr. Sonja Mašera (na sliki) Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Šopek slovenskih pesmi - 11.45 Popevke treh rodov - 12.00 Iz slovenske folklore -12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Igra skupina «Le Tigri* iz Gorice - 17.20 Italijanščina po radi.. - 17.40 Glasba za vaš transistornik - 18.15 Umetnost, književnost in prireditvi - 18.30 Iz niza javnih koncertov radia Trst - 18.55 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo ■ 20.00 Šport - 20.35 Enrique Gra-nados: «Goyescas», opera v treh prizorih 21.45 Motivi, ki vam ugajajo - 22.20 Ludwig van Beethoven - 22.45 Črni cvet, jazzovska revija. Trst 12.05 Plošče • 12.2., Tretja stran • 13.15 Juke box - 13.35 Italo Sve-vo: »La coscienz.. di Ženo* — IV. nadaljevanje - 14.15 Tržaški avtorji. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 9.05 Simfonični plesi - 9.30 čestitke delovnih kolektivov - 11.15 Nove pesmi - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Slovenske narodne pesmi - 14.40 Zabavna glasba - 15.00 Prenos RL - 19.00 Kvartet Paul Smith - 19.30 Prenos RL - 22.15 Plesna glasba - 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 9.00 Glasbena komedija - 9.20 TOREK. 29. NOVEMBRA 1966 Strani iz albuma - 9.35 Orkestri - 10.05 Operna antologija - 10.30 Radijska šola - 11.00 Popevke -11.30 Jazz - 15.10 Nove pesmi -15.45 Orkester Umiliani - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Komorna glasba - 17.10 Komorni koncert 18.10 Mozart - 18.55 Znanost in tehnika - 19.18 Oddaja za delavce - 19.30 Vrtiljak pesmi - 20.20 James Matthew Barrie: «L’incomparabile Crichton* - 21.25 Plesna glasba - 22.00 Alfredo Ca-sella. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.40 Poje Miranda Martino - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Nove pesmi - 9.55 Vesela glasba - 10.35 Detektivske uganke - 11.40 Za sam orkester - 14.05 Pevci - 14.45 Glasbeni koktail -15.00 Nove pesmi - 15.15 Vrtiljak pesmi - 16.00 Rapsodija - 17.35 Enciklopedija - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Pozor na ritem - 21.00 Nove angleške plošče - 21.40 Nunzio Ro-tondo in njegov ansambel - 22.10 Glasba v večeru. III. program 18.30 Marcellove skladbe - 19.00 Alexandre Tansman • 19.15 Vsa-kovečerni koncert - 20.30 Revija revij 20.40 Arthur Honnegger 21.25 Haydnove skladbe 21.55 Evropa in Italija v letu 1866 - 22.25 Glasba danes. 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Jugoslovanski skladatelji lahke glasbe - 12.05 Čestitr Slovenija 6.00, 7.00. 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 — Poročila - 8.05 Veseli to bogan - 8.05 Jugoslovanske za bavne melodije - 9.30 »Pesmi vedrega srca* - 10.00 Zvone Kržišnik: Sredi življenja - 10.30 Slovenske narodne in umetne pesmi - ke za dan republike - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 France Vurnik: Pot do kulture - 14.00 Zabavne melodije - 15.05 Pozdravi iz bratskih radijskih postaj za 29. november - 16.00 Šport na praznik - 17.05 »Sončne poljane*... - 18.00 Viktor Konjar: Mostovi - 18.45 Lepe melodije - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Plesni orkester 20.20 Ivan Potrč-Mitja Mejak: Srečanje - 21.20 Vedri zvoki - 22.10 »Glasba ne pozna meja* - 22.50 «0 republiki* - 23.05 Plesni a-kordi. Ital. televizija Od 8.50 do 11.50 Šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Koncert - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film: «La segretaria quasi privata* - 22.40 Filmske kronike - 23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik - 22.00 Tajnosti glasbe. Jug. televizija 10.00 Poročila - 10.05 Oddaja za otroke - 10.50 Oddaja o AVNOJ in Sutjeski - 12.00 Godba ljudske milice - 13.40 Poročila - 13.45 Nogomet Segesta:Hajduk - 15.30 Veliki in mali — film - 17.00 Rameaujev nečak — TV igra - 18.00 Ekspedicija - film - 18.35 Boks - 19.25 čestitke za dan republike - 19.40 Podelitev plaket Branka Ziherla - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Zabavnoglasbena oddaja - 21.30 Naši vojni tovariši — dokumentarna oddaja o tujih vojnih misijah v NOB -22.50 Gobec: Svobodna zemlja -23.10 Poročila. če sta dva nasprotnika oborožena vsak z eno puško, je to oborožitveno ravnotežje, če pa imata sto tisoč pušk, tisoč letal in tisoč tankov in še atomsko bombo povrhu — ni izključeno, da jo bosta ZAR in Izrael kmalu imela — je tudi oborožitveno ravnotežje. Toda posledice spopada v prvem primeru se ne morejo niti primerjati s posledicami spopada v drugem primeru. Malokje na svetu je bila v zadnjih letih oboroževalna tekma tako mrzlična kakor na Srednjem vzhodu. Oboroževalno tekmo je pospeševalo več činiteljev, toda tudi arabske države so prav rade izigravale velesile, da bi od njih dobile čim več orožja. Tako je Iran, ki sicer «i arabska država, a vendarle zemljepisno sodi v to območje, najprej namigoval v smeri zahoda, da bo kupil orožje od Sovjetske zveze. Naposled Je kupil od Britanije vojne ladje in izstrelke za 25 milijonov funtov. Toda to ni nič v primerjavi s kupčijo, ki Jo je sklenila Saudska Arabija z Veliko Britanijo (in deloma) z ZDA. Vrednost te kupčije, ki med drugim določa nakup nadzvočnih lovcev in zgraditev celotnega omrežja, znaša 140 milijonov funtov! Ta izdatek ni potreben zaradi Izraela, očitno je potreben zaradi ZAR, ki ima 200 tisoč vojakov pod orožjem, 1200 tankov in 500 letal, medtem ko ima Saudska Arabija 55.000 vojakov, dvajset letal in samo nekaj tankov. Zdaj se Je oglasil še Kuvajt, ki bi tudi rad kupil nad- HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kljub težkočam, ki boste nanje naleteli, boste vendarle neko svojo pobudo uveljavili. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uporabite bolje karte, ki jih imate v rokah. Bodite pripravljeni spremeniti svoj čustveni načrt. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite previdni v pogledu neke dejavnosti, ki za vas ni običajna. Spomnite se, da ste nekoč bili tudi sami v potrebi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Primerna beseda v primernem času lahko marsikaj reši. Da bi pomagali nekemu sorodniku, boste morali storiti manjšo žrtev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sredi splošne negotovosti bodo vaše pozicije še dokaj trdne, še nikdar se niste tako zabavali kot se boste to pot. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imeli boste opravka z oblastmi, vendar ne v negativnem smislu. Ne bodite tako nepopustljivi, če vam srce narekuje drugače. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zdaj, ko vam je uspeh že skoraj zagotovljen, ne popustite v svojih naporih. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ponudeno vam bo zelo odgovorno mesto, vendar pa vi temeljito premislite, preden ga sprejmete. Končno boste z uspehom rešili svoje čustveno vprašanje. STERELEC (od 22.11. do 20.12.) Viharno vzdušje v poslovnem krogu. Utegnili bi si zapraviti simpatije neke osebe, ki vas spoštuje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zmenite se za spletke okrog sebe in stopajte naprej po začrtani poti. Ne jezite se na druge VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes boste ves dan izredno dinamični. Izpolnite neko obljubo, ki ste jo sicer bili že davno dali. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uredite čimprej svoje poslovne zadeve, ki so ze preveč zanemarjene. Pazite, da bi ljudje vašo dobroto ne imeli za slabost. zvočne lovce lighting od Britanije. In tako se to preigravanje in vzdrževanje ravnotežja nadaljuje. Nedavno je Jordanija dobila od ZDA reakcijske lovce. Sirija se je obrnila na Sovjetsko zvezo. Izrael ni dobil od Zvezne republike Nemčije tankov tipa patton, ker se je Bonn bal, da bi Naser sicer priznal DR Nemčijo, pač pa je pattone prodala Izraelu Amerika. češ da mora obdržati ravnotežje, ker je prej prodala sto pattonov Jordaniji. Kar zadeva Francijo, ta popolnoma komercialno prodaja Izraelu letala mi-rage in mystere in celo — znanstvenike. Vse to se dogaja v imenu ravnotežja Toda zgodba s tem še ni končana. Američani so prodali Izraelu bombnike tipa skyhawk, ker «Rusi oborožujejo Egipt in Sirijo«. Toda ravnotežje mora obveljati tudi med arabskimi državami. Ker je začela ZAR proizvajati lastne izstrelke, je Saul-ska Arabija jadrno naročila izstrelke v Britaniji. Kam bo to pripeljalo? Očitno hočejo imeti vse države na Srednjem vzhodu najnovejše in najsodobnejše orožje, lovce, bombnike, tanke, radar in podobno. To orožje je zelo drago in denar bi bil krvavo potreben za pospeševanje gospodarske rasti in dviganje življenjske ravni v tem de- lu sveta. Ugotavljanje, koliko so za takšno stanje krive velesile in koliko neumnost samih vlad na Srednjem vzhodu, ne more spremeniti bridke iesnice, da gredo milijoni in milijoni dolarjev za oboroževanje Ne glede na prvenstveno odgovornost velesil je vendarle še zmeraj res tisto ,kar je že pred leti zapisal neki komentator: A-rabci poznajo samo eno edin-stvo: sovraštvo do Izraela. To negativno enotnost bi morala zamenjati pozitivna enotnost, plodno sodelovanje, medsebojna strpnost, zaupanje in sožitje. (Iz «Dela») vala dveh svetov» v Spoletu, kjer vsakokrat sodeluje vsaj del tržaškega gledališča (n.pr. orkester) in si tako «pridobi pravicon do ponovitve na domačem odru. Tako smo v soboto slišali premiero opere, naštudirane v francoščini. Tudi dirigent Serge Baudo je Francoz in priznati mu moramo vsaj odgovoren odnos do avtorja rojaka. Vendar pa moramo reči, da je pokazal tudi, da odlično pozna njegovo glasbo in da jo ljubi. Posrečilo se mu je ta svoj odnos prenesti na vse izvajalce, ki so se za to mogoče manj ^popularno* operno glasbo resno potrudili, da o njihovih odličnih sposobnostih niti posebej ne govorimo. Poudariti je treba, da se je Nicoletta Panni izkazala nadvse primerno z vlogo Melisande. Odlična sta bila nadalje oba brata Pellčas in Golaud — tenorist Lajos Kozma in baritonist Andre Jonguerez. Zaostajala pa nista niti Lorenzo Gaetani kot Arkel in Teodoro Rovetta kot zdravnik. Pohvalili je treba tudi Anno Rey-nolds (Genevieve) in Eleno Bag-giore (Yniold). Po zamisli Giancarla Menottija jc delo zrežiral hamberto Puggelli, sceno in kostume pa je napravil —- lahko rečemo v stilu Debussg-jeve glasbe — Rouben Ter-Aratu-nian. Zbor, ki sicer ne nastopa na odru, je pripravil Aldo Danieli. Orkester je tudi to pot dokazal svoje nadpovprečne sposobnosti. Mesto na Mesecu Sovjetski arhitekt Nikolaj Ko-lomjec sodi, da je že prišel čas, ko velja razmislit-: o vrstah hiš in celih naselij na Mesecu. Kolomjec predvideva, da bodo prve «hiše» na Mesecu rakete, s katerimi se bodo ljudje spustili na Mesec. Uporabiti bo moč tudi udobne, konstrukcije z mehkimi oblogami, ki bodo prihajale na Mesec v paketih in jih bo treba le napihniti. Stanovanja pa bo moč urediti tudi v umetnih votlinah. Sovjetski arhitekt napoveduje, da se bodo v mestu na Mesecu najprej pojavile kupolaste zgradbe, povezane med seboj s predori in hodniki. Te kupolaste zgradbe pa ne bodo podobne tistim na Zemlji. Da bi postavili kupolo, zadostuje, če v njeni notranjosti ustvarimo in obdržimo pritisk 0,1 zemeljske atmosfere. Manjša ognjeniška žrela na Mesecu bo moč prekriti s posebnimi »dežniki* in na dnu postaviti stanovanja. Na vprašanje, kdaj bodo začeli graditi mesto na Mesecu, je težko odgovoriti, piše Kolomjec, toda domnevati moremo, da bo to še v našem, dvajsetem stoletju. BOŽIC je lepa priložnost, da obnovite svojo garderobo in jo prilagodite novi modi, da DARUJETE toliko lepih reči svojim dragim coin TRST CORSO ITAUA V OBNOVLJENI VELEBLAGOVNICI VSE MEDNARODNE MODNE KOLEKCIJE ŠPORTNA OBLAČILA IN BLAGO ZA OPREMO STANOVANJA Nagrada za plodovito delo Športno združenje Bor sl je zaradi plodovitega dela med slovensko mladino na Primorskem zaslužilo eno najpomembnejših če ne najpomembnejšo nagrado — Bloudkovo plaketo. Na sliki plaketa, ki jo je v soboto izročil predsedniku Bora Dušanu Košuti predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije Janez Zemljarič V NEDELJ# NA DOMAČIH TLEH V BOLJUNCl! Nepotreben in nepričakovan poraz prve enajsterice Brega Izreden uspeh mladincev in naraščajnikov breškega društva V nedeljo so na športna igrišča ponovno stopila vsa tri moštva Brega, medtem ko so mladinci in naraščajniki zabeležili popolnoma nepričakovane zunanje zmage, je bilo prvo moštvo poraženo na domačih tleh, in si Je tako že sedaj zapravilo možnost za napredovanje. Brez dvoma so si v nedeljo nogometaši več kot zaslužili zmago, tako s svojo igro, kot tudi po------------------- številnih zamujenih priložnostih, toda zakrivili so nekaj napak, ki so jih stale dve točki. V prvem polčasu so namreč premalo streljali na vrata, po prejetem golu pa so zelo popustili, kar so seveda izkoristili nasprotniki, ki so nepričakovano zmagali. V prihodnjem kolu čaka Brežane težko sre. Čanje z vodilnim moštvom na lestvici Rosandro Zerial. Bo dovolj ponovna vključitev Bubndcha v moštvo za boljšo igro ekipe? Po dosedanjih tekmah bi se dalo o tem dvomiti, saj so pokazali Brežani največjo pomanjkljivost prav v strelih na vrata, obramba Rosan-dre pa ni v dosedanjih prvenstvenih tekmah prejela še nobenega gola. Razlika je očitna, upati je le, da bodo v nedeljo Brežani dali vse iz sebe, da bi ponovno zadovoljili svoje navijače. ..""""""".11,1..........................■■im.. V nedeljskem zavrtljaju ženske odbojkarske A lige Borovke prepričljivo premagale AGI 3:0 za plave v ledeno mrzli goriški dvorani ženska šesterka Bora je v nedeljo zabeležila v Gorici prvi uspeh letošnjega odbojkarskega prvenstva ženske A lige. Borovke so si privolile ekipo AGI, ki se je res potrudila, da bi pod mrežo zagrenila tržaškim tekmicam življenje in je tudi napravila vse, da bi jim od-ščlpniia vsaj set. Tokrat pa plave hi so popustile in Goričanke so se thorale brezpogojno predati. Povedati pa je treba, da sta še-sterki nastopili skoraj v nemogočih Pogojih. Dvorana AGI na Largu Culiat je namreč prava ledenica, zaradl česar ni bilo mogoče zahtevati od igralk, da bi pokazale vrhunsko igro. Kljub temu pa smo večkrat prisostvovali zelo razburljivim trenutkom, posebno ko so domačinke po zaslugi Barbierijeve vsiljevale hitrejši tempo in spravile onkraj mreže večkrat odlično tolče-he žoge. Borovke pa so jim kmalu Pristrigle peruti in odgovorile z istim orožjem, s čimer so jih popol-hotna zmedle. Lahko trdimo tudi, da bi bila zmaga slovenskih igralk še bolj Jasna, če jih ne bi tekmice večkrat presenetile s plasiranimi žo-gami, s katerimi so skoraj vedno dosegle cilj. Z druge strani pa Je treba tudi priznati, da so borovke Pokazale v ledeno mrzli dvoranici izredno voljo, vztrajnost in borbenost. V prvem setu so borovke zaigrale bolj mirno in ker so se prve razgreje, nizale točko na točko. Domačinke, ki so nastopile brez Pelessono-ve, so jim sicer odgovarjale in so bile posebno nevarne proti koncu, kp so se pri 14:10 približale na 14:1 v p0 zamenjavi servisa pa je Zavadlavova z močnim strelom poskrbela, da se je set zaključil v korist piavih. V drugem setu so borovke zaigrale še bolj živahno s posledicami, da je bila premoč vedno na njihovi strani, šele pri stanju 12:5 za Tržačanke so domačinke izvedle več nevarnih napadov, s čimer S:> pripomogle, da je igra pridobila ha zanimivosti in dramatičnosti. Goričanke so prisilile borovke, da se zatekle k premirju, kar jim vodstvo z 12:11. AGI je zopet izenačil, vendar je Zavadlavova poskrbela z dvema servisoma, da se je razlika ponovno povečala, čeprav so domačinke osvojile še točko, so se morale končno le predati. BOR — *AGI 3:0 (15:12. 15:9, 15:13) Postavi AGI — Barbieri, Leopardi, To-massin, Mikulus, Furlan, Boemo, Ribi, Traversa. BOR — Pavletič, Švab, Mijot, Kenda, Hmeljak, Zavadlav, L. in S., Bare j. Sodnik — Vando Sacchl (Mode-na); stranski sodnik — Luigi Treu (Gorica), zapisnikar —- Pino Adriano (Gorica). mestnih enajsteric slabo končal za Juventino, ker jo je Audax na igrišču Baiamonti premagal. Kaže, da je to igrišče za štandreško enajsterico usodno, ker si je zaporedoma že drugo leto zapravila možno zmago z avtogolom. Iz kazenskega strela Vlsintina, je v 14’ p. p. nastal gol, ki je privedel Audax na 1:0. Igra je sedaj postala živahna, ker so se štandrežci pognali v protinapad. V 25’ je Fer-— ............ J-M..1 folja podal žogo Monticu, ki Je Je zelo koristilo, ker so jim odvzele I izenačil rezutlat 1:1. Juventina Je V MOŠKI ODBOJKARSKI B UGI Borovci so v Močeni popolnoma odpovedali Odsotnost nekaterih članov kvarno vpliva na igro Takoj v začetku moramo pove dati, da je bila, kar smo videli v Vodeni, prava katastrofa slovenskih odbojkarjev. Neverjetna statič-host, netočna podaja, nerazumevanje na igrišču in vrhu tega še slaba prstna tehnika. Lahko bi rekli, da je bila to prav nasprotna slika ®hagane tekme v Ravenni. Tudi servise so borovci zapravljali in blok je imel v sredini velike luk-hje in dovoljeval šibkemu nasprot-hiku dobre pogoje za tolčenje. Naj omenimo še, da je letošnja Mene-gola le senca lanske. V letošnji nastopajo samo trije izkušeni igral-Mazzi, Anderlini in Rinaldi. Vsi orugi pa so novinci za drugo ligo. pfoti takemu nasprotniku Bor žal m znal reagirati in mu je prepustil zmago brez velikega naprezanja. Izjemo delajo le nekateri igralni. ki so se celo tekmo z vso vne-*ho borili, drugi pa so lahkomiselno zapravljali skoro vse priložno-sti, češ: «Saj ne gre.» Tega si ne moremo razlagati. Ta Indiferentnost, ta pasivnost na igrišču pa se ne izkaže povsem pri pogovoru. Vsi zatrjujejo, da so da-h vse, kar jim je bilo mogoče. “lika na igrišču pa nas je prepričala čisto nasprotno. Morda se je •tak igralec slabo počutil ali ni bil najbolje razpoložen. To pa ni zadostno. . Ce pa vzamemo ekipo kot celoto, ugotovimo, da odsotnost nekaterih titulamih igralcev zaradi borzni močno vpliva na igro moštva, ® se sedaj na igrišču ne razume vajeti iz rok in jih priklenile pri 9. točki. Najbolj razburljiv in izenačen je bil tretji set, katerega so Goričanke hotele na vsak način osvojiti. V začetku se jim je posrečilo preiti v vodstvo, vendar so jim ‘borovke večkrat pobirale točke. Da bi jim preprečile nadaljevanje Uspešne o-fenzlve, so se zatekle k time outu, ki jim ni prinesel zaželenega premora. Borovke so vztrajale v napadih in Pavletičeva je z močno tolčeno žogo povedla Bor celo v ®*®*****,****®**’***********D*#*******HDHIIŠII1II (1:0) PRIMORJE — SCHERIANI, Babudri, Delise, Stinko, Bartole, Fra-giacomo, Depase, Milič, Zužič, Verginella, Živec. AURISINA — Canciani, Olenik, Hervatič, Rudež, Marchesan, Ve-nier Palmiotti, Pangos, Bonetti, Bravin, Zoppolato. Sodnik — Tamburini: kotje 7:4 za Aurisino; gledalcev približno dobil novega po- Že uvodoma je bilo jasno, da skuša Primorje najti pravilno rešitev in razporeditev igralcev, s katerimi naj bi preprečevalo nabre-žinskim nogometašem izvedbo pro- vedel s polovice igrišča do Depaseja, ki je prehitel Hervatiča in diagonalno streljal ter premagal Cancianija. 1:0. dorov. Zaradi tega je trener odlo- Nekaj minut kasneje so Nabre- čil Bartoleju vlogo stopperja na ’ ‘ ' " ~ Bonettiju, Stinco je igral prostega, Delise in Babudri sta morala paziti na Palmiottija in Zoppolata, žinci nevarno ogrožali vrata Prose-čanov s Palmiottijem, vendar tokrat je bil Delise hitrejši in se je v zadnjem trenutku rešil v kotu. zlasti v prvem polčasu zelo sluha,; 300. Vreme mrzlo, a sončno, igrišče v dobrem stanju, nepovezana in brez volje. Akorda mm/inn,o ,n k:i„ :——————— je bilo tudi igrišče v Ul. navia preveliko. Dokazali pa so izredno atletsko pripravo, saj so vso tekmo vzdržali zelo hiter ritem E^e-ra je bila v drugem polčasu po začetnem naporu preveč uuuj—.a in je tako podlegla, čeprav je pokazala vso tekmo boljšo tehnično sposobnost in lepšo igro kot Brežani. Po prvih minutah igre je takoj prišla do izraza premoč Edere. V 14’ je sodnik razveljavil gol, zaradi off-sida, eno minuto kasneje pa so ponovili enako akcijo, in poseči je moral Ota, ki je lepo rešil svoja vrata. Po še nekaj priložnostih Edere, je Griotti preigral krhko obrambo ter nato s točnim strelom premagal Oto. Odgovor Brega je bil medel in Edera je napadala do konca polčasa. V drugem polčasu se je Ederi poznala utrujenost, kar so izrabili Brežani, ki so najprej s Samcem v 12’ izenačili ter nato z Rodello v 13’ prešli v vodstvo z dvema enakima goloma; igralca sta namreč preigrala direktne nasprotnike in prostega ter nato premagala sicer dobrega Kofola. Po drugem golu je Martinuzzi brcnil iz jeze Rodello v nogo, za kar ga je sodnik izključil. Breg je zaslužena za Primorje. • « • Juniorska tekma med Campanel-le in primorjem je bila odložena. ena najnevarnejših akcij, ko se je Union približal vratam Rosandre. Union igra pretežno v obrambi, saj se zaveda, da se v desetih ne more kdove kaj napraviti proti tekmecem, ki so favoriti in imajo na svoji strani vse občinstvo. Toda z organizirano igro se dolgo upira nasprotniku. Napadalci Rosandre so prisiljeni obstreljevati vrata od daleč. Ob enem takih strelov je Furlanu žoga ušla iz rok in letela v kot prav ob drogu. Na te napade je Union hitro odgovarjal in v 23’ je Morabito nevarno zaposlil vratarja Karlicka. Edini gol tekme je padel v 31’. Bazzara je z desne strani kazenskega prostora ostro streljal v vrata prav pod prečko Furlan je žogo s težavo ustavil. Toda namesto da bi jo zadržal, jo Je odbil kakih pet metrov stran, ravno k nogam Kocjančiča, ki je prisebno izrabil priložnost in premagal presenečenega vratarja. V 41’ se je pojavila možnost, da bi Union izenačil Maver je lepo predložil žogo Crevatinu, a ta, ki je bil sam pred vrati, si je zapravil krasno priložnost in streljal visoko. Kmalu nato je poskusil srečo še Negresin, a tudi on ni uspel, ker je bila pred Karlickovimi vrati prava zmešnjava in žoga se je odbila v kot. S tem se je tudi končal prvi polčas. V drugem delu igre se Union predstavi na igrišču v enajstih, k • je vstopil Gersin. Ves drugi polčas se odvija v znam nju premoči nogometašev podlonjerskega kluba, ki mladinska enajsterica Primorja pa ŠE bmnbanS' vrata Rosan je zaključila tekmo s S. Giovanni! j a J vratd Rosan‘ neodločeno 1:1, B. R. Fragiacomo se je držal Pangosa,1 Najhujša nevarnost pa je bila v 36', Milic pa Bravinija. Kljub uspešni ko je Rudež streljal z razdalje 30 taktiki Prosečanov pa so Nabrežin- metrov. Žoga se je odbila od vratci izvedli prvi nevarni napad, ki hice, kot se je odbila 3 minute se je ustavil pri Scherianiju. V od- kasneje po Palmiottijevem strelu, govoru je imel Verginella, čeprav vendar je tokrat žoga postala plen v off-sideu, ki ga sodnik ni videl, gibčnega Scherianija. V zadnjih mi-izredno priložnost, vendar je žogo, nutah igre sta Živec in Zužič iz-ki jo je dobil od Zužiča, sam pred vedla prodor, ki pa ni rodi) sadu. TUid' Aui-isina v nadaljevanju igre je Aurisina je Photela preria°dovaVti na* sredmi prva nevareu napad' kate' „ , ... „—rega je Bravin zastreljal. Minuto igrišča, kjer pa sta držala Frag.a-: kasneje je skuša, ZoppoJ|ato z g|a. como m Mihe vajet! trdno v svo-; Vo prevarati Scherianija, v 7’ pa jih rokah. V 12 hiter prodor Ver-j je Depase z osebno akcijo preigral ginella-Zuzič, ki je ostal brez uspe- i Hervatiča in se kljub prekršku Mar- ha. 2 minuti kasneje je Palmiotti chesana, sam predstavil v kazen- lzvedel nevarni strel, katerega je skem prostoru. Prav tu pa ga je bchenani ubranil. V 17 minuti mno-1 Hervatič zrušil in čeprav je imel! zicm napad Primorja, ki je prisilil sodnik vse elemente za enajstme- i Aurismo v obrambo, s končnim stre- trovko, je ni hotel prisoditi. Nekaj i leta ter nato “stiandf" Edprn~Bv oh , Fragiacoma visoko nad preč- minut kasneje je Aurisina še en-1 rambo. V 28' in 30’ jfmoral Ko-iko’ Po ?apravljeni priložnosti De-j krat pokazala grob igro, ko je fol dvakrat poseči v igro na dva i 5aseja s',Je Aunslna s proti napa- Olenik kar z roko ustavil Živca strela Rodelle in Bandlja, v 38’ pa I ?°.m. ‘zsilila dva kota. Prosečani so pred kazenskim prostorom Igra |e je Samec še enkrat premagal Ko- i tak°j odgovorili in v 21’ je Vergi- postajala vedno bolj groba, sodnik fola s strelom iz bližine ter tako postavil končni rezultat. Pri Ederi je pokazal res velike tehnične vrline Griotti, soliden je bil tudi Kofol, ki je klonil samo nella visoko predloži'. Zužiču, ki je z glavo usmeril žogo proti vratom, kjer' pa je postala plen Cancianija. V 23’ je sodnik prisodil Primorju prosti strel, katerega je Bartole iz- NA SLABEM IGRIŠČU PRI S. SERGIU Neodločeno brez gola med Vesno in Roianese Na zelo slabem igrišču pri Bocgu S. Sergio sta se v nedeljo spo-prijeil v okviru nogometnega prvenstva III. amaterske kategorije enajsterice Roianese in kriške Vesne. Vesna se je predstavila v postavi Gar-dinl, Sulčdč D., Flnotto, Osvaldo, Canazza, Sulčič S., Košuta Z., Miche-ldnl, Košuta R., Rener in De Michele. Začetni udarec Je pripadal Vesni, ki je šla nemudoma v napad, čeprav je prevladovala, je šele v 7’ zaposlila nasprotnega vratarja. V 11’ so Križani izvedli silovit napad, vendar se nasprotniki niso pustili presenetiti. Sest minut kasneje 6e je Vesna ponovno nevarno predstavila vratarju Rojančanov, vendar je nasprotna obramba izrabila nesporazum napadalcev, da je razčistila položaj. V 25’ je Vesna zamudila izredno priložnost za dosego gola: R. Košuta, ki se Je po prodoru celotnega napada sam znašel pred vrati, ni znal izkoristiti. Takoj zatem Je Roianese prisilila Križane v obrambo in si Izsilila kot, ki je ostal neizkoriščen. V 32’ je Vesna prišla do kota, kateremu je sledil zelo močan strel De Micheleja. Tudi tokrat Je vratar nasprotnikov z odličnim posegom preprečil žogi, da bi ga spravila na kolena. Samo tri minute kasneje se je moral vratar Vesne izkazati z drznim izpadom pod noge, kar je ponovil tik pred koncem prvega polčasa, potem ko so Križani premočno prevladovali na igrišču. V začetku drugega polčasa Je Ves- na vztrajala v napadu. Po strelu De Micheleja, ki Je za las šel čez prečko, je Canazza skušal v 5’ pre-variti s prostim strelom vratarja Roianese. Skrajni branilec nasprotnikov Vesne pa Je žogo odbil v kot, ki je ostal neizkoriščen. Vratar Roianese se Je izkazal še enkrat nekaj minut kasneje, ko je odbil Rener-Jev silovit strel prav tako v kot. Ker napadalcem nikakor ni šlo, Je Vesna nekoliko popustila. V tem delu igre se je najbolj izkazal povsod prisotni Osvaldo, ki Je s svojimi prodori navdušil številne navijače. V 25’ Je prav on začel napad, ki ga je prednja vrsta razširila do kazenskega prostora in prisilila nasprotno obrambo, da se je ponovno rešila v kotu. Križani so izvedli pravcati fordng, s katerim so sl nabrali precej kotov, golov pa nobenega, pa čeprav je Canazza tik pred koncem skušal z zadnjim prostim strelom presenetiti nasprotnike. Njegova žoga je šla za las čez prečko in s tem je Križanom ušla z rok še zadnja prilika za dosego zmage. K. K. . . sodniki pa je imel vedno vec dela in je moral večkrat energično poseči, da prepreči hujše izpade. V 19’ pa je bil le prisiljen zaradi grobega prekrška nad Bartolejem poslati Palmiottija v slačilnico. Samo minuto kasneje se je Venierju posrečilo izvesti nevaren strei v zgornji kot proseških vrat. Scheriani pa je bil na mestu in je z odlično parado v plovnem skoku odbil žogo v kot. V 22’ se je zopet izkazal Depase, vendar ni znal izrabiti odličnega Zužičevega predložka. Dve minuti kasneje pa je Depase dal možnost Živcu, da izvede strel, katerega je Canciani z letom od desne proti levi ustavil, čeprav številčno okrnjena, je Aurisina prešla v napad, da bi si izsilila neodločen izid. O-bramba Primorja je dobro držala, prednja vrsta pa je večkrat iskala priložnost za protinapad. Prosečani so imeli še dvakrat možnost za dosego gola, vendar jim je odlični Canciani obakrat prekrižal račune. Nedeljska tekma je deloma zadovoljila prisotne. Treba je pripomniti, da je šlo skoraj za najvažnejšo tekmo prvenstva, cesar sta se Aurisina in tudi Primorje zavedala. E-najsterici se nista smeli preveč izpostavljati nevarnosti; prav zaradi tega sta sicer agonistično dobro zaigrali, tehnično pa manj. V vrstah Primorja sta se posebno izkazala Bartole in Babudri, v vrstah Aurisine pa Rudež, Venier in Canciani. V enajsterici Primorja pa je bilo v nedeljo več poškodovanih igralcev: Zužič se je za?adi nezgode na delu s težavo pomikal po igrišču, je moral Izidi nedeljskih tekem III. KATEGORIJA SKUPINA L Libertas Prosek . Libertas Barooiana B 0:0 Aurisina - Primorje 0:1 Roianese • Vesna 0:0 Viani - Gretta 3:0 Tecnoferramenta - Primorec 1:0 SKUPINA M Breg . S. Anna 1:2 Flaminio . S. Sergio 1:1 Union - Rosandra Zerial 0:1 Virtus . Campanelle Fides 1:0 Esperia ■ Don Bosco 0:0 PRIHODNJE TEKME (4. decembra) Vesna - Libertas Prosek Primorje . Coop Viani • Aurisina Gretta - Tecnoferramenta Primorec - Roianese Rosandra - Breg S. Sergio - Muggesana B Virtus - Flaminio Campanelle - Esperia Don Bosco Union NARAŠČAJNIKI Primorje • S. Giovanni Tristina B - Libertas Ponziana C - Roianese Cremcaffč • Breg Triestina A . Muggesana 2:0 Esperia . Fortitudo 0:7 Tergeste . Ponziana A 1:1 1:0 0:2 0:1 JUNI0RJI Edera . Breg Ponziana ■ Arsenaie Union - CRDA Aurisina ■ Triestina \Libertas - Roianese 0:3 1:3 0:0 0:6 4:0 2:1 V 12’ je kazalo, da bo Rosandra podvojila rezultat. Žoga je zadela drog Furlanovih vrat in se odbila navznoter. Igralci Rosandre so se že veselili gjla, a Camassa F. je prav na črti rešil lastno ekipo hujšega poraza. V 23’ se je pripetila Maverju nesreča. Branilec Rosandre Pittana ga je namreč precej hudo brcnil v gleženj in ponesrečenega igralca so morali odnesti z igrišča Zunaj je moral ostati precej časa, nakar se je zopet vključil v igro. Tekma je postajala vse bolj nezanimiva in dolgočasna, saj so ; igralci Rosandre vedno bolj zavia-j čevali igro. Začeli so se posluževati tudi grobosti in skalili prijateljsko j vzdušje, ki je trajalo do tedaj. Na srečo pa se je srečanje kmalu končalo in Rosandri je uspelo odnesti obe točki. Kljub ponovnemu porazu Uniona pa lahko rečemo, da je ta bila ena najlepših tekem, ki jih je Limon letos odigral na prvenstvu Vsi igralci brez izjeme so pokazali, česa so zmožni. Prepričani smo, da bi postava, ki je prejšnjo nedeljo igrala proti Campanelle Fi- des, z lahkoto odpravila ekipo Rosandre, o kateri trde, da je ena najmočnejših v skupini M. ! Igralci, voditelji in seveda navijači Uniona so prepričani, da se j bo položaj kmalu izboljšal in da se | ne bodo na prvenstvu vrstili le porazi, ampak tudi zmage. Radi IZ ENAJSTMETROVKE Virtus 1 Campanelle 0 Campanelle Fides je v nedeljo za pičlo razliko enega gola klonila Vir-tusu. Gol je padel v 28’ p.p. iz enastmetrovke, ki jo je sodnik pri. sodil kljub temu, da se je igralec moštva z Magdalene nehote dotaknil žoge z roko Napadalci Campanelle so imeli več uvodnih priložnosti za izenačenje, vendar jih niso znali izrabiti. Z dresom Campanelle Fides so nastopili Batič, Favretto, Ceglar, Gozdan, Rugoletto, 2. Race. Jurin-čič, Nardini, Coinz, Bellanave, A. Race. MEDNARODNI NOGOMET Fragiacomo se je moral ves čas boriti z bolečinami v kolenu, Delise pa ni pošteno prebolel vročine. Da-nev se je v soboto poškodoval pri prometni nesreči in bo moral še dolgo nositi posledice. Ker se je trener Fragiacomo zavedal važnosti tekme, je prepričal vse poškodovane, da so vseeno prišli na i- hata Lam™ m grišče. Prav zaradi tega je ta zrna- b ^ Rora’ ga, pa čeprav pičla, brez dvoma | Trener Milana Silvestri še ni se- Dinamo v Milanu Lazio v Beogradu MILAN, 28. — Z dvourno zamudo Je danes prispela v Milan zagrebška enajsterica Dinama, ki bo v sredo igrala proti Milanu povratno tekmo turnirja za Mitropa Cup. V skupini ni Blaškovlča, ki se Je poškodoval na prvi tekmi, medtem ko sta v Milan prišla tudi krilec Bmčič in zveza Lamza. Zelo verjetno bo Dinamo nastopil v postavi Skorič, Cvek, Braun, Mesič, Bmčič, Jukič, Novak, Gračanin, Zam- stavil moštva. Predvidevajo pa, da bodo domačini nastopili v postavi Barluzzi, Anquiletti, Nolettl, Schnel-linger, Santin, Rosato, Rivera, Lo-detti, Sormani, Maddč in Amarildo. Tekmo bo sodil Poljak Placek, ki Je že prispel v Milan. Zaradi nevarnosti megle, se bo tekma Milan-Dinamo začela že ob 13. uri. * • * BEOGRAD, 28. — Danes popoldne so prispeli v Beograd igralci Lazia, ki se bodo v sredo pomerili v povratni tekmi Mitropa Cupa a Crveno zvezdo. V Beogradu J« danes začelo pošteno snežiti, zaradi česar obstaja bojazen, da bodo morali tekmo odložiti. Nocoj Je Ml stadion Crvene zvezde prekrit a t cm debelo snežno odejo. A SKUPINA LESTVICA . ' — CiziG E Monza 9 10 7 6 1 2 1 2 11 16 1 10 15 14 IZIDI Como Udinese 9 10 s 4 3 5 i i 10 10 2 6 13 13 •Biellese — Cremonese 4-2 Entella 10 4 5 i 9 6 13 •CRDA — Udinese 0-0 Treviso 10 4 4 2 10 11 12 •Entella — Pro Patria 2-0 Rapallo 9 4 3 2 12 7 11 •Legnano — Marzotto 1-0 Legnano 10 4 3 3 12 10 11 •Mestrina — Treviso 2-2 Verbania 10 3 4 3 8 8 10 •Monza — Solbiatese (prek.) Marzotto 9 3 3 3 9 7 9 •Piacenza — Verbania 2-2 CRDA 10 2 4 4 5 12 8 Trevigliese — Como (Prek.) Trevigliese 9 2 3 4 12 14 7 •Triestina — Rapallo 0-0 P. Patria 10 3 1 6 8 13 7 Prihodnje tekme (4. dec.) Piacenza 10 2 3 5 7 10 7 Marzotto - Triestina; Cremo- Triestina 10 0 7 3 4 10 7 nese - CRDA; Monza - Legna- Mestrina 10 1 S 4 4 8 7 no; Pro Patria - Trevigliese; Solbiatese 9 1 3 5 4 8 5 Rapallo - Piacenza; Solbiatese- Cremon. 10 2 1 7 8 17 5 Como; Treviso - Biellese; Udi- Monza, Como, Marzotto, Rapal- nese - Entella; Verbania - Me- lo, Trevigliese ii Solbiatese S strina. tekmo manj. V ČETRTEM KOLU MOŠKE KOŠARKARSKE B LIGE Po uspešnem nedeljskem nastopu Lloyd Adriatico leader lestvice Ramazzotti brez orožja proti zaigranim Tržačanom (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii1- NOGOMETNO PRVENSTVO C LIGE Tudi proti skromnemu Rupullu Triestinu brez golov in zmuge Tržaški igralci so še enkrat potrdili vse svoje napake TRIESTINA: Zadel, Martinelli, D’Eri, Del Piccolo, Sadar, Kuk, Ri-dolfi, Scala, Ive, Beorchia, Gentili. RAPALLO: Rigamonti, Lodrini, Vigano, Canali, Motto, Falcomer, Ta-cetti. Rossi, Perego, Desio, Badiano. SODNIK: Porcelli (Lodi). Približno 3000 gledalcev. Sodnik je opomnil zaradi grobe igre Ba-diana. Kotov je bilo 7:3 (3:3) v korist gostov. Tudi Rapallo je odnesel točko s -------------------- tržaškega igrišča in tako povečal četico moštev, ki je do sedaj prišla v Trst po dragocene in poceni točke. Domače moštvo je ponovilo igro vseh dosedanjih tekem, z vsemi napakami in negotovostmi, ki so značilne za njeno letošnje prvenstvo. Nihče ni niti v nedeljo pričakoval kaj velikega: lepih tekem in močnih moštev smo se že od nekdaj odvadili, obstajalo pa je in nimajo več časa, da bi se česa naučili. Lahko le pohvalimo Genti-llja, ki se je spustil v napad s podvojeno vnemo: žal ne razpolaga več s tisto kondicijo, zaradi katere je bil še lani najnevarnejši napadalec tržaškega moštva. Ive še vedno išče samega sebe: naravnost nerazumljivo se nam zdi, kako je mogel sicer nevaren napadalec prav letos tako odpovedati. Sadar je na vseeno upanje, da bodo rdeči konč- stopil po dvodnevni prepovedi igre, no prekinili negativno serijo in slavili svojo prvo zmago. Že od vsega začetka pa je bilo razvidno, da bo ta le kopija prejšnjih tekem. V moštvo so se vrnili «stari» igralci kot Ive, Sadar in Gentili, ki pa seveda niso mogli pokazati nič novega, saj so kot igralci že zdavnaj dozoreli B ti IZIDI •Catanzaro — Catania 2-1 •Genoa — Alessandria 3-1 Reggiana — Livorno 3-1 •Novara — Savona 1-0 •Modena — Messina 2-1 •Padova — Piša 1-1 •Palermo — Varese 0-0 •Potenza — Sampdoria 0-0 • Salem itana — Arezzo 1-0 •Verona — Reggina (prekinjena v 38' d.p. z Verono v vodstvu z 2:0) LESTVICA Varese •12 7 3 2 15 4 17 Modena 12 6 5 1 15 12 17 Catanzaro 12 7 2 3 18 13 16 Sampdoria 12 5 6 1 13 n 16 Potenza 12 5 4 3 10 7 14 Padova 12 3 7 2 12 10 13 Palermo 12 4 5 3 8 8 13 Livorno 12 4 4 4 13 13 12 Messina 12 3 6 3 10 9 12 Piša 12 2 8 2 4 4 12 Salernit. 12 4 4 4 10 11 12 Reggina 11 3 5 3 5 7 11 Catania 12 4 3 5 12 12 11 Genoa 12 3 5 4 11 11 11 Arezzo 12 4 2 6 14 11 10 Reggiana 12 2 6 4 7 12 10 Savona 12 2 4 6 6 n 8 Verona 11 1 6 4 4 11 8 Novara 12 2 4 6 7 13 8 Alessand. 12 I 5 6 11 21 7 Verona in Reggina S tekmo manj. V nedeljo lige. ne bo prvenstva B pokazal pa je, da mu je dvotedensko brezdelje prej škodilo kot ko ristilo. Razživel se je le v drugem delu igre, ko je nekajkrat jurišal proti nasprotnim vratom, znano pa je, da prinašajo njegovi napadi le zmešnjavo. Od ostalih je delno razveselil le Ridolfi, ki pa vedno odpove v zaključkih, medtem ko so popolnoma razočarali igralci na sredini igrišča, kot Beorchia, Scala in Del Piccolo, na katerega so sicer gledalci gledali še pred dvema tednoma kot na rešitelja krize. Obramba praktično ni imela dela, saj so nasprotniki gledali predvsem na obrambo in niso izvedli nevarnih napadov. V protinapadih sta se izkazala predvsem Martinelli in že o-menjeni Sadar, medtem ko je Kuk neusmiljeno ustavil nasprotnega srednjega napadalca Perega. D’Eri je bil v nekaterih primerih negotov. Zadel pa res ni tikal žoge. Rapallo ni pokazal nič posebnega. V njegovih vrstah ni nobenega vodje, toda vsi delajo svojo dolžnost in so med sabo dobro vigrani. Moštvo ne stremi visoko, kar je pokazalo tudi v nedeljo, ko se je proti slabemu moštvu, kot je Trie-stina, a priori odreklo zmagi in varovalo neodločen izid. Vsekakor je zaigralo bolj prepričljivo kot Triestina, čeprav je treba pri tem dodati, da je igralo na tujem igrišču. Kronika je zelo revna. Do spopadov je prišlo le na sredini igrišča, ker sta obrambi brez težav gospodovali nad napadi. V 19’ je imel Ive prvo priložnost, toda Rigamonti ga je prehitel in rešil lastna vrata. Proti koncu polčasa in v začetku drugega dela je Triestina izvedla večino svojih napadov. Ridolfi in Ive sta zagrešila največ napak. Najlepšo priložnost pa je imel Beorchia, ki je lepo izkoristil negotovost vratarja in mu odvzel LLOYD ADRIATICO — RAMAZZOTTI «8:61 (35:26) LLOYD ADRIATICO — Schergat (9), Brumattd (20), Fortunati (13), Tarabocchia (13), Narder, Framceschini, Apostoli, Bianco (13), Bicci in Goitan. RAMAZZOTTI (Vigevano) — Carmelllni (12), CappelletU (19), Ajtnik (8), Pessina (2), Brega (5), Rossito (2), Ravallco (4), Nlzza, Macchelli (7) in Ferri. Ponovno so tržaški košarkarji „Lloyda Adriatica presenetili s sijajno in nepričakovano zmago proti prvi na lestvici Ramazzotti. Nasprotniki, v katerih vrstah so kar trije igralci, ki so še prejšnjo sezono nastopali za Reyer, niso mogli, kljub naporu, slediti Brumat-tiju in drugim, ki so na lastnih tleh praktično nepremagljivi. Tudi tokrat je nad vsemi zablestel mladi Brumattl, ki Je bil za razred boljši od vseh atletov na igrišču, žal pa se Pino še vedno ni otresel svoje običajne hibe in tudi tokrat si je v sorazmerno kratkem času nabral 4 osebne napake, tako da ga je moral Marini menjati z Narderjem. Ko bo Brumatti odpravil tudi to napako, tedaj bo njegovi osebni izkupiček znatno večji. Tokrat Fortunatiju ni uspelo doseči 20 točk, toda igralec je ponovno zablestel zaradi svoje napadalnosti v obrambi in inteligentne igre v napadu. Predvsem uspešne so njegove blokare za Brumattija, ki lahko tako nemoteno meče iz razdalje s skoka. Mladi Schergat je prav tako močno zaigral. Njegovi skoki na odbitih žogah, hitri protinapadi so številka zase, ki so povsem segrele številno občinstvo, ki se je za to srečanje med dvema velikanoma B lige zbralo ob robovih igrišča. V vrstah Ramazzottija je Cappel-letti potrdil pričakovanja in se je izkazal za dobrega igralca in odličnega strelca. Kljub porazu pa po našem mnenju nasprotniki niso razočarali. Nasprotno, prikazali so celo boljšo skupno igro od Tržačanov, toda kaže, da v telovadnici Ginna-stice postanejo tudi najmočnejši nasprotniki lahek plen Brumattija in drugih. Tržačani namreč zaigrajo z neverjetnim ritmom in tako tudi tehnično dobri igralci, kot so bili košarkarji Ramazzottija, morajo opustiti svojo elegantno igro in se z vso vnemo vreči v borbo. In tako padejo v Marinijevo past. Isto napako so tako zagrešili tudi igralci Ramazzottija. Marini je poslat na igrišče naslednjo prvo peterko: Tarabocchia (pdvot), Brumatti (spodnji ceter), lu je najlepšo priložnost zapravil Beorchia, ko je zastreljal žogo, katero je bil s pestmi odbil vratar gostov. Tempo tekme je vedno bolj hiral, tako da je imel le Ridolfi še eno možnost v 38’, a jo je zapravil zaradi netočnosti. uk. Catanzaro—Catania (2-1) 1 Genoa—Alessandria (3-1) 1 Livorno—Reggiana (1-2) 2 Modena—Messina (2-1) 1 N ovara—Savona (1-0) 1 Padova—Piša (1-1) X Palermo—Varese (0-0) X Potenza—Sampdoria (0-0) X Salemitana—Arezzo (1-0) 1 Verona—Reggina (prek.) Perugia—Cesena (M) X Barletta—Bari (0-0) X Taranto—Cosenza (0-1) 2 KVOTE 12 — 6.741.600 lir 11 — 220.800 » | Schergat in Fortunati (krila) in Bianco (režiser). Ramazzotti pa se je tako predstavil na igrišče: Cap-pellettl, Ferri, Nizza, Brega in Ra-valico. Obe ekipi sta igrali v obrambi na moža. Tržačani so večkrat «man to man« spremenili v agresivno cono izven rakete. To so lahko tudi storili, ker imajo vsi člani Lloyda dobre atletske sposobnosti in so se tako lahko po uvidevnosti vračali takoj v raketo. Serija rezultatov: Lloyd — Ramazzotti: 0:2, 6:2, 6:6, 15:7, 20:7 (time out za Ramazzotti), 24:15. 30:18, 36:25. Drugi polčas: pri stanju 48:34 je moral Narder zamenjata zaradi štirih osebnih napak Brumattija. Ekipa se je tako zmedla, toda le za trenutek. Nato je ponovno vstopil Brumatti in vse je šlo bolje za Tržačane. Končni rezultat je bil tako 68:61 v korist Tržačanov —edson— V S. kolu košarkarske A lige Tudi v Padovi zmaga Simmenthala SIMMENTHAL — PETRARCA 55-48 (24-21) SIMMENTHAL: Iellini 2, Vianel-lo 7, Pieri 2, Mašini 14, Rlminuccl 6, Ongaro 3, Chubin 21. PETRARCA Moe 25, Iessl 7, Va-rotto 4, Toniolo 4, Stefanelli, Ton-zig 6, Peroni 2. NOALEX — ORANSODA 80-68 (42-39) NOALEX: Cedolini, Calebotta 11, Vaccher 2, Bottani 14, Ferro 6, Les-sana 6, Djurlc 26, Zamarin 4. ORANSODA: Burgess 10, Valentini, Merlati, Balucchl 6, Recalcati 26, Sarti 10, De Simone 8, D’Aqulla 2, Flnasco 6. BUTANGAS — CASSERA 65-62 ( 36-32) BUTANGAS: Bertini 24, Mar- chdonetti 6, Lesa 2, Scrocco, Paoli-ni 10, Pulin, Cavallini 4, Wemer 19. CASSERA: Orlandi 2, Bergon-zoni 17, Granucci 5, Gessi, Bruni, Andrew 18, Sardagna 14, Angelini 6. ARAMIS — CANDY | 80-71 (38-27) žogo, nato pa z dobrega položaja ARAMIS: NIghtingale 22, Casta-streljal visoko. Tudi v drugem de-|gnettd 1, Celorla 2, Pizzichemi 4, Fattorl 10, Ovl 9, Polzot 7, Taran-tino 18, Macorattl 11, Calvino 6. CANDY: Giomo 5, Pellanera 11, Lombardi 9, Rundo 12, Borghetti 5, Raffaele 19, Di Tommaso, Cosmel-li 10. IGNIS—FARGAS 86-44 (33-18) IGNIS: Flaborea 8, Bufalini 14, Ossena 4, Cescutti 10, Vittori 4, Me-neghin 10, Bovone 15, Villetti, Mc Kenzie 21 FARGAS: Pozzilll, Chirico 11, Andreo 12, Allen 13, Baroncini, Guantlni 2, Bernardini 2, Nanni 4, Nataiini. LESTVICA A LIGE po 5. kolu Simmethal 5 5 0 387 332 10 Ignis 5 5 0 375 281 10 AlTOnestš, 5 4 1 332 289 8 Candy 6 3 2 347 329 6 Noalex 5 3 2 345 336 6 Petrarca 5 2 3 308 310 4 Butangas 5 2 3 311 323 4 Arami s 5 2 3 328 359 4 Oran soda 5 1 4 347 350 2 Spliigem Brau 5 1 4 297 322 2 Cassera 5 1 4 329 375 2 Fargas 5 1 4 296 386 2 JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Tudi ljubljanska Olimpija lahek plen Sarajevčan ov Zmagi Maribora in Aluminija v II. zvezni ligi Medtem ko o raznih manjših conskih prvenstvih zaradi zimskega premora nekaj časa ne bo ničesar slišati, se v Jugoslav'.. nadaljujeta prvenstvi I. i- II. zvezne lige. Sarajevo, ki že dolgo čvrsto vodi v lestvici najvišje nogometne kategorije, si je tokrat pošteno privoščil ljubljansko Olimpijo. Domačini - - so imeli že po 45' igre zagotovljeno zmago s tremi goli. V začetku je kazalo, da se bodo morali Sarajevčani pošteno potruditi, vendar je Ljubljančanom kmalu pošla sapa, domačini pa so priložnost izkoristili in goste, ki so se predali malodušnosti, prisilili k še predčasni predaji. Tudi Dinamo, ki se drži drugega mesta, je obogatel za dve točki na račun Rijeke. Zmago je zabeležil tudi tretjeuvrščeni Partizan, medtem ko se je morala Vojvodina zadovoljiti v tekmi s Crve-no zvezdo le s polovičnim izkupičkom. V II. zvezni ligi Maribor nadaljuje z zbirko uspehov. Tudi v nedeljo je osvojil obe točki in si tako še bolj utrdil položaj na vrhu, še posebno, ker je drugouvrščena Lokomotiva osvojila le točko, zaradi česar je zastala za celih 5 točk. Izredno zmag'- je zabeležila tudi druga slovenska enajsterica Aluminij iz Kidričevega. Bolj razigrani domačini so namreč brez težav in z rezultatom, ki ne potrebuje komentarjev, odpravili sicer še kar nevarne goste, ki so na petem mestu lestvice, kar s 3:0. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiittitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiniiiitiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ITALIJANSKI KOŠARKARSKI A LIGI Poraz Spliigen Braua v tekmi z AllOnesta V taktičnem dvoboju trenerjev je zmagal Percudani ALLONESTA’ — SPLDGEN BRAU 74:60 (37:25) Bolj kot tekma AlTOnesta - Spliigen Brau je bilo to srečanje med trenerjema Percudanijem in Zorzijem, ki sta se z lepimi taktičnimi potezami skušala vzajemno prevarati. Žal zmagal je Percudani, Zorzijeva ekipa pa nikakor ------------ ni razočarala in do konca enako- vredno konkurirala z bolj izkušenim in tehnično bolj pripravljenim nasprotnikom. Škoda, da je v nedeljo v Milanu delno odpovedal Američan Green, ki je zapravil celo vrsto metov z razdalje. Nasprotno pa se je v vrstah AlTOne-sta izkazal prav Američan Isaac, ki je bil praktično brezhiben v metih in je na koncu tekme dosegel tudi zavidljiv osebni izkupiček 22 točk, od katerih kar 18 v prvem polčasu. V drugem delu igre pa ni bil črnec tako uspešen, kajti Zorzi mii je postavil za petami Pozzecca, ki pa si je tako nabral pet osebnih napak in je moral predčasno zapustiti igrišče. V vrstah Goričanov je kot vedno-pozitivno zaigral Krainer, Rossi je dal vse iz sebe, da bi enakovredno konkuriral z velikanom AlTOnesta Dal Pozzom, Medeot pa je zadovoljil zaradi nekaterih lepih protinapadov in prodorov. V zadnjih minutah je stopil na igrišče tudi Turra, ki je povsem solidno zaigral in mislimo, da je igralec dovolj zrel, da bi se ga lahko Zorzi posluževal za več minut, kot jih navadno odigra Turra. V vrstah nasprotnikov je poleg omenjenega Isaaca več kot solidno zaigral Vatteroni. Tudi državni reprezentant Gatti je z uspelimi prodori večkrat vnašal zmedo v go-riško obrambo. Goričani so zaigrali s cono 3-2, toda samo en igralec se je pomaknil na nasprotnika z žogo. Ta obramba je večkrat zmedla Milančane, ki pa so se takoj znašli, komaj je Percudani zahteval prvi time out. Ameriški trener je uvidel namene goriških predstavnikov in takoj sprejel primerne ukrepe. Predvsem je osredotočil vso igro na Isaaca in Gattija, ki sta skušala prvi z meti z razdalje, drugi z nevarnimi prodori, onemogočiti gori-ško obrambo, kar jima je tudi delno uspelo. AlTOnesta pa je kot običajno zaigrala s cono pressing, s katero so Milančani pravi mojstri. S tako o-brambo je zares težko pravilno usmeriti žoge in najbolj je — seveda — bil oškodovan prav požrtvovalni Ponton, ki je moral dati vse iz sebe, da se je lahko stalno prerinil med dvema branilcema ali vsaj lahko pravilno podal žogo. Kar pa je seveda še bolj presenetilo Goričane, so bile stalne spremembe načina obrambe v vrstah Milančanov: od cone pressing, na moža, cono 2-3, 3-2. In to je Percudani mojstrsko izvajal vsakikrat, ko se mu je nudila možnost in tako ponovno dokazal, da se tekme dobijo predvsem po zaslugi trenerja. I-gralci so le figure, ki jih mora trener pravilno uporabiti, da dosežejo svoj cilj: zmago. Na žalost pa so poleg poraza številni goriški navijači, ki so z burnim navijanjem bodrili svoje igral- ce skozi celo tekmo, na koncu tekme zvedeli še za drugo grenko novico: pristojni organi za disciplinske ukrepe italijanske košarkarske federacije so zavrnili priziv, ki ga je goriška peterka predložila v zvezi s tekmo z Butangas iz Pesara, ki naj bi se slednja neveljavno poslu-žila diskvalificiranega igralca Pao-linija. Škoda! Prihodnjo nedeljo pa se bodo goriški predstavniki lahko oddolžili svojim navijačem z zmago proti Aramisu iz Bielle, ki pa je v nedeljo odpravila Candy. ALL’ONESTA’: Vatteroni 20, Ma-socco, Mauri 2, Bulgheroni 2, Za-natta 1, Vescovo, Gatti 19, Ossola, Isaac 22, Del Pozzo 8. SPLOGEN BRAU: Medeot 14, Turfa 4, Rossi 4, Ponton 2, Kri-stiancio, Krainer 16, Comelli, Poz-zecco 5, Green 15. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Beograd—Velež 2:0 (1:0) Vojvodina—C. zvezda 2:2 (1:0) Vardar—Sarajevo 1:1 (0:0) Dinamo—Rijeka 3:1 (1:0) Čelik—Radnički (N) 1:0 (0:0) Sutjeska—Zagreb 2:1 (l:D željezničar—Olimpija 3:0 (3:0) Partizan—Hajduk 1:0 (0:0) LESTVICA Sarajevo 12 9 3 1 20:8 21 Dinamo 13 6 5 2 18:9 17 Partizan 13 6 4 3 16:10 16 Vojvodina 13 5 6 2 21:16 16 Radnička 13 7 1 5 17:10 15 C. zvezda 13 5 5 3 23:20 15 Vardar 13 6 2 5 21:22 14 željezničar 13 6 2 5 14:15 14 Hajduk 13 4 4 5 22:13 12 Olimpija 13 5 2 6 14:16 12 Velež 13 4 3 6 13:15 11 Zagreb 13 4 3 6 14:20 11 Rijeka 13 3 4 6 15:20 10 Beograd 13 2 5 6 12:17 9 Sutjeska 13 2 4 7 10:29 8 Čelik 13 2 * * * 3 8 8:18 3 Pari prihodnjega kola: Velež-HaJ duk; Olimpija - Partizan; Zagreb željezničar; Radnički (N) - Sutje ska; Rijeka - Čelik; Sarajevo • Dl namo; Crvena zvezda - Vardar; Beograd - Vojvodina. II. LIGA (ZAHOD) IZIDI Maribor—Bosna 2:1 Segesta—Famos 2:2 Aluminij—BSK 3:0 Rudar—Istra 2:0 Trešnjevka—Šibenik 0:0 Slavonija—Lokomotiva 1:1 Sloboda—Borac 3:1 Leotar—Borovo 1:0 Bratstvo—Varteks 1:1 (1:0) (0:1) (3:0) (0:0) (1:0) (0:0) (1:0) (1:1) Maribor LESTVICA 15 10 5 0 24:6 25 Lokomotiva 15 8 4 3 30:18 20 Šibenik 15 8 3 4 29:18 19 Sloboda 15 8 3 4 22:12 19 BSK 15 8 3 4 28:19 19 Slavonija 15 7 4 4 24:28 18 Aluminij 15 7 4 4 19:19 18 Rudar 15 6 5 4 14:17 17 Trešnjevka 15 5 6 4 17:13 16 Segesta 15 5 4 6 26:26 14 Varteks 15 3 7 5 18:16 13 Famos 15 4 5 6 21:25 13 Borovo 15 3 6 6 19:22 12 Leotar 15 2 7 6 16:27 11 Istra 15 2 6 7 13:26 10 Bosna 15 1 7 7 13:23 9 Bratstvo 15 2 5 8 16:29 9 Borac 15 3 2 10 18:33 8 Pari prihodnjega kola: Bosna-Var-teks; Borovo - Bratstvo; Borac • Leotar; Lokomotiva - Sloboda; Šibenik -Slavonija; Istra - Trešnjevka; BSK - Rudar; Famos - A lunji-nij; Maribor - Segesta. nniiniuMininiiiiniiiMiiiinntniininmiiMiiMiniMinniiniuiiimiiniiiiiiiimimiiniuininiiMioiiiiiiiMiiiiiimiiiiniiminiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiinmiimininnii»» V ITALIJANSKI ŽENSKI KOŠARKARSKI A LIGI Preslaba kondicija deklet: zopet poraz Mivarja v Trstu STANDA — »MIVAR 52:30 (15:20) MIVAR — Wunderlich (4), Mancini, Pribaz, Bianchl (6), Kastner (5), Demarchi (7), Logar (4), Oselladore (4), Marega in Zuppin. Trenerja: Mari ln Frizzati. STANDA Milano: Fiorella Alderighi (15), Pelle (2), Pisati (2), Ven-turelli (9), Mapelli (12), Marcella Alderighi (6), Labanti, Bordon (6) in Cani. Trener: Assante. 12 točk razlike je zares preveč v korist Milančanov, ki v nedeljo proti Mivarju niso pokazale tega, kar bi od njih lahko upravičeno pričakovali. Standa iz Milana se namreč poteguje za prvo mesto in poleg tega uvršča nekaj državnih reprezentantk kot Fiorello Alderighi, Bordon in Mapelli. V nedeljo pa se niso Alderighi in druge znašle proti živahnim Tržačankam, ki so z Demarchijevo večkrat spravljale v težavo tehnično bolj nadar jene nasprotnice. Marijevim igralkam je celo uspelo zmagovito zaključiti prvi polčas z rezultatom 20:15. Nasprotnice so bile povsem pomanjkljive v metih z razdalje, saj so pri 26 metih bile le trikrat uspešne. Verjetno se niso znašle z miljskimi kosi, ki so nekoliko pretrdi. Vseeno pa ni to zadostno o-pravičilo. Milančanke so taktično slabo začele tekmo. Igrale so nam- reč ozko cono 3—2, 2—3, da bi se čimveč posluževale protinapada, to. da Tržačanke so bile popolnoma sveže in so tako hitrim vračanjem v obrambo onemogočile to najnevarnejše orožje nasprotnic. V o-brambi pa so tržaške predstavnice igrale ozko cono (Milančanke so bile namreč zelo pomanjkljive v metih izven rakete) in naloga De-marchijeve in drugih je bila povsem lahka. V prvem polčasu je celo kazalo, da Mivar z neverjetno lahkoto razpolaga z nasprotnicami. Slika igre pa se je popolnoma spremenila v drugem delu tekme. Slaba kondicija Tržačank je prišla na dan in nasprotnice so to pomanjkljivost izkoristile s preprosto, toda zelo uspelo taktično potezo. Prevzele so obrambo man to man, ki se je večkrat celo spremenila v pressing na pol igrišča. Tržačanke so bile večkrat zmedene zaradi o- sebne obrambe MUančank ln so tako povsem umevno izgubljale dragocene žoge. V istem trenutku J« Mapelli z neverjetno brzino stekla proti košu Mivarja, ena izmed njenih igralk ji je podala dolgo žogo in koš je bil neizbežen. Vse tu. Tudi trener Mivarja Frizzati, na katerega smo se na koncu tekme obrnili, je Istega mnenja. «V prvem polčasu,« nam je rekel Frizzati, «sta naši zunanji igralki s hitrim vračanjem v obrambo prestregli prodore nasprotnih kril. In vse je šlo dobro za nas. V drugem polčasu pa zaradi slabe kondicije nista se mogli vec vračati z isto hitrostjo. In tako smo Izgubili tekmo.« Od posameznic sta v milanskih vrstah zadovoljivo zaigrale MapellL pestri Alderighi in delno Bordon-V vrstah Mivarja pa je poleg že omenjene Demarchi zablestela s® Bianchl, glavna voditeljica vseh protinapadov. Pred to tekmo sta bili na sporedu še dve srečanji, ki sta dali naslednja rezultata: Mivar — Servolana (minisbasket mladinci) 20:15 Mivar — Acegat (ženske Juniores) 19:7 —edson— W. SOMERSET MAUGHAM ČUDOVITA ZENSKA Kazal se je nekako brezčuten; v njem ni bilo niti trohice njene bujne vitalnosti; lahko se je samo zamislila, s kakšno živahnostjo bi ona pripovedovala o svojih doživljajih, če bi šest mesecev preživela na Dunaju. Iz svojega letovanja v St. Maloju pri teti Carrie in materi je napravila tako povest, da so ljudje pokali od smeha. Vsi so pritrdili, da je ta zgodba boljša od marsikaterega gledališkega dela, njen vtis pa je bil, da je zgodba boljša od večine iger. Pripovedovala jo je zdaj Rogeru. Poslušal jo je in se smehljal s svojim tihim, mirnim smehom; ob tem je imela neprijeten občutek, da se mu zgodba ne zdi tako smešna kakor njej. Zavzdihnila je v sebi. Mali nesrečnik nima smisla za humor. Nekatere njegove pripombe so jo napeljale, da mu je začela pripovedovati o delu «Dandanes». Povedala mu je vsebino igre in mu pojasnila, kako si je sama zamislila svojo vlogo; pripovedovala mu je o drugih igralcih ter mu opisala inscenacijo Ob koncu kosila se je nenadoma zdrznila. Zavedala se je, da mu je ves čas govorila o sebi in svojih zadevah. Ni ji bilo povsem jasno, kako se je dala v to zavesti. Nenadoma je zasumila, da je Roger vodil pogovor v to smer, da bi s tem odvrnil njeno pozornost od njega in njegovih načrtov. Toda ta sum Je kmalu zavrgla. Roger za kaj takega ni bil dovolj inteligenten. Ko sta nekoliko kasneje v salonu poslušala radio in kadila, Je Julija izkoristila ugodno priložnost, da na videz povsem slučajno pride na dan z vprašanjem, ki jo je ves čas vznemirjalo. «Ali si se že odločil, čemu se boš posvetil?« «Ne. Ali Je tako nujno?« «Ali veš, kako malo se jaz razumem na to. Tvoj oče meni, da bi čimprej šel v Cambridge, če hočeš postati odvetnik, moraš začeti s študijem prava. Ce te pa bolj veseli Foreign Office, je potrebno, da se učiš modernih jezikov.« Roger jo je dolgo gledal s svojim čudnim in zamišljenim pogledom, da je Julija le stežka zadržala na obrazu veselo razposajenost in nežen izraz. «če bi veroval v boga, bi postal duhovnik,« je napo- sled rekel. «Duhovnik?» Julija je komaj verjela svojim ušesom. Počutila se je strašno neprijetno, toda ko je njegov odgovor prodrl do njene zavesti, si ga je za trenutek zamislila kot kardinala, ki stanuje v čudoviti rimski palači, okrašeni z umetniškimi slikami, obkroženimi s podložnimi prelati; zatem ga je videla kot škofa z mitro na glavi in v ogrinjalu, vezenem z zlatom, kako z milostnimi kretnjami deli lačnim sirotam kruh. Zamislila si je tudi sebe v obleki iz brokata in z biserno ovratnico okoli vratu. Mati Borgia. «To bi bilo dobro in prav, če bi živeli v šestnajstem stoletju,« mu je rekla. «Zdaj pa je za kaj takega nekoliko prepozno.« «Da, prepozno.« «Ne vem, kako si prišel na tako misel.« Ker Roger ni odgovoril, je odgovorila ona. «Mar nisi srečen?« «Popolnoma sem srečen,« se je nasmehnil. «Pa kaj pravzaprav hočeš?« Znova jo je pogledal s tistim značilnim pogledom, ki jo Je utrujal. Bilo je težko uganiti, če misli resno, kar govori, ker so se njegove oči prebrisano lesketale. «Resnico.» «Kaj misliš s tem reči?« «No, glej, vse svoje življenje sem preživel v ozračju prividov. želim se spoznati s stvarmi, kakršne so. Ti in oče vdihavata ta zrak, ta je edini, ki ga poznata in mislita, da je nebeški zrak. Toda ta zrak me duši.« Julija ga je pazljivo poslušala; prizadevala si je razumeti, kaj misli. «Midva sva igralca in to taka, ki sta dosegla uspeh. To nama je omogočilo, da sva te obdala z razkošjem že od tvojega rojstva. Na prste lahko sešteješ igralce, ki so svoje sinove šolali v Ezonu.« ((Hvaležen sem vama za vse, kar sta storila zame.« «Kaj nama potemtakem zameriš?« ((Ničesar vama ne zamerim. Vidva sta storila zame, kar sta največ mogla Toda na nesrečo sta mi tudi vidva vzela vero v vse.« «Midva se nikoli nisva vmešavala v tvojo vero. Sam veš, da midva nisva religiozna človeka, midva sva igralca, ki po osmin predstavah na teden želiva imeti nedeljo zase. Jaz sem, razumljivo, mislila, da se s temi stvarmi ukvarjate v šoli» Preden je odgovoril, je spet nekaj časa okleval. Očitno je govoril proti svoji volji. ((Ko sem bil še deček, bilo mi je komaj štirinajst let, sem nekega večera izza kulis opazoval tvojo igro. To je bil nenavadno čudovit prizor in ti si govorila o stvareh, kakor je treba govoriti, tako iskreno in kar si govorila, je bilo tako ganljivo, da nisem mogel zadržati solz. Bil sem ves prevzet. Ne vem, kako bi se pravilno izrazil; bil sem vzhičen in strahovito žalosten; počutil sem se kot mali junak, čutil sem, da nikoli v življenju ne bom storil kaj takega, kar je nizkotno in podlo. In tedaj si prišla ti v ozadje odra, v bližino, kjer sem stal. Solze so mi tekle po licih; ko si občinstvu obrnila hrbet, si z običajnim glasom rekla vodji odra: — Kaj dela ta prekleti električar z razsvetljavo? Dejala sem mu, naj izključi modro, — potem pa si se v hipu obrnila proti občinstvu in s strašnim krikom groze nadaljevala * igro.« ((Vendar, dragi, tedaj sem igrala. Ce bi kaka igralka resnično občutila vsa tista čustva, ki jih igra, bi se hitro pogubila. Zelo dobro se spominjam tistega prizora. Običajno j® bilo navdušeno nad njim vse gledališče. Nikoli v življenju nisem doživela takega ploskanja.« ((Morebiti je bilo od mene zelo neumno, da sem se dal zapeljati. Verjel sem, da tudi ti doživljaš to, kar govoriš. Ko sem doumel, da je vse zgolj prevara, se je v meni nekaj zlomilo. Odtlej ti nisem nikoli več ničesar verjel. Samo enkrat sem pustil, da si me imela za norca, in odločil sem se, da se to ne bo nikoli več ponovilo.« Pogledala ga je z veselim nasmehom, ki ga je razoroževal. ('Ljubi moj, vsekakor mislim, da govoriš neumnosti.« «Kaj da govorim? Ti ne poznaš razlike med resnico ih prividom. Ti nikoli ne prenehaš igrati. To je tvoja druga mav. Ti igraš, kadar si v družbi, ti igraš pred služinčadjo, igraš pred očetom, igraš pred mano. Pred mano igraš vlogo nežne, trpeče in proslavljene matere. Tebe pa sploh ni, ti sl samo zbirka vlog, ki si jih igrala Velikokrat sem se že vprašal, če si ti sploh kdaj bila ti, in ali nisi bila zmeraj samo sredstvo, iz katerega si gradila vse te osebnosti. za katere si verjela, da so ti. Ko sem te kdaj videl, da stopaš v prazno sobo, ms je nekajkrat prevzela želja, da bi iznenada odprl vrata, toda strah me je bilo; v sobi ni bilo nikogar.* Bliskovito ga je pogledala. Drhtela je od neugodja, ki so ga budile v njej njegove besede. Poslušala ga je pozorno in z nedoločnim strahom, ker je bil tako silno resen in J® čutila, da govori o nečem, kar ga je tlačilo že od zorne mladosti. Nikoli v življenju ga ni slišala, da bi kje tako govoril. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRS'I - UL MONTECUH1 6. II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 lir. polletna 4 400 Ur celoletna 7 7(H) lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno \00 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: AD1T. DŽS. Ljubljana. Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pr) Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-aprivtu 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške W gortške pokrajnt se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocletA Pubbllcitš Italiana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst PREDAVANJE ODBORNIKA STOPPERJA Uokvirite v deželnih zahtev v vsedržavni gospodarski načrt V Vidmu so gozdarski tehniki govorili o pogozdovanju Deželni odbornik za načrtovanje Stopper je te dni v San Vito al Tagliamento govoril županu in u-Pravnikom tega okraja o načrtovanju. V svojem govoru je izrekel stopper solidarnost prebivalstvu, ki Je utrpelo škodo zaradi poplav, ter uejal, da bo dežela storila vse, da ?® posledice povodnji čimbolj ubla-?jo, Stopper je govoril o novi deželni stvarnosti ter o konkretnih načrtih. _ Rekel je, da so predstavniki deželne uprave že poskrbeli 2? študijo o gospodarskem in socialnem položaju ter se posvetova-11 z raznimi upravniki in gospodarstveniki. še posebej posveča dežela veliko pozornost kmetijstvu ter Uokviritvi deželnega gospodarstva v splošni vsedržavni načrt. V zvezi TRST VIA GALATTI 8 ★ PRALNI STROJI CANDY ZOPPAS CA8TOR IGNIS R E X INDESIT NAONIS ★ HLADILNIKI NA KOMPRESOR PECI NA KEROZEN IN ZA CENTRALNO KURJAVO GORILNIKI NA NAFTO POLJEDELSKI STROJI VSAKOVRSTNI TRAKTORJI NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE Tehnična pomoč za vso Jugoslavijo DEVIZNI RAČUN 248 BANCO Dl ROMA FILIALE Dl TRIESTE s tem načrtom je odbornik dejal, da je dežela zahtevala, da se vključijo vanj avto cesta Videm-Trbiž, zgradi tovarna za predelavo volne v Aussa-Corno ter da se uredi vprašanje ladjedelske dejavnosti. Govoril je tudi o novi avto cesti Trst-Benetke in o raznih priključkih, ki bodo pospeševali industrializacijo dežele. V Vidmu pa je bil na odborni-štvu za kmetijstvo sestanek gozdarskih tehnikov, na katerem so govorili o pogozdovanju. Vidalijevo vprašanje o pokojninah pomorščakov Pred desetimi dnevi so senator Vidali in nekateri drugi senatorji komunistične skupine naslovili na ministrstvo za trgovsko mornarico in na zakladno ministrstvo pismeno interpelacijo, v kateri zahtevalo pojasnila, zakaj ni vlada spoštovala obveznosti, ki jih je svoj čas sprejela ter ni 15. novembra pokojnin bivših pomorščakov. V interpelaciji je rečeno, da Je obnašanje vlade vredno obsodbe iz dveh razlogov: na eni strani so upokojeni pomorščaki prejeli zadnje povišanje pokojnine 1. 1958, a na drugi strani so pomorščaki prekinili oktobrsko stavko, ki so Jo proglasile vse sindikalne organizacije samo zato, ker je vlada slovesno obljubila, da bo 15. novembra predložila poslanski zbornici ustrezni zakonski osnutek. Dejstvo, da ni vlada spoštovala svojih obveznosti, je globoko vzno-mirilo vse prizadete delavce. Podpisniki interpelacije zahtevajo od vlade, naj se vsaj zagotovi, prizadetim, upoštevajoč da ni praktično mogoče, da poslanska zbornica sprejme zadevni osnutek do konca tega leta, izplačilo trimesečne pokojnine na račun zakonitih prejemkom, ki jim na pripadajo. V Vidmu so te dni umestili na deželnem odbomištvu za javne u-prave komisijo, ki bo proučila položaj v umobolnicah v naši deželi. Gre za organ, ki ga je pred kratkim imenoval deželni predsednik Berzanti. Komisija bo predvsem proučila kapacitete umobolnic ter izdatke, ki jih imajo. Ustanovitev deželnega odbora PSI-PSD1 Pred dnevi so ustanovili v Trstu deželni odbor socialistične in socialdemokratske združene stranke. Tajništvo bosta vodila poslanec Fortuna, ki je bil deželni tajnik socialistične stranke, in odvetnik Devetag, podpredsednik deželnega sveta in bivši tajnik PSDI. V tajništvu so nadalje: Cecotti za videmsko federacijo, Fer-raresi za pordenonsko, Pierandrei in Pittoni za tržaško federacijo. V deželnem izvršnem odboru je 16 zastopnikov štirih federacij Furlanije Julijske krajine, Deželni podpredsednik dr. Giaco metti je podal poročilo o delu deželnega odbora s posebnim poudarkom na ukrepe v prid prebivalstvu, ki je utrpelo veliko škodo zaradi poplav kakor tudi o ustanovitvi deželne finančne družbe. Zatem je začel odbor razpravljati o vključitvi enega tržaškega socialističnega predstavnika v deželni odbor. Uvodno besede je spregovoril član vodstva tržaške federacije Giorgio Cesare. O tem predlogu so se ugodno izrekli vodja svetovalske skupine v deželnem svetu Moro, Angeli, Ferraresi in Zafa-gnini. Med drugim je Cesare govoril tudi o vprašanju Slovencev na Tržaškem in Goriškem ter poudaril, da mora združena stranka vložiti vse sile za demokratično ureditev vprašanja slovenske manjšine, ki ji je treba priznati vse pravice, ki jih uživajo Italijani. Cesare je tudi poudaril pomembnost prisotnosti Slovencev v krajevnih upravah v Trstu in v Gorici. URADNO SPOROČILO PROF. B. NATTIJA Prihodnja cvetlična razstava bo od 22. aprila do 7. maja Prihodnja mednarodna cvetlična razstava v Trstu bo od 22. aprila do 7. maja 1967. To je uradno spo ročil te dni prof. Bruno Natti, ravnatelj ustanove Ente rinascita agri-cola, ki organizira cvetlično razstavo, na sestanku strokovnjakov in predstavnikov občin in pokrajinskih uprav, ki sodelujejo na tej mednarodni prireditvi. Po sestanku so si strokovnjaki ogledali prostore na razstavišču tržaškega velesejma, kjer bo urejena prihodnja cvetlična razstava. Cvetlična razstava v Trstu je od samega začetka brez stalnega mesta in je romala z enega na drug kraj (Ljudski vrt, Pomorska postaja, miramarski park). Na razstavišču velesejma bo za cvetlično razstavo na razpolago pet paviljonov in približno 30 tisoč kv. m površine. Površina na razpolago je torej precejšnja, organizatorji pa predvidevajo, da bo vsa zasedena. Svoje sodelovanje na prihodnji cvetlični razstavi so že prijavile občinske uprave iz Trsta, Bočna, Vidma, Gorice, Neaplja, Vicenze, Pra-ta, Rima, z Dunaja, iz Graza in Pulja. Sestanka strokonjakov in predstavnikov obči se je udeležil tudi dr. Urbani kot zastopnik pulj-s! e občine, ki bo letos prvič sodelovala na mednarodni cvetlični razstavi v Trstu. Mednarodna cvetlična razstava v Trstu je že v koledarju tovrstnih mednarodnih prireditev in uživa podporo med- arodne organizacije AIPH, ki koordinira take mednarodne razstave. Na razstavi bodo seveda sodelovala tudi velika in priznana cvetličarska podjetja in semenarne. Novost prihodnje razstave pa bo poseben sektor za vrtnarstvo in sadjarstvo Nekaj podatkov o avto cesti Na avto cesti med Trstom ln Vidmom skozi Palmanovo so dosegli že kar lep uspeh: to je pol milijona prehodov. To je Izjavil pooblaščeni upravnik Giuseppe Tonutti. Rekel je, da znaša dnevno povprečje 4.500 prehodov. Seveda Tržačane bolj zanima, kako je z nadaljevanjem gradnje te ceste proti Benetkam. Precej so napredovala dela na odseku med Palmanovo in Tilmentom, dolgim 27 km. Glavna dela na tem odseku so mosta čez Tilment in reko Stel-la ter nadvozi čez pokrajinske ceste. Most čez Tilment je že služil za prehod vozil, ker so bili drugi mostovi za časa povodnji neprehodni. Do Latisame bodo dogradili cesto sano in Benetkami na dražbi dela za ■ 3a so že oddali tva odseka. ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu ZLATO ZA ZOBE 22 KAR. DRE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje. VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov ZLATARNA IN URARNA AVALA TRST. VIA ROMA St. 22 SUPER CO. V TRSTU OP. k Drev. XX Settenibre 28 Ul. Cavana 13 Ul. deli’ Islria 14 Drev. D’ Annunzio 28 .N# • "V"** Ul. S. Terasa 1 Ul. Felluga 44 Ul. del Teatro Romano 2 -iK Drev. Čampi Elisi 14 Ul. deli'Islria 41 Naselje S. Sergio Ul. Flavia 7 Ul. R. Sanzio 19/2 d# C00PERATIVE 0PERAIE - DELAVSKE ZADRUGE TOVARNA CEMENTA IN SALONITA 15. SffTEM** ANHOVO anhovo Vse za vašo kopalnico: TR$T BERNARDINI & C. UL. GAMBINI 33 TEL 90-919 • 44-433 PLOŠČICE - SANITARIJE . ŠKOLJKE . PIPE TER VSE NAJBOLJŠE POTREBŠČINE ZA KOPALNICO IN KUHINJO TRGOVINA S ČEVLJI ALTA MODA TRST UL. G. GALLINA, 3 TEL. 31-822 I. de FELSZEGT s»«. ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST Trg S. Giovanni 6, 1. nad. Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje. Trst — ULICA CARDtCI, is - TELE,FON 29-656 BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV. DALJNOGLEDOV, SESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE SOLE, TOPLOMEROV IN FOTOGRAFSKEGA MATERIALA AUDIOVISION UL. TARAB0CCHIA 10 - TEL. 95830 Superavtomatični pralni stroji vseh znamk ZA IZVOZ NAJNIZJE CENE SPREJEMAMO PLAČILA V KAKRŠNEMKOLI DENARJU 1-LETNO JAMSTVO IN POMOČ ZA JUGOSLAVIJO Trgovina čevljev (Bon^a TRST Larjjo Barriera Vecchia, 5-6 Ul. G. Foschiatti, 1-F L0RENZ0 PIAZZI TRST Ul. Valdirivo, 22 - Tel. 38-936 SANITARIJE PIPE ŠKOLJKE TOALETNE OMARICE ELETTROMECCANICA D*PL. ING. B. RIGOTTl Piazza Foraggl n. 8/A TRST — TEL. 726224 GORILNIKI NA OLJE BRLTUR PECI CISTERNE ČRPALKE DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE bo izdala v zbirki ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV IVAN CANKAR: ZBRANA DELA v tridesetih knjigah V tej doslej najobsežnejši ln znanstveno najpopolnejši Izdaji Cankarjevega zbranega dela — glavni urednik je prof. dr, Anton Ocvirk — bo izšlo celotno leposlovno in publicistično delo našega največjega pisatelja. Vsaka knjiga bo dokumentirana z literarnozgodovinskimi razlagami in opombami. Posebej ho objavljena tudi celotna Cankarjeva korespondenca in bibliografija. Redakcijski načrt predvideva tako vsebinsko razdelitev: POEZIJA — dve knjigi (urednik France Bernik) DRAMATIKA — tri knjige (urednik Dušan Moravec) PROZA — sedemnajst knjig (urednik Anton Ocviik, Janko Kos in Dušan Voglar) KRITIKA IN POLEMIKA — dve knjigi (urednik Josip Vidmar) POLITIČNI SPISI — ena knjiga (urednik Dušan Voglar) KORESPONDENCA — štiri knjige (urednik lože Munda) BIBLIOGRAFIJA IN INDEKSI — ena knjiga (urednik Jože Munda) Pri jezikovni redakciji vseh tridesetih knjig bo sodeloval prof. Stane Suhadolnik Prve štiri knjige te zajetno zasnovane zbirke bodo izšle v letu 1967. Zaradi velikega zanimanja za ZBRANA DELA IVANA CANKARJA razpisuje založba SUBSKRIBCIJ0 ZA PRVE ŠTIRI KNJIGE ki velja do 1 aprila 1967. Knjige bodo iz*le v ustaljenem r ir matu zbirke »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljevi) , (14 x 20 cm), tiskane bodo na brezlesnem papirju tn vezane v celo platno in polusnje. Za ns-o nlke štirih knjig veliš cena: platno 140 N din (10 mesečnih obrokov po 14 N din), polusnje 200 N din (10 mesečnih obrokov po 20 N din). Cena za posamezne knjige bo v prodaji znatno višja. Izrežite, prosim, priloženo na očilnico ln jo posljite v ovotnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVE 4IJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 - Knjižne zbirke. NAROČILNICA Nepreklicno naročam prve štiri knjige IVAN CANKAR: ZBRANA DELA Iz zbirke tridesetih knjig, ki izidejo v okviru »Zbranih del slovenskih pesnikov ln pisateljevi). Vezava: celo platno 140 N din polusnje 200 N din Naročnino bom plačal v 10 mesečnih obrokih — v enem znesku. Knjige pošiljajte na naslov stalnega bivališča — na kraj zaposlitve. Neustrezno prečrtajte! Datum: Lastnoročni podpis: j 1 O) E I 'A z I O N Calzoleria VIA L E TRST — VIALE XX. SETTEMBRE, 18 VELIKA IZBIRA ČEVLJEV ZA SMUČANJE (Poleg Stande) TRGOVINI čevljev Fiorentina ULICA TARABOiCHlA 2 — TRST — T"» 96536 (pri Trgu Goldoni) • VELIKA IZBIRA NAJLEPSIH MODELOV -s PO NAJUGODNEJŠIH C^NAH SJEDIŠTE: VILLESSE (Gorica-Italija) Tel. 90-96 FILIJALA: STRAJN GIUSEPPE BAGNOL1 (Trst • Italija) Tel. 97-645 co. r. nap. ek. Jedini predstavnik za TRAKTORE CARRARO TIGRE na 4 motorna točka 18 KS — priključni djelovi za 30 radova Na želju šaljemo cijenike 1 prospekte! Možete pisati na hrvatsko-srpskom i slovenačkom Jedka RFRTOLIm motorne kosilnice za kosidbu trav- njaka u goratim predjelima, brdi-ma 1 ravnicama od 8 do 13 KS na bencin iH Diesel sa diferencialom 1 6 bralna. Mogučih 15 operacija. MotofcuMivatori BERT0UNI poljoprlvredne od 8 do 12 KS 1 druge u velikom taboru PRIMORSKI DNEVNIK TARIFE v hotelih, restavracijah in gostilnah tržaške pokrajine. Podatke je zbrala POKRAJINSKA USTANOVA ZA TURIZEM Ente Provinciale TARIFE u hotelima, restoranima i gostionama trščanske pokrajine. Podatke je sakupila POKRAJINSKA USTANOVA ZA TURIZAM per 11 Turismo ŠKOFIJE SESLJAN ‘SISTIANA MIRAMAR GRL J AN ■ CRICNANO Iz uradnih statističnih podatkov tržaške Pokrajinske turistične ustanove izhaja, da je obiskalo letos do 31. okt. Trst 48.467 TURISTOV IZ JUGOSLAVIJE s 77.533 prenočitvami. To pomeni, da se je število turistov iz SFRJ v primerjavi z letom 1965 povečalo za 15.349 ali za 46,35 odst. Večina teh jugoslovanskih turistov je prenočevala v hotelih I., II. in III. kategorije ter v penzionih. Te številke dovolj zgovorno pričajo o važnosti jugoslovanskih turistov v našem mestu. Hoteli v Trstu HOTEL NASLOV I. KATEGORIJA: JOLLY HOTEL CAVOUR GRAND HOTEL de la VILLE EXCELSIOR SAVOIA PALAČE II. KATEGORIJA: ALLA POSTA COLOMBIA CONTINENTALE CORSO MILANO HOTEL REGINA HOTEL III. KATEGORIJA: ABBAZIA ADRIA BRIONI CASCINA delle ROSE CITTA’ Dl PARENZO IMPERO ISTRIA ITALIA PERU’ ROMA VANOLI IV. KATEGORIJA: COMMERCIO ALLA FORTUNA TORREBIANCA III. KATEGORIJA: CANCIANI CELLINI SERENA VITTORIA ŽARA CENTRALE ABANO AL MESSAGGERO ALLA STSAZIONE • BELLAVISTA BEMBO B1DOLI BUDIGNA CANDIfLA CRESS1NI CENTRO DANUBIO FIORE FRIULI IULIA LIČEN MARE MARINA MOLINARI PICCOLO ROMAGNA RUOCCO SAN NICOLO’ SANREMO VENEZIA COCEANI TRST — Corso Cavour, 9 TRST — Riva III Novembre, 11 TRST — Rlva Mandracchio, 4 TRST — Piazza Oberdan, 1 TRST — Via della Geppa, 18 TRST — Via S. Nicolč, 25 TRST — S. Spirldione, 2 TRST — C. Ghega, 17 TRST — Via Fabio Filzi, 14 TRST — Via della Geppa, 20 TRST — Capo di Piazza, 1 TRST — Largo Santorio, 4 TRST — V. Cologna in Monte, 419 TRST — Via degli Artisti, 8 TRST — Via S. Anastasio, 1 TRST — Via Renato Timeus, 6 TRST — Via della Geppa, 15 TRST — Via C. Ghega, 2 TRST — Via C. Ghega, 7 TRST — Piazza UnitA, 2 TRST — Via delTOrologio, 4 TRST — Via Armando Dlaz, 6 TRST — Via Torrebianca, 4 TRST — Via Carducd, 8 TRST — Via Cellini, 2 TRST — Via Romagna, 4 TRST — Via XXX Ottobre, 12 TRST — Via C. de Rittmeyer, 2 TRST — Via Ponchielll, 1 GOSTIŠČA — SVRATISTA TRST — Via S. Nlcolč, 11 TRST — Via Trento, 9 TRST — Via C. Ghega, 8 TRST — Via del Cisternone, 1 TRST — Via Flavla, 88 TRST — Via Boccardi, 5 TRST — Via Valdirlvo, 22 TRST — Via A. Diaz, 10 TRST — Via Trento, 9 TRST — Via Roma, 13 TRST — Via Cellini, 2/II TRST — Via della Zonta, 4 TRST — Via Torrebianca, 18 TRST — Via XXX Ottobre, 5 TRST — Via G. S. Caboto, 10 TRST — Via Pozzo del Mare, 1 TRST — Via Galatti, 14 TRST — Via Machiavelli, 22 TRST — Via Valdirlvo, 34 TRST — Androna Romagna, 2 TRST — Via Diaz, 10 * TRST — Via S. Nlcolč, 2 TRST — Via Valdirlvo, 22 TRST — Via Valdirlvo, 3 30- 203 29-072 29-852 99-158 61-286 29-233 61-777 38-292 29-543 31- 937 35-497 68-247 813-336 23-725 37-130 23- 649 35- 031 61-960 24- 545 29-233 36- 991 750 800 1000 750 1000 900 750 750 1100 1000 1000 1100 650 750 1000 1000 800 900 900 900 1800 1500 2000 1400 1700 1600 1200 1800 1400 1500 1400 2150 2000 2000 1400 2150 1800 2000 1600 2000 1600 1800 1800 1400 1800 Hoteli v tržaški okolici ■ Hoteli u trščanskoj okolini I. KATEGORIJA: ADRIATICO PALAČE HOTEL II. KATEGORIJA: AL CASTELLO Dl MIRAMARE HOTEL RIVIARA LAPPRODO NETTUNO III. KATEGORIJA: MIONON ORCHIDEA OBELISCO | centralk-muggia LA BUSSOLA BELVEDERE Al SETTE NANI CASTE1REGGIO CORONA DELFINO HERMADA SISTIANA GRLJAN — Grljan ob morju z MIRAMAR — Miramarskl drevored, 325/1 GRLJAN — Grljan, 320 DEVIN — Devin, 60/c SESLJAN — Sesljan ob morju, 64 GRLJAN — Grljan, 308 GRLJAN — Grljan, 388 OPČINE — Narodna ul., 1 MILJE — Ul. D'Annunzio, 24 MILJE — Ul. Manzoni, 5 SESLJAN — Sesljan, 60/a SESLJAN — Sesljan, 54/c SESLJAN — Sesljan ob morju, 54/4 SESLJAN — Sesljan, 54/d SESLJAN — Sesljan ob morju, 67 SESLJAN — Sesljan, 55/e SESLJAN — Sesljan, 19 224-241 — — 2600 4100 — — 4800 7000 224-159 1650 1700 — — — — 3800 4200 224-162 1650 1800 ■ _____ 3000 3400 3800 4200 20-849 — — — 2100 — 2450 3700 20-184 ■ ' " 2800 3700 224-130 1050 2100 3500 224-181 — 1300 — — 2500 3500 221-131 -— 1200 i. m 1900 — 2400 - ■■ 3300 98-154 — 1300 — — — 2600 — 3500 98-266 — 1300 ■ ■ — — 2600 — — 20-256 20-170 20-115 — lann — — 2100 2100 2600 3050 3050 3200 _____ lOUu 1050 - - - i ■ 2100 . .. 3050 20-162 — 1100 — — — 2200 — 3100 20-214 - _ ■ ... 2400 20-146 20-235 — 1300 1200 — — — 2600 2200 — 3050 HOTEL NASLOV d o 4) -s H B Enoposteljne Sa Jednim krevetom i I S 5 d w co Dvoposteljne Sa dva kreveta i & M § n d 1 ! 8 I s | & S M m $ S O B E Enoposteljne Dvoposteljne Sa jednim krevetom Sa dva kreveta la 8 i g 3 d 3 i O P« O M d 1 s 1 CS O* & 5 & M t FQ d 1 a d P< 3 3 d & • d o 8 m 1 .M CQ s N m d W M H 3 1 .s 1 4 g i i 1 i s s 31-701 2250 2950 3150 4300 4000 5650 5600 7750 37-136 2200 2700 3000 4500 4000 5200 5800 8800 61-721 2200 2800 3000 4500 4000 5300 5800 8800 24-157 1700 2300 3000 3200 3600 4200 4800 5600 31-083 1800 2200 2800 3200 3000 4200 4300 5600 37-790 1750 2200 — — 3000 4200 5200 5400 30-131 1700 2200 2500 3200 3000 4200 4300 5600 23-336 1700 2200 2500 3200 3000 4200 4300 5600 30-135 1800 2300 2800 3200 3100 4200 4350 5600 23-068 1400 1800 2700 3500 4800 36-478 1400 1800 — — 2700 3500 — 4800 95-169 1400 1800 — — 2500 3500 — — 761-196 — 1800 — — 3000 3300 — — 23-816 1400 1800 2600 2600 2800 3500 4600 4800 36-937 1400 1800 — 2600 2500 3500 — 4800 95-244 1500 1800 — — 2500 3500 4000 4800 37-134 1400 1800 _ — 2700 3500 4600 4800 38-221 1400 1800 — — 2500 3500 3600 4800 37-761 1400 1800 — 2600 2500 3500 3600 4800 24-428 1650 1 “ ' ' 3200 — 4300 35-986 1300 2100 2650 : 28-231 950 1400 — — 1900 2750 — — 35-292 — 1350 ' — 2450 — PENZIONI 31-998 - 1400 .. ■■ 2750 _____ 68-925 — — —— — — 2100 —e — 61-060 — 1200 — — — 2400 — — 23-986 — 1000 — — — 2000 — — 35-325 — 1400 — — 2200 2600 — — 38-930 1400 " 2750 ' ALLA DAMA BIANCA DEVIN — Pristanišče, 61/c 20-837 2700 RIOLINO ZGONIK — Prosek postaja, 5 225-101 — 1350 .. - . - 2600 - WEEK-END GABROVEC — Zgonik, Prosek po- 35-037 — 1300 1600 — . 3200 3600 staja, 5/a 225-192 IV. KATEGORIJA: AL CAVALLINO ROSSO OPČINE — Narodna ul., 107 221-037 - - . ^___ 2150 ALLA POSTA OPČINE — Narodna ul., 11 — — 900 - 2000 - DIANA DEVIN — Sesljan, 51 221-176 — — —— — ■ - 2100 - — MALALAN OPČINE — Proseška ul., 9 221-052 — 1050 — 2250 Al TRE NOČI DEVIN — Sesljan, 33 — — — — — 1800 _____ ALABARDA DEVIN — Sesljan, 43/a 20-218 — 950 — — ■ . . 1500 - AL CENTRO-DUINO AURISINA DEVIN — Sesljan, 44 20-158 — — — — 1600 1600 _____ ALLA PINETA-D. AURISINA DEVIN — Sesljan, 57 20-255 — 850 — — , 1700 — ALLA VELA d’ORO DEVIN — Tržaška ul., 28 20-844 — • — — ■ 1500 PLES DEVIN — Ul. Apuileia, 76 20-840 — 800 — — 1600 . - CARSO REPENTABOR — Col, 1 227-113 1150 2250 DA ALBINO REPENTABOR — Fernetiči, 3 221-460 — 1050 — - , 2200 . — FURLAN REPENTABOR — Col, 19 227-125 — — _ — _____ 2250 . Al ROMBI MILJE — Sv. Bartolomej, Lazareto- — — — —- — _____ 1800 . va ul., 89 OLIMPIA MILJE — Trg republike, 4 98-179 — 800 — — — 1500 — 2300 II. KATEGORIJA: P E N Z IONI VILLA DIANA DEVIN — Sesljan, 62 20-211 1200 _____ . 2400 — VILLA GRUBER DEVIN — Pristanišče, 61/f 20-815 — 1350 — — — 3100 3500 III. KATEGORIJA: ALLA COSTIERA TRST — Sv. Križ, 397 224-170 . _____ ■ 2200 S ikLijA BARKOVLJE — Ul. Bonafata, 18 35-917 1000 1000 ______ - 2100 2100 2500 2500 TRITONE BARKOVLJE — Miramarski drevo- 31-790 — 1150 _____ _____ 2250 CORALLO red, 133 MILJE — Ul. Roma, 28 98-431 1000 2000 SIGULlN MILJE — Ul. Tonello, 6 98-132 1050 - 2100 PETTIROSSO DOLINA — Boršt, 60 97-651 _____ 800 1950 - AL CAVALLUCCIO MARINO DEVIN — Devin, 61/d 20-833 _____ - . 2250 AURORA DEVIN — Devin, 16 1600 1600 2300 2300 EDEN DEVIN — Sesljan Ul. Cassa di Ri- 20-142 —- _____ _____ 1600 sparmio, 42 VILLA GINO DEVIN — Sesljan, 55/b 20-139 950 _____ ■ 2000 VILLA GRAZIA DEVIN — Sesljan, 55/1 — _____ _____ 1800 1800 ____ _____ VILLA PIA DEVIN — Sesljan, 55/c 20-237 — 1100 — — 2250 — — TURIST ALLA GROTTA BELLARIVA ALLA PINETA - OPICINA ALLA VALLE-BANNE BESEDNJAK AL CAVALLINO VALERIA AL PESCATORE AL TIMAVO CASTELLANI Al SETTE NANI - Sistiana AL CACCIATORE AL ČAMPO AL CARSO - DUINO AL CASTELLO ANNA ALLA VOLPE GRUDEN PAOLINA PIERI TERZONI AL LIDO ALL'AQUILA ALLA STAZIONE BELVEDERE ex CHICHINA ex LUCA TRIESTE ALLA SORGENTE DA SANDRO ROSANDRA DINA MONTEMARE GOSTIŠČA — SVRATISTA REPENTABOR — Fernetiči, 18 TRST — Sv. Križ, 132 TRST — Sv. i Križ, 361 OPČINE —- Campagna, 913 BANI — Bani, 25 OPČINE — Narodna ul., 43 PROSEK — Prosek, 162 OPČINE — Narodna ul., 156 DEVIN — Trg svobode, 69 DEVIN — Stivan, 11 DEVIN — Bivio, 78/d DEVIN — Sesljan, 54/c DEVIN — Vižovlje, l/a NABREŽINA — Tržaška ul., 168 NABREŽINA — Mavhinje, 23 DEVIN — Sesljan, 46 DEVIN — Sesljan, 33/a DEVIN — Vižovlje, 8 DEVIN — Sempolaj, 49 NABREŽINA — Kamnolomi, 56 DEVIN — Sesljan, 26 MAVHINJE — Mavhinje, 1 MILJE — Battistijeva ul., 22 AKVILINIJA (Trst) — Ul. Flavia, 87 MILJE — Pokrajinska cesta, 2 AKVILINIJA (Trst) — Ul. Monte d’Oro, 6 AKVILINIJA (Trst) — Ul. Flavia, 69 AKVILINIJA (Trst) — Ul. Flavia, 4 MILJE — Lazaretova ul., 77 DOLINA — Dolina, 40 DOLINA — Prebeneg, 11 BOLJUNEC — Boljunec, 66 AKVILINIJA (Trst) — Štramar, 107 TRST — Kontovelova ul., 70/1 221-300 ____ - - - 2250 ____ - 225-229 - , _____ - ■ - _____ 1600 —— _____ 224-231 ... ■ 700 ___ _____ _____ 1400 • 221-408 — 900 - - 1700 _____ - 221-089 — 900 — 1350 — 1700 ___. 2500 221-476 — 900 — — 1700 _____ 225-160 — 700 - _____ _____ 1400 _____ 221-204 — 900 ■ _____ 1700 ____ — 20-829 — 900 _____ _____ 1400 _____ — 20-843 800 800 — — 1500 1500 — 20-838 — 800 - — — 1500 — — 20-170 ■■ ' ■ —... - - - _____ 1600 — 20-258 — — _____ 1300 ■ — 20-188 — 900 - ■ 1700 20-153 — — — — 1300 —— —- — — — — - 1200 — 20-210 — — — — _____ 1600 ■ - 20-152 — 650 — _____ 1200 _____ - 20-151 — 900 — - - - 1600 — 20-185 — 800 — — — 1550 ■ - — — — — 1500 . _ • 20-153 — — 1200 — 98-238 — 750 .. 1200 977-164 — 650 — , 1200 98-193 — — _____ ____ 1400 . 977-198 — — — _____ 1300 977-129 — 750 — — 1300 ■ - — — 650 — — 1200 . . . 98-192 — ___ 1700 - 97-616 — 900 — — 1700 - 97-631 — — — _____ 1700 - 97-625 — 750 — - 1450 - 977-120 66-039 900 900 ' _____ 1700 1700 — — Navedene cene, minimalne in maksimalne, veljajo za pred in posezono 1%6 (od 1. januarja do 30 junija in od 16. septembra do 31 decembra) in obsegajo tudi zimski dodatek za kurjavo, postrežnino, prometni davek in turistično takso, ne obsegajo pa prispevka za kli-matizacijsko napravo. Navedene cijene, minimalne i maksimalne, vrijede u predsezonsko i posezonsko doba 1966 (od 1. januara do 30. juna te od 16 septembra do 31. decembra) te obuhvačaju takodjer zimsku doplatu za loženje, poslugu, poslovni por ez i turistifku taksu ali ne obu-hvačaju troškova za klimatizacione uredjaje. Gostišča s hrano po fiksni ceni - Svratišta sa hranom po fiksnoj cijeni Naslov Tel. Cena _______Cijena TRST ■ TRIESTE RESTAVRACIJE - HESTORANI GRAND HOTEL et de la VILLE Riva Tre Novemb., 11 30-321 2.250 SAVOIA EXCELSIOR PALAČE Riva Mandracchio, 4 61-721 2.250 ANTIČA BONAVIA «da Francesco» Piazza dellTTnita, 2 29-788 2.000 BAGUTTA TRIESTINO Via Carducci, 33 93-981 2.000 JOLLY HOTEL Corso Cavour, 9 31-701 1.900 PICCOLO Via S. Caterina, 8 29-827 1.800 PICCOLO MONDO Piazza deirunitk, 3 23-070 1.600 MILANO Via Ghega, 17 23-336 1.500 ISTRIA Via Milano, 14 36-510 1.400 tritone Viale Miramare, 183 31-790 1 300 BAGNO EXCELSIOR Viale Miramare, 54 29-309 1.250 Al COMMERCIANTI Via degli Artisti, 1 35-906 1.200 birreria dreher Via Giulia, 65 96-267 1.200 FORST EUROPA Via Galatti, 11 24-417 1.200 POSTA Via Galatti, 18 38-556 1.200 Al GELSI Via Nordio, 3 41-957 1.100 BOLOGNESE Via del Toro, 1 93-516 1 000 MENAROSTI Via del Toro, 12 93-516 1.000 GOSTILNE - GOSTIONE ALL’ADRIATICO Via S. Lazzaro, 7 36-428 1.500 al bragozzo Riva Sauro, 22 61-398 1.500 CANTINE SOCIALI Riva Sauro, 18 23-000 1.300 al giardinetto Via S. Michele, 3 28-385 1.200 ALLA RIVETTA Via Romagna, 4 37-863 1.200 al sub Viale Miramare, 201 68-268 1.200 da GINO Via Trenta Ottobre, 3 37-334 1.200 al gallo Via Lavatoio, 1 31-533 1.100 ALLA LUNA Via Cellini, 1 37-019 1.100 CITTA’ DI UDINE Via Ghega, 1 24-543 1.100 MIRAMARE Viale Miramare, 137 28-731 1.100 RIOSA Viale XX Settembre, 5 93-521 1.100 VILLA REVOLTELLA Via Marchesetti, 39 93-567 1.100 ALL’ANTICA CAPUZZERA Via S. Cilino, 8 96-913 1.000 PANADA Via Rossini, 10 37-909 1.000 PAVONE Via Roma, 11 24-826 1.000 TAVERNELLA Via Brunner, 1 93-938 1.000 TRIESTE MIA Piazza Benco, 3 29-762 1.000 TOSCANA Via Rismondo, 2 29-728 900 ALLA TORRE Pass. S. Andrea, 30 90-369 850 AL GAMBERO Via Udlne, 37 24-938 800 Naslov Tel. Cena Cijena DE PAOLO Via de Franceschi, 11/4 812-359 GRLJAN ■ CRIGNANO ADRIATICO PALAČE RIVIERA DA FRANCESCO TAVERNETTA AL MOLO ORCHIDEA MIRAMAR ■ AL CASTELLO Dl MIRAMARE OPČINE ■ SOSSI DEVIN AL CAVALLUCCIO MARINO PLES SESLJAN - LA CARAVELLA SISTIANA VIŽOVLJE ■ AL CACCIATORE REPENTAR0R CARSO MILJE ■ BELVEDERE RISORTA ALLA STAZIONE SARTORI Grljan ob morju Grljan, 320 Grljan, 237 Grljan, 227 Grljan, 388 224-241 224-162 224-189 224-155 224-181 MIRAMARE Bivio Miramare 224-159 OPICINA Via Nazionale, 6 — DUINO Devin ob morju Via Aquileia, 76 20-833 20-840 SISTIANA Sesljan ob morju Sesljan 19 VISOGLIANO 20-212 20-235 Vižovlje, 1 20-258 - MONRUPINO Col, 1 227-133 MUCGIA Zindis, 154 98-131 Via de Amids, 1 Strada Provinciale, 2 Via Flavio di Str., 129 98-219 98-193 977-167 450 2.550 2.050 2.000 2 000 1.400 1.600 1.000 1.200 1200 1350 1 100 1.200 1.100 1.700 1.400 1.200 1.000 900 Turistični menu obsega popolno kosilo, četrt litra vina ali malo pivo, postreSnino in davek. Turistički menu obuhvača cijeli ručak, četvrt litra vina ili malo pivo, poslugu i porez.