Izli ».J«, dvakrat na mesec ter stane za vse »eto 1 k 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati jjkgovolijo naj se Poelati upravništvu '•Rodoljuba" v LJubljani, vsi spisi in jppisi pa uredniku „Rodoljuba". Za 0zaa.a13a.1xa1, plačuje se od štiri-stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. čo se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. U. štev. V Ljubljani, dne 4. junija 1903. XIII. leto. Jugoslovansko vprašanje. Nemci so nekaj časa veliko gibanje na Hrvatskem gledali prav prijazno — dokler so namreč mislili, da Dapelje to gibanje vodo na njihov mlin in jih podpre proti Madjarom. Čim Pa so zapazili, da zadobiva to gibanje Samostalen značaj, spreletela jih je zona m začeli so temu gibanju nasprotovati, zlasti odkar smo se oglasili Slovenci m odkar se kaže, da se tudi med Hrvati m med Srbi vrsi približevanje. To zbli-žanje Hrvatov, Srbov in Slovencev je Nemce navdalo s strahom, ker spoznavajo, kaj bi bili Jugoslovani, ako bi se Ustvarila kompaktna jugoslovanska opozicija. Ta strah Nemcev je dobil preg-Bantnega izraza v članku, ki ga je priobčila odlična dunajska revija „Zeit". Iz tega članka je razvidno, v čem vidijo Nemci nevarnost za svoje gospodovo in za svoje prodiranje na iztok in s kakimi sredstvi mislijo, da bi se nas dalo oslabiti in vzdržati pod nemškim podplatom. „Zeit" piše med drugim: „V najnovejšem času je zopet oživelo veliko politično vprašanje, glede katerega se je že celo Človeško dobo, ^od ustanovitve dualizma, mislilo, da je zginilo z dnevnega reda: namreč jugoslovansko vprašanje. Sicer je imela ves ta čas tako avstrijska kakor ogrska državna polovica dosti posla s svo-| Jinii Jugoslovani, a vendar samo s svojimi. Madjari niso prišli nikdar s svo-I Jimi Hrvati do mirnega, gladkega razmerja vzlic široki avtonomiji, ki so jim Jo dali, vzlic poštenim jprizadevanjem za nagodbo. Koliko posla so nam dali Slovenci, zadostuje, če se omeni eno ; ime: Celje, da se spomnimo neskončnih borb in težav. Ali v obče je imela Ci-slitvanska in Translitvanska na jugu i samo s svojim „trdim orehom" opraviti. Kazalo se je, da je velika razde-[ totev države 1. 1867. razdelila hrvatsko-I Srbsko gibanje na eni strani in sloven-:\ sko gibanje na drugi strani drugo od druzega in misliti se je moglo, da za Vedno. Na tem — se je menilo — ne spreminja ničesar ne povse jasni državnopravni položaj Dalmacije..... Ali v najnovejšem času se je ta položaj popolnoma premenil. Jugoslovansko vprašanje zadobiva iznenada zopet oni značaj, ki ga je imelo V začetku in ki ga je, kakor se kaže, samo začasno izgubilo: značaj problema celokupne monarhije. To vprašanje se bistveno razlikuje od Vseh drugih narodnih vprašanj Avstrije io Ogrske. Ono je, dasi je to v nasprotju z vso dualistično uredbo, vendar postalo „skupna zadeva." Službeni krogi zapirajo pred tem seve oči in si maše ušesa in g. Korber izjavlja s formalizmom preprostega birokrata: kar Js izven moje kompetence, to je tudi 'zven mojega horizonta. Ali činjenice so močnejše od papirja in nagoni rase močnejši od paragrafov. Hrvatje, Srbi in Slovenci pozabljajo na raznovrstne protivnosti, ki jib sicer dele, in se ostentativno približujejo drugi drugim. Vladna politika, ki pospešuje ta proces zedinjenja, je državi v največji meri nevarna, naj izhaja že od Ogrske ali od Avstrije, naj bo aktivna ali samo pasivna. Kajti tu se stvarja strašen klin narodov, ki mora nekega dne razbiti dualistično državo, s tolikimi mukami najdeno obliko izravnanja avstrijskih in ogrskih sil. Kdor hoče uganiti, kar more biti v prihodnosti, si mora poklicati v spomin preteklost, prve začetke jugoslovanskega gibanja. Tedaj se je pojavilo pod imenom „ilirizma".....Tisto samo- ljubje s katerim prav mala plemena čuvajo svoje posebnosti in jih najodloč-nejše branijo proti svojim najbližjim soplemcnikom, razdelilo je Slovence, Hrvate in Srbe. Modra državna politika sme in mora tako stanje stvari porabiti v svojo korist; ona mora poedinim deželam in delom naroda omogočiti, da bodo sami zase v mirni osamljenosti zadovoljni. Naj se gleda, da se ustvarijo prilično nasičene narodne eksistence, da se prepreči združevanje nezadovoljnih in lačnih. Pri nas bi se dobro storilo, če bi se Slovencem pustilo, da svobodno razvijajo svoje kulturne težnje : kolikor več izobraževalnih zavodov dobe, toliko trdnejše nasipe napravijo proti svojim bratom in sosedom. Madjarom bi se moglo resno svetovati, da se pobrinejo za Čim hitrejše pomnjenje Hrvatov, mi nismo pri tem nič manj interesiram, kakor oni sami. Obe vladi bi se morali, namesto da se pred jugoslovansko nevarnostjo igrata slepe miši, odkrito in brez odlašanja porazumeti, kaj naj se stori v tej res skupni zadevi. Vlade so primorane, delati narodnostno politiko, ko se stranke Žal povsod omejujejo na narodno politiko. Avstro-Ogrska ne sme dopustiti, da se na njeni meji ustanovi kaka v e-lika jugoslovanska država in isto tako ne sme dopustiti, da se doma ustanovi kompaktna jugoslovanska opozicija. Kakor moramo v balkanskih deželah iti na roko ustanovitvi malih držav, isto tako moramo v svojem lastnem ozemlju delati na osamljenost malih plemen. Jugoslovansko vprašanje se mora rešiti s te in z one strani Litve, dokler so Slovenci, Hrvati in Srbi razdeljeni in dokler jih držimo razdeljene. Njihovo zedinjenje v veliko nacionalno - p olitično organizacijo bi bi 1 a n esreča. Ako se pogleda etnografsko karto monarhije, vidi se na jugu široka kompaktna slovanska masa od Maribora do Kotora od Gorice do Zemuna. Ako se ti Štirje milijoni hkrati na edinstveno komando dvigne j o, more to za celokupno državo biti dosti nevarnejše, nego so za avstrijsko polovico kdaj bile češke zadeve. Čehi so osamljeni, velik slovanski jezikovni otok ali ven- dar samo otok. Ali za našimi juž-nimi Slovani stoje narodi balkanskih držav s svojimi večnimi nemiri in hrepenenji. Ali se hoče pustiti, da iz te geografije postane — zgodovina ?" Tako piše „Zeit". V tem Članku se zrcalijo nemške pretenzije in nemške bojazni. Komentara temu članku ne bomo pisali ali želeli bi, da bi vsako slovensko srce prešinila zavest, da od Celovca do Carigrada prebiva en narod, čigar bodočnost je v njegovih lastnih rokah. Štajerski Slovenci za Hrvate. Za Ljubljano so prišli štajerski Slovenci, ki so l.t. m. na velikem shodu v Celju izrazili svoja topla bratska čustva zatiranim Hrvatom ter izrekli svoje ogorčenje krvnemu paševanju Khuena-Hedervarvja in njegovih brezsrčnih ma-melukov. V ta namen se je zbralo na prostem zunaj Celja do 4000 Slovencev vseh slojev. Razumništvo iz Celja in vseh sosednjih trgov je bilo seveda polrroštevilno zastopano, a še bolj nas je veselilo, ko smo videli prihajati cele okrašene vozove korenjaških kmečkih okoličanov. Na shod sta prišla državna poslanca dr. Fer r i in vitez Berks, deželna poslanca dr. Hrašovec in dr. Dečko, ter več zastopnikov hrvaškega časopisja. G. dr. S e r n e c je shod otvoril, pozdravil vsak stan posebej, posebno navzoče Hrvate, ki naj nas zapuste s prepričanjem, da smo si edini nele v sreči, temuč tudi v nesreči. Dr. Hrašovec pokaže na Črno zastavo tik odra, češ, ta zastava ne visi brez vzroka. Žalost nas je sklicala, da ji damo duška. Opisuje lepe lastnosti Hrvatov, njih slovečo gostoljubnost, mehkosrčnost, a tudi junaštvo, ako je treba. Zgodovina hrvaškega naroda je tudi zgodovina malega slovenskega naroda. Oba sta delila vedno žalost in veselje. Pojasnuje, da so imeli Hrvati svoje državno pravo, svoje vladarje, svoje svoboščine glede davščine in vojakov in kako so se Madjari v teku let polastili hrvaških pravic. In kdo je bil dober, da je rešil Avstrijo in puntarjem tilnik uklonil leta 1848 ? (Klici: Slava Jelačiću!) A kako se to sedaj povrača Hrvatom! Nemci in Madjari so napravili med nami in Hrvati umetno mejo z delitvijo v Cis in Trans, da bi pri nas Nemec, v onostranski državi pa Madjar pometal, kakor bi hotel. Potem pojasnuje finančno nagodbo, in kako se ista krši v vseh strokah kot maščevalnost Hrvatom za leto 1848. Posebno od leta 1883, odkar vlada ban Hedervarv, vlada le kruta sila, prezirajo se vse postave. (Viharni klici: Proč z banom! V Afriko ž njim! itd.) Ta doba ni mogla biti srečna za hrvatski narod, danes ne vstaja le hr- vaško meščanstvo in razumništvo temuč priprosto ljudstvo, kmetje. Do tega je bilo treba velike sile. Nadalje govori o prispevanju Hrvaš.ke za skupne zadeve, kako se ne delajo o teh izdatkih niti proračuni niti računi, kako se Hrvaška gospodarsko zanemarja in iz-žema. Madjaron je isto kot pri nas nemčur: izdajalska duša. Celo regniko-larna deputacija, ki sestoji iz Madjaro-nov, je izprevidela, da se godi tu Hrvatom velika krivica. Političnih pravic Hrvatje sploh nimajo, volilno pravico ima le dobrih 5%, a še ti so banovi poslušni ali prisiljeni sužnji. Od zadnjega beriča do bana, vse je narodu hrvaškemu nasprotno. Sedaj, ko je struna počila, se dela z bajoneti in puškami. In vendar bi bilo treba le krivičnega bana odstraniti, uvesti postavo, in mir bi se vrnil. Hrvatom je cela Evropa hvalo dolžna. Želimo Hrvatom boljšo bodočnost, da bi preživeli to dobo krutega preganjanja! Dr. Karlovšek pravi, da smo prišli skupaj žalovat, pa tudi izražat ogorčenost proti krutemu tiranstvu bana (Hrupni klici proti banu.) Opisuje isto-tako zgodovino hrvaške svobode, dokler ni prišla ciganska hunska druhal iz Azije. Na eni strani izkoriščajo Madjari HrvaŠko gospodarsko in politično, na drugi strani pa jo duševno zanemarjajo. Potem dela sarkastično paralelo med madjarskim uradovanjem in šolstvom na Hrvaškem z razmerami in davčnimi doneski Slovencev na Štajerskem. (Vladni zastopnik se nervozno vzdigne.) Hrvaški ban in njegovi uradniki so vedno znali ugonobiti v kalu vsak upor. Poslanci niti z volilci ne smejo občevati. Seljaki nimajo kaj več izgubiti. Pravica ali pa smrt! (Vihar. „Proč z Madjari, proč z banom!") Avstrija posreduje v Macedoniji. Naj napravi najprej mir in red v avstrijski Macedoniji. (Viharno pritrjevanje.) Ostro obsoja Korberjevo postopanje, ki ni pripustil hrvaških poslancev k cesarju. Tudi pri nas imamo razne bane in niso razmere, kakor bi morale biti. Svoj govor zaključi: Prej bodo tekle reke nazaj, kakor bo odnehal probujeni hrvaški narod. Proč z madjarskimi šovinizmi! Proč z madjarsko vlado! Proč z banom! Živela slovensko-hrvaška vzajemnost! Živela prerojena HrvaŠka! (Burno pritrjevanje, klici ogorčenja.) Dr. K u k o v e c prečita sledeči resoluciji s I. Grozovlada Khuen-Hedervary-ja na Hrvaškem in Slavoniji je v protislovju z vsakim človeškim in pravnim čustvovanjem, kaže očividno namen, da se na korist madžarstva uniči narodno in državno pravo Hrvatske, kar bi bilo na očito Škodo Slovencev in Hrvatov tudi v tej državni polovici, Slovanov sploh, in našemu cesarstvu. Sedanji vladni sistem Khuenovje privedel kraljevini Hrvatsko in Slavonijo po krivičnem tolmačenju hrvatsko- ogrske nagodbe do popolnega gospodarskega propada. Od vlade se prelamljajo ustavno zajamčene državljanske pravice, vzlasti osebna svoboda, svoboda tiska in združevanja, protizakonito se razobeša ma-djarska zastava in usiljuje se madjar-ski jezik na Hrvatskem ozemlju, kar je oČividno v nasprotju z ustavo. Z ozirom na ta dejstva izražamo na ljudskem sbodu zbrani Slovenci vseli stanov svoje ogorčenje nad vne-bovpijoče krivično vlado Madjara Khuena, odločno ugovarjamo proti temu, da skupna vlada podpira vlado na Hrvatskem in da daje banu grofu Khuenu na razpolago skupno vojsko ter jemlje na pomoč tudi vojaštvo iz naše državne polovice. Odločno tudi obsojamo izzivajoče postopanje ministrskega predsednika Korberja, kateri je preprečil sprejem hrvaško-slovenske deputacije poslancev pri pres viti eni cesarju in kralju troje-dine kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije ob priliki, ko je omenjena deputacija došla na Dunaj prosit pomi-loščenja na smrt obsojenih bratov onstran Sotle. Končno izražajo na ljudskem shodu zbrani Slovenci iz vseh delov slovenskega Štajerja prepričanje, da poprej ne bo miru in zdravih razmer na Hrvatskem, predno se ne odstrani Kkuen-Hedervarv in predno se ne začno strogo izvajati določbe ustave. II. Krivice, ki se gode od strani Turkov macedonskim kristjanskim Slo-nanom, so vnebopijoče. Sedanji sistem iztrebljenja kristijanov bi privedel do tega, da izgine poslednji Slovan na makedonskem ozemlju. Od Avstrije in Ruske predlagane preosnove, ki so imele namen olajšati Makedoncem vsaj deloma njihov neznosni položaj, so ostale breuspešne. Ker torej turška vlada ni zmožna Človeško vladati nad kristjani, vidimo edino rešitev Makedoncev v njih popolni osvoboditvi od turškega jarma. Izražamo torej želje, da velevlasti, med njimi tudi Avstrija, vplivajo na to, da postane Makedonija neodvisna. Vsestransko pritrjevanje. Tisoče rok se vzdigne kakor ena. Marino v iz Zagreba tolmači hvaležna čustva Hrvatov za naše simpatije. Največja zaščita Hrvatom v teh težkih dneh je ljubav slov. naroda. Navaja simpatije vsega evropskega časopisja, le hrvaški službeni časniki širijo grde laži. Prečita imena dosedaj ustreljenih in težko ranjenih Hrvatov. Govor mladega navdušenega hrvaškega rodoljuba je napravil najglobji utis. V imenu soc. demokratov govori K. Linhart iz Trsta zelo rezko, tako, da vladni zastopnik ne zdrži na prostoru. Izjavi, da se soc. demokratiško delavstvo pridružuje s stališča, da je vsako zatiranje nemoralno. Ali je sploh mogoče, da se zdrži na banski stolici kot kraljev namestnik človek, kateremu se je dokazalo, da je sleparil. Na stolici sedi moralna propalica, subjekt, ki spada v ječo. V tem smo prekosili Rusijo na Finskem. Na dvoru se slu-Šajo le v prvi vrsti veliki uradniki. Ban je bil tam gori popreje sprejet, slovanskim poslancem pa so se pred nosom na predrzen način zaprle duri. Solidarno se izjavi za vse točke resolucij ter pravi, da je treba to ogorčenje zanesti med narod in one, ki padajo na kolena, če le vidijo črno-rumeno za- stavo. (Njegov govor se je neprestano viharno odobraval.) Dr. Ferri se prisrčno zahvaljuje za simpatije ter nazdravi Slovencem. Nato zaključi dr. Sernec to impozantno manifestacijo s slava-klici na cesarja, ki je baje zadnje upanje v teh usodnih dneh. Množica zapoje razkritih glav „Lepa naša domovina" ter se raziđe v najlepšem redu. Dasi je ob pričetku pol ure močno lilo, ni se nihče umaknil s prostora. Taborilo se je pod dežniki ali tudi brez njih, kar pač najbolje kaže, da so se vsi zavedali res-nobe prireditve. Taka razumevanja vzajemnih idej govore zelo pohvalno za politično zrelost štajerskega slovenstva, osobito kmeta in delavca. Italijani proti Avstriji. Italijanski irredenti je dobro došel J povod zaradi dogodkov na inomoški univerzi, da daje na vse grlo duška svoji mržnji zoper Avstrijo. Po celi Italiji doni klic: »Pereat Avstrija!« V Turinu so se med predstavo v gledališču delili listki z napisom: »Živela Trident in Trst!« V Rimu sta celo policijska komisarja Auden in Guastalla pospeševala protiavstrijske demonstracije ter ju je minister no tranjih zadev premestil. V narodnem gledališču v Rimu so se vsak večer ponavljale protiavstrijske demonstracije. Klicalo se je: »Evviva Trident in Trst!« »Pereat Avstrija!« »Živel Oberdank!« Oblasti so morale gledališče zapreti. »Avanti« nasvetuje, naj se nabirajo prostovoljni doneski, da se ustanovi v Inomostu zraven državnih italijanskih paralelk cela.italijanska univerza, kar bi avstrijsko vlado prisililo, da ustanovi tudi v Trstu popolno italijansko vseučilišče. Velike demonstracije so se godile tudi v Neapelju, Palermu, Mantovi, Mesini in Cataniji. Povsod so bili izgredi tako veliki, da je morala policija posredovati ter mnogo demonstrantov zapreti. Posebno avstrijski konzulati so povsod predmet, nad katerimi si hočejo demonstranti hladiti jezo. Škof Strossmayer o hrvatskih dogodkih. Poročevalec lista »Die Zeit« je imel te dni razgovor s škofom Stross-maverjem, ki gotovo ni ekstremen politik. Škof je rekel: »Mi Slovani se ne odrečemo upanju in zaupanju na svojo bodočnost, tudi tukaj na jugu ne, in zato smo tudi mi Hrvati odločni, svojo individualiteto ohraniti in razviti. Mi vodimo obrambno vojno zoper tiste, ki bi nas radi udušili. V sedanjem položaju smo seveda mi slabši. Nemci v Avstriji in Madjari na Ogrskem so sklenili zvezo, da si medsebojno zagotovijo vlado, in mi Slovani se moramo stisniti na stran, ako nočemo dobiti udarcev. Toda no bena zveza ne traja večno. Bodočnost bo vse uredila, njej se mora prepustiti rešitev vprašanja. Sedaj mora pač vsak, ki hoče kaj doseči, romati k Szćllu v Budimpešto ali h Korberju na Dunaj. To sta pač imeni gospodov,ali kaj naj to pomeni? Sve tovna zgodovina je dolga, in kar je danes, že morda jutri ne bo več. Madjari delajo, kakor bi hoteli ves svet madjarizirati. Ako bi šlo tako, kakor Madjari hočejo, bi v državi krone sv. Štefana kmalu ne bilo drugega kot Madjar! Madjari razumejo se spraviti do veljave. Vkljub svojemu razmeroma malemu številu ropotajo bolj kot veliki kulturni narodi Nemcev, Francozov in Angležev skupaj. Toda to nič ne pomeni. Bodoč nost je zavita v temo, in kdo more vedeti, kaj se zgodi. Morebiti še doživimo, toda jaz sem star mož, devetdesetih let, in kmalu me odpokličejo v državo večnosti, kjer ne bo prepirov. Hrvati seveda niso številni, pa še lahko postanejo. Del Madjarov je izšel iz Slovanov. Hrvati niso osamljeni. Hrvati in Srbi so en narod, in le vera in historični razvoj nas loči. Usodni razdvoj med Srbi in Hrvati bo ponehal. Le ščuvanje mora pone hati, ki žene Hrvate, Srbe in Madjare drugega proti drugemua. Dopisi. Iz Črnomlja. Glasom dopisa iz Novega mesta v „Slovencu" z dne 23. t. m. št. 116 pod naslovom „Naše železnice" sklical je mestni župan novomeški shod mestnih trgovcev in obrtnikov. Na tem shodu razpravljalo seje poleg raznih železničnih potreb tudi o dopolnitvi dolenjskih železnic. Da se Novomeščanje potegujejo za progo Novomesto-Brežice je čisto umevno. Mi Belokranjci privoščimo Novomeščanom in ostali Dolenjski vse mogoče proge. Odločno pa ugovarjamo temu, kar se je po tem shodu o podaljšanju dol. železnic v Belokrajino govorilo. Dopisnik nas Belokranjcev kratkomalo niti ne spozna vrednim Železnice in nam kar odreka vsako pravico zahtevati železnico. Predbaciva nam, da nimamo poleg malo vina in malega osebnega prometa nič za izvoz. Dobro, če imate Vi Dolenjci premog ima ga tudi Belokrajina. Če bi bil Vaš premog podlaga za različna industrijska podjetja in bi dal stotinam delavcem kruha, mislim, da ravno tako tudi naš. Sploh ima Belokrajina vse iste ugodnosti za promet in izvoz kakor Dolenjska. Belokrajina imela je že lepo cvetočo železno industrijo v Gradacu, katera pa se je radi pomanjkanja železnice opustiti morala. Sploh železnica povzdigne promet in izvoz, in če sta taista po drugih krajih Dolenjske povzdignila, pripomogla je k temu edino železnica. Kakor znano bila je dol. železnica vzlasti proga Grosu-plje-Novomesto prva leta pasivna, ali danes ni lc aktivna, ampak se celo po deželi plačana garancija odplačuje. Radi tega nikakor nima proga Novomesto-Brežice prednosti, katera bi promet dol. železnic vsled zveze s Hrvatsko povzdignila, če že danes zadostuje promet brez vsake zveze za rentabili-teto dol. železnic. Ampak skrbeti je treba, da se tudi drugi kraji dežele Kranjske, pred vsem Belokrajina zveze z dol. železnico. Zadostno se je že na različnih mestih povdarjalo, da je ravno železnica najvitalnejšega pomena za Belokrajino. Danes je že veČina vasij, katere nimajo poleg otrok in starčkov, niti jednega moškega doma, ampak vse je v Ameriki. Ali to [ni čudo! od kod naj tudi Belokranjec dobi kaki groš? Industrije sedaj nima, drugih svojih pridelkov ne more prodati, še to malo vina, kar ga je počel vsled novih nasadov pridelovati, ne more prodati. Ali kam bode potem z vinom, ko bodejo vsi vinogradi, kar jih je nasajenih, rodili? Belokrajina ima dosti rodovitnega polja, katerega večina pa je danes pusta in neobdelana leži, ker kmet ne more svojih pridelkov prodati; ima obilo lepih sadnih vrtov in v dobrih letih ostane obilo sadja na drevju in segnije, ker ga nima kdo obrati i° komu prodati. Edino živinoreja in prašičereja je danes edina opora Belo-kranjca, iz katere denar dobi, in ravno ta del narodnega gospodarstva sam, tvoril bi lep promet železnice. Potem imamo dosti lepega lesu po gorah in v ravnini) obilo lepe zemlje za različna opekarska in lončarska podjetja in veliko drugih virov za promet, kateri bi še le potefflj ko dobimo novo železnico oživeli. Ob' žalujemo le, da se Novomeščanje na tako egoistično, da ne rečem hujše; stališče stavijo in se hočejo na račun in Škodo Belokrajine opomoči. Novomeščanje in skoraj vsa Dolenjska vži-vate itak že vse dobrote železnice, tedaj bodite tudi tako človekoljubni, da tudi nam Belokranjcem privoščite železnico. Belokrajina že sedaj tako vidno in rapidno propada, da, ako se bode še nekoliko let, z železnico odlašalo, popolnoma propade. Belokrajina se sedaj v svojih kupčijskih in prometnih zadevah gravituje na sosedno Hrvatsko, in Že s tega stališča bi se moralo skušati, jo na ostalo Kranjsko privezati, da ne bi bila zmiraj le kakor od vseh stranij zapuščeni privesek Kranjske. Radi tega in kot avstrijski državljani in davkoplačevalci apelujemo in prosimo brez izjeme vse odločilne faktorje, pred vsem naše gg. deželne in državne poslance, da z vsemi močmi delujejo in pospešujejo nadaljevanje dol. železnic v prvi vrsti v Belokrajino. Domače in razne novice. — »Slovenec" je bil sodno obsojen, da priobči razsodbo porotnega sodišča v pravdi dr. F e r j a n' čiča proti dr. L a m p e t u in J-R a k o v c u. Izpolnil je to dolžnost na jako »prefrigan« način. Pod pretvezo, da se je prepozno spomnil svoje dolžnosti, je poleg običajnega glavnega lista izdal še štiri strani obsegajoč drug list, z isto tekočo številko in z istim datumom. V tej številki je natisnil razsodbo. Tako obstoji ena in ista številka »Slovenca« iz dveh listov. Izdati tako številko ni dovoljeno po tiskovnem zakonu; »Slovenca« sme iziti vsak dan le ena redna številka, nikakor ne dve številki. Če hoče izdati dve ali več številk e n dan, mora te imenovati posebne izdaje. V redni izdaji n i razsodbe; »Slovenec« jo je priobčil v drugem, nalašč posebej prirejenem listu, ki se more smatrati samo kot posebno izdajo. Objavljenje razaodbe torej že v tem oziru ni pravilno. »Slovenec« si je pomagal s to zvijačo z namenom, da bi brumni klerikalci, njegovi čitatelji, ne izvedeli razsodbe. Koj, ko smo videli tisti številki, nam je bilo jasno, da vsi naročniki gotovo ne dobe obeh listov, glavni redni list brez razsodbe in posebno izdajo z razsodbo, in da je bila ta naša slutnja utemeljena, narfl priča pismo, ki smo je dobili z Dunaja. V tem pismu je rečeno med drugim: » . . . . Iz prva Dalje v prilogi. Priloga „Rodoljubu" št. se mi je jako čudno zdelo, da sta dve različni številki istega datuma, pozneje 'pa so se mi odprle oči. Očividno je »Slovenec« moral prinesti razsodbo; ker mu pa ravno tako očividno ni bilo ljubo, da bi klerikalci izvedeli za razsodbo, je dal natisniti dve različni številki: v eni je razsodba, v drugi je pa ni; druga je bila poslana vsem naročnikom, prva pa ne; vsaj v ka varni Beethoven, v katero sem prišel, so imeli samo prvi izvod »S l*o v e n c & «, v katerem ni razsodbe. »Slovenec« se očividno ni ravnal po razsodbi, da mora — kakor običajno — priobčiti razsodbo na prvem mestu v sobotni številki (Op. ured.: V sobotni redni številki, ne v posebni izdaji) — ter s tem na vsak način ogoljufal sodišče.« — Sodišču je ime pisatelja tega pisma na raz polaganje. — Kaznovana sv. Neža. Pa reoite, da niso veleumni naši ka plančki. Ti ljudje znajo vse, prav vse. Razumejo se na zidane rutice ravno tako dobro, kot na sveto pismo. — Toda zadnje čase pričeli so lesti celo na deske, ki pomenijo svet. Uboga slovenska Talija jim sicer trdovratno kaže hrbet, ker težko probavlja krasote iger a la sv. Neža, sv. Bolfenk, strah v Kurji vasi itd. Toda če si vbije kaplan kaj v glavo, ne jenja za noben denar, temmanj ker ve, da z odkritosrčnostjo in pravilnim izvrše vanjem svojega pastirskega poklica pri škofu itak nič ne opravi. A enemu je vendar spodletelo. Leskovški kaplan France Vrhovec pretolkel je gimnazijo v Alojzijevišču. Tam je imel sicer mnogo prilike igrati »teater«, toda vseh podrobnosti teh »špi-lov«, pa vendar ne pozna. In tako se je revčku pripetilo, da je v Leskovcu ne da bi to naznanil pristojni oblasti, s svojimi devicami igral sv. Nežo, in sicer trikrat, prvič za »gmejn folk« po desetici, drugič za »nobel ljudi« kar po kronci, tretjič pa a la »Aus-verkauf« za vse vkup brez vstopnine, toda z opazko, da se radodarnosti ne stavijo meje. Roka pravice pa je posegla s prozaično resnostjo med vsa ta Bogu dopadljiva dejanja ter diktirala kaplanu radi opustitve naznanila kot impresariju celega gledališča 28 kronic kazni. Ker je bil malo popreje radi obrekovanja žandarmerije obso jen tudi kar na 140 kronic, štela bode ta posvečena roka sedaj v prid ubogih na roke ces. kr. eksekutorja 168 svetlih kronic. Toda vkljub vsem tem nezgodam ne odjenja. Ravnokar smo doznali izza kulis, da se pripravlja pod kaplanovim vodstvom za dan 12. junija, ko pride Prevzvišeni v Lesko-vec, nova krasna igra »Sv. Boštjan z 28 fičafaji«. Bravo, Francek, le ko-rajžo! — Iz Sele. V naši občini kar ne morejo živeti klerikalci drugače, kakor da lažejo in lažejo. Kdo izmed njih je največji lažnik, to je težko dognati, ker vsi so mojstri in jeden izpred drugega lažejo. Franc Prevc in Franc Demšar sta bila pri sodišču v Škofjiloki kaznovana^po 80 K, ker|sta podpisala laži o občinskem odboru, o lovu in o g. F. Šliberju. Tožil je g. Šliber, in kaj pripovedujejo sedaj okrog, ko sta bila Prevc in Demšar kaznovana? Da je g. II, dne 4. junija 1903. T-1-*-, Sliber pravdo izgubil. Resnično zabit mora biti vsak, kdor bi verjel, da je kdo pravdo dobil, če mora plačati kazen. Gosp. Šliberju očita »Slovenec«, da ni imel v redu računov. In zakaj se mu očita to? Zato, ker ni imel pobotnic za vsako krono, katero je dobil kakšen občinski revež. Če je zato nereden račun, kakšni pa so potem računi, katere dela selški župnik, kateri tudi nima pobotnic za vsako krono. In ravno ta mož Blamaža najbolj odpira usta o računih. Župnik Tomaž naj si zapomni, da so bili občinski računi na ogled vsakemu, zakaj jih ni prišel gledat? Njegovi cerkveni računi niso bili še nikdar na ogled javnosti, temveč sta jih samo videla in podpisala kiju carja, katera pa tudi podpišeta sebi smrtno obsodbo, če bi župnik rekel. Župnik gospodari z javnim — ljud skim denarjem kakor občina, toda nikdar še ni javno položil računov. Če on tedaj upije o občinskih računih, da so nejasni, tudi mi ne verjamemo, da bi bili cerkveni računi pravilni. — »Slovenec« tudi »čveka« o zadnji občinski seji dne 14. maja t. 1. Pred vsem moramo odločno zavrniti očitanje okr. glavarju gospodu Pircu, da mu njegova liberalna stranka ne zaupa toliko, da bi spo-pal kompromis. Gospod okr. glavar je bil popolnoma nepristranski in z odborniki napredne stranke še govoril ni, pač pa je s klerikalci občeval. To podtikanje strankarstva okr. glavarju je klerikalna hudobija in podloBt. Tisti dopisnik, ki piše take stvari, je navaden ničvrednež. Po seji dne 14 maja se je vlekla vsa klerikalna možakarija k velikanu »kato ličanu« Frkčarju, in tam so v potu svojega obraza krpali in mašili sku paj laži, katere so poslali v »Slovenca«. Klerikalci pravijo da jih skrbe ne jasni računi. Mi vemo kaj jih skrbi. Tisti županski stolček jih skrbi, ker ga ne morejo še zasesti. Prihodnjič pa še kaj nalagajte v »Slovencu«. — Znamenita aretacija se je — kakor se nam poroča — pripetila v Cerkljah pri Kranju dne 25 t. m. Prijet in v kranjske zapore je bil odpeljan imetni bahač in Mesarjev zet Janez Jenko, sin predobro znanega Aleša Jenkota, posestnika iz Zgornjih Brnikov, ker je meseca decembra lanskega leta Jožetu Goljatu, po domače Kimovcu, iz Spodnjih Brnikov vzel iz neko kleti 6400 K, katere je imel Kimovec ondi spravljene. Tem znamenitejšo je, ker je bil omenjeni Alešov sin sedaj ženin in bi se imel drugi dan poročiti z Mesarjevo Mano iz Cerkljan. Bala je pripravljena, pitano tele že zaklano, a Jože Galjot pa vseeno ni bil zadovoljen, da bi se z njegovim denarjem Korecmanov Janez okrog ba-hal in ženil. Oče Aloš je pa že od vednega prekladanja iz ene rame na drugo tako opešal, da zrnirom pravi: »Saj ne moremo vsmu kaj! Jaz ne morem nič dati!« Mana pa sedaj misli in tarna: »Oh, kdaj bo prišel zopet tisti čas, da bo smel Janez zopet jahati »kolo«, jaz pa se ukvar jati s kokljo!« — Županska volitev v Krškem. Piše se nam iz Krškega. Danes je bil naš prejšnji župan gosp. dr. Tomaž Romih zopet izvoljen županom, za prihodnjo dobo. Zbralo se jc vseh 30 odbornikov izvzemši ednega, ki je bil opravičen, ter dva virilista. Dr. Romih voljen je bil z vsemi glasovi. Tudi volitve občinskih svetovalcev vršile so se soglasno. S tem je bil završen hud boj, ki sc jc deloma hrupno šc bolj pa natilioma bojeval. Obljubili smo svoječasno poročilo o občinskih, meseca februarja izvršenih volitvah. To poročilo naj tukaj sledi. Pri zadnjih državno- in deželnozborSkUi volitvah je velika krška občina v naprednem smislu tako odločno v boj posegla, da bi politična tehtnica nasprotnike skoraj prelahko spoznala. Da se to našim raz-širjevalcem teme in neumnosti ni do-padlo, je umevno. Zato jc tedaj njih gcneralissimus, sladki in gladki dekan Schweigcr, zagrozil krškim naprednjakom: „Pri Filipih, pri prihodnjih občinskih volitvah, se vidimo." In odtlej so se pridno pripravljali na boj ti gospodje, kateri so namesto Izveličarje-vega nauka: Ljubi svojega bližnjega in odpuščaj mu, postavili talmudsko geslo : „zob za zob", oziroma naš domači rek: šilo zaognjilo. Delalo se, je kakor jo to že navada pri klerikalcih, z vsemi sredstvi. Ker so se katoliško narodne volilne lumparije že tako često opisovale, da so vsakemu znane, se jih nc bodemo tukaj dotikali. Tik pred volitvami so bili že tako zmagozavestni, da niso kar nič dvomili, da je vsaj 3. razred zanje siguren. Nalagali so jih njih lastni, plačani agitatorji, kateri so nosili po vaseh na dolgih drogih različne za Krčane sramotilne napise in slike, nedvomno izvršene od blagoslovljenih umetnikov v leskovŠkcm župnišču. Dopis bi postal preobširen, ko bi hoteli opisati vse klerikalne budalosti. Ome-uimo le, da se je posebno odlikoval „žegnani biciklist" kaplan Vrbovec, kateri jc bil ordonanca med leskovškim župnišecm in kršl^m Pfcifcrjem. Ko bi ti gospodje delali v cerkvi s tako vnemo kakor pri volitvah, bi bila nebesa vsem žnpljanom tako gotova, kakor smrt. — Klerikalci so sklicali v Scmše volilni shod. Prišlo je pa toliko naših, da sc niso upali ga otvoriti. Mi smo pri teh volitvah računih edinole na razsodnost našega kmeta, in njih izzid je pokazal, da smo imeli prav. V tretjem razredu so dobili klerikalci komaj */6 oddanih glasov, in šc ta peščica sc je potem sramovala svoje neumnosti. Naših je pa odšlo še okoli 200 domov, nc da bi glasovali, ko sc je videlo, da klerikalni naskok ni resnim smatrat'. V 2. in 1. razredu sc črni niti pokazali niso. Pri volitvi v 3. razredu nastopil jc kot kolovodja že imenovani Vrhovec. Mož j c slišal toliko grenkih in čutil toliko gorkih, da se nam je kar smilil. Njegov mojster dekan Sclnveigcr jc pa pokazal, da se jc nekaj naučil. Dcr Esel geht nur einmal aufs Eis — no, g. dekan je šel dvakrat; prvič na dr. Tavčarjev shod v Krškem, drugič v Kostanjevici, tretjič se pa vendar ni upal, ali ga je pa — pamet srečala. Britke skušnje na prvih dveh shodih in pa misel: v tretje gre rado, ga je menda napotilo, da je ostal to pot doma. Izid volitev je pokazal, kako opravičen je bil „strah" naprednjakov, o katerem je vedel znani strokovni list za laž in častikrajo toliko poročati. V leskovškem župnišču so si pa rekli: Takih-le batin pa res ne moremo sprejeti — brez rekurza. In usedle so se tc brumne duše in napisale z združenimi močmi toliko in takih lažij, da nam manjka izraza v njih označenje. Sodeloval je z juridičnim svetom kajpada tudi naš po poklicu klerikalec Pfeifer. Ta konglomerat lažij, obrekovanja, podlosti in zlobnosti so ti sveti možje še polili z omako denuncijacije, in ga poslali kot rekurz deželni vladi. Dosegli so, da se do rešitve rekurza ni volil novi župan in na ta način neprostovoljno podaljšali vladanje dosedanjega skoraj za pol leta. Vsi skupaj so nadalje dosegli novo lepo blamažo, ker je bil njihov rekurz kot popolnoma neutemeljen seveda odbit, kaplan Vrhovec posebej pa je dobil za izredne zasluge in kot „Lehrgeld" pri nastopu politično karijere 14 dni zapora, katere mu je c. kr. okrajno sodišče prisodilo radi obrekovanj v rekurza. Finis coronat opus. Ko bi bil g. Vrhovec nekoliko bolj premeten, bi pustil podpisati rekurz svojim učiteljem, kateri bi bolj zaslužili tako lekcijo. Zdaj si umivajo s sladkimi obrazi roke. — To je bil naš odgovor na klerikalna izzivanja. Da je pri rastoči zavednosti naših kmetov za vselej odklenkalo klerikalnim nadam, o tem so zdaj gotovo tudi v leskovškem župnišču prepričani. — Kakor na Hrvatskem! Celo hrvatski ban je moral priznati, da je eden glavnih vzrokov velikanskega gibanja na Hrvatskem to, da so madjarski železniški uradniki narodovega jezika popolnoma nezmožni. Kar se tiče železniških uradnikov, je pri nas na Slovenskem skoro ravno tako kakor na Hrvatskem. Na železnicah je vse polno uradnikov in drugih uslužbencev, ki niso zmožni slovenskega jezika. Marsikdo izmed njih bi dosti raje služboval med svojimi rojaki, a vsa prizadevanja, da bi bil premeščen, so zaman. Slovenske uradnike, ki bi bili radi nastavljeni v domačem kraju, pa puste nalašč med Nemci. Da imajo železniške uprave pri tem politične in nacionalne namene pred očmi, je jasno kot beli dan. Kako daleč sega ta sovražnost do Slovencev, za to je obilo izgledov. Kakšne posledice ima to, da železniški uradniki niso zmožni narodovega jezika, se je pokazalo te dni pri sodišču v Mariboru. Dne 4. aprila je prišlo več gospodov iz Maribora, med njimi profesorja dr. Potočnik in Vrstovšek na postajo južne železnice Račje pri Mariboru. Zahtevali so vožnje listke v slovenskem jeziku. Uradnik ne zna slovenski, oziroma ni hotel razumeti in je silil, naj rečeni gospodje ž njim nemški govore. Tudi postajenačelnik Wambrechtsamer je to zahteval. Vsled tega je nastal prepir in za poslovanje na slovenski postaji popolnoma nezmožni železniški uradniki so se požurili ovaditi dr. Potočnika in prof. Vrstovška pri državnem pravdništvu!! No, državno pravdništvo ni našlo povoda, da bi sodno postopalo. Stvar je prišla pred okrajno sodišče. Prof. dr. Potočnik in prof. Vrstovšek sta bila radi žaljenja časti obsojena vsak na 20 K, postajenačelnik pa radi istega delikta na 40 K. Iz visokosti kazni se spozna da je krivo vsega prepira nemško uradništvo. čas bi bil, da se enkrat v državnem zboru energično nastopi proti tem privandrancem, ki povsod le nemire in škandale provzročajo. Kdor ni slovenskega jezika popolnoma zmožen, nima na Slovenskem ničesar iskati. Sedanjim prav hrvatskim razmeram na Slovenskem se mora energično konec narediti. — V Moravčah je 1. junija popoludne strela udarila v Kapsov kozolec v Dvorjah. Moravsko gasilno društvo je storilo svojo dolžnost in hitelo gasit. In glejte, klerikalni su-roveži so gasilno društvo napadli z grdimi psovkami in mu — celo zagrozili, da mu razbijejo gasilno orodje, ako ne odide. Tako ravnajo ti klerikalni izrodki z društvom, katero se je po zaslugi vrlega morav škega nadučitelja in župana Tomana z veliko težavo ustanovilo. — Cela stvar pride pred sodišče, in izid obravnave bodemo razglasili. — V Št. Vidu nad Ljubljano je v torek popoldne v gostilni poleg cerkve mizarski delavec Fran Mrhar brez povoda napadel pri Ton-niesu uslužbenega mizarja Ivana Krušiča in ga z nožem jako težko poškodoval. Krušič je pred napadalcem bežal iz sobe, a Mrhar ga je v veži dohitel in mu zadal več ubo-dov z nožem, potem pa zbežal. Mrhar je ničvreden človek. Šele par tednov je tega, kar je odsedel šestmesečno kazen, ki mu je bila prisojena^ ker je KruŠičevega brata napadel in težko poškodoval. — Ogenj. 25. m. m. je udarila strela v dimnik hiše g. Alojzija Kri-žaja na Studencu pri Postojini. Požar je uničil vse gospodarsko poslopje s hišo vred. Škoda se ceni nad 6C X) K, a posestnik je bil zavarovan samo za 2000 kron. — Tri dni pozneje se je vnela tudi neka hiša na Malem Otoku pri Postojini. Požar se je razširil na štiri hiše. — Pri obeh dveh nesrečah sta bili na licu mesta požarni brambi iz Postojine in iz Hrušovja, da ste ubrrnile, da se ni ogenj še nadalje razširil. Obema gasilnima društvoma se izreka tem potom najsrčnejša zahvala za njih požrtvovalnost. — Nesreča. Z Razdrtega se nam piše: Pri nas se je pripetila pr. sredo grozna nesreča. Posestnica Ivana Blažek ima hudo kravo. Prikleniti se da le od neke znane moške osebe. Žensk ne pusti blizu. Nekega dne gre Jože Furlan, 63 let stari posestnik iz Gradišča pri Vipavi, mimo hleva po cesti. Ivana Blažek ga naprosi, da bi šel kravo privezat češ, da je sama ne ustrahuje. Mož ji rad stori uslugo, in stopi v hlev, žena se pa odstrani. A ker Furlana ni bilo iz hleva, gredo ljudje pogledat, kaj bi bilo. Groza! Na tleh vidijo ležati ubozega moža, ki je obupno stokal. Krava ga je udarila v trebuh in ga tudi z rogmi premikastila. Zadobil jo menda težke notranje poškodbe, tako da ni upanja, da bi okreval. Bil jc že previden s sv. zakramenti. Zdravnik je svetoval, naj ga pošljejo v bolnico, a žena, prepričana da bi ji po poti v Ljubljano umrl, peljala ga je rajši domov na Vipavsko v vozičku, v katerem je prodajal v Razdrtem črešnje. Proti neprevidni Blažek se bo sodnijsko postopalo. — Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Dne 27. maja t. 1. stal je pred porotniki Ant. Skušek, zidar v Radečah. Večkrat je bil že poprej kaznovan radi raznih deliktov. Danes se mu očita bledeče: Dne 12. februvarja 1903 je prišel v kočo omožene Ane Breznikar, kjer sta bila navzoča tudi Martin Šontaj in Helena Čed. Ta čvetorica naročila si je liter rakije. Ko je že alkohol pri zadnjih dveh storil svoje učinke, podala sta se ta dva sama domov. Anton Skušek pa in Ana Breznikar pila sta še ostalo rakijo naprej. Pri pomniti je, da je zatoženeo že 66 let star, Ana Breznikar ima pa 58 let. Amor skušal je tu svojo puščico in Antona Skušeka spravil zopet v za dregos§127 kazenskega zakonika. Obravnava pa je vendar porotnike prepričala, dasi je obtoženec pri preiskavi svoje dejanje pripoznal, da en liter rakije, če sploh niso vsi štirje že poprej bili od alkohola razgreti, lahko spravi tako stare ljudi ob nezavest. Slednje je pri obravnavi po sebno naglašala Ana Breznikar trdeč, da ona o vsem tem nič ne ve, da so današnje obravnave le hudobni jeziki krivi. Porotniki so nato Antona Skušeka oprostili zatožbe. Prišla je nato obravnava proti Franu Zupančiču, 171etnemu fantu iz Soteske. Tožen je bil radi hudodelstva posilne nečistosti po § 127. in po § 128. radi hudodelstva oskrumbe in zoper varnost nravnosti po § 59. Sestra njegova Albina ni bila še 14 let stara. Ker je vse sam obstal in se tudi znaki dejanja po izreku izvedencev niso poznali, prisodilo mu je sodišče r;di raznih olajšav samo dve leti težke ječe z enim postom. P. H. — Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Dne 21. grudna m, 1. skušalo je več hlapcev vdreti v gostilno Jožefa Mihelčiča »zur Ver-einigung« v Spodnji Šiški, kamor so se zatekli štirje mladi Ljubljančani, da bi se izognili nevarnemu izzivanju ali celo tepežu. Najbolj nadležna sta bila hlapca Južef Mihelčič in France Vinšek, ta dva sta hotela izsiliti uhod skozi steklene duri, vendar se je posrečilo gostilničarju odpoditi Vinšeka. To pa ni oplašilo Jožefa Mihelčiča, kateri je hotel z nova udreti za begunci, a v tem je nekdo od znotraj razbil šipo steklenih duri in skozi to odprtino je krojaški pomočnik Janez Cedilnik iz Podgonce z nekim spičastim orodjem, bodisi nož ali pila, sunil Mihelčiča v prsi in mu prizadejal blizu srca ubodlino, ki je bila smrtno nevarna in je bilo zadoto tu li srce, tako da bo Mihelčič vedno bolehal, ker porotniki glavnemu vprašanju niso pritrdili, pač pa dodatno vprašanje na prekoračenje silobrana, ga je sodišče na 3mesece zapora obsodilo. 2) Franoe Župet sploh Kruharjev, hlapec v Ljubljani je bak in Škrinjar, klerika, lekar nik Suhomel, (izpuščen na svobodo) knjižničarja Ću pa k in Dujak, Ko-rač in Bukšek, vodja socialistov, pravniki Elegović, Levačić, Ku-čera, Rakoš, Lenac, srednjašoloa Hočevar in Polič. Suspendirani so: Okrajni predstojnik Trn s ki v Križevcu (je zaprt), župan v Brodu, Marac, mestni zdravnik dr. D ob rila, okrajni pred stojnik Mrzljak, okr. sodnik Čepu lić, davčna uradnika Vrb a nič in Štifter. Demonstracije in nemiri so bili v naslednjih krajih: Zagreb, Varaždin, Zlatar, Trgovište, Zabok, Zapre-šić, Koprivnica, Križevac, Vojakovac, Glogovnica, Gradac, Dugoselo, Vrbovec, Kalinovica, Rude, Samobor, Jaška, Karlovec, Delnice, Fužine, Lokve, Grobnik, Sušak, Meja, Plase, L'č, Iledbin, Čavle, Draga, Bakar, Hreljin, Kraljevica, Grižane, Križišče, Crkve-nica, Novi, Senj, Karlobag Gospić, Josipdol, Petrinja, Daruvar, Drnje, Cerje, Pakrac, Glina, Našice, Sisek, Jasenovac, Sunja, Nova Gradiška, Garešnica, Grubišno polje, Požega, Brod, Osiek, Ilok, Vinkovci in v Med jimurju. Nagla sodba se je razgla sila v mestih Križevac in Bakar ter -v okrajih Sušak, Delnice in Križevac. Izjemne odredbe so bile razglašene v Zagrebu, v Varaždinu, v Oseku in v Brodu. Javnih shodov za finanoialno samostalnost je bilo naznanjenih nad 70, a dovoljena sta bila samo dva. Hrvatski opozicionalni časopisi so bili od 2. aprila do 30. maja konfiscirani 201 krat, samo v maju pa 114 krat. »Obzor« je bil 40krat zaplenjen. Štipendije je izgubilo 16 dijakov, oproščenje od šolnine pa se je vzelo sploh vsem dijakom, ki so bili tega oproščenja deležni. Razen na Hrvatskem stacioni rane armade pozvane so bile za vzdržavanje miru čete iz Ogrske in iz Kranjske. Povodom obiska slovenskih učiteljev so se v Zagrebu zgodile velikanske demonstracije. Deloma smo o njih poročali že v včerajšnjem listu. I'.gredi so bili tisti dan ne samo pred vseučiliščem nego tudi na drugih krajih. Na Je-lačičevem trgu so hoteli demonstranti bombardirati vojaštvo s kamni. Zapovedujoči stotnik je množico svaril z glasnim klicanjem: Ne kamnov, drugače moram streljati pustiti. Demonstrujoč proti banu je na to množica odšla in razbila nekaterim madjaronom okna. Tisto noč je policija aretirala kakih 30 oseb. Dne 1. junija dopoldne sa je zbralo več sto ljudi na vseučiliščnem trgu, od koder so se na male skupine razdeljeni, razšli na različne strani ter pobili okna na raznih po slopjih, tako pri obratnem ravnateljstvu drž. železnic, pri naučnem predstojniku Paviću, pri poslancu Pli-veriću, pri uredništvu »Agramer j^eitung« in pri banovem namestniku Krajcsovicsu. Samo na poslopju obratnega ravnateljstva drž. železnic je bilo razbitih 238 šip. Vsa gami-zija, vštevši domobrance in topni-čarje, je bila na nogah. Zasedla je vse večje ulice in razgnala demonstrante. Mej ranjenimi je tudi neki redar. Vlada je poklicala na pomoč še dve eskadroni ulanov. — Pri nedeljskih izgredih v Zagrebu so bile tri osebe težko, nešte-vilno pa manj nevarno ranjenih. Med zadnjimi je tudi fijakar L. Filipić, kateremu je policaj odsekal desno uho. Pri tem je značilno, kako se skrbi ranjencem za hitro zdravniško pomoč. Sam uradni list namreč Šaljivo poroča, da so prinesli uho dve uri poprej v bolnico, kakor pa ranjenca. * Kaj vladarji čitajo ? Avstrijski casar je upeljal pred 30 leti metodo, po kateri čitajo dandanes skoraj po celi Evropi vladarji časopise. Posebni biro izdaja za cesarja privatni časopis. V ta namen se izrežejo oziroma prevedejo na nemško iz vseh glavnih listov članki in dopisi, ki se tičejo vladarstva. Ti izrezki se prilepijo v posebno mapo ter se predložijo cesarju k zajutrku na mizo. Strogo je zapovedal, da se ne sme ničesar izpustiti, kar ga osebuo tiče, najsibo tudi neprijetno. Na isti način čita Časopise tudi nemški cesar. Tudi ruski car je v začetku tako delal. Ko pa se mu je sčasoma zdelo Čudno, da čita le hvalo in slavo na vladarja in vlado, naroČil si je tajno vsakovrstne Časopise, celo anarhistične, in posledica tega je bila, da je pred meseci poklical k sebi 200 najučenejših mož Rusije ter se ž njimi posvetoval, kaj bi se storilo v socialno zboljšanje države. Literarno najbolj izobraženi vladar je italijanski kralj Viktor Emanuel III. Čita italijanske, angleške, francoske in ruske liste vsak dan po tri ure. Tudi švedski kralj Oskar bere skoraj vse liste svoje države, tuje pa le v izrezkih. Tudi sam je sotrudnik treh glavnih listov. Danski kralj Kristijan bere vsak teden drug časopis. Belgijski kralj bere izrezke, a se pri tem najbolj zanima za borzo in denarni trg. Angleški kralj Čita le en list, do-čim njegova mati, kraljica Viktorija sploh ni ničesar sama čitala, temuč si le dala včasih kaj čitati. * Vesel doživljaj kraljice-vdove nizozemske. Kraljica-vdova nizozemska je napravila nekoč izlet v Villers v spremstvu dvorne dame van den Poli in barona van den Berg-a. Ko so si ogledali razvaline neke stare opatije, podali so se v bližnjo gostilno. Ko so se p okrepčali z jedjo in pijačo, stopi robat gostilničar k mizi ter pravi kraljici, katere seveda ni poznal: „Zdi se mi, da sem vas že enkrat videl." „Je že mogoče", odgovori mu ta, „saj sem bila že enkrat tu." V tem pa vpraša baron krčmarja, bi li ne bilo možno dobiti voza. Krčmar se jim pa kar sam ponudi za voznika Češ, da nima hlapca. Ko je bilo vse pripravljeno, stopi krčmar h kraljici rekoč: „Tako, srček, kar tukaj poleg mene se vsedi." Kraljica je storila tako. Med potjo krčmarju kar ni hotelo zmanjkati večinoma debelih dovtipov. Posebno intimen je pa postal, ko so se vrnili v krčmo, tako da so bili visoki gostje primorani plačati, ker je stvar jela postajati nevarna. Ko je drugi dan gostilničar zvedel, kdo so bili oni gostje, skomiznil je z ramami prav ravnodušno rekoč: „Saj sem vedel, da so morali biti nekaj takega, ker so mi dali visoko napitnino." * S čim se vladarji zabavajo. Naš cesar igra „patiences." Car igra redko. Njegova zabava o prostem času je glasba in knjiga. Italijanski kralj ne igra nikdar, dočimje bil njegov ded Viktor Emanuel strasten igralec. Če je izgubil, ošteval je služabnike, če je pa dobil, smejal se je na vse pre-tege. Španski kralj Alfons XIII. igra „tresillo" s španskimi tarok-kartami. Francoski kralji so skoraj brez izjeme radi igrali „Fiux"-igro, od Filipa Lepega in Ludvika XII. do Henrika IV., ki pri igri ni bil vedno pošten. V 17. in 18. stoletju se je igralo „pax dix" itd. Gospa Montespen je izgubila pri igri naenkrat 700.000 tolarjev, a v eni noči je dobila zopet 5 milijonov nazaj. — Gaston Orleanski moral je radi dolgov, ki jih je napravil pri igri na karte založiti svoje dragulje. Napoleon je rad igral šah; igral je največ s svojim župnikom iz Fontainebleau. Navadno je izgubil, ker je župnik bolje igral nego on. Cesar je bil vedno zelo slabo razpoložen, če je bil premagan pri igri. Razljutilo ga je to nekako tako, kakor ga je jezilo, ker mu ni služila cela „Evropa kot deska za šah." * Srce zašil je italijanski zdravnik Isnardi nekemu zidarju, ki je bil z nožem zaboden. Odstranil je operacijskim potom četrto in peto rebro, da je lahko prišel do srca. Ker je slednje močno krvavelo, bilo je težko najti rano. Še-le ko je s kazalcem otipal vso sprednjo stran srca, posrečilo se mu je, dobiti rano, katero je nato rahlo zašil s kovinsko nitjo, nakar je srce nehalo krvaveti. Rana je bila lx/a cm dolga, čez par mesecev jc šel zidar že na delo. * Vojvodski naslov si prisvaja neki avstralski tesar imenom George Ilvlianbv Druce. Ta trdi, da je pravi sin in dedič zadnjega vojvode portlandskega, ki si je v svoji šaljivosti nadel to ime, in kateri si je baje dal napraviti krsto, katero so napolnili s svincem in položili v rodbinsko rakev vojvod port-landskih. Okoli te trditve se vrti vsa pravda. Ena stranka namreč zahteva, naj bi se rakev odprla, druga pa se temu upira, češ da je to nezakonito. Tako se vleče ta tožba že kakih pet let; težko da se bo iztekla v prid vojvodskomu kandidatu. * Dostojevski v prisilnem delu v Sibiriji. L. 1849 peljali so Dostojevskega v družbi z Duro vom in Petraševskim na morišče, ker se je udeležil načrtov za razšir jatev pisma pisatelja Belinskega, ki je bilo baje polno izrazov proti cerkvi in najvišji oblasti. Seveda so v zadnjem trenutku vse zarotnike oprostili. Med zavrženimi prisilnimi de lavoi, ki so ga v začetku črtili kot plemenitnika, je preživel 4 leta v prisilni delavnici v Omsku. Spal je na trdem, brez blazine in pogrinjala. smel ni brati druge knjige kakor evangelij. Tudi dopisovati ni smel z nikomur vsa 4 leta. To je bilo ne izrečeno, neizmerno trpljenje, ki je vsako minuto težilo kakor kamen njegovo dušo, kakor sam piše. Delal je rad, posebno sneg kidal, da si je krepil zdravje. Čez 4 dolga leta so ga izpustili in ga vtaknili v 7. sib bataljon kot prostaka, Šale 1. 1859. se mu je dovolilo se v Tiveru na seliti, od kjer se je kmalu smel vrniti v Petrograd. Važno za gospodinje! Cenjeno čitatelj« našega lista opozarjamo posebno na naS danaSnji inserat tvrdke Singer & Comp. delniške dražbe za izdelovanje Šivalnih strojev, ker j« res važno, da vsakdo pozna, kako izborno se dajo porabiti Sin-gerjevi Central-Bobbin F Šivalni stroji. Ti Miso najboljši stroji samo za Šivanje, temveč tudi za vezenje in maBenje tako, da so neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo in za vsakega obrtnika. V lepem umetnem vezenju se v vsakem kraju poučuje brezplačno v posebnih kurzih. Pojasnila daje vsak čas tvrdka Singer & Comp. delniška družba, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 4. Loterijske srečke. Brno, 27. maja. 40, 75, 43, 76, 19. OanaJ, 23. maja. Trat, 30, maja. tfradeo, 23. maja. Praga, 3 junija. Lino, 30. maja. 55, 71, 76, 19, 73. 65, 6i, 49, 8, 42. 60, 86, 51. 17, 22 21, 89, 68, 31, 36. 24, 8, 79, 2, 8 i. Tržne cene v Ljubljani. K h K B Gov. meso I. kg 1 32 pSenič. 100 kg 27 70 rt n 11- n 1 12 o koruzna „ „ 21 — „ „ HI. „ 1 4 S ajdova „ „ 36 — Telečje«. ...» 1 60 Fižol, liter . . . — 24 Prašičje m. sv. „ lj80 Grah, n ... —- 35 180 Leča, „ ... — 25 Koštrun.meso „ 1 — Kaša, „ ... — 20 Maslo.....„ 250 Ričet, „ ... — — Surovo maslon 2,20 Pšenica 100 kg 17 80 Mast prašičja „ 180 Rž---- „ „ 14 60 Slanina sveža „ 180 Ječmen. „ „ 15 — „ prek. „ 2 — Oves . . n „ 15 — ' 1,40 Ajda . . „ „ 18 — 6 Proso, bel. „ „ 18 — Mleko, liter . . 1H 16 — Smetana si. lit. 40 Koruza. „ „ 15 — n kisla „ — 40 Krompir „ „ 5 60 1 50 Drva, trda m8 7 80 i 1140 n meh. „ 5 50 Golob...... — 50 Seno . . 100 kg 7 60 —- _ Slama . „ „ 7 Stelja. . „ „ — Poslano.*> „Slovence" je v štev. 116. z dne 23. maja t. 1. v inseratu „Agentom za Ameriko se ne pustite imeti za norce. Marsikaterega so že agentje oskubili, če se jim je pustil. Konkreten slučaj to dokazuje. Delavec s Save je šel v Ljubljano k agenturi, da mu preskrbi vse potrebno za pot v Ameriko. Priča je bil, kako je nekdo pred njim plačal do Clevelanda agentu 138 gld. Pride na vrsto on, ki tudi hoče iti v v Cleveland pa je „zglihal" isti razred za 119 gld. Za 19 gld. si bo že kaj boljšega lahko privoščil na poti." Podpisanec prosi uredništvo „Slovenca", da v prihodnji številki razglasi, da nisem jaz eden tistih agentov, kateri bi izseljence na tak nepošten način kakor gori omenjeno, oskuboval. Isto sem še danes pripravljen, kakor z dne 20. decembra 1902 pod Poslano „Slovenskega Naroda" in „Rodoljuba" 2000 kron tistemu plačati, kateri mi dokaže, da sem kakemu potniku kako krono več zaračunil, kakor je bilo od ravnateljstva družbe rudeče zvezde (Red-Star-Line) določeno. Ljubljana, 29. maja 1903. Anton Rebek (1474) agent „Red-Star-Line". *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Povsod po Slovenskem in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše v prid družbe sv. Cirila in Metoda iz L jugoslov. tovarne za kavine surogate —v Ljubljani. — Zahtevajte jo povsod!! L cene. IZ. en CO ■ <—• °"JWv\ ° Preobleke^^J^ -^Popravila. ■ ■ ■ šf^-<'' ■ W L. Mi ■|T tovarna dežnikov *J88H P LJub|iana' Mestni trg H najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih par-nikov, ki vozijo v Ameriko. Hamburg-Nevv York !e 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter dajo pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena Hamburg-Ameriške linije —" Ljubljana Dunajska cesta fit. 31 od južnega kolodvora takoj na desno. 'Hm kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Lndovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št 10. fry Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. 1g£(| Pariz 1900: GRANO PRIX. Singer šivalni stroji za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. 33zezpla,čril po\a.ls: v vseh tehnikah modernega vezenja, Singer Co. šivalni stroji del. dr. £jubljana, Sv. petra cesta št. 6. (1380_2) Gradec, Sporgasse 36, Radetzkvgasse IO. — Celovec, Burggasse 19. — Celje, Kolodvorske ulice 8. — Maribor, Gosposke ulice 24. — Leoben, Sauraugasse 79. ======= Hartberg, Rathaus. — Wolfsberg, Klostergasse 30. =========== *) Zobotrebce mm (kllnčke) fg% ,eP° izdelane §8F" kupujeta ~3BH v vsakej množini in plačujeta po najvišji ceni V fCitjd in 3(ozina Šfi v Ljubljani, Breg štev. 20, I. nadstropje. % Samo lepo blago se vsprejema! "38*1 a ——.....■■■■■■.......—■.......—■.........—........ jtgd Star £ine. Iz Antwerpena Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Pniladelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. (2073—40) -' Pojasnila dajejo: ===== Red Star Line, 20, Wiedener Gftrtel. na Dunaji, ali Karol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32. med. dr. (1278-3) u Ljubljani se je stalno preselit na vogalu Špitalskih ulic zraven Frančiškanskega mostu. W Uhod za vodo. lil Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel) zidarsko opeko * I cement roman in portland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak samotne in cemetne § kakor tuđi (.864—9) vse drugo stavbinsko blago M ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah 1 F. P. Vidic & Comp., Ljubljana. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani. 411 WE