PoBaarorr« šteariBaž
•»•»j. ..^■^■.. ■	J
1 facoo»
'jasov WiWkta,NM neieijeIb{snallav. An W<«
med demokrati in radikalci
^oglavje o neuspehih v zunanji politiki.
Pri nas je nastala navacla', da sme vsak ^oisozicijonalec-i vsaj enkrat im dan udariti -PO mizi radi neuspehov v naSl zunanji politik!. :V Sirjih ljudskih vrstah je zunanja politika nekaj popolnoma novega. Naša politika se je gi-bsla vse do novejšega časa v mejah občine, ' ^žele, države. Odkar smo v svobodni domovini in odkar sc je tako silno izpremenil sre. ^neevropski politični ustroj, nas tndi zunanlc,-Političnj problemi zadevajo v živo. Pri tem so se ba§ pri slovenskem delu naroda poka-zale vac napako začetnika. Dovolj je, če se ^Pomnimo, kako,jo naša sina javnost spregala n. pr. pariško .mirovno konferenco, u-5t&novjtev Zveze narodov, veljavnost medna-ro^nih pogodb itd. Tuintam jtte zadela teore-I ^ično pravilno, v praksi se je pa hudo uštela. rudi danes sc dogaja podobno. Gotovo je, da flJŠa zunanja politika zasluži vso kritiko, Nag Vnanji minister je bil kot predsednik ministr-sveta preveč . zaposlen Z notranjimi 'Prašanjl, da bi mogel posvečati zunanjemu Ministrstvu ono skrb, ki je bila z ozirom na Mednarodni položaj potrebna. Napak, ki so se Mie godile v našem zun. ministr., pa »a! nosi krivdo Tiča Popovič ali kdo drugi, ne mara 'Ifkclo zagovarjati. Neumestno in skrajno di-'?tantsko' pa je, Ce hoče kdo iskati krivca v 'ni sami osebi ali pa zgolj v sedanjem režimu. Siera, v katero segajo naša zunanjepolitična vprašanja, fe tako obsežna, da se v nji rcfltrcira vofja; meč in vpliv naše države na' jako skromno enoto. Naša država je v mednarodni" politiki silno odyisna od mednarodnih ^nlteljev, ki pa niso niti izdaleč taki, kakor si 5ih radi zamišljamo. Zagrebška »Riječ« je Brinesla pod naslovom »Krivci« članek, ki v podaja našo mednarodno pozicijo v dokih realističnih potezah4 Iz tega članka pre-
“aSamo?'’
Razen Splošno znanih neuspehov obstojajo ^didrugi, težji. Med njimi Je n. pr. ia, da izgubljamo jugoslov. izseljence v Ameriki, ki •;s odgajaio v sovraštvu proti liaši državi, a 181 ne vemo zajeziti pogubno agitacijo med "Hmi, Drugi je, da smo v Evropi na slabem £]asu kot nesoliden iu neresen narod, a ta ^as najn, seve, ne more koristiti in pridobiti 'simpatij«. Da nc bo nesporazumljenja, je tre-takoj pribiti, da te. evropske »simpatije« ni-osnovane na etični podlagi. Evropa ne nia-r* ia etiko, temveč presoja vse dogodke z ' v,dika gmotnih interesov. To lahko ugotovijo ravno mi, Jugosloveni. Zakaj, če bi pri evropskih simpatijah« odločevali etični 1110-lf‘«nti, bi bilo nemogoče, da bi evropske vcle-tako hitro in tako gladko pozabile na Za-^llSe, ki si iili je Srbija pridobila v svetovni ',°ini in bi interesov našega naroda ne žrtvo-vale tako lahko interesom Madžarov, Bolga-in Albancev. Današnji politični faktorji na "'»džarskeui so si znali pridobiti n. pr. vse %1'eške misije, ki so stopile na madžarska ,a' Oni So jih častili ir\ gostili,1 jih' vodili po ®viht iim dali možnost zaslužku: angleški krt-Wtal se je vgnezdil na Madžarskem, madžar-aristokracija je prodrla • v angleške in ■ faucoske rvišje kroge*, dočim Italije sploh bilo težko pridobiti zase — iu kmalu so podale evropske velike držav© zaščimice mad-' ^rskilj interesov proti nam. Podobno so pokopali Bolgari s Francozi, a v Albaniji ,so si ^dobili Italijani privoljenje .Angležev na ta J^iri, da podpirajo angleško politiko proti r«uiciji....
V	Prvi vrsti je .sove za vse te neuspehe v . llnauji politiki odgovorna vlada in sicer rni-Jyrstvo zunanjih zadev. To velja za vse mi-’
| zunanjih zadev od 6-svoboj^nJa do da-(jC*> * 9da našo državo zunaj, v čeuttfh tujih ie^rV. Ue reprezentirajo naši najboljši ljudje da'
-1 iea Popovič lahko vodil zunanje miniSiv-ji.v° v Beogradu,Ida je slaba naša poročeval-K.oa sIužba. da ni v Ameriki-dovolj spospbnih t),-ih-U!°V’ !:i hi 'sc IT10gli 0*r0ina Iiotoli resno viadris'*ti za na5t izseljence — to je krivda e, ki izbira iu postavlja poslanike in kon-
LDU Beograd, 11, oktobra. Danes popoldne "se jc vršila v dvorani narodne skupščine seja delegatov demokratske in radikalno stranke, na kateri se je razpravljalo o odno-šajih teh dveh strank. Med drugim je bil tudi govor o uradniškem vprašanju. Pretresalo se je tud! vprašanje predstojnikov. To vprašanje se je razpravljalo načeloma. Do definitivnega odloka, ni prisl*. Končn* s« j« »prejel seznam zakonov, ki bi kot nujni imeli priti na pretres v, zakonodajnem-odboru. Ti zakoni so; pro-
računsk! zakbri, .zakon o državnem svetu, o glavni kontroli, o centralni upravi, o administrativni rsrdelitTi SržaT«, a ureditvi oblast okrožij, okrajev in občin, o izenačenju^sodac organizacije, o uradniškem zakonu,’ zakon o progresivnem davku na velik zaslužek in dobiček, o sestavi načrta za ureditev prometnih zvez v državi, zakon o poljedeljskem kreditu, invalidni zakon, zakon za agrarno reformo in kolonizacijo, zakon o zaščiti delavcev in zakon o svobodi zborovanja, združenja'itd.
iz seje ministrskega sveta.
LDU Beograd, 11. oktobra. Ministrski svet je imel danes sejo. na kateri se je razpravljalo o proračunu ministrstva za javna dela in promet. Pretresalo se' je vprašanje, ali naj se proračun izroči naravnost narodni skupščini, ali pa zakonodaj^emij odboru. Ve-Čina je bila *a io, da se pošlje zakonodajnemu odboru. Govorilo sc je tudi o tem, ali naj se iz roče zakonodajnem« odboru vsi proračunski predlogi in predlog za kritje deficita. Demo-
kratski ministri so izjavili mnenje’, i;aj S5 počaka na izid pogajanj, ki se vrše med demokratskim in radikalnim klubom. To stališče ro zavzeli tudi radikalni ministri ter se j; predlog odobril. Končno se je sprejelo Se poročilo vojnega ministra o situaciji na albanski meji in sc je objavila brzojavka ministrskega pred sednika Pažič* is Pavi**, v. ktteri poroča o sa-Stanku s kraljem. ",	-	•
’	k
Iz odbora za poslovnik.
LDU Beograd, n. oktobra; Danes popoldne jc imel odbor za poslovnik sejo, na kateri so protestirali .o poslovnem redu, in sicer poglavje 6, ki se tiče vprašanj in interpelacij, poglavje 8, o prošnjah in pritožbah in poglavje 9, o načinu glasovanja v skupščini. Odbor je prišel do 10. poglavja. Razprava o. desetem poglavju se bo nadaljevala jutri ob 16. uri, 7 :ori navedenih poglavjih se niso izvršile nobene znatne izprentembe. Največ izprememb je predlagal predsednik narodne skupščine dn Ribar, posebno glede zaščite pravic narodnih poslancev, Stal ie na stališču, da se mora pri
Važna 'odredba za potovanje po železnicah.
LDU Beograd, lf, oktobra. Minister stor v nižjem razredu ter jka tau mora v tem za promet je izdelal nov pravilmk o ureditvi slučaju vrniti preveč plačana voznina. Potnik
potovanja in potniških zahtev. Po pravilniku ima tudi pravico, da' odstopi od potovanja sme v vozovih f. razreda potovati samo do- ter mu mora železniška uprava' vrniti denar ločeno število potnikov. Ako potnik višjega za vozni listek. Ta pravilnik stopi v. veljate razreda ne' dobi mesta, more zahtevati pro- s h novembrom t. 1.
interpelacijah 'dati poslancem možnost široke diskusije in popolna svoboda razlaganja in časa. Posebno karakteristična je zahteva sr. dr. Ribarja, da se po ministrovem odgovoru dovoli poslancu svoboda odgovora, kar dose-daj ni bilo dovoljeno, ker se je Z ministrovim odgovorom pretres končal. Ta zahteva 'dr. Rfbarja je bila sprejeta. ,Ti predmeti 5e niso definitivno sprejeti; sedaj se‘ vrši prvo čitanje poslovnega reda, ki naj velja za skupščino, drugo in končno čitanje pa bo prihodnji <c den, ko bodo zbrani vsi člani tega odbora.
Beneška konferenca.
LDU Benetke, 11. oktobra. Avstrijska in madžarska^delegacija, ki sta prišli sem na povabilo zunanjega ministra sta se danes sestali ua prefekturi. Italijanski zunanji minister della Tor^tta je pozdravil delegate ter nato očrtal namen sestanka. Madžarska delegacija,se je nato odstranila, avstrijska pa je razvijala svoje stališče v vseh podrobnostih'. Pa-
UREDBA O IZSELJEVANJU.
JjDIj Beograd, 11. oktobra. Ministrstvo 2a socialno politiko je pdslalo
zakonodainemu odbori^ ijtredbo o izseljevanju v svrhp, da jo spravi v popolno soglasje z ameriškim zakonom o naseljevanju.
FONDI ZA ŠTIPENDIJE.
DJ£L' Beograd, JI. oktobra. V ministrstvu prosvete se izdeluje organizacija fondoT, Jz katerih se bodo dovolile štipendije za one ujne stroke, ki se ne poučujejo na nagih domačih univerzah.
MADŽARSKI IZPAD NA STAJERSKO.
DKU Dunaj, 11, oktobra. Uradno se objavlja: Včeraj popoldne so madžarske tolpe napadle na avstrijskem ozemlju pri Unterrohru na Štajerskem dva orožnika ter ju odvedle čez mejo.
NlKlTOVCf ŠE NE MIRUJEJO.
LDU Milano, 11. oktobra. Kraljica Milena (črnogorska) je podpisala odlok s katerim se razpugča Črnogorska vlada.
Ministri odslej ne bodo imeli nobenih diplomatičnih pravic. V raznih deželah se bodo ustanovili agitacijski o<Tw;
tem je vstopila v dvorano’ lriadžarsk^ Ueitf gacija, avstrijska pa se jc odstranila iz 'dvor* ne. Tudi madžarska delegacija je podrobno razjasnila svoie stališče. Razgovori so 'dovedli do sporazuma glede potrebe, da se preti vsem izda praktične ukrepe, da se zajamči iavedba sklepov, doseženih na tej konferenci. Razprava se zvečer nadaljuje. '•
propagando proti sedanjem režimu v Crni gori.
ŠPANSKA ZMAGA V MAROKU.
PnTlx' n, okt, Spanci so pri Mellli zavzeli vižino Kuruga,
EKSPEDICIJA NA MONT EVEREST.
DKU London, 11.oktobra.Družba »Mont Everest“ je sprejelat brzojavno sporočilo, da se je našla pot, po kateri bi se utegnilo priti na vrh Gaurizankara.
STRAJK NA PRAŠKI UNIVERZI.
IIP Praga, 11, okt. Ktr je vlada znatno restringirala proračuaske postavke za zgradbo praikih vseučiliških institutov in prostorov ter »popolnitev laboratorijev, so danes profesorji in dijaki prqglasili protestno stavk«.
.ZMANJŠANJE ŠTEVILA PRAZNIKOV.
TIP Beograd, 11. oktobra. Na današnji seji ministrskega sveta s« je razpravljalo o iozenačenju oziroma zmanjšanju Števila praznikov. Minister za socijalno politiko je dobil nalog, da stavi tozadevno v zvez) z revizijo zakona o zaSčiti delavstva zakonodajnemu odboru primroe .predlog«.-^
naše države. .Vlada je nadalje kriva, da ne poskrbi stalne' informacije o naši državi v inozemstvu. Vlada je kriva, da u. pr. zastopnikom inozemskega kapitala, ki hočejo delati' pri nas, ne odgovori z da ali nc, temvtsiJ se cele mesece navidez pogaja ž njimi, dasiravno se je bila že definitivno odločila, da bo odklonila to ponndbo. Vlada je kriva, da n. pr. Ha korist enega dela trgovcev — špekulantov' odreja »moratorije« za plačila v inozemstvu, ker nam baš to ubija kredit, ki g« potrebujemo.	;. p
.Toda to ni vse. Krivda je tudi izven vla&e. v krogih, ki za vse neuspehe: na zunaj in ves slabi glas, do katerega smo priSK, saltu gajo krivdo edinole vladi. Krive so strankei sploh, vsaka zase in vse skupaj, ker postav-Ijajo strankarski interes nad interes yrž«ve.
V	inozemskih listih izhajajo dopisi iz naše domovine, v katerih se pretirava v trditvah * neurejenosti naše države, to pa z jasno tendenco, (ia se Škoduje ugledu države. N? t«ap;i uganiti, odkod izhajajo ti dopisi, a mf Jih tfantftf omenjamo samo radi tega, da pokažemo, ifta ni samo ylada kriva, če je nag«';-po*!yj«t'rp zunanji politiki tako slaba v s * • '
Krivda za naše neuspehe-1 na’ daj izključno le krivda vlade, temveč kriviš vse naše družbe. Spričo naše nesolidnost? S« indolence, spričo dejanskega nerazpoTožeiffu ziftianjega sveta napram nam' in spričo f»-manjkanja potrebnih izkušenj v postopanju Y. velikim svetom, bi tudf rrajgenijateeSsif flržav-nik ne mogel paralizirati vseh' vov, ki 'delajo proti nam. Iz tega' Seve* »e ste-di, da nima’ vlada dolžnosti podvzef? vsle**/ kar je v njerii moči, Sa ojači našo po£ScSie>^' ^gm^č^_»redvsehi3,poskrbi «a|, Sa'«a5 v inozemstvu zastopajo naiboijši, »sizmočae^?, ši ljudje, ureHi nai siateo;inifoteo sko službo za •iw>^BStvo,tS>j|ifcop<|#'jjW(j., druge ‘države iti toneno na? v oboevaofer'Vv^, tujim
trike«','^jjg^r'*	"
Kaj je klerikalizem?
o	tem ▼Iada^-»2ll6jf'jias0w:'13ttai8’ veljajo kot klerikald, g* o&rafirfo kakor plaSfi po vetru. Tam, Mer so m-litično šibki, nimajo radi, d* se ffli o-značuj« z besedo	Rk met-
skem, kjer «e rimski klarikaJieem It-k začenja siriti, nastopajo kot, «tr«nkn« to' »zastopa v politiki krifiansfca aafiete^ Ne da se tajiti,, da so krčanska aa&Sa, omevana po dnhu evangelija, zdrav m lep- Življenski uaaor. Toda klerikalcem ne gre za Pristov« besede o mira in ljubezni, temveč itnajo iSsto drog* sa~ mehe. Te pokažejo še-le Ura, Ker $t> si ohranili oziroma pridobili zaaostoo rnoj. Klerikalna stranka je orodje v rokah rimske cerkve, ki se Se vedno sir odrekla svojemu srednjeveškemu idealu
o	svetovni teokraciji, t. j. »bsolutni vladi duhovništva. Da ne bodo naši ljudje ▼ zmoti glede globoke razlike med vsrvi« S«cto rlligijoznolijo in »boljSevigkim* tovarišem klerikalizmom, ponatisnemo h 10. Stev. line 9. oktobra 102i v _,jiibljani izhajajočega klerikalnega KsU , Naša mož* nastopni Članek z naslovom' -Mi, klerikalei !“
»Vsi veliki boji duhoi vSeraj Sn daaef; stojijo v znamenju klerikalizma in proti« klerikalizma.
Kaj je klerikalizem V Klerikalizem je program. Ta program so tri besede: japež, škof, duhovnik. To so tisti trije.
*	katerim? klerikalizem stoji ib pada.
Kaj je protiklerikalizem ? Tudi o a je program. In ta program jc v treh besedah: Boi proti papežu r mednarodtei politiki. Boj proti škofu v domači politiki. Joj proti duhovnu v va§kr politiki.
V	toliko smo katoliki, v kolikor sm« s temi tremi alt proti njim.
Duhovnik je duševni vodja ljudstva. Ne profesor, ne učenjak, ne advokat-r našem katoliškem gibanju dosti
ki
BsmBsm
leto: II.
Maribor, četrtek 13.s oktobra 1921.
Številka: 231. K
Str4jf&
'lTk B'G K*
IJ/oktoEtfs 192?
močan pokret, ki pravi: duhovnik naj ne politizira, to ga ne briga! Duhoven vaj se ne vmešava v gospodarsko življenje; «aj ne razume, kje delavca in rokodelca Čevelj žuli.
So kraji, kjer školje pri takozvanih katoliških' časopisih nimajo nobene odločilne besede, kjer ima glavno besedo politični klub in denarni mogotci, ki list financirajo.
So slučaji, kjer škofje pri takozvanih katoliških gospodarskih velepodjetjih nimajo nobene odločilne besede, kako se naj dener uporablja; odločujejo katoliški akcijonarji. ...
Kaj za nas? Za nas, ki gledamo z očmi vere, je katoliški duhovnik namestnik Boga na zemlji, kot tak naš ofici-jelni oznanjevalec resnice.
■	To je bistvo klerikalizma in mi, mi smo klerikalci.
Pij X. je maja 1914' rekel: „So predvsem v omikanih katoliških krogih, ki hočejo biti katoliki, pa smatrajo za najv#čjo sramoto, da se bi jih nazvalo klerikalce.
Mi, klerikalci! Izpovemo to, k^r je to nag program*.
: Tako klerikalna „Naša moč*! Te »•sede niso nič novega: Novo je samo to, da se jih danes marsikateri klerikalni politik sramuje. Dospeli smo namreč tako daleč, da se dozdeva celo klerikalcem program duhovniškidiktature preneumert. Ti klerikalci, zlasti lajični krogi, ki še ne vidijo v sodobni demokraciji hudičevega masla, bodo lahko iz zgorajšnjega članka marsikaj vtaknili v žep. Treznega in mislečega človeka klerikalni program ne razburja. Danes gmo hvala Bogu, že premagali verski fanatizem. Na duhovništvo, ki si h oč«j z J zlorabljanjem verskega duha pridobiti absolutno diktaturo nad ljudmi, zremo le s pomilovalnim nasmehom. Tudi,prosti” žlovek že začenja misliti z lastno glavo m ne kaže strahu -pred razumom. Duhovščina s takimi srednjeveškimi nazori pa podira lastne mostove. Sicer pa priporočamo vsakemu tržnemu človeku, da si sam napravi komentar. To številko shranite in jo pokažite, če se bo zopet ta ali oni klerikalec sramoval pravega bistva klerikalizma!
Resolucija.
Sprejeta na javnem shodu narodno stanovskih organizacij v Narodnem domu v Mariboru dne 9. oktobra 1921.
I. Protestiramo proti katastrofalno naraščajoči draginji in poživljamo kompetentne oblasti, da uporabijo vsa sredstva, da se ta draginja ublali. Zahtevamo ukinjanje izvoza živil toliko časa, da bo domači trg zadostno preskrbljen. Za najnujnejše življenske potrebščine še naj vpeljejo knjižice. Dotira se naj vsako osebp z dovoljno količino potrebščin sporazumno z ljudstvom, za katere se naj določijo maksimalne fcene. Država pa mora skrbeti, da bo teh najnujnejših potrebščin toliko na razpolago, kolikor jih je za kritje glasom knjižic potrebno. Qlt«la množina se lahko prodaja po poljubni ceni, Oddaja teh potrebščin na knjižice se naj rajonira in posamezne figovce in zadruge pa poveri z razprodajo, II. Pokrajinske uprave se naproša, da pri direkciji državne železnice nkrene vse potrebno, da dobijo zaprte tovorne vagone za prevoz živil v prvi vrsti na razpolago samo domače aprovizačne organizacije in trgovci, ki rabijo blago samo za domači konzum. Trgovci in organizacije se imajo.Izkazati za vyko pošiljatev z uradnim potrdilom mestnega magistrata. III. Uvesti se ima najstrožja kontrola izvoznih firm.' IV. Pokrajinska uprava se naproša, da stori v Beogradu vse potrebne korake za revizijo pobijanja brezvestne špekulacije vsled svobodnega trgovanja. Nemudoma naj s« določi regulačna carina na izvoz živil v taki odmeri, da se zasigura štabiljteta cen živil na domačem trgu na primerni višini. Direkten nakup živil potom inozemskih trgovcev in prekupčevalcev naj se prepreči. V. Pokrajinska uprava naj vpliva na to, da se zniža vozniha po železnici za vse ono blago, ki ga rabijo razne aprovizacije za svoje člane. VI. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo naj izposluje, ds se posameznim Že sedaj obstoječim, delujočim aprovizacijam dovoljeni brezobrestni kapital orjpiže in dovoli nov obratni brezobrestni kapital. Vlf. Pokrajinska uerav? naj z vsem oovdirkom op**«-«
vse javne oblasti in uradne osebe, da z največjo strogostjo zasledujejo nekonce-sijonirano trgovino. VIII, Vsled že nastale draginje zahtevamo zvišauje in izenačenje dnevnic za najmanj 50 odstotkov enakomerno za vse kategorije državnih in privatnih uslužbencev. IX. Zahtevamo, da se člen 23 uredbe o draginiskih dokladah državnih užlužbsncev (Uradni list z dne 21. VT. 1921 štev. 176) razveljavi, ker bi pomenilo ukinjenje dnevnic bolnim uslužbencem gospodarsko uničenje. X. Protestiramo proti nameravanemu zvišanju najemnin na štirikratni iznos za uslužbence, proti prispevanju v stanovanjske fonde od strani najemnikov in proti nameravanemu ukinjenju zaščite najemnikov. Zahtevamo, da sc vsemu onemu uslužbenstvu, ki se mu je nezakonitim potom odvzela stanarina, nemudoma zopet prizna ter že odvzeta povrne. XI. Uvrsti se naj Maribor in okolica kot obmejno mesto v I. razred draginjskih doklad. XII. Državni nameščenci zahtevajo, da začne Zveza nabav-ljalnih zadrug v Beogradu nemudoma delovati. Zahtevajo, da se izvedejo v« členi uredbe o nabavljalnih zadrugah drž. nameščencev. Ce Zveza ne bi delovala, protestirajo proti nadaljnim odtegljajem od prejemkov. XIII. Ponovno zahtevamo z vso našo odločnostjo reorganizacijo mariborskega skladišča živil ju*. žel. in sicer : a) Ne vidimo nobene potrebe ustanavljanja novega skladišča v Ljubljani, ustanovi se k večjemu lahko filijalka. b) Mariborsko skladišče živil mora zadobiti svoječasno samostojnost nazaj in ne sme biti več odvisno od gospodarske poslovalnice v Ljubljani.
c) Načelnik tega skladišča mora biti samosto jen.Nadnjegovira gospodarstvom pa zahtevamo razen konlrole oo ravnateljstvu tudi javno kontrolo. V to svrho naj se izvoli odbor kontrole zmožnih uslužbencev in strokovno kontrolo.
d) Smo enkrat proti ustanovitvi zadruge. Zahtevamo pa, da se raztegne obrat mariborskega skladišča živil tudi na manafakturno blago, kakor na vse druge gospodarske in žlvljenske potrebščine, ker so vsi pogoji za to kakor prostori in izvežbanl uslužbenci, dani.
e) Da pa zamore skladišče živil tem zadostiti, se naj dovoljeni kredit od sedanjih dveh milijonov zviša na najmanj pet miljonov. f) Osobje skladišča živil se naj stalno nastavi, kakor osobje po vseh drugih skladiščih. Zadevna določila za osobje se naj prilagodijo sedanjim razmeram. XIV. Penzionisti. H koncu priključujemo dopis iz vrst vjpokojencev in zahtevamo, da se tem prošnjam ugodi.
Iz seje občinskega sveta.
Mariborski občinski svet }e imel v torek, dne U. t m. ob 18. uri svojo red-dno sejo. G. župan je poročal o poverjenih mu osebnih intervencijah.
Obrtn! referat se bo po zagotovilu pokrajinske vlade v najkrajšem času zopet vrnil občini. Samoumevno je, da se bo morala občina pri opravljanju tega referata ravnati strogo po zakonu.
Glede prepustitve barak v Dankovi ulici mestni občini, j p bil župan pri raznih uradih pokrajinske vlade ter končno dobil dovoljenje, da prevzame omenjene barake občina ter jih preuredi v stanovanja. Občina bo napravila v barakah 24 stanovanj.	<
Stanovanja bodo obstojala deloma iz sobe in kuhinje, deloma samo ix sobe s štedilnikom ter bodo opremljena z vsem potrebnim, kakor vodovodom, kletmi, drvarnicami itd. Popravilo bo stalo
320.000	K.
Ker pokrajinska vlada ni potrdila vseh 12 predlaganih zastopnikov občine v stanovanjski komisiji, se je g. župan pri-tožihter dobil od kr. namestnika, g. Ivana Hribarja nalog, da mu o tem osebno poroča. Obenem pa je dobil g. župan tudi zagotovilo, da se v najkrajšem času izvrši reorganizacija stanovanjskega urada ter bo vse administrativne agende prevzela občina, eksekutivne pa pristojno sodišče. S tem bo občina več ali manj imela,ves upliv v stanovanjskih zadevah.
Ustanovljeno občinsko sodišče že pridno deluje. Določijo se dnevnice za člane te&a sodišča in sicer po dnevu 60 K na uro, po noči pa 80 K na uro za vsakega člana. Stroški za vzdrževanje svišča *e kriie<o iz plačanih *Tl©b.
Glede stavke mesarjev
je g. župan poročal, da so mesarji stavili rok za zvišsnje cen mesu ter zagrozili s stavko. Ker pa se cene ne dajo ugotoviti, je g. župan a tem obvestil pokrajinsko vlado ter zaprosil, naj posreduje, da se izvoz za nekaj Časa ukine irt kmetom dobavi potrebno krmo za vzdrževanje živine. Kakor je v zadnjem trenotku doznal, je že
izvOz živine ukinjen.
Ker pa sp cene živini res nekoliko poskočile in so se le. nekateri večji mesarji okoristili z izvozom, je tozadevni odsek cene mesu malo zvišal, da mali mesarji ae bodo trpeli škode. (O povišanju cen poročamo na drugem mestu.)
Mastni šolski svet še ni konstituiran. Glasom predpisa mora biti zastopnik cerkve katehet. Škofijski ordinarija! pa s tem ni bil zadovoljen ter je določil drugega zastopnika. Ker pa vlada tega še ni potrdila, mestni šolski svet že ni popoln.
Nato je prišel na vrsto predlog JSDS, naj se zahteva od vlade, da vrne občini po preobratu odvzeto
avtonomijo.
Ker se baš sedaj v zakonodajni skupščini snuje zakon d avtonomiji mest, se je sklenilo, da se stavi vladi predlog, da skliče anketo prizadetih občin ter se pri ureditvi tega vprašanja ozira na njihove predloge. O tem bo razpravljal danes še pravni odsek.
Zdravstveni odsek je predlagal, da se Dfjaikl dom izprazni in preuredi v bolnico! Temu predloga so nasprotovali odborniki JDS. Dr. Sernec je povdaril, da je tam svoj čas že bila bolnica, ki pa se je ravno radi tega, ker leži to poslopje v sredini mesta, preložila na periferijo. Poleg tega pa bi se na ta način povečala tud! stanovanjska beda, saj bi se kar 60 dijakov vrglo na cesto, neglede na to, da bi se jim s tem onemogočil tudi nadaljni študij.
Temu so sledila poročila odsekov. Na predlog finančnega odseka se upelje v vseh prostorih obrtnonadaljevalne šole električna razsvetljava in se šoli nabavi tudi nekatere nujne potrebščine.
Po vzorcu zagrebške občine se je sklenilo, da se uvede v danem slučaju tudi za J^aribor
10% davek na razkošje
sa ponočne kavarne, bare itd. (Za enkrat Se na žalost mestnih financ a hvala Boga nimamo takih lokalov.)
Mestni drobiž je vrgel 130.000 K čistega dobička. Uradnici, ki je bila zaposlena pri izmenjavi tega drobiža, kar je bil jako zamuden in neprijeten posel, se dovoli nagrada 1000 K. Istotako se zviSa tudi blagajniku mestne občine doklada za primanjkljaj od 200 na 2000 K.
Na tozadevno prošnjo se je odobrila
preureditev plač uslužbencev mestne občine po vzorcu državnih uslužbencev iz kronske v dinarsko plačo in splošno izenačenje prejemkov s prejemki državnih in to naknadno s t. majem t. I. Istotako se je dovolilo
zvišanje pokojnine mastnim vpoko-jencam.
Njihova pokojnina se izenači s pokojnino državnih vpokojeneev in to s 1. oktobrom.
Na predlog pokrajinske uprave se je sklenilo
50% zvišanje tarife za javna tehtnica
Nadalje se je sklenilo, da podpiše občina
20.000	K državnega posojila.
Potem so sledila poročila ostalih odsekov.
Notranja in zunanja politika.
*	Jugoslavija proti Imperijalizmu Italije. »Wiener Tagblatt* prinaša inter
vso Evropo. Tudi v zapadaoogrskeffl vprašanju je zavzela Italija neprijateljs^ stališče nspram -Jugoslaviji ter si j« prizadevala, približati se Madžarski, da bi v slučaju vojne proti Jugoslaviji in?®'* zaveznika. Jugoslavija bo o tem Se iz* pregovorila na konferenci' v Benetkah, kjer bo zahtevala, da se Madžarske prisili' k izpolnitvi mirovne pogodbe.
* Erfandova politika. Ministrsk* predsednik Briand je imel pri neke«1 njemu na čast prirejenem banketu govor, v katerem je izjavil, da je prevzel vlauC z namenom, da zagotovi Franciji n»r-Njegova politika mogoče ne navdušuj mas, vendar pa tudi ne vodi do kon* fliktov, ki uničujejo in upropaščajc dežele in države. Kakor njegov prednik, je tudi on moral postopati sporazumne z zavezniki Francije, da omogoči izpolnitev mirovnih pogodb. Francija m°rs ostati oborožena tako dolgo, dokler & bo njena varnost popolnoma zafain2W?' Francija ima pravico do reparacijJn. nekako osiguranje ter v tem oziru ^ more in ne sme uiti koraka odneha«; Francoska vlada zaupa sedanji vla£l1 Nemčije. O tem bo govoril tudi & j1' zbornici. Ce pa ima kak drug duhovit mož več talenta in misli, da bo zn*1 vse boljše kakor on (Briand), niti o° takoj izpraznil mesto. On ni prikleni^ na to mesto, toda dokler državna laar* ni na varnem, ne izpusti krmila iz
* Slezi j a, svobodna država? Gl*& rešitve gornješlezijskega vprašanja sel® po poljskih informacijah pojavil v ZF nevi nov načrt. Poljsko ozemlje Tesno* Bilič se združi z okraji Katovice, BIJ0®' Konigshutte, Tarnovice, Ples, Riboik polokraj Hindenburg se združijo v samo enoto. Ta enota spada v državne^ oziru pod poljsko suvereniteto, vgo*p0'5 darskem ozirn ? pa ostane avtonom^ gospodarski centrnm pod medzavef' niško kontrolo strokovnjakov. Netn»*® posest ostane aa tem ozemlju zaj«®j čena; organizacija prometa ostane n##' ška; carinske meje napram Nemai1 “fi bo. Nemiko Imetje se ne sme likvidlf*% a prebivalstvo bo vojaške dol8*0S» oproščeno.
* Poljska flnpnčna politika. Prt* sedništvo komisije za varčevanje jtprt* vzel finančni minister dr. Micbalsln s??' Da se prepreči tihotapstvo, se osnuje}9, carinski bataljoni in generalni tey$* vodinski nadzorniki.
• Ruska državna bank«. centralni .izvrševalni« odbor je skle^H osnovati državno banko ter je P°. , finančnemu ministru Izvršitev tega sklep?! Državna banka mora začeti a poslovijo jem najkasneje 15. novembra. Za razovanje velekapitala so se nek***1* rablji iz državnega zaklads.
* AmcrISki poslanik prt ministru KukOyC^ Iz Beograda nam poročajo 10. oktobra. A® j riški poslanik na našem dvoru je posetil stra za socialno politiko dr. Kukovca t prosit za pojasnila glede naredbe o izselieV^ nju. Ob tej priliki je diplomatski zastoPn' Zedinjenih držav izjavil ministru dr. -Kok®
cu, da je ta naredba po predloženih pa« ^ nasprotna pogodbi med Srbijo in Amerik0 da je potrebno, da se v gotovi meri p0pfa J Minister dr. Kukovec je izjavil, da Se že 0 redil, naj se povodom revizije izseljeni^4”, vprašanja v zakonodajnem odboru izprej11® tozadevna naredba.	"
Zanimivosti.
Ljubezen matere. — Princi poklic. — Kino v Ameriki. — Teieto® v Petrogradu.
V	torek je priplula iz Beogrtd*. Pančevo potniška ladja. Pri izstop0 L vsled prerivanja in vrvenja psdla gospa s svojim jedva par mescev stan_ detetom v Donavo. Vse iskanje z| P v nesrečencema je bilo zaman. klobuk nesrečne, gospe se je videl, kbr je plaval po vodi. Se le če* kake P ure je opazil krmar, gospo, ki sej? eno roko oprijemala kolesa ob 1>“I'» j drugo pa le držala glavo deteta n voao. Bila je že popolnoma obneraog’ niti izpregovoriti ni mogla več. »fj”, svoj* dete ^krčevito pritiskala
UT	J-«-	J'**-* — —-
dokler ni prišla rešitev. Vse valo iuuažko mater.
vju z nekim jugoslovenskim politikom, kateri je izjavil: Jugoslavija ne bo trpela, da si prisvoji Italija protektorat nad Albanijo. Mi hočemo prost izhod na morje, kakor nam g* jamčijo mirovne
pogodbe, impeiijalističua' politika Italije,r—	------ -	-
ne <». -ovarnost le za nas ampak za I ostal osamljen. Tudi drugi PnncI
vcerai stnp poročali, aajc priuc postal kovač. Njegov •	f;,
ostal osimlfen. Tudi drugi pnnci
_	!3.	oktobra	I92IT
.r.tftos*
Umiimtfšn
■WWpMB
-Stran #
,J za delo- »Daily New»* poroča, da je prišel na Angleško bivši general ruske carske vojake. princ Nikola Gali-cyn, s 30 ruskimi begunci. Vsi opravljajo skjipno s princem navadaa poljska dela, kakor ruski kmetje.
Uasom uradne statistike obstoji v Zmenki 18,000 kinematografov, katere obiskuje dnevno povprečno 20 milijonov pai. Ta množica plača. dnevno krog 4 muijone dolarjev vstopnine. Potemtakem omskuje. dnevno gotovo ena petina sega prebivalstva Zedinjenih držav ^nopredstave.
Sovjetska vlada je pred kratkim *opet dovolila uporabo telefona privatnim strankam v Petrogradu. Ker pa so bile vse telefonične naprave uničene, f zopet na novo zgraditi tele-roničao omrežje in nakupiti aparate. Kszurne se, da je vsled tega tudi cena Pnmerno zabeljena. Od 50.000 predanih telefonskih odjemalcev jih ima eaaj samo 20 tisoč telefon. Abonement P* stane na leto samo nekaj čer — "01 milijona rubljev.
— Ta pa ta! Klerikalna »Naša MocK piše 9. okt. t. 1. »Jutri, dne 10. okt. bo eno leto, kar so naši centralistični demokrati zaigrali Koroško.* Brejc in tovariši, zdaj pa veste, pri čem da ste!
časno polo, je sam kriv, če sa ga v sejah sosveta ne bo vpoštevalo/
m Sp o napitninah. K naši notici v torkovi Številki smo prejeli psr karakterističnih primerov, kako nekateri nata-
— Poziv! Gospod rezervni kapetan karji in natakarice v Mariboru ponižu-Janko J. Žirovnik in rez. art. podporočnik, jejo lastni poklic. Tako nam nekdo spo-Mirko G. Žilavec se pozivata, da takoj j roča, da je hotel v nekem lokala poiw
Dnevna kronika.
. ■ — Medzaveznlška komisija za aztnejitev z Madžarsko, ki deluje ?®aJ.v Prekmurju, je obiskala v ne-naš narodni trg Ljutomer, kamor Jo povabili tamošnji krogi. Trg je zastavah. Delegatje so si poskup-kosjiu v hotelu H. ogledali trg in 7 n® to podali v vinograd nad trgom, ? se udeleže slovenska „bratve“. Kakor so pri komisiji francoski,, an-japonski in italijanski častniki p Kakšne učitelje pošiljajo ‘Mttnurje. V nekem prekmurskem listu H^mo, da je za šolskega voditelja v velikih Dolencih imenovan bivši nad-;«telj na Ščavnici g. J. Ozmec. Moža
Sj Ščavnici pri Radgoni dobro poznajo logova preteklost je taka, da v zadnjih Rih apjoh ni več mogel učiteljevati.
'ec }e bil tudi v narodnem oziru L^slp, Dejstvo je, da je O. najmanj ^aiificiran za učitelja na skrajni prek-meji. Tam nam je treba zna-jjjtuk, vseskozi zanesljivih in delavnih
tov. Zadnji dogodki v Prekmurju, S* so toliko škodovali ugledu naše dr-v?ve, pričajo, kako neprevidno postopajo .Udni krogi, ker pošiljajo v Prekmurje l,*°0 kvalificirane nastavljence. Baš tam, ‘j*r smo šibki, potrebujemo krepkih Jjfttfev, ki se bodo z vso osebnostjo davili za našo stvar.
Iz Ljutomera nam pišejo: Po j?®vratu se je tukaj naselil trgovec Fran °8«Čnik. O njem je znano, da je bil ;£Sv. Lenartu v Slov. goricah Franz °8*tschnig in da »je prevzel Hoenig-
j^Ooovo trgovino samo zategadelj, da n ne bil prevzel narodno zaveden ai^enec. Pogačnik se' je ob zadnjih
volitvah prelevil v navdušenega klerikalne stranke, kateri je v
^tomeru nedostajalo volilcev in kan-^8tov. Pogačnik je bil med .prvimi £ klerikalni listi in je bil na ta način . voljen v občinski zastop. Nedavno se i..,Pripetila temu obč. odbbrnik«, ki v Uži aJ* narodnočutečih krogih itak ne Gn ugleda, usodepolna »nezgoda*. n;?rtijeradgonska carinarnica je Pogač-zasačila, ko je hotel tihotopiti iz vstrije večjo množino svile. P. je bil Shojen na 90.000 K globe. Kakor sli-jjj^o, dela sedaj neka oblast na to, da kot Pomnik oproščen. Slikajo ga Vs* dobrega narodnjaka11 itd., kar pa v * skupaj n? res. Pogačnik ne spada J^bski zastop in če ga bo moral ^hotapstva svile zapustiti, ne bo škode za' naš trg.
(2 Terorizem obmejnih Nemcev.
j. Gornje Radgone nam poročajo, da j, aJo radgonski Nemci pri svoji straži v .jurskem mostu tzv. »črno knjigo*, >5n	.	so zabeležena imena vseh, ki
listini0 stopiti na avstrijska tla. V tej v<J tj® imena skoraj vseh narodno za-iivjPti” .Slovencev iz Gornje Radgone hion >nie okolice. Radgončani kjer le «oce terorizirajo naše ljudi, ki se finega obmejnega pro-se na naši strani 2 dosledno reciprociteto in
*S2cier:"ncga
ne ^•^udinju se, da
sinejo razne radgonske „frajle“ ne hajlati po naših vinogradih.
javita točne naslov« mariborskemu vojnemu okrega.
— Nezaposlenost v Angliji pada. Glasom uradne Statistike je v zadnjem tednn število nezaposlenih padlo za 40.150.
— Demokracija. V ilustrovsffli prilogi »Prager Presse“ vidimo slike s potovanja prezidenta Ma$aryka po Slovaškem. Lepo je videti kako neprisiljeno in prosto se giblje veliki genijalni državnik med svobodnim ljudstvom, ki si ga je izbralo za svojega, vladarja. Marsikateremu našemu človeku se bo zdelo nenavadno, da je bil prezident na svojem službenem potovanju oblečen v navadno promenadno obleko in pokrit s preprostim klobukom. Kaj bi rekli k temu raznovrstni naši Krakarji'1, ki menijo, da človek toliko velja, kolikor ga kaže njegov frak in cilinder! Pa ne da bi zopet kdo trdil, da v svoji hribovski zarobljenosti ne moremo spoznati evropskega takta. Mi menimo, da takt ni v opičjem posnemanju zunanjosti, temveč v notranji uglajenosti, v srčni kulturi, v duševni aristokraciji. Demokracija ,se ne , kaže z visokimi kmetskimi škornji in evropski takt ne s cilindrom. Tudi prezident Ma-sarjk umeva vso psihologijo, ki se oklepa državnega ali vladarjevega, nastopa pred maso. Toda on si očividno te mase ne predstavlja kot nekako. brezglavo čredo, temveč ve, da vsak teh ljudi nosi , v sebi kos on® človečnosti, ki preveva njega samega. Tako je prezident Masaryk rešil tudi problem med formo in duhom v sodobni demokraciji. Duh, notranjost, vsebina — to je glavno. Oblika se najde sama po sebi. lzgleda, da pri nas marsikateri demokratično misleči človek ni na jasnem glede svoje demokracije. Demokracija ne razveljavlja takta in fines, temveč jih celo izboljšuje. Toda ne s cilindri in rokavicami, temveč z notranjo kulturo.	■	I-us.
Maksimalne cene v Mariboru.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru je glede maksimiranja cen mesu, močnim izdelkom, kruhu, ajcam in masti napravilo sledeče sklepe: 1. Meso: Kategorije mesa so tri in sicer sledeče: prva kategorija — meso goveje živine ki tehta nad 500 kg, če je govedina te kategorije stara, se lahko iVrsti tudi v drugo kategorijo; druga categorija — meso goveje živine ki ehta včč kot 140, a manj kot 500 kg, iz te kategorije pa se meso mlade in dobro rejene govedi, ki tehta nad 400 kg 'ahko vzame tudi v prvo kategorijo; retja kategorija — meso bikov in vse ostale govedi pod 140 kg teže. Reklasi 'ikacija mesa višjega razreda v nižje je splošno brez- nadaljnega [dopustna.
Z ozirom na znatno povišanje cen davni živini se dovoli z 12. oktobrom sledeče zvišanje cen: L kategorija, sprednji del 22 K, zadnji del 24 K. — l. kategprija, sprednji del 18 K, zadnji del 20 K. — HI. kategorija ostane nespremenjena 16 K za kg. — II. Močnim izdelkom: sa ne določi maksimalna cena. — III. Cena kruhu: ?e določi: jelemu kg 16 K, črnemu kg 13 K. Ta truh se mora, peči v hlebih po pol dlograma. Zemlje se smejo prodajati )o 1 K komad ter morajo tehtati 5 dkg. 5ekovski mojstri morajo prodajati kruh samo na vago. Odredba o kruhu stopi v veljavo 12. oktobra. — IV. Cena jaj-cam se določa na 4 K komad istotako od 12. oktobra dalje. — V. Masti se cena na maksimira.
Mariborske vesti.
/ ‘'iaribor. 12. oktobra, m Državni stanovanjski urad razglaša : Stranke se ponovno poživljajo, da se nemudoma poslufijo vprašalnih joI, ki so jim na razj^olago pri tukajšnjem uradu, policijskem komisarijalu in policijskih stražničnli <;■? reflektirajcj na stanovanje; Zadtrji V . visganja vprašalnih pol pri 20. oktobra t. 1
nati račun, ki je znašal 12‘20 K. Natakarici je,rekel: »Računajte 13 K.* »Ni mam drobiža, torej 14 K,* je odvrnila čisto mirno in naštela ostali denar. Torej natakar slednjič še diktira napitnino. Nam ne gre za par vinarjev, ki jih.gost izda pri računu. Gre nam za načelo vsak gostilniški, kavarniški in dragi na> slavljenec mora biti za svoje pošteno delo pošteno plačan. Podjetnik danes zasluži že toliko, da bi nastavljencem ne biio treba iskati zaslužka še pri gostih. Napitnina je oblika korupcije in zato moramo skrbeti, da izgine. Za delo pravično plačilo in nič.več!
m Lep vzgled. Uradniki policijskega komisarijata in člani varnostne straže v Maribora so podpisali K 126.600 državnega posojila.
m Veselični odbor požarne brambe
je dobil radi netaktnega postopanja o priliki zadnje veselice pri Gotzu od oblasti pismeno grajo.	,
m Podružnica 5PD. v Mariboru
se zahvaljuje gospodu Ivanu Kravosu,’ sedlarskemu mojstru in trgovcu v Mariboru, da. ji je brezplačno dal za teden dni na razpolago pomočnika za napravo žimnic v novo otvorjeni koči na Klopnem vrhu.. Takih planincev nam treba? Živel!
m Udruženje gledaliških igralcev SHS. Dne 2. oktobra .1921 se je .vršil redni občni zbor mariborskega, pododbora, Po poročilu o delovanju pododbora ,so se vršile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči člani: predsednik : P.avel Rasberger, podpredsednik: Emil RumpeJ. tajnik: Josip Povhe, blagajnik: Ciril VeluScek, odbornika: Stela Dragutinovi<i in Edo Grom.
m Olepševalno društvo za mesto Maribor se sl. občinstvu priporoča za Vse Svetnike z nagrobnimi dekoracijami in drugimi olepšavami, kakor tudi z vsakovrstnimi venci. Nadalje prevzame novo ureditev vrtov, kakor tudi druga podobna dela. Pojasnila ia naročila se dajejo v vrtnariji „Ljudski vrt*.
• m uradu jd j koncert prvo vrši m: Kdor n** vloži oravq.,i vrol. Rabi®?
m Kavarna »Jadran«. Dnevni kanceri pr--
vovrotnege salonskega orkestra.
m Lastnik kavarne „Jadran" g. Lojze Ivančič je daroval za Jugoslovensko Matico 100 K.
m Kaj so se neki zameriti občinskemu svetu mestni vpokojenci. Občinskim nameščencem' je občinski svet povišal, oziroma izenačil plačo z ono drž. nameščencev, s 1. majem, a vpokojen-cem le s 1. oktobrom. Mislimo pa, da bi vpokojencem pri svoji neznatni po kojnini bili bolj potrebni podpore kot pa uslužbenci. Saj so tudi oni po 30 in še več let delali v dobrobit občine.
m. Seznam meseca avgusta izbrisanih obrtnih pravic. Tvrdka dražba Božič in Lorber, Aleksandrova cesta 2i!, trgov, z manufakturnim blagom. Rihard Kahn, Cankarjeva ul. 30, trg. z mešanim blagom. Franc Temerl, Tržaška cesta'. 59, trg. z mešanim blagom na debelo. Josip Ružič, Glavni kolodvor, čiščenje čevljev. Alojzij Potek, Wilsonova ulica 23, trgov, z živino. Matijašič Neža, Čopova ulica 5, trgov, s sadjem itd.. -Mautitsch'Stefan,, Koroška cesta SO, trgov, s-slanino, moko in sočivjem. Jožek Katarina, Cankarjeva ulica 15. trgov, s sadnjem mastom-itd.. Družba Božič in Lorber, Tattenbachova ulica 22, krojaški obrt. Matija Tadina, Koroška ulica 46, Čevljar. Marija Stangl, Koroška ulica 46, trgov, z mešanim blagom. ’ Cecilija Wastian, Meljska cesta 10, gostilna. Anton Sapak, Aleksandrova cesta 45, trgov, s stroji. Marta Brand-statter, Pod mostom 2, branjarija. Rudolf Galser, Glavni kolodvor, knjigarn?. Jožefa Mayer, Sodna ulica 16, šivilja. Vilko Grgurina, Prešernova ulica 18, trg. z mešanim blagom. Deutschmann Edvard, Volkrm>rjeva ulica 10, knjigovez. Eliza Koprek, Koroška cesta 13, sej-nmrstvo.
in Velika km - ri:’. Danes zvečer salonske godbe
Kultura in umdtnost..
.v V soboto velik dogodek. Kdor Je
slišal koncert kubanskih kozakov, je zapusti koncertno dvorano navdušen za rusko nesem. Nadaljevanje tega spoznavanja ruske glasbene.umetnosti nam nudi dobrodelni koncert, ki. se vrši v soboto v Gotzovi dvorani. Na koncertu bo orkester, pri katerem sodeluje tudi pevski zbor Rusov in sodba na pihala ruških kadetov jz Strnišča, izvajal skladbe ruskih mojstrov, Glinke, Čajkovskega, JljinskesS ■’ iv nekaterih drugih prvovrstnih ■ ' skladateljev. Zlasti, opozarjamo na sinfonično sliko Čajkovskega Ouverture Solonclle, ki izraža za Rusijo tako znamenite dogodke 1. 1812. pred Mo-skvo (Napoleonov poraz). Sinfntiieni značaj kdhecrta'.bo privabil vse. ki se.zanimajo z« Kodbo. Diilgeiit je otllični koncertni ’ mojster S. Valent,iu, Cibulevsky. Vstopnice v trgovinah Brišnik In Hofer.
x Sin Adama Mickievvicza. V Pariz« še živi v pomanjkanju edini s!u slovitega poljskega pesnika Adama Mickiewic2a, Vladislav Mičkiewiez. Star je 53 Met Poljaki so mu svojčas določili pokojnino letnih 5000 K, ki p,a sedaj iznaša bornih 6—7 frankov! Sedaj so se zopet opomnili nanj in je upati, da mu bodo olajšali zadnje ure življenja.
x Vprašanje našega gledališča.
Jvled tem, ko se vrše v našem gledališču popravila ter prenovljenje razsvetljave, da bo odgovarjala modernim potrebam, se .vrše med Beogradom-—Ljubljano in Mariborom dogovori radi po-državljenja. Kolikor smo bili -izvedeni, jc bilo vprašanje podržavljenja že rešeno in sicer v ugodnem smislu. Narodno gledališče v Mariboru bi se po teh vesteh podržavilo s 1. januarjem 1922. Sedaj pa smo dobili iz Beograda vest, da se je pri zniževanju bndžeta okrnil tudi kredit za naša gledališča in sicer tako, da gledališča razen beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega ne bodo podržavljena ter da se bodo poleg tegs ostalim . gledališčam. med katera spada tudi 'n.aše mariborsko, znatno anižal« dosedanje subvencije. Ce ta Vest odgovarja resnici, .potem pomeni za. obstoj našega gledališča naravnost katastrofo
Šport.
: POLNP 16. t. m. se odigrajo sle« (leče tekme: MAK:Ptuj v Ptuju na igrišču Ptuja popoldan; Maribor: Svoboda na igrišču Maribora popoldan; Rapid; Korotan na igrišču Rapida dopoldan.
■	t Hašk: Ilirija 2:1. Hrvaški akademski športni klub je minulo nedeljo gostoval v Ljubljani ter le težko premagal »Ilirijo“ z 2:1. Sodnik g. Pick iz Zagreba ni imel ravno najboljši dan. Občinstvu je bil nad 2000.
: Maribor rez.: MAK rez. 8:1. S tem nastopom si je pridobila rezervno moštvo I. slov. športnega kluba 'Maribor končno jesensko prvenstvo sezone 1921/22. Rez. Maribora je zelo izgla-jena’ skupina, ki bi lahko klub tudi izven Maribora dokaj častno zastopala. Goali za Maribor so dali Hobacher 6, Muslo-vič 1 in Kigoj 1. Sodniku g. Franldu delajo of side pozicije še tež koče. a deloma mu primanjkuje tudi energija, da bi vladal sam, ne pa ž njim še nekai igralcev.
.	; Maribor: MAK 3:1 (1:1). Tekmo*
vanje je bilo zelo napeto ter izenačeno. Ge bi Maribor igral neodločeno ali. p* zgubil, bi zgubil tudi prvenstvo.; MAK je postavit zaio mlade športnike v svojo reprezentanco, vendar je imel veljko odločilne volje. Maribor se spočetka brani pred z elapom izpeljanimi napadi MAK-a. MAK doseže vodstvo ter začenja popuščati. Maribor izenači polčas z 11-raetrovsko na 1:1. Drugo polovico igre je premoč Maribora vedno jasnejša, strela pa preveč „črez“ in v — aut. Doseže pa le še 2 goala. Končni rezultat 3:1 ža Maribor, koti 7:3 za Maribor. Pri celi tekmi se je porabljalo žogo, ki gotovo nima predpisane teže! Z tako lahko žogo. se kvari celo tekmovanje! Dobro bi bilo, Je bi se takim važnim oviram naklonilo večjo pozornost! Sodnik g. kapetan Šnpul dober. Občinstva precej.	\
Podpiraite Jus. Matico t
Stfao 4<’
■;? abo m
Maribor, !?. oktobra I92t
Gospodarstvo.
g Oddelek za socialno skrb, invalidski odsek pokrajinske uprave za Slovenijo želi nabaviti za invalidske
zavode 165 kora. stolov, 125 kom. nočnih omaric, 2 S kom. dvodelnih omar, 31 kom. skrinjic za premog, 18 kom. miz razne velikosti, 25 kom, obešalnikov prosfoaloječib, 15 kom. umivalnikov z opremo fkovinast, emajliran) 24 kom. pljuvalnikov iz pločevine, emajlirani, 2 pihalni mizi, 1 omaro za knjižnico, 10 klopi, 1 omaro kredenco za kuhinjo. Dobaviti be 120 stolov’ .80 nočnih oma. vic, '(•> dvodelnih omar, 2 pisalni mizi, B klopi, 16 skrinjic.za premog, 5 miz, 1.0 obešalnikov, 1 omara s kredenco. .1 omara za knjižnico in I omara za pisarno franko invalidski dom v Rogaški Slatini, ostalo oprano pa franko invalidski dom 'v Ljubljani (St. Peterska vojašnica.) Vzorci navedenih predmetov eo na ogled v invalidskem domu v Ljubljani v St. Peterski vojašnici (pri upravitelju.) Pravilno kolkovane in zapečatene pismene ponudbe naj se pošljejo na gori omenjeni odsek' (Ljubljana, St. Peterska vojašnica) najkasneje do 11>. oktobra 1921. V ponudbi je navesti, v katerem roku (od dne naročila) se dobavi pohištvo. Odsek si pridržuje pravico, da sprejme izmed vposlanih ponudb eno, ali pa tudi več, Obenem s ponudbo je poslati tudi potrdilo za položeno varščino, ki. zna3a 10 odst. od skupnega nabavnega 2neska. Fakture se poravnajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto.
g „Elin“ dražba za električno industrijo d. z o. z.' v Mariboru. Družba za elektrrčno industrijo, preje Frane Pichler in drug v Mariboru, Jurčičeva ul. št* -S. podružnica graške centrale *Ge-sellsehaft iiir elektrische Industrie* se je od svoje centrale osamosvojila/ter nacijpnalizirala pod novim imenom »Elin". Drnžba ,Elin“ ostane tudi nadalje v prostorih stare podružnice ter bo izvrševala vse one posle, katere' je izvrševala prešnja, samo v večjem obsegu.
g Mariborsko sejmsko poročilo.
Na svinjski sejem dne 7. f. m, se je pripeljalo 591 prašičev in 1'kofeo.'Gene so bile sledeče: mladi prašiči od o— tednov stari, komad od K SO—100 mladi prašiči od 6—8 tednov stari, komad od K 200—250: mladi praSiči od
i	mesce stari, komad od K 600—750; mladi prašiči od 7 mescev stari, komad do K 800—900: mladi prašiči od 9—10 mescev stari, komad od IC 1000—1100; prašiči do 1). stari, kom. od K J 500—2400; prašiči do 1 */., leta stari, komad od K 400Č--4500; plemenske svinje ' za
1	kg. žive teže, komad od K 28-30-; poldebeie za zakol 1 kg. mrtve teže, komad od K.‘12—36; Kozakom, K 300’—, Kupčija je bila slaba.
g Dobava 60 vagonov krušne pše nične moke. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši 20. oktobra tl. ob 11. uri dopo Iudne pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljane druga pismena ofer talna licitacija glede 600.000 kg krušne pšenične moke (SO odst.) Pogoje za to dobavo je moč vpogledati pri Komandi Dravske divizijske oblasti i Ljubljani.
g Dobava usnja, čevljarskih potrebščin, žice itd,. Upraviteljevo državnih proteznib delavnic za Slovenijo v Ljubljani namerava nabaviti usnje, čevljarske potrebščine, žico itd. potom konkurenčnega razpisa. Pismene ponudbo je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1.1.. Predmetni oglas in seznam blaga, ki bi ga biio dobaviti, }e interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Dobava materij a! a za povezovanje tobaka, kartona in papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje z dne 27. oktobra t. 1. ofertatno licitacijo za dobavo materijah za povezovanje tobaka (pločevinaste plombe, klešč za plombe, decimalne tehtnite, amerikansko platno, platno iz konoplje itd.), ter za dnel. nov. ofertalno licitacijo za dobavo 180.000 kg papirja in 60.000,kg kartona v treh barvah. Ponudbe je izročiti do 22. okt.. Pogoji in vzorci so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
J Ernest Ecfcrtein;	36
Afrodita.
Homan. Prevci: Rušan-(Dalje.)
Minul je meseč Elatevolinf njegov naslednik Miinihion.je napotil s krasnim 'vremenom. Na trpin pred sodnijo jc čakala nepregledna množica na izid razprave, ki'je trajala že nad tri polne' ure.
Akontij. kipar iz Melase sc ie moral pred svetom opravičiti. Kojion ga je obtožil Vadi veleizdaje. Rekel je, (la je Akontij v zvezi % roparji z otoka Le m nosa ter je nameraval s pomočjo dosedaj še neznanih . ,l zaveznikov 'clatf roparjem priliko, da se izkrcajo v Miletu. To svojo Izjavo je podprl s številnimi pričami. Med glavnim! pričami je bil kovač Vej,ki je izpovedal, da je nekega večera poslušal na zapadni obali Akontijev pogovor /. dvema neznanima možema, Proti njemu je pričala tudi prodajalka Lisistrata, ki je, če i-.i-di nerada, izpovedala, da ji je Akontij obljubljal visoke vsote, če zvabi arjionta v svoje mreže ter se kot njegova priležnica polasti važnih pečatov, kateri so mu: potrebni, da ponaredi listine in da naredbe raznim uradnikom mesta. Tu je bil celo ropar Fintijc sam, ki je prej* pisal arhohtu, da razkrije vso zaroto, če mn da arhont častno besedo, da -se mu ničesar ne zgodi. •
Zadnje dni je ves Milet govoril samo o tem. Akontija sp takoj po izpovedi Fintija zaprli. Danes fce ima izreči obsodba. Ljudstvo ie bilo različnega mnenja. Večina je bila o A-kontijevi krivdi prepričana. Manjšina pa, z Olorom in njegovimi prijatelji na čela, Je' smatrala vse to za Konono^o delo ter prizadevala, da to svoje mnenje tembolj razširi med1 narod. Celo med sodniki so nekateri dvomili, a to tembolj, ko je Melanip izjavil, da on, ki Akontija 'dobro pozna, ne more verjeti, da bi bil zmožen takega čina. Vendar pa je bil Akontijev položaj zelo nevaren Vesti, ki so prihajale zdaj pa zdaj iz sodne dvorane, niso ugajale Oloru in njegovim pristašem. Koncn je obtožbo zelo spretno sestavil. Samo eno je Vsakogar iznenadilo. Dasi-ravno jc bila krivda Akontija več ali manj do« kazana, Konon ni zahteval smrtne kazni, kakor jo je za take zločine določal zakon, temveč samo izgon iz mesta, češ, da je bil mlad in neizkušeni kipar zapeljan.-
»Nečista' vest,« so si tolmačili Olorovi pri; staži. -.'Noče .svoje roke omadeževati z fr' dolžno krvjo, ker se boji. Da ne bi lasal-se na vsak način skušal rešiti tekmeca, da jm mu izpodkoplje čast in srečo, to ne smaM za greh!.?
Okrog ene ure popoldan Jc bila obsodba i-rečena. Po KononOvero predlogu so ga.ohsb* dili na dosmrtno pregnanstvo in zapleni premoženja.' ' • v ■	•	•	;J
Sodba sc le Tmcla' izvršiti Še istega dnCi ker nikdo ni vložil priziva. Na večer je irr!C,;| odpluti ladja s poslanstvom v Korint. Pošla11'] stvo jc dobilo nalog,, da \zame Akontija sebe'■ ter ga izkrca na otoku Reneje. Na tem oto^1 se je nahajala posebna naselbina, kamor so pošiljali izgnance.
S povešeno glavo Jp zapustil Akontij sodu6 dvorano. Ob strani je stopal Melanip. Xr^a žalost je ležala na licu mladega mnCtu^8* Množica sc je razmaknila ter puščala prost'1 pot. Kakor, da sočustvuje z nesrečnikom« v. množici vladala smrtna jtišina. Noben k,ic se ni slišal, kakor navadno, če. je bil obsoK11 kak sovražnik domovine.
»Upaj Se«,je rekel- Melanip ter ga prijel z3 roko. »Upaj na boginjo, ki no bo dopustila- da' .se krsi,njeno voljo. Ona te samo izknŽ*‘ j ruj v njeno brezkončno mogočnost in znias3 boš!':	: '
.■*	*4
Akontij mu ni mogel odgovoriti;' jc bil razburjen. Cc tudi jc bil na zunai ren in ravnodušen, vendar je bil pade c iz vrhunca sreče v prepad bede in izgi»Bstvl prestrašen. Solze so mu'zalivale oči- .
»Ne dvomi*, ga je hrabril Melanip, bom niti minuto' miroval, da razkrijem w in zaroto. Tolaži sc s tem, da ti je Kipi^* ®. dana in zvesta ter prepričana, da s! žen.	i
Ko je Melanip umolknil, je pristopil h kouliju Olor. »Evo ti moje roke, AkoBttif; rekel glasno, da so vsi slišali: »jaz ne oP°re' kam sodbe slavnega' zbora, ker sem uverie«< da je sodil pp svojem najboljšem prepri^al,|li' Kot ljudje so tudi oni zmotljivi in nikd^ 11 ‘j dvomi bolj kat jaz, da so se res žmetiH-di moj prijatelj, Akontij!« ■
VOZNI RED
iH^IclMNlsa v kraucvlnl Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vatjsven od 1. junija 19«.
I .	,	*	,	.....	.	,L.	.
(Dalje S
urii-)
Glavni urednik: R a d I v o} . R e h a r. Odgovorni urednik: Rn dtflf O zim-
Os.
tijm
mo
fr 02 7-80 8’13 10*41
jm
J
Os,
10-15.
fa.047
12*12
12-85
14-55
23-40
MeS.
SOI
12*49
13*43
16-17
17-16
ao-so
i©.1«*
Maribor sl. kol.—UuMiatm gl. kot.—Trirti
 ................         'i----------------
Mala oznanila.
■CfiLlISIVII
Bml.
13-58
15*12
17*01
Bml. j
47.
14*14
1.5*28
'i} •%ŽS
m
1801
16-60
17-22
18'51
19-34
21*40
ve >
Ot.
31[49
22-10
22-42
010
0-53
3*03.
12-23
B Maribor gl. koi,X PrasBrsko >C .f.fj' Celjo a
Zldanimost X . ?, •* ■ Ljnbljasa gl. ko!. X TrttK ......
' '.Zagreb jaž. kol.*.l
Os.
43
9-59 9-25 7-58 7-09 , 5-18
Mes.
802
14-05 13-02 10-45 9-40 16'40
Brzvl.
50318
1427
13.09
*1
» m... « • ^ i \ .^.'3-:'' '.Ji'	■. ft' ■■	;>r':
Marmor gl. Holr6rag-Wiew,
riari-—mi' —~   ' --- - - ■  —*
10-S0
Brzvl.	Os.	Os.
4	44)82	518148
14-45	16-56	22*17
*	16-23	21-43
13-27	14-55	20*17
•	14-03	19-27
11-35	12*06.	17*85
ž?. |.i-	5'00	
		16:13
Os.
80)36
4-44
4-08
2-43
1*48
23-65
15-20
hp!§i
4 p|32 15-16 19-Ooi:
Os. ,
50136'
15-43
16*40
19-31. 22-19 6-45
8-00
8‘3i
11-17
19-40
k	ilaribor gl. kl.5C	i
I .	St. Dj...............T
i'	Spielfeld-StraB 'A	I;
! Graz gL.kol.5C ! rW*njuž.kolX . . 9
atw'i»|,a¥ig«T,VWtit jUž, kol.5^'. . . „ fr«®« »r»i
808
5-37
21-45
13-35
18*11
12-21
3-25
14-06
13-43
19*32
i9*00
16-82
m
f Os. | 411-425	Os. 415-429	Os. 415	m ps^.y	r-v^Vv- M	:	r	'1 II ■ * I	Os. 412	Os. mi L,		Os. 424-413				
5*00 5*10 6*53 i 7*56 1V07	15-00 1508 16-44 17-231 20:59	1948 19-56 Sfl-88 92*16 1	iy9%. •f3: . S ‘4’M- •Jari	|*| 'H < bor	i1.:' ■ o ; ' f	■f. ■ rj, M m	Maribor gl. kol. . X -■ | Maribor kor. kol. . r 7 Dravograd-MežaX . ! 4 Prevaijs ... .•! ‘Klagenlurt gl. kol. X %j i.—WmI—Cakoi	7-37 1 7-29 1 6-01 • frfl k #©c-	12-25 12-17 10*50 100* 623 Kot	20-45 20*37, 18-10, 18*05' 14*15, M mik	M. li < m.	|i|		
	Os; 221	Os. 223	Os. 226		mit	. < S	' ■ i f	Os. ,.222	Os. 22*	Os. 226		•■‘•r"''	—» 1 ” »■''“■.t	■ • ■
	SOO 9-36 10-17 11*40 •JŠ-,53	16-00 16-36 17*15 18-32 13*35	'20'E0 Sl*26 22-19 23'37. J, • ..	}$ a JČ •f/ ‘16		‘T ; o ■ # • 'S •T" -“fr'	tg Maribor gl. Jtol, XV"A w Pragersko'><v. Ptaf. . Čakovec	7-J.9 6*4!) 5-26 '4 00	11-06 10*27 9*44 8-18 ,7;oo,.	17-39 17-CH) 16-14. 14-47.,	0 •: Ur ijž*-:-1: *>■'	m m*	•v/." S&,	m i
Krava osem mesecev breja, se proda, Meljski vrh «, l. 1597
Jetika! .špeci.ialist za pljučne bolezni dr, PeSnik ordiimu v torek in petek: od 11. do 12. ia od U. do 16. me
v Mariboru, Razlagoma ulica St. 21. Vse droge dni Št. Jurij ob juž. fel.	1016
dober, slabo cenjen 50^
last učitelja SHbl*r> i
proda. Kapla, poSta
ob Dravi.
ICMD#0®
prodaja vsak dan na <S!avnem trgu
portno druStvo	1	j
Mat h e is, Suppanz &
LKomad JEC
Domača zavarovalnica sPwn,e
seastonlials?’
55»	^
Maribor in okol^'
Ponudbe na upravo lista pod ,Zavarovaln>ca '
2itianimosi*~Z8'8ireB».'
Os.	Crzvl.	Os.	Os,	Brztl.	Bml.	Os.			j Os.	Brivl.	Os.	Bml	Os.	IBrzvl.	Os.	:. :#•<
4/13 6-16 6'46	7-47 9-24 -	8-29 1040 11*13	14*20 ■16*18 16-4.0	• . 1801	17-25 19*12	13'oO 28*25	• •	5 Zidanimost X . . . ( Zaprešič . . .. . , Za grob inž. kol. '■< . . - »	8-33 6-21 5-50	9-57 806	12-01 9-57 9-35	, • 10*30	18-52 16-40 16;i8	22-51 SJl’05	0-3(i 22-26 21*58 ■r'^	h • v;. V., Ut
Zarod za straženje ^ zaklepanje v Maribor11
PMHNHUM
vs^ko- vrsto slfsSenia v mostu« «» ^ (tvevM« Jsafoor Sentill cpraanOMiSo Sef&L,p km»wxiG¥. - PoiAmU« v
Ustaite,in izdajateljKonzorcij »Tabor'*. - Tiska; Mariborska tiskarna d. d