Iz vsebine: Haklada in ognjemet na predvečer 1. maja (3. stran) Prvomajski proglas CU UPIH m.<*<.„) 1. maj v Ameriki 1S8C $i PRIMORSKI DNEVNIK Jf *" I III IIIMII— Hl'1 mi — iiiiimiHB—| IIII IIIMPiMfffl—!■■!—n—MM—Mil—— ■■mil—HMM—MII i—liJUii l ■JilUt V glasilo osvobodilne fronte za slovensko primorje Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št 1 - l Tel, št.: Ur. 93806, 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo mm 'v.'V Mg! praznik delovnih mnoik v borbi za mir, enakopravnost vseh narodov, neodvisnost, demokracijo in kruh Na predvečer 1. maja so deset in deset tisoči Tržačanov pozdravili svoj praznih z veličast kljub vsem ogabnim Danes pa bomo vsi stacijo najodločneje zločine fašistov v služ Ija v borbi proti imperializmu in njihovim domačim hlapcem. Ravno radi tega, ker ima letošnja proslava Prvega maja takšen političen značaj široke demokratične in protiimperialistične fronte, je vsa reakcija zagnala histeričen krik, češ da takšna proslava Prvega maja pomeni ustvarjanje vedno večjih političnih in nacionalnih nasprotij, da pomen; razbijanje enotnosti med političnimi strankami, da pomeni ustvarjanje vedno večjega nacionalnega sovraštva, ker se boro v sprevodu nosile nacionalne zastave ;td., ;n da to ne vodi k pomirje-nju duhov, ampak nasprotno. Zato vsa reakcija enodušno predlaga, da se proslavi prvega maja ne da nikakršen politični značaj, ampak da naj bo samo nekakšen praznik dela in športa in da naj se v sprevodu in pri vseh ostalih prireditvah nosijo ali pa izobe-šajo samo rdeče zastave. Naenkrat je vsa najbolj črna reakcija postala zagovornik rdeče zastave. Ni težko spregledati pri vsej tej histerični kampanji, pravega namena reakcije. Ti zvesti hlapci imperializma se bojijo široke demokratične, proti imperialistične fronte, da jih ne bi zmaga te široke demokratične fronte izolirala od množic in jih uničila. Trobljo o nekem ponirjenju duhov, istočasno pa, zvesti direktivam svojih imperialističnih gospodarjev, na vsakem koraku razvijajo nacionalno in šovinistično mržnjo, napadajo slovenske kulturne prireditve, predstavnike slovenskega kulturnega življenja, kulturne prireditve, katere prireja delavstvo in antifašistične množice Trsta, itd. Zahtevajo pomirjenje duhov s fašisti, na drugi strani pa pošiljajo teroristične tolpe, da zločinsko napadajo mirno demokratično prebivalstvo. Z zahtevo, naj se v sprevodu nosi samo rdeča zastava, di hoteli razbiti enotnost demokratičnih množic in izolirati delavstvo od ostalega prebivalstva Z zahtevo, da naj se proslavi Prvega maja ne da politični značaj, bi hoteli pretvoriti Prvomajsko proslavo v navadno fašistično manifestacijo po vzorcu Hitlerja, ko je proglasil Prvi maj za praznik fašistične Nemčije. Naša pot je pravilna Vsa ta histerična kampanja reakcije pa na drugi strani jasno dokazuje, kako pravilen Je značaj, ki smo ga dali letošnji proslavi Prvega maja, istočasno pa tudi dokazuje vso slabost reakcije, ki se mora posluževati takih sredstev. Ravno za to pa nam mora biti proslava Prvega maja primer, kako moramo voditi našo borbo v okviru tržaškega ozemlja tudi v bodoče. Edino taka borba lahko prepreči imperialistične načrte v zvezi s tržaškim ozemljem in zagotovi našemu ljudstvu mir, neodvisnost svobodo in boljše pogoje življenja. Gesla prvomajske proslave morajo postati last vsega našega ljudstva na tržaškem ozemlju, ker edino tako bomo doprinesli k utrditvi miru in k zmagi demokracije v tem delu Evrope. Trst dne. 30. aprila 1047. BRANKO BABIC v T„0snia Proslava prviga maja vs„ stu SG vrši v posebnih, po-tCg„ n°vih razmerah in ima -adi jarR Sv°i poseben značaj. Nah i-Voin Se nep0Sredn° pred dejst-{as’ sc bodo v najkrajšem k0:,f ^lizirali sklepi mirovne IPnce z Italijo in v zvezi s da,e fortniraio STO. To dejstvo ja"t etošnJi proslavi Prvega ma-tvjpjj' hjeno politično vsebino. toQii "m ko smo pred dvema le-ku proslavljal; Prvi maj v zna-tw or°žene zmage nad fašiz-tos B osvoboditve Trsta, se le-žacij r°slava vrši v duhu mobili-ha j.5 naJširših ljudskih množic blva v borbi za napre- 'ibdii za ?^e ž-vljcnje delavnih drUžbe 7 0ijŠ0 socialno strukturo Vilo iv-J110 c‘^° 150 1° delavstvo , '°Ui rdečo zastavo kot sim- ltl *asu*U*^°ra proti izkoriščanju Vu p nI(-vanju človeka po člo- 1 ,lt^a „°!'nc''e’ z razvojem delav- ,taVo Za- an^a 80 pod rdcfo za' >ž(ce 6le korakati vedno širše borbi <*clavstva» ki so se v h osta,i Vedn° boij povezovale i dvsrJ1' delovn.m ljudstvom, Vem,. ”lefk;m in delovno in-Veie kn. rdečo zastavo so deir,tdltat' vcdno š.rše mno-VblQe‘bvn:h ljudi, ne samo v ^ VSalcQclnevne zahteve, IT* Za noVQ Politično in ^ Več ,\Uktur° družbe, kjer t r»Z "0ri^anja človeka po en:° Post-,!VCmaJske Proslave so li Vseh k* dcianska mobiliza-U^'va 8^?!bcnlh * delovnega &h!'“Vje . v Vrbi za boljše . V. Tai/a naprcdek človeštva j, Vol‘Ucij. da je v ruski dein0 Zastavo 1917' dolavstvo pod fin Vin n., j’ Pov°zano z ostalim še r*voiu„i, om Uvedlo social- Va'?01 te vri m’ Un :{"o stari carski ah uff in na raz- a bstvar lo socialistič- no državo. Od tega časa dalje je rdeča zastava v. Sovjetski zvezi državna in vsenarodna zastava in je prcslava Prvega maja dejansko postala proslava vseh narodov Sovjetske zveze za mobilizacijo vseh narodnih sil na izgradnji nove socialistične države. V dobi imperializma V novejši dobi, v dobi najbolj razvitega imperializma so proslave Prvc-ga maja zadobile še širši značaj. Narodi, ki ječijo v kolonialnem suženjstvu imperializma, ali pa ki so posredno območje imperialističnega izkoriščanja s pomočjo domačih vladajočih klik, ki so se v obrambi svojih protiljudskih izkoriščeval-nih pozicij, postavile v službo imperializma, so v takšni situaciji socialnega zatiranja začeli borbo za osvoboditev in zato je ta borba morala nujno dobivati vedno širši značaj narodno-osvobodilne borbe z globoko socialno vsebino, v katero stopajo vedno širše množice naroda, razen majhnega števila imperialističnih hlapcev, ki so v obrambi svojih izkoriščevalskih pozicij napram lastnemu narodu postali narodni izdajalci. V to široko narodno osvobodilno in protliniperiallstično fronto, vstopajo torej ne samo delavske množice, ampak tudi vsi srednji sloji in celo en del imovitejšega meščanstva, ki se ravno tako čuti ogrožen po imperializmu. Ta doba izrazito narodnoosvobodilne borbe prot; imperializmu in nje- vi fašistični vladavini, je prišla v polni meri do izraza v drugi svetovni vc.ni. Druga svetovna vojna, čeravno so se na zavezniški strani v borbi proti fašizmu nahajale tudi čisto imperialistične sile ;n tendence, je imela po svoji vsebini kljub temu narodno osvobodilni značaj, katerega je dala ravno udeležba Sovjetske zveze v tej vojni, ki je stala na čelu vseh proti imperialističnih Sil v borb. proti fašizmu in imperializmu. Popolnoma jasno je, da je vodilno vlogo v tej narodno osvobodilni borbi moralo nujno prevzeti delavstvo, ki je po svoji politični vlogi najnaprednejši del naroda. Resnične narodne osvobodilne borbe si ni mogoče zamisliti v borbi proti imperialističnemu izkoriščanju ln za-sužnjevanju, če se Istočasno ne voj demokratičnih sil v tem delu Evrope in v prvi vrsti v Italiji, iz katere hočejo ustvariti svoje najmočnejše oporišče v borbi proti demokratičnim silam v Evropi. Zato je tem imperialističnim silam predvsem potrebno, da si ustvarijo na tržaškem ozemlju vodilni položaj, bodisi v ekonomskem ali političnem pogledu in tukajšnje prebivalstvo vprežejo v svoje zločinske imperialistične načrte. Takšna politika imperialističnih sil na tržaškem ozemlju, v prvi vrsti za tržaško prebivalstvo pomeni stalno nevarnost vojnih provokacij, gospodarsko odvisnost, pomeni e-kenomsko in nacionalno zatiranje ;n stalno podgrevanje nacionalnih in političnih nasprotij v duhu imperialističnega načela: «Divi-de et impera!» Tem imperialističnim načrtom se mora prebivalstvo tržaškega ozemlja odločno postaviti po robu, če hoče samo odločati o svojem življenju, če hoče živeti v miru in bratstvu, če si hoče ustvariti znosne pogoje ekonomskega življenja. In to je mogoče samo odločni borbi proti vsem poizkusom imperialističnih sil in njihovim agentom, ki hočejo na tržaškem ozemlju realizirati svoje načrte.' V tej borbi mora tržaško ljudstvo ustvariti najširšo demokratično fronto — protiimperia-listično fronto! Kajti to n. samo vprašanje delavstva in njegovih zahtev, ampak je življenjsko vprašanje vsega demokratičnega prebivalstva. V interesu neodvisnosti in svobode, v interesu miru in pomiritve duhov, je potrebno združiti vse demokratične sile brez razlike na ideološka ali druga politična nasprotja, in na konkretnih vprašanjih našega bodočega življenja u-stvariti najtesnejše sodelovanje na osnovi bratstva in spoštovanja nacionalnih pravic vseh narodnih skupin, med vsemi resnično demokratičnimi strankami in skupinami. Vsa eventuelna nasprotja, ki obstoje med dvema sosednima državama, Jugoslavijo in ita: jo, naj se rešijo z direktnim sporazumom brez vmešavanja zunanjih sil. V tem duhu se proslavlja tudi letošnji Prvi maj. Za mir, kruh in svobodo, za neodvisnost, za ustvaritev takšnih pogojev, da bo prebivalstvo tržaškega ozemlja samo odločalo o ureditvi svojega bodočega življenja. Za to bodo v prvomajskem sprevodu poleg rdeče zastave na čelu sprevoda vihrale tudi zastave narodno - osvobodilne borbe, nacionalne zastave vseh treh narodnosti, ki živijo na tržaškem ozemlju, da tako odločno manifestiramo našo voljo po enotnosti in bratstvu italijansko-slovanskih množic, v protiimperialistični fronti za pravice našega ljudstva. Letošnja proslava Prvega maja mora biti mobilizacija vseh narodnih sil tržaškega ozem- 1. f. 1945 je JA osvobodila Trst, Sorico, Tržič vodi borba proti domačim izdajalcem, hlapcem imperijalizma. Vodstvo borbe za resnično nacionalno osvoboditev, k; mora zaradi tega imeti nujno globoko so-c.alno vsebiio, dejansko prevzema delavstvo, ki je edino sposobno, da narod povede v resirč-no svobodo in neodvisnost. S tem preide končno obramba nacionalne svobode in neodvisnosti :z rok tistih protiljudskih sil. ki so se do včeraj lastile pravico, da edine branijo nacionalne interese svojega naroda, nadevajoč si i- mena raznih nacionalnih strank, samo da so lahko zakrivale svojo pravo protiljudeko vsebino imperialističnih hlapcev — narodnih izdajalcev, v roke delavstva povezanega z vsemi narc-tlmmi sloji prebivalstva. Radi tega so mnogi narodi v teku narodno osvobodilne borbe dodali na svoje nacionalne zastave rdečo zvezdo kot simbol bratstva narodov v borbi proti imperializmu in povezanosti z najnaprednejšo vodilno silo v tej borbi — delavstvom in njegovo rdečo zastavo. Ravno radi tega so tudi proslave Prvega maja zav- j zemale vedao večjo širino. Prosla- I va Prvega maja, katero je v začetku proslavljalo samo delavstvo, je postala proslava vsega ljudstva v borbi za svojo resnično svobodo in neodvisnost. Na proslavah Prvega maja so se poleg rdeče zastave začele pojavljati tudi nacionalne zastave z rdečo zvezdo in celo brez rdeče zvezde in tako se je manifestirala enotnost in združitev vseh narodnih sil pod vodstvom delavstva v. borbi proti imperializmu. Spomnimo se samo proslav Prvega maja v teku druge svetovne protifašistične vojne, proslav prvega maja v Sovjetski zvez; ih tudi v drugih državah, kjer se je narodno-osvobo-dilna borba razživela. Vse te proslave so imele značaj mobilizacije najširših narodnih sil v domovinski vojni proti fašizmu in imperializmu. Ta borba se danes nadaljuje tam, kjer se narodi še niso uspe- li osvoboditi izpod krempljev imperializma: v Grčiji, Indoneziji, Indokim, itd. Povsod tam ima proslava Prvega maja značaj mobilizacije vseh narodnih sil v borbi proti imperializmu in poleg rdeče zastave se v sprevodih nosijo tudi nacionalne zastave v znak povezanosti in enotnosti vsega naroda v osvobodilni borbi. V državah pa, kjer si je narod že pr,boril svojo svobodo in neodvisnost, imajo proslave Prvega maja značaj mobihza-cije vsega naroda v izgradnji svoje svobodne neodvisne države, svoje lepše in srečnejše bodoč nosti. Pri nas Letošnja proslava Prvega maja v Trstu ima tudi narodno-osvo-bodilni značaj. Zahvaljujoč anglo-ameriškim imperialističnim silam, naše ljudstvo v borbi proti fašizmu ni prišlo do vseh svojih pravic. Zahvaljujoč tem imperialističnim silam v svetu je v interesu miru moralo priti do kompromisne rešitve vprašanja Julijske krajine in Trsta. Iz Trsta in njegove bližnje okolice se je ustvarilo tržaško ozemlje. To tržaško ozemlje si svetovne imperialistične sile zamišljajo kot svoje oporišče za razne imperialist‘čne spletke, predvsem proti državam Srednje Evrope in Vzhoda, kjer je bil imperializem odločno poražen in si tam danes narodi gradijo svojo svobodno in neodvisno državo, kakor tudi v cilju zavirati raz- Oencral Peter Drapšin, osvoboditelj Trsta. General Dušan Kveder, komandant Komande mesta Trst v maju 191)5. palačo v Trstu. borili tn začeli osvajati poedina sovražnikova gnezda. Kar niso zmo-gh oni, je očistila hrabra Jugoslovanska armada, ki so jo pozdravih kot slavno osvoboditeljico Tista, kot del njih samih. , Istega dne pa so enote IX. Korpusa osvobodile tudi Gorico in Tržič. Davni sen ljudstva Primorske, vse Julijske krajine in vseh narodov Jugoslavije se je uresničil. Sla\'a padlim borcem za svobodo in boljšo bodočnost našo in vsega sveta! Borci Jugoslovanske armade na položaju pred sodno Prvi tank JA v »netfllču mesta. Prvega maja 191)5. pred sončnim vzhodom so se pojavili v Trstu prvi borci IX. Korpusa Jugoslovanske armade. Zavzeli so najprej vojašnice v predmestjih, vzpostavili telefonske zveze rhed poedinimi enotami. Kmalu nato pa so v središče mesta, na korzo, na trg Unitel vdrli tanki in čete XX, VIII in X. udarne divizije pod poveljstvom slavnpga generala Petra Drapšina, komandanta IV. Armade. Borci zavzemajo ulico za ulico, za žvižganje krogel se niti ne zmenijo, nevarnosti ne poznajo in ne iščejo za- klonišča, kajti vajeni so borbe teh zadnjih štirih let, v katerih so s krvjo napisali najslavnejše strani v zgodovini jugoslovanskih narodov. Medtem pa se je v samem Trstu že dvignila vstaja delovnega ljudstva, ki jo je organizirala Komanda mesta, ustanovljena že v septembru 1911. Uta. Bataljonom, ki so se sestavili iz «Delavske enotnosti » in bili razdeljeni na štiri vojaške sektorje mesta, se je takoj pridružila množica vsega delovnega ljudstva Trsta. Uspešno so se L MM lililli l/ AMERIKI V jutranjem svitu 11. novembra 1886. stopajo itlrje moški po stopnicah pod vislice, postavljene v jetnišnlci grofije Cock v Chicagu. To so: Spies, Fischer, Engel in Parsons. Ponosni pred svojimi morilci glasno izražajo svojo vero v zmago ljudstva, prej ko jim bo krvnik zadušil glas. V teh štirih mučenikih je poosebljena vsa zgodovina dogodkov krvavega prvega maja v Chicagu. Koncem aprila leta 1886 Je bila v Ameriki cela vrsta stavk in nemirov. Prvi, ki so stpoili v borbo, so bili tramvajski nameščenci in železničarji iz Missourija in Kansasa. Tem so kmalu sledili delavci iz tovarne sladkorja. Zahtevali so osemurni delavnik, namesto 12 ali 14 urnega, kakor je bilo do tedaj v navadi. Vladajoči razred se je dobro organiziral, da bi stavke zadušil. Delavce pa je vodilo Udruženje vitezov dela, ki je bilo ustanovljeno leta 1869 v Filadelfiji. Pogajanja so kljub upravičenim zahtevam delavstva propadla. Razmere so postajale vedno slabše in stavke so se širile. Življenje v deželi je napol zamrlo; vlaki niso vozili, tovarne so stale, delodajalci so podkupovali stavkokaze in policijo. Tu in tam je uspelo, da je pod oboroženo stražo vozil vlak na kaki progi. 9. aprila je prišlo do prvega večjega spopada. Orožniki na progi Louis-ville-Nashville so streljali na skupino demonstrantov. Pet stavku-jočih, med njimi ena žena, je obležalo mrtvih. Množica je bila razjarjen ain je napadla. Požgala je 24 vagonov in postavila barikade. Vlada je poslala 5000 vojakov, da bi pokret zadušila. Kljub temu da je položaj postajal vedno bolj napet, je Udruženju vitezov dela uspejo preprečiti daljnje prelivanje krvi. Izgledalo je, da se je ozračje že pomirilo, ko se je nenadoma prvega maja 1886. borba zopet zaostrila. Tega dne so kovinarski delavci v Chicagu stopili na ulice in proglasili splošno stavko z zahtevo po osemurnem delavniku. Policija Je pod poveljstvom nadzornika Bonfielda divjaško razgnala delavce. Delodajalci so tudi sedaj poskusili s stavkokazi delo nadaljevati. Pri tem se je posebno odlikoval lastnik delavnic Mac Cormick, toda stavkujoči so delavnice dobro zastražili. Tretjega maja je Spies organiziral veliko zborovanje in policija, ki je bila v bližini, je intervenirala z orožjem in ubila štiri delavce. Ta umor je vzbudil med delavstvom strahovito gorčenje in odpor. V znak protesta proti divjaškemu 'aWž .v.s*xL.» •>•..vw.v*>. Spomenik, ki so ga postavili ameriški delavci na pokopališču Waldheime v spomin mučenikom. lalo če* sto mrtvih in ranjenih. Ubit Je bil tudi stražar, neki Matej Degan. Vrata zaporov so se odprla in pogoltnila na stotine delavcev. Desničarski tisk se je naslajeval. Nekaj dni na to so bili skoraj vsi aretirani delavci izpuščeni razen osmih. Ti so bili Avgust Spies, urednik «Delavskega dnevnika*, Mihael Sclnvag, urednik, Adolf Fischer, tipograf, Samuel Fielden, voznik, Jurij Engel, trgovec, Oskar Neebe, novinar, Albert Parsons, glavni urednik «Alarma», Alojz Ltngg, mizar. Dne 21. junija 1886., po zločinski gonji tiska se je začela razprava, ki je trajala celih osem tednov. Predsednik, sodniki in zapriseženci so sklenili, da jih bodo obsodili. Dne 14. avgusta je sodnik Gary prebral obsodbe: Spies, obsojen na smrt; Lingg, obsojen na smrt; Fischer, obsojen na smrt; Parsons, obsojen na smrt; Fielden, obsojen na smrt: Sehtvab, obsojen na smrt: Neebe, obsojen na 15 let. Obnašanje obtožencev med razpravo je bilo mirno in hrabro. Vsak obtoženec je v svojem obrombenem govoru ostro kritiziral vladajoči razred, ki je v krvi zadušil pravične zahteve delavstva. Nekaj dni pred izvršitvijo obsodbe je sodišče spremenilo Fiel-denu in Schtvabu smrtno kazen v kazen zapora. Lingg je pa rajši napravil samomor. In tako je leta 1886. ameriška buržuazija, dostojna učenka evropske, začela z neusmiljenim preganjanjem delavstva. Toda kri štirih mučenikov iz Chicaga ni bila prelita zaman. Delavska internacionala je na svojem kongresu v Parizu leta 1889. sklenila, da bo vsakega prvega maja kome-morirala slavne mučence. Žrtve Spiesa, Fischerja, Engela in Par-sonsa dajejo delavstvu moč in voljo v borbi proti izkoriščanju, za demokracijo in za mir. QcL/zstcLua. slklcaMtvčL NARODOV JUGOSLAVIJE XIX. j IN XX. STOLETJA V LJUBLJANI Ze več ko mesec dni gostuie v Ljubljani reprezentativna razstava slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije XIX. in XX. stoletja, ki je bila doslej napravila pot iz Beograda preko Zagreba v prestolnico Slovenije ter pojde od tod v druge slovanske države in predvsem tudi v Sovjetsko zvezo. Dan za dnem si ogledujejo po- či, ki so škodoželjno napovedovali, da bo nova oblast v FLRJ zanikala vse, kar sq pred njo pomembnega ustvarili narodi Jugo- sameznih dob, ti od povsod govori soroden duh — ki bi ga morda smeli imenovati duha južnega slovanstva. Kajpada opaziš vplive slavije. Dogaja se prav obratno: j raznih šol in struj, ki so v gotovi nova ljudska oblast ne le da podpira, marveč tudi sama pomaga organizirati in zbirati vse, kar so narodi Jugoslavije ustvarili pomembnega in dobrega v teku samezniki ter večje in manjše j svoje viharne zgodovine. skupine, včasih tudi pod vodstvom naših umetniških strokovnjakov, ta pol drugo stoletno usedlino, likovnega genija jugoslovanskih narodov. Časopisi prinašajo reprodukcije umetnin, strokovnjaki karakterisirajo posamezne umetnike ter pišejo obširne članke in razprave o tej edinstveni razstavi. V 23. letih stare Jugoslavije ni prišlo do podobne razstave in tudi ni moglo do nje priti. Hegemoni-stični princip nadvlade enega naroda nad drugimi, klikarstvo in popolna dezinteresiranost nekdanjih vladajočih krogov niso dopuščali, da bi se tako velik in kulturno pomemben načrt uresničil. Presenetljivo soujemanje Komaj poldrugo leto po osvoboditvi pa je zmogla ljudska oblast s sodelovanjem umetniških krogov in z vso podporo vlade izvesti to veliko in krasno zamisel. Spet enkrat so se grdo urezali tisti reakcionarni godrnja- \ Zgodovinska' usoda narodov Ju-| goslavije je bila pred njihovim ' sedinjenjem zelo različna. Medtem ko je velik del Srbov še v prejšnjem stoletju ječal pod turško nadoblastjo in se je bil ostali del . Srbije komaj prav osvobodil, pa j je nad Slovenci in Hrvati raz-■ penjal svoja črna l:rila habsbur-\ ški dvoglavi orel, Znano je, da je šla razcepljenost posameznih i pokrajin še dalje. Človek bi prijemom. Izmed Slovencev iz te dobi izžarevale svoje pojmovanje umetnosti — v tej dobi manj, v drugi bolj J-, toda kljub temu je svojenrstnost posameznih tvorcev in celih skupin tako izrazita, da nam govori o edinstvenosti južno slovanske likovne umetnosti. XIX. stolelje Začetek XIX. stoletja je doba izrazito meščanske umetnosti, doba klasicizma, Biedermeierja in zgodnjega meščanskega realizma. Tu vidiš predvsem solidno izdelane portrete v občudovanja vredni tehniki drobnarij ter nekaj pokrajin in tihožitij 'z verističnim gibljejo srce. Med našimi impt sionisti je tudi Matej Sternen, je med vsemi najbolj umirjen akademski. Med Srbi iz te se posebno opaža izredno nadM na slikarica Nadežda Petr0V:', kakor je med Srbi sploh " močnih ženskih talentov. Od prve svetovne vo)'o{ do danes S prvo svetovno vojno i<* ** posredno po njej začenja ume stno idejno najbolj razviharl doba. Umetnost, kot da je z® L slepo ulico, si išče izhoda večji del v eksperiment. «-izmi» si podajajo drug za , gim roke, v celoti pa bijn1 zajeti vse te poizkuse razrahtp in razbitja oblike v tako w* rani ekspresionizem. Dejal močno razgibana doba, a ^ svojih umetniških storitvah S doba dokaj skromna. . Kako desetletje pred drugo začne kofl* tovno vojno se utnetnt nehote pričakoval, da se bo ta tako različna usoda zrcalila predvsem tudi v umetniških usedlinah teh dob. A na razstavi opažamo kljub večkrat zelo različni snovi — saj je umetnost vselej verno ogledalo ne le svoje dobe, marveč tudi svojega okolja, socialnih prilik in drugih čini-teljev, — neko presenetljivo ujemanje v podajan,u in pojmovanju umetnosti, tako da se izraža medsebojna sorodnost narodov Jugoslavije že v dobi daleč pred faktično združitvijo. Ho hodiš po razstavnih prostorih ter si ogleduješ slike in kipe po- postopanju policije je delavstvo organiziralo naslednjega dne, 4. maja, drugo zborovanje y Hay- * marketu. Prestrašeni kapitalisti so potom tiska zahtevali odgoditev zborovanja. Toda žufgin ni pristal in je celo izjavil, da bi hotel zborovanju prisostvovati. Četrtega maja zvečer se je zgrnila ogromna množica stavkujočih na poljano Haymarket, da bi slišala besede Spiesa in Fieldena. Zupan Harison je bil tudi navzoč in se je za trenutek oddaljil, da bi obvestil policijo, da se zborovanje vrši v največjem redu. Ravno to pa je inšpektor Bonfield čakal in obkolil s svojimi biriči demonstrante ter ukazal napad. V zmedi, ki je nato sledila, je nekdo vrgel bombo. Policaje je zajela panika in so začeli streljati. Nekaj minut nato je na poljani oble- Konflikt s policijo okoli vlakov, ki so jih hoteli stavkujoči blokirati. Problem gospodinjskih pomočnic V TjRSTU Stoletja že prihajajo slovenska dekleta v Trst iz vseh krajev Primorske in Istre. Vipavke 'n Kraševke so na precej visoki kulturni stopnji, kar je tudi razumljivo. Prihajale so iz krajev, kjer je bilo močno razvito kulturno življenje in so se zato tudi v Trstu udeleževale prosvetnega dola v okviru svojih stanovskih orga nizacij. Istranke so v ysem najbolj zaostale. Istra je revna dežela in faš:zem je to dejstvo izkoristil ter načrtno preprečeval vsak kulturni, gospodarski in politični razvoj istrskega ljudstva. Precejšnje število slovenskih deklet se je vključilo pred prvo svetovno vojno in za časa fa-žizma v Marijino kongregacijo, ki je utrjevala njihovo narodno zavest in s tem preprečevala potuj-' čevanje ter bila za tiste čase napredna. Napredna slovenska dekleta, ki so imela za seboj močno kulturno tradicijo, vse do narodnoosvobodilne borbe niso podlegle vplivu okolja m se niso potujčile; velik del pa se jih je utopi.o v mestnem življenju. Za časa boi-be proti faš.zmu pa so kot partizanke sodelovale v NOV ali kot aktivistke na terenu in se borile za osvoboditev svojega naroda Delovale so tudi v ilegalnih organizacijah v Trstu in marsikatera je bila zato preganjana. TRAKTOR V «Kdaj pride traktor, kdaj bo začel orati?* Tako sa spraševali še pred nekaj dnevi v Brkinih. Vsi so nestrpno pričakovali dneva, ko bodo zaslišali brnenje stroja po vaški poti. Različna so bila mnenja vaščanov, ali bo lahko oral ali ne bo; bo šlo, ne bo šlo. «Vse bo .popeštal’, oranje pri nas je le za konje in krave*. Ta ko je pravil večni nezadovoljnež. Slabe poti, etrme njive, vse mogoče ovire so naštevali redki sta-rokopitneži, ki se vedno pretivijo napredku. V torek popoldne pa je zakipelo po vsej vasi. Šolski otroci so tekli po vasi in vpili na ves glas, da se je zbralo vse, kar ni bilo pri delu na polju. Ogledovali Bo si traktor; starejši ga še niso nikoli videli. N ti sanjali niso prej, da bo na Bregarju oral kdaj traktor. Traktorist je pregledal stroj. Pokadilo se je pod ros radovednim vaškim otrokom in trakter s plugom je bil že na njivi. Gladko gre in hitro, da očanci kar gledajo, še zidarji, ki v bližini obnavljajo požgano poslopje, za hip čdložijo kladivo in gledajo, kako urno reže plug kar dve brazdi ebonem. Kmetič, ki ee ravnokar vrača s parčkom bornih krav, ki si jih je rešil ob požigu vasi, se ustavi na cesti. Radoveden gleda tudi on stroj, na katerem orje sam traktorist, kako vleče bolj urno kot njegovi mršavi kravici. Obrne pogled na svoj revni parčtk in v'zičck, ra zume vse. Tedi sivka in plavka gledata čudni stroj, trudni sta, da komaj stojita, tako da se človeku kar smilita. Ves božji dan sta morali vlačiti plug, k, je postajal vedns težji, sena sta dobili malo, o drugem priboljšku niti govora, zvtčer pa ju bo gr,spod'nja še nategovala za vime, da bo družina imela nekoliko mleka. Uboga ži-vinlca milo gleda na stroj, ki hitreje orje, čeprav ga tista mirna postava, ki na njem sedi, ne pretepa in naganja knt njun gospodar. Cuteta s -.mn en komorno brnenje strela nobenega vpitja in kletvin, Tam n', sl'.5 tl onega vpitja brez koni_a in Maja, ki jim pre do kosti od zaščito «Lega nazionale*. Iz vsega je jasno razvidno, kakšen je položaj gospodinjskih pomočnic, vendar pa moramo ugotoviti, da se danes bolj kot kdaj koli preje kaže vrednost njihove ga dela in Je poklic gospod njsk h pomočnic eden izmed ženskih poklicev, ki je ženi na .bližji po njenem značaju. BORBA — JAMSTVO USPEHA Da pa bodo gospodinjski pomočnici zagotovljene vso pravice, je predvs m potrebno, da se poveže v skupno stanovsko organizacijo, k: bo Izražala dejansko voljo in težnje gospodinjskih pomočnic ter postavila svoje upravičene zahteve do delodajalcev in utrdila njih stališče v družbi. Se prav posebno pa je važno, da se vključi v splošno žensko organizacijo, ki bo poleg sindikalne organizacije edina zagotoyila uzakonitev vsen njenih upravičenih zahtev. Prav tako se bo moral sindikat zavzeti za vprašanje nezakonskih otrok gospodinjskih pomočnic, da ne bodo prepuščeni samim sebi in cesti. Naloga gospodinjskih pomočnic je, da zahtevajo: izboljšanje plače, ki bo primerna današnjim življenskim potrebam, znižanje delovnega urnika, potreben tedenski počitek, predvsem enkrat na teden na delavnik, da bo lahko obiskovala strokovne šole, in pravilno ureditev zavarovanja za brezposelnost, bolezen in starost. Vendar pa se strokovna organizacija gospodinjskih pomočn.c ne sme brigati le za rešitev njihovih gospodarskih in političnih zahtev, marveč se mora brigati tudi za njih kulturni dvig. Treba je rešit' vprašanje strokovnh nedeljskih šol, predavanj pa tudi zabave in razvedrila, ki bodo bistrila njihovega duha. Nu.no je treba urediti za gospodinjske pomočnice dom, kjer bodo imele v času brezposelnosti brezplačno hrano in stanovanje, in postaviti posredovalnice za službe. Za slovenska dekleta v Trstu je še prav posebej važno, da se vključijo v splošno sindikalno gibanje. Tako bodo vplivala na razvoj javnega življenja v Trstu in sama reševala vprašanja, ki so zanje življenskega pomena. Žena Svobodnega tržaškega ozemlja mora postati važen člen v splošnem javnem življenju in tudi konkretno s svojimi predlogi in akcijo vplivati na njegov nadaljni razvoj. S tem se bo tudi slovenska -gospodinjska pomočnica seznanila z vsemi vprašanji, ki zadevajo vse prebivalstvo STO-ja, in bo lahko v dneh volitev zaupala svoj glas onim, za katere bo prepričana, da bodo resnično branili njene interese. dobe bi omenil predvsem Josipa 1 Tominca (1790-1866) «Damo s ka- | melijamm in «Družino Moscon)), ki govorita v klasicistični tehniki o meščanskih ljudeh, ki so nekoč živeli. Srb Danilo Konstantin (1798-1813) se v svojih portretih (((Slikarjeva ženam aArhimandrit Kengelan, ((David Zivanovič») prav dobro ujema z našim Tomincem. Dobo romantike predstavljajo v prejšnjem stoletju predvsem Srbi z Djuro Jakšičem in Novakom Ra-doničem na čelu. Občuduješ fantastično Jakšičevo ((Karaulon, obmejni stražni stolp, okrog katerega hrumijo viharji, a ob njegovem vznožju utrujeni popotniki. Posebno pozornost obiskovalcev vzbuja zgodovinsko slikarstvo iz druge polovice prejšnjega stoletja, kakor tudi portret iz te dobe. Tu bi omenil predvsem Djordja Krstiča (n. pr. njegovega eAnato-mai> ali «Manastir Studenicam), znano in velikokrat reproducirano Jovanovičevo ((Sabljanje*, Hrvata Bukovca uGundulič snuje Osmana*, ali izmed Slovencev brata Šubica, Ažbeta (sijajna je njegova ((Zamorka))) in karakteristično «Kofetarico» Ivane Kobilce. Ferdo Vesel je tudi v tej skupini — a po moji sodbi bi ga utegnile vendarle bolje reprezentirati slike iz poznejše dobe, v katerih se je znatno približal našim impresionistom. Impresionizem V sobani, kjer so razstavljena dela impresionistov, prevladujejo slovenski mojstri. Zdi se ti, ko da bi se tista silna in žgoča ljubezen našega človeka do njegove zemlje, do njegovih polj in gozdov, senožeti in kmečkih ljudi, ki je našla v leposlovju svoj vrhunski izraz v Ivanu Cankarju, dala najbolje izraziti v impresionistični tehniki. Oko zamaknjeno strmi v igro barv, v igro sence in luči, srce je polno neznanega hrepenenja, — in tu si je roka sama nehote prisvojila tisto tehniko, ki omogoča tem čustvom, temu gledanju najprimarnejši izraz — impresionistični način slikanja. Stena, k~i je posejana z velikimi platni naših impresionističnih mojstrov, kar trepeta od živosti in lepote. Čudovite so štiri Groharjeve slike, — omenim naj njegovo «Skofjo Loko v snegu» in sliko <(Iz Loškega Kota» ter čudovito ((Pomladn. Soroden in vendar čisto samosvoj je Rihard Jakopič. Nedavno umrli Matija Jama ima pet slik. ki omamljajo oko in raz- postopno ustaljevanje ~ ških struj ter prehod v vren° ni realizem, v tako bneno^"^ anovo stvarnosti). Bolj in boli ‘ ilf uveljavljajo socialni motivu vek, ki ga je bil impresion'-skoraj povsem potisnil v oz , se začenja zopet pojavljati v svojih naponih in stremljenj'- j stopi v ospredje zanimanja. w nastajajo kompozicije, slike 6 ka v njegovi skupnosti s soJ)E9j kar ustvarja pripravo za Pr 1J|( solju^j ;a f v slikarstvo narodno-osvbb borbe in dobe po njej. Slikarstvo iz partizanske 401' je na razstavi sorazmerno w zastopano, a razumljivo je, je v takratnih neurejenih PrI; izražal borbenili duh v um laže v grafiki kot v zantU'J , slikanju na platno. Ta rn°t je bila dana v večji meri Kobilica Ivana (1861*1®®® cKofetarica». osvoboditvijo. Med našimi j-ki so prinesli iz let svojegd zanstva svoje umetniške za.^t s seboj naj omenim Slo1> Božidarja Jakca in f’rfl.rljii Miheliča. V kompozicijski t® . S pa se odlikuje Maksim koloriranim lesorezom ( Jji)* je zastopan naš tržaški Lojze Spacal. Preveč bi bilo naštevati A nad vso to silno unl r($ usedlino jugoslovanskih .(r» lebdi kiparski genij Ivana 1 viča, ki mu sledi močnih umetniških gneJu«itt'\ kiparske materije, med ®r I predvsem Hrvat Tomo B°s ; izmed Slovencev poleg sta _____________________ _ f,\ brata Boris in Zdenko med najnovejšimi Hrvat Radauš s svojim silnim skim «Bombašem» in - n irti/ Mujezinovič Tsmet «Pred HuRU£f> llspeh znanstvenega raziskovanja v FLRl Koruza ima v gospodarstvu države zelo važno vlogo. Od pridelku koruze zavisi prehrana prebivalstva in živine, posebno v onih državah, kjer je prebivalstvo navezano na to rastlino. Mnog. učenjaki so se lotih težavnega dela. da bi s križanjem raznih vrst koruze dosegli boljšo kakovost in večjo pro zvodnio te važne rastline, obenem pa tudi večjo odpornost proti susi in mrazu v k.ajih, kj bolj množičnimi, aktiv-Dit i«11'- ^'kami borbe proti ka-^nenvu izkoriščanju. Za- cetek „ — j-— je Proslavljanja prvega maja pre- Znak’ Ja je delavski pokret je na novo, višjo stopnjo, da Prošel narodnostne okvirje. ODLOKI kongresa U' INTERNACIONALE jn^Jecemibru 1888. je kongres A-T_„. e federacije dela v Saint ^ sklenil krat in v vseh mestih istega dne delovno ljudstvo izneslo Javnim oblastem svoje zahteve za zakonito določitev delovnega dne na osem ur, kakor tudi izpolnitev vseh drugih odlokov Mednarodnega kongresa v Parizu... Ker je podobno manifestacijo že odredi la Ameriška federacija dola za prvi maj... se ta datum sprejme tudi za mednarodno manifestacijo... Delavno ljudstvo raznih narodov organizira to manifestacijo tako, kakor zahtevajo razmere njihove dežele*. začeti borbo za tek *Urn' delavnj dan; za zače-Prv- 'Sa k°ia je kongres sprejel čil 1 1890. leta in s tem odre- 8o4k ,Spom*n na Chichaške do-drp1886 (glej članek na ko *P. D.») da se vsa- Plriož'- na *a c'an organ zirajo *#[toa.# pros'nve in stavke v delavskega razreda. Predlog francoske delega je l i, ” ------------ ----- iiaif, kongres II. Intemacio- , ‘e, ki < l8sg i zasedal v Parizu leta <£tikZt,al naFdednjo resolucijo: vel:ka ^ 21 vedno se odrejuje ha .^dmarodna manifestne'.-°Jo6eni datum nn tn na- •eni datum na ta na-v vseh deželah naen- Poziv Pariškega kongresa Je imel velik odmev v vseh državah. Prvomajske manifestacije so združevale sto tisoče delavstva. Proslava prvega maja leta 1890. je imela značaj borbenega mimohoda revolucionarnih sil mednarodnega proletariata. V Nemčiji, v Franciji, Italiji, Avstriji in drugih državah so bile policija in vojska v pripravljenost', da bi delavske nastope zadušile, toda uspeh prve proslave je dovedel do tega, da so .številne nacionalne organizacije odločile, da proslavijo prvi maj tudi 1891. leta. Odlok o proslavi vsako leto pa je izdal kongres II. Infemarionale leta 1891. v Bruxe'!esu; ta odlok je nato leta 1893. potrdil kongres v Ziirichu. Prvo razdobje zgodovine pro- v,;¥cr-A-- slavitve prvega maja jo neločljivo vezano z zgodovino II. Internacionale. Vzporedno z oportunizmom v II. Internacionali je prvi maj v državah Zapadne Evrope vedno bolj izgubljal svoj borbeni revolucionarni značaj. Ze Pariški kongres je leta 1889. na zahtevo nemške delegacije v svoji resoluciji dodal kot zadnjo točko, da naj se manifestacije izvedejo tako, kakor v dotčni državi razmere to dovoljujejo. Podobna oportunistična omejitev je bila vne-šena tudi v resolucijo kongresa v Bruxelle9u leta 1891. Toda tudi ta omejitev ni zadovoljila angleške delegacije, ki je skupaj z nemško glasovala proti resolueji in vztrajala na tem, da se proslavljanje proletarskega praznika prenese s prvega maja na prim ne deljo v maju. Kongres v Ziirichu leta 1893. pa je izbrisal iz načrta resolucije o proslavljanju prvega maja omembo soc alme revolucije. Na koncu je Amsterdamski kongres lota 1904., v resoluciji, ki je vsebovala nekaj »levičarskih* fraz o proslavi prvega maja odre dil «proletarskim organizacijam vseh držav, da izvedejo prek ni-tev dela dine prvega maja povsod tam, kjer je to mogoče brez škode za delavske interese*. To politiko «možnostj mednarodnega oportunizma* pa je jasno razgalil tale Leninov stavek: «Vse možnosti razen revolucionarne akcije*. V Rusiji, pod vodstvom' resnično marks stične, resnično revolucionarne Leninove Partije, proslavljanje prvega maja, ni samo ohranilo svoj prvobitni borbeni značaj m'mohoda revolucionarnih sil proletariata, temveč je bilo popolnoma izkoriščeno v cilju priprav delavskih množic za revolucionarne borbe s ciljem vključevanja novih de»°t in sto tisoč'"'v delovnega ljudstva v borbo proti samodržcem. V mnogih mestih je bila prekinitev dela izvedena in prihajalo je do krvavih spopadov demonstrantov s polirijo in vojsko. Niti aretacije niti zapori nit' krvava dušitev demonstracij niti množična odpuščanja tistih, ki so zapustili delo prvega maja, niti druge represalije niso mogle zadušiti proslave Prvega maja. Toda v večini Partij II. Internacionale je bil odnos do praznika Prvega maja odraz prehoda socialne demokracije od marxizma na revizionizem, oportunizem. Najbolj jasno je prišel do izraza oportunizem voditeljev socialne demokracije y- Nemčiji: proti politiki oportunistov so se borili levičarji na čelu z Rozo Luksemburg. V Franciji je bilo malo drugače; borbene tradicije francoskega proletariata niso dovoljevale, da bi se proslava Prvega maja pretvorila v dan malomeščanskih piknikov ali »teoretičnih* konferenc, kakor je bilo to v Nemčiji. V Angliji so «trade unions* proslavljale prvi maj na prvo nedeljo v maju in skrbno so ga varovali pred prodiranjem ((revolucionarne kuge». V PRVI SVETOVNI VOJNI IN PO NJEJ Na predvečer prvega maja leta 1915 je centralni komitet nemške socialne demokracije pisal v svojem pozivu: ((Voditelji centralnih organov Partije predlagajo partijskim organizacijam, da tega leta z ozirom na razmere ne proslavijo prvi maj s tem, da bi prenehali z delom*. Centralni komitet francoske socialistične partije pa je buržuaziji obljubil, da bo prvi maj potekel «mirno». Vodstvo angleške delavske stranke pa se je omejilo s tem «da je vzelo v vednost vladno prepoved prvomajskih manifestacij*. Toda kljub temu ter proti volji službenih voditeljev II. Internacionale prvi maj 1916. leta ni povsod potekel mirno. V Berlinu Je bila orgamz'rana delavska demonstracija z Karlom Liebknechtom na čelu. Istega dne so stavkali delavci v več mestih Francije; v Avstroogrski (na Dunaju in v Pragi) je prišlo do spopadov s policijo; stavkali sq delavci v Italiji; antimilitaristična demonstracija je bila organizirana tudi v Ziirichu. Kar se tiče Rusije, delavski razred ni odnehal od proslave prvega maja kljub terorju vlade in izdajstva voditeljev II. Internacionale. Leta 1915. je bil prvi maj proslavljen v Petrogradu, Moskvi, Rostovu na Donu, Samari, Tifli-su, Tvcru, Harkovu. V Petrogradu je stavkalo 35.000 delavcev; aretiranih je bilo 300 ljudi. Prve- ga maja 1916. leta so stavkali delavci Petrograda, Moskve in drugih središč. V Moskvi je stavka zajela ne samo privatna, temveč tudi vojna podjetja. Stavkali so delavci podjetij v Donbasu, Tif 11-su in Ufimski guberniji. Leta 1917. je bil v Rusiji prvi maj prvič svobc4no proslavljen. Milijoni delovnega ljudstva so manifestirali na ulicah z rdečimi zastavami revolucije. Na zastavah so se jasno rdečile bolševiške parole; »Živela svetovna revolucija! Dol 2 imperialistično vojno 1. Mir brez aneksij in kontribucij! Vso oblast Sovjetom! Mir, kruh, zemlja! Dol z ministri — kapitalisti V teku vsega obdobja jačanja revolucionarnega vala 1919-1923. je prvi maj predstavljal v vseh državah Zapadne Evrope važen člen v revolucionarni verigi borbenih nastopov delovnih množic, oduševljenih s primerom ruskega proletariata. Toda meščanstvo izkoriščajoč razcep, ki ga je v delavski razred vnesla socialna demokracija, Je prešla v ofenzivo. V Nemčiji in drugih državah so social-demokrat; pridigali «mirno» proslavo prvega maja na temelju «sodelovanja med razredi*; socialdemokratski voditelji ne samo, da se niso udeležili prvomajskih manifestacij, katere so organizirali levičarji, temveč so aktivno pomagali meščanstvu, da bi obračunalo s prvomajskimi mani-festanti in štrajkaši. Pod vplivom Oktobrske revolucije zajame proslava prvega maja tudi vse države Vzhoda. Na Kitajskem, Indiji in Indoneziji nastopa proletariat na dan prvega maja s parolami borbe za osemurni delovni dan, borbe proti imperializmu, za politične svoboščine. Na Japonskem je bila prva prvomajska manifestacija organizirana leta 1921. Za časa svetovne gospodarske krize se proslava prvega maja izvaja pod parolami borbe proti vojnim pretnjam, uperjenim na SZ in zajame milijone proletarcev vsega sveta. Prvega maja 1930 je v samem Parizu manifestiralo več kot 300.000 ljudi, v Berlinu če^ 200.000, vNrw Yorku okrog 150.000. Prvega maja leta 1937. in 1938. so milijonj delovnega ljudstva v vseh državah enodušno nastopili za zaščito f riškega naroda in proti pripravam nove imperialistične vojne ter manifestirali svoje navdušenje In ljubezen do Sovjetske zveze. Pn|inl(lansli<; proslave Ob 14.30 bo na stadionu pri Sv. Soboti masovni nastop telovadcev in nastop združenih pevskih zborov. Sodelovalo bo o-krog 8000 do 9000 telovadcev in 2600 pevcev. Zvečer bodo po različnih delih mesta ljudska rajanja in sicer: v javnem vrtu v ul. Giulia, pri «Rotonda del Boschetto*, na trgu Garibaldi, V javnem vrtu Pontini (ul. Veronese), pri Sv. Soboti, v parku v Barkovljah, in na sedežih kulturnih krožkov. VELIKI POMEN današnjega sprevoda Na čelu povorke bodo no sili osem delavskih zastav, ki bodo kazale vodilno vlogo de- . lovnih množic v junaški bor bi proti fašizmu in v današnji borbi proti imperializmu pri nas in po vsem svetu. Sledili bosta jugoslovanska in italijanska državna zastava, ki bosta izpovedovali tež-njo vseh demokratičnih sil Svobodnega tržaškega ozem Ija: mir med obema sosedoma tržaškega ozemlja, kajti samo tako je mogoč mr in razvoj tudi v STO-ju. Ti dve zastavi bos‘a povedali, da hočemo tudi mi Slovani tn Italijani na STO-ju nadaljevati borbo proti vsem on m, ki bi radi sejali razdor, da ustvarimo trdno prijateljstvo med obema državama — novo postojanko miru v Evropi. Za omenjenima zastavama bodo nosili tri italijanske, tri slovenske in tri hrvaške zastave, ki bodo govori le, da v STO-ju žive trije na rodi, ki so bratsko povezani v borbi za srečnejši jutrišnji dan. Potem bo sledilo tristo rdečih zastav, ki bodo govorile o enotnost i vseh delovnih množic na svetu. Gouo rile bodo o združenih delav cih, kmefh, razumnikih, obrtnikih, trgovcih itd., ki nočejo več izkoriščanj in so oialnih krive. Nato bomo vido/l 50 italijanskih zastav, 1,0 slovenskih in 10 hmuiških, leaterim bo sledilo 50 tria-šk h zastav. Za zastavami pa se bodo vsipali deset in deset tisoči delovnih ljudi, ki si bodo dajali duška svojemu navdušenju v borbi za demokracijo, neodvsnost in mir. Sprevod bo pokazal enotnost vseh resničnih demokratov STO-ja, ki ne odnehajo niti za trenotek v svoji borbi za srečnejše in boljše življenje. M JU ¥ TRS1 tv: - .* v*.:; v* Prvomajski proglas Centralnega Komiteta Komunistične Partije Julijske krajine Drugič po zadnji svetovni vojni nam je omogočeno praznovati 1. maj. Pred dvema letoma smo ga praznovali z orožjem v roki in izganjali okupatorja iz naše zemlje. Letos pa se praznovanje vrši v trenutku odločilne važnosti za naše ljudstvo: odloki Mirovne konference dobivajo končno obliko n ustanovitvijo «Svobodnega tržaškega ozemlja». Danes, kakor vedno od svojega začetka, mora biti praznik Prvega maja pregled delovnih množic v borbi za ureditev družbe, ki naj odgovarja življenjskim potrebam tistih sil, ki vsa bogastva proizvajajo. Prvi maj je praznik vseh onih, ki delajo, je praznik vseh tistih, ki jim ni vseeno, kakšna bo bodočnost njihovih lastnih sinov. V trenutku, v katerem stopa v življenje nova državna skupnost z vsemi svojimi organi, je naloga, ki čaka vse delavce sploh, resnično ogromna in zahteva mobilizacijo vse energije, ki mora biti usmerjena u rešitev številnih vprašanj, ki izvirajo iz tega položaja. Poleg problemov enotnosti vseh demokratičnih sil v cilju zagotovitve resnične neodvisnosti STO-ja, stojijo problemi poglobitve in razširitve bratstva med narodi, ki živijo na tem ozemlju drug poleg drugega, kakor tudi gospodarski problemi, od katerih rešitve zavisi, ali se bo brezposelnost zmanjšala ali nc, od katerih zavisi vrtoglavo naraščanje in brzdanje vladajoče črne borze. Toda to ni dovolj: reorganizirati treba javno upravo, pripraviti treba in izvršiti resnično demokratične volitve, oživotvoriti treba Začasni vladni svet, izraz interesov in zahtev ljudstva, demokratizirati treba šolo. To so glavne naloge, ki čakajo demokrate Svobodnega ozemlja: z zavestjo, da jih je treba načeti in rešiti, moramo praznovati Prvi maj. Vodilna gesla, ki jih je izdal Koordinacijski odbor za proslavo Prvega maja, morajo postati skupna last vseh poštenih ljudi, morajo biti program, na katerega uresničenju so dolžni sodelovati vsi tisti, ki želijo, da bi bil zagotovljen minimum demokracije in človečanskih življenjskih pogojev prebivalstvu STO-ja. Kakor v preteklosti, tako bomo tudi letos šli na ulice tn trge in manifestirali; manifestirali bomo za zmago demokracije, za enotnost vseh demokratičnih sil proti kolonialnim načrtom imperialistov, za enotnost vsega delovnega ljudstva, delavcev, kmetov, obrtnikov, izobražencev v borbi za mir in za kruh, za sindikalno enotnost, za enotnost mladine v zedinjeni mladinski fronti, za enotnost vseh žena v zedinjenem ženskem pokretu, za resnično izvrševanje demokratičnih svoboščin in človečanskih pravic; manifestirali bomo za bratstvo med narodi in za mir v svetu, za bratstvo med Italijani, Slovenci in Hrvati na STO-ju, za dobre medsebojne odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, za pomiritev duhov, za odnose med prebivalstvom Svobod,nega tržaškega ozemlja, da bi bili dostojni kulturnih tradicij njih samih, za resnično enakopravnost narodnih pravic; manifestirali bomo za Začasni vladni svet, izraz volje ljudskih množic, ki bo odgovarjal interesom ljudstva, za resnično demokratične volitve, za mobilizacijo vseh pozitivnih sil, ki bodo sposobne zagotoviti boljše življenjske pogoje delovnim ‘množicam, za kontrolo s strani širokih delovnih množic nad cenami, nad preskrbo z živili in nad razdeljevanjem blaga, za znižanje cen, za mere, ki bodo najprej ublažile, potem pa odstranile brezposelnost; manifestirali bomo za gospodarski razvoj Trsta. za kruh, ki naj bo zagotovljen vsem tistim, ki živijo od lastnega dela, za tesno povezavo z zaledjem kot garancijo gospodarskega razvoja STO-ja, za ohranitev in razvoj naše industrije, ki daje kruh širokim slojem ljudstva STO-ja, za gospodarsko neodvisnost proti kolonialnim načrtom imperialističnega zasužnjevanja na škodo ljudstva STO-ja; manifestirali bomo odločno voljo, biti odločilen element v organizaciji nastajajoče državne skupnosti; ' manifestirali bomo odločno voljo, onemogočiti vse tiste, ki hočejo, da bi se razdor med delovnim ljudstvom obdržal in poglobil, tiste, ki hočejo, krepiti nacionalno sovraštvo in tako sejati seme razdora med prebivalstvom STO-ja, voljo, da ne bomo dovolili nepoklicanim, da bi postali pobudniki in izvrševalci skvadrističnih pretenj žalostnega spomina. Z izgledom na uresničenje vsega, kar nam gesla povedo, se složno udeležimo manifestacij, da bi tako dali odgovor vsem tistim, ki špekulirajo z razdorom našega ljudstva, vsem tistim, ki nočejo utrditve demokracije na STO-ju. Živel Prvi maj, praznik ljudstva v borbi za mir, za demokracijo, neodvisnost, in kruh! CENTRALNI KOMITET KOMUNISTIČNE PARTIJE JULIJSKE KRAJINE k. TRŽAŠKI DNEVNIK Rezultat včerajšnjih fašističnih provokacij Medtem ko je sinoči delovno tržaško ljudstvo z baklado proslavljalo svoj praznik prvega maja, je zločinska fašistična drhal dala du ška svojemu onemoglemu besu s tem, da je vrgla med mirno in disciplinirano množico dve ročni bombi. Prvo so vrgli v bi žini Chioz-zinih svodov iz okna znane palače Assicurazioni General; in drugo malo dalje v ul. Carduoci. Obe sta eksplodirali in ranili trideset ljudi, kj so Jih odpeljali v bolnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Izmed ranjenih so jih pridržali v bolnici 12, ki se bodo morali zdra viti od tri do štiri tedne. Njihova imena so sledeča: jem govoru se je spomnil najtprej «nesrečnlh» beguncev iz Zadra in iz Istre. Za njim je spregovoril kot drugi in zadnji govornik polk. Fonda, ki je nekam diplomatsko opomnil svoje pristaše, naj takoj odgovore provokacijam — kar bi se reklo: provocirajte. Stvar se je zaključila s kričanjem «Viva 1’Italia* in žvižganjem proti zaveznikom. Alojzija Starc, ul. Ugo Foscolo 3; Angelin Karel, ul. Ex Littorio 14; Milijevič Franc, ul. Donadoni 1; Radin Alojz, ul. P. Diacono št. 8; Ukmar Aldo, ul. Ponziana 3; Gre-zer Albert, ul. Donota 19; Tamariol Silvano, ul. Piccardi 50; Trobec Judita, ul. Ponziana 3; Sbissa Ermi-nia, ul. Donota 21; Pegan Roza, ul. Conti 40; Majer Valerija, ul. Medi a 22. Policija je aretirala snoči v zvezi s temi atentati štiri osebe. Aretacija terorista V Largo Sartori0 je hotel 21 letni univerzitetni študent Guido Coen iz ulioe Fabbri 10 vreči proti povorki z baklami ročno bombo tipa OTO. Opazil ga je neki policaj in ga aretiral. Nekaj sto ljudi proslavlja ,.osvoboditev" Trsla SIncči ob 18. uri je bila na trgu S. Giovanni kratka spominska svečanost za tako zvani upor, ki naj bi se začel 30. aprila 1945. Na trgu se je kiljub vsem vabilom zbralo nekaj sto mladincev in nekaj radovednežev. Pred spomenikom Verdija, kateremu so okoli vratu dali italijansko trobojnico, se je zbralo nekaj mladeničev z rdečo ruto okrog vratu in z rdečo zastavo z napisom «Giustizia e liberta*. Prinesli so tudi modro zastavo s kozo. Najprvo so «pretresli» zrak akordi znanih šovinističnih pesmi. Prvi je »pregovoril signor Palladin. V svo- Izzivači so napadli vlak Predsinočnjim so neznanci začeli metati kamenje proti vlaku, ki je vozil iz Trsta v Videm. Kamenje so metali na vagone v bližini Bar-koveljskega predora. Po vsej verjetnosti so napadalci iz tistih krogov, ki si prizadevajo, da bi prvi maj, ki mora biti praznik miru, spremenili v dan sovraštva in pretepov. Da bi pa izgledalo, da so povzročitelji Slovenci, so si izbrali kot torišče svojih izpadov ravno tisti del mesto, kjer je slovenski živelj močnejši. Vendar jim tudi to pot njihove nakane niso uspele. Policijsko nasilje v Miljah Ko so se 29. aprila zvečer ob 21.30 uri vračali iz Ljudskega doma do mov tovariši Tamburini Ivan, Robba Anton, Nesladek Ivan in Della-rossa Mario, so začeli pobirati letake s šovinistično vsebino. Pri tem so jih zapazili civilni policisti. Obtožili so jih, da se sumljivo vedejo in jih odpeljali na sedež civilne policije. Tam jih je deset policistov začelo izpraševati in jih sramotiti. Ker je tov. Robba pojasnil, da hoče zažgati letake, ga je neki znani agent začel pretepavati. Ko so se tako znesli nad tovariši, so jih spustili na svobodo, obenem jim pa zagrozili, da jih zapro, ako bo prišlo do neredov v Miljah in v Hrvatinih. Se vedno brez plina Ko so ukinili dobavo plina, so obljubili, da bo ukinitev začasnega značaja in bodo v kratkem zopet nadaljevali z redno dobavo. Od takrat je minilo že več tednov in obljuba je še vedno ostala samo obljuba. Podjetje ACEGAT je poslalo oblastem posebno pismo, v katerem jih opozarja na težavno stanje, ki je nastalo v mestu zaradi pomanjkanja plina. Zato bi bilo potrebno, da se ZVU pobriga in čimprej poskrbi zopetno dobavo plina. To vprašanje je postalo zadnji čas še bolj pereče tudi zaradi dejstva, da so porabljene skoro vse zaloge drv in oglja in da je preostanek kuriva dosegel tako visoko ceno, da si ga lahko nabavijo samo najimovi-tejši sloji in najaktivnejši črnoborzijanci, dočim mora večina gospodinj reševati problem svoje kuhinje ob mrzlem štedilniku. Preskrba Fižol za menze. Vodje menz In tovarniških prodajalnic naj se zglasijo v ul. Genova 9. soba 6, kjer j m bodo dodelili fižol po 132 lir za kg. Sindikalne volitve važen korak k enotnosti vsega delavstva v 8T0-ju Proslava 1. maja ima za vse ljudstvo STO-ja, še prav posebno pa za delavstvo velik pomen. Dolge mesece se je delavski razred boril za združitev obeh sindikalnih organizacij. Danes na dan 1. maja se že kažejo uspehi te borbe. Delav stvo praznuje svoj praznik v znamenju volitev za združitev obeh sindikatov. Delavstvo je sicer hotelo končati volitve še do 1. maja, da bi v enotni sindikalni organizaciji pod skupno zastavo manifestirali 1. maja. Toda kljub vsem naporom jim to ni uspelo, kajti domači in tuji sovražniki delavske enotnosti so napeli vse sile, da bi ta enotnost ne bila dosežepa. Vendar se volitve nadaljujejo v miru in redu, kajti delavski razred je trdno odločen, da doseže čimpreje enotno sindikalno organizacijo. Enotni sindikati so doprinesli o- VESTI S PODEŽELJA Epuracijska komisija v Tržiču Komisija za čiščenje zasebnih podjetij je izdala odslovltveni odlok proti petim nameščencem pri tržiški ladjedelnici, in sicer: Jožefu Filippi, Mafaldu Benussi, Nikolaju Basta, Dominiku Di Nol-la, Mariju Boscarol. Vsi navedeni so odsotni ter niso predložili v določenem roku nobene pritožbe. FIZKULTURA Reprez.Zagreba-reprez.Trsta3:0 Delavska reprezentanca Zagreba je po krasni igri premagala delavsko raprezentanco Trsta in se kvalificirala za iutrižnlo tekmo nroti delavski reprezentanci Milana Včeraj popoldne Je bila na tržaškem stadionu tekma med delavsko reprezentanco Zagreba in Trsta Zagrebški delavci so s svojo tehnično in kombinatorno igro navdušili številno občinstvo. Vseh 90’ igre so bili daleko nadmočni tržaški reprezentanci. Igrali so dovršen WM sistem. Najboljši igralec na terenu je bil desna zveza Matošič, ki je zabil dva gola. Delavska reprezentanca Zagreba je izredno vigrana ter predstavlja nogometno celoto visokega razreda. Njihova igra temelji na hitrih kombinacijah, ki se zaključijo s strelom na gol. Pri njih ni igračkanja in pimplanja pred golom. Izid bi bil lahko še mnogo višji, če bi tržaški vratar Parola ne ubranil vrste strelov, ki smo jih že videli v mreži. Tržačani so včeraj igrali nepovezano, in še daleč niso kos svojemu nasprotniku. Najboljšo moč so imeli y vratarju Paroli, kateremu gre levji delež za tako nizek poraz. Dobro sta igrala tudi Stivali (posebno V drugem polčasu, ko je igral levo zvezo) in Gerin, ki pa igra preveč individualno. Kakor nikoli, tudi včeraj ni zatajil Caproni. Takoj po začetnem žvižgu se je videlo, da tržaško moštvo ne bo moglo nuditi Zagrebčanom pravega odpora. Ze v 13' so gostje po neubranljivem strelu Matošiča začeli voditi, katero vodstvo so v drugem polčasu še ojačili. Duša zagrebškega moštva je Matošič Frane, igralec visoke vrednosti, ki si je pridobil s svojo inteligentno igro simpatije vseh navzočih. Njegovo podajanje žoge, poigravanje in streli na gol bodo ostali nepozabno v spominu vseh tistih, ki so ga videli včeraj na delu. V ostalem delu prvega polčasa so bili Zagrebčani ves čas v premoči. V drugem delu so gosti še povečali hitrost igre m v 4’ in 26’, po Matošiču in Mrčiču povečali rezultat, nakar so se omejili na obrambo. Tudi v drugem delu je Tržačane rešil hujšega poraza vratar Parola. S to zmago so sl zagrebški delavci priborili pravico do jutrišnje tekme, kjer se bodo prvič po tolikih letih srečali na zelenem polju jugoslovanski in italijanski delavci. To je prvi korak v športu k zbliža-nju delavstva obeh narodov, ki se bo v pr.hodijoti še nadaljeval v korist jugoslovanskih in italijanskih delovnih množic. KOPER Konferenca tovariša Jakseticha. V nabito polni dvorani Santa Chia-ra Je imel tov. Jaksetich v petek zvečer govor o treh pomembnih datumih: 25 aprila, obletnici smrti tovariša Gramsci-ja, ustanovitelja KPI, obletnici vstaje proti fašizmu in nacizmu v Severni Italiji, in ob isti priliki šesti obletnici ustanovitve OF. Tov. Jaksetich Je slikovito očrtal dogodke onih dni in ljudi, ki so vsi delovali za dosego istega cilja za svobodo in demokracijo delovnega ljudstva. Le z vztrajnostjo in borbeno odločnostjo smo dosegli t , kar že imamo. Povezani v SIAU bomo z odločno borbo izvojevali še nadaljne zmage, izvoljevali mir in svobodno sožitje na ozemlju STO-ja. Ljudstvo je govornika že med govorom prekinjalo s ploskanjem, ob zaključku pa je sledil dolgotrajen aplavz. Ogarev LONJER-KATINARA V Lonjerju in na Katinari aktivno delajo. Po zimskem času, v katerem smo imeli tedensko celo po dve prireditvi, se sedaj vneto pripravljamo za 1. maj. 16 mladincev, 23 mladink in 60 pionirjev se vadi za telovadni nastop. Tudi naš pevski zbor, ki je že dobro izvežban. se še naprej pripravlja na ta dan. 29. marca smo odprli ambulanto Rdečega križa. Pri tej priliki sta sodelovala naš mešani pevski zbor in pionirski pevski zbor. Zidarska, mizarska dela ter napeljavo luči in vode za ambulanto, smo sami opravili. in sicer udarniško. ŠT. PETER NA KRASU Konferenca učiteljstva šcmpeter-skega okraja se je vršila 21. t. m. ob priliki obiska inštruktorjev iz Slovenije, tovarišev Gruma in Mušiča ter tovarišice Muscrjeve. Sli so po vseh šolah postojnskega okraja, da se seznanijo s stanjem šolstva na Primorskem. Na konferenci, učiteljev je tov. Grum ugotovil porazno posledico fašističnega pouka in vzgoje. Primorski učitelj mora z novim poukom in vzgojo preusmeriti našo mladino, vzgojiti novega socialno mislečega človeka, vzgojiti nove kadre. Podal je navodila o sestavi učnih načrtov, izboru snovi, ki naj bo del naše gospodarske in duhovne obnove ter o negi materinskega jezika. Poudaril je uporabo dnevnega časopisja v šoli, kajti šola ne sme biti zaprta med štiri stene ter s tem odrezana od novih osnov družbe. Dotaknil se je vseh perečih pedagoških in strokovnih problemov našega šolstva. Ob zaključku je tov. Grum citiral besede ministra za prosveto tov. Sentjurčeve, ki je izrazila globoko spoštovanje do primorskih učiteljev /a njihovo težko in naporno delo. BOŽIČI Skupinski izlet v Postojnsko jamo. Na željo roditeljskega sveta otrok iz italijanske in slovenske šole v Božičih ter pod okriljem prosvetnih krožkov «Ferruccio Creva-tin» in «Cassano Salvatore», je v nedeljo 20. t. m. skupina 100 otrok z učitelji in večje število mož in žena odpotovala v Postojno na ogled podzemeljske jame. V Postojni je mestni odbor dal skupini na razpolago tri vodiče, da so goste vodili po jami. Popoldne so šolarji z navdušenjem prisostvovali nogometni tekmi. Z željo, da se čimprej vrne v gostoljubno Postojno, je družba zadovoljno odpotovala domov. Sami so se povabili Po Trstu gre glas, da se pri «Ci-metti* na Goldonijevem trgu dobro je in pije. To so zvedeli tudi tatovi in so se prejšnjo noč povabili kar sami na nočno zakusko. Ker pa se po policijski uri ne sme odpreti javnih lokalov, so odprli s ponarejenimi ključi vežna vrata, šli v prvo nadstropje in od tam skozi okno na stekleno nadstrešje za restavracijo. Tam »o odstranili eno izmed steklenih plošč in skozi odprtino zlezli v restavracijo, kjer n,-so hoteli buditi natakarja, ampak so si kar sami postregli z gnjatjo, salamo, sirom in drugimi podobnimi dobrotami, ki »o jih »eveda tu di, primerno zalili. Po končanem opravilu so mirno in po isti poti cdšli. Gospodarju Cimetti Petru pa ni bilo prav, ker so prišli brez njego vega povabila, in je neznane goste prijavil policiji ter dodal, da ima okrog 250.000 lir škode. Amerikanski Rdeči križ poroča, da so mu predsinočnjim med 22. in 23. uro neznanci odpeljali zaprt jeep, s štev. D 0127. Policija skuša ugotoviti, v katero smer so se tatovi odpeljali. gromen delež v borbi za združitev. Vedno in povsod so dosledno zago varjali le težnje in želje večine delavstva, vedno so bili najbolj dosledni v borbi za demokratične pravice delovnega ljudstva. Toda ta borba za sindikalno zdru žitev ni bila lahka. Delavski razred se je moral boriti prot; propagandi šovinistov, ki so hoteli za vsako ceno onemogočiti, da bi prišlo do združitve. Vendar jim tj manevri niso uspeli. Zavedni delavci so znali vedno razkrinkati razbijače enotnosti in jih onemogočiti. Takih razbijačev se poslužujejo domači in tuji sovražniki ljudstva, ki delajo v interesu imperializma. Budnost zavednih delavcev je preprečila, da bi imeli uspeh. Do 1. maja so se že izvršile volitve v mnogih tovarnah in mnogih strokah, kar pomeni že velik korak naprej k sindikalni združitvi. Danes 1. maja bodo zato delavci skupno z delovnim ljudstvom manifestirali svojo odločno zahtevo, da se volitve čimprej končajo in da se doseže enotna sindikalna organizacija na STOju. Tako bo ustvarjena osnova za sodelovanje med Itahjani in Slovenci in bo postavljen temeljni kamen za pomirjenje na tem ozemlju. Enotna sindikalna organizacija bo pa organ delavstva, ki se bo boril za interese delavstva, skupno z delovnim ljudstvom pa za demokracijo, ne odvisnost, kruh in za pomirjenje na tem ozemlju. SPOROČILA IN OBJAVE "N J Izlet na Artviže Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo, 4. maja izlet na Artviže. .Zbirališče na postaji Sv. Andreja ob 8.30. Odhod z vlakom do Hrpelj. Enotni sindikati Vratarji. Odbor bo jmcl sejo jutri 2, maja ob 19.30 v uL Imbriani 5. Rojstva, smrti, poroke Dne 30. aprila se je ■ rodilo 14 otrok, umrlo je 9 ljudi, porok pa je bilo 7. CIVILNE POROKE: mehanik Leslle John Mapp in zasebnica Jolanda Facci. CERKVENE POROKE: profesor Ivan Friderik Maier in uradnica Fulvija Avian. črkoslikar Ruggero Vicih in zasebnica Štefanija Maj dic. električar Ivan C’, bi c in zasebnica Karla Luksa, uradnik Wili bald Compare in uradnica Milena Trampuš, šofer Mario Luxa in za sebnica Marija Starz, kovač Matej Blaskovic in zasebnica Ana Šorli. UMRLI: 93 letna Evgenija Maz zorana vd. Tyrichter, 53 letni Alojzij Merzak, 24 letna Anita Parovel, 2 letni Dario Bonifacio, 7 letna Lu cilla Padovan. 35 letni Frančišek Butinar, 57 letni Pasquale Ceresola. 58 letna Viktorija Damjani por. Ceme in 61 letni Pellegrino Zac-chigna. Stit/ini/iHii na univerzi Hlapail na prof. Fngitza V torek popoldne je imel prof. Luzzatto Fegitz konferenco z novinarji, na katerim je razjasnil dogodek, ki se je pripetil v torek zjutraj na univerzi. Med njegovim predavanjem je prišla skupina mladeničev v predavalnico. ga ironično pozdravila s stisnjeno pestjo in z besedo »zdravo*. Začeli so ga nadlegovati in mu groziti, kljub temu da jih je skušal z besedami prepričati, naj se zavedajo akademske časti. Po daljšem prerekanju so naposled zapustili dvorano. Po lekciji Je takoj obvestil rektorat, ki je takoj izdal uradno poročilo o tem dogodku. Profesor je nadalje pojasnil svoje stališče do dogodkov na univerzi. Zanikal je, da bi spletkaril proti rektorju Cammarati. Pojasnil Je, zakaj so ga psovali s prodancem; najbrže zaradi tega, ker ne nastopa kot goreč pristaš italijanskih šovinističnih elementov. Morda ga tudi tega obtožujejo, ker je leta 1943. branil neke slovenske študente, ko so jih na univerzi pretepali Gufovci. Ob zaključku svojega sestanka je profesor Fegitz izrazil začudenje, da ravno z univerzitetne strani prihajajo očitki, da je prodancc. Kaže, da so pobudniki teh izgredov na tržaški univerzi bande golobradcev s trobojnicami okrog vratu. Te ljudi smo imeli že priliko neštetokrat videti pri raznih »kulturnih® podvigih. Tem divjakom je pravilo: «Kdor ni z nami, je proti nam». Pač po starem tipičnem fašističnem geslu. Moralno odgovorni in krivci tega so pa razni časopisi, ki so doslej vedno poveličevali umazane podvige teh pobalinov. Tržaška delegacija v Beogradu m Budimpešti Beograd, 30. (Tanjug) - Na povabilo glavnega odbora jugoslovanskih Enotnih sindikatov je za prvomajsko proslavo prispela v Beograd delavska delegacija tržaških Enotnih sindikatov, ki jo sestavlja 11 članov. V Beograd je prispela tudi delegacija albanskih sindikatov. Za danes pričakujejo prihod bolgarske in romunske delegacije. Včeraj je prispela v Budimpešto delegacija Enotnih sindikatov iz Trsta, ki bo sodelovala na manifestacijah za 1. maj. Pozdravi sindikatov FLRJ Beograd, 30. — Ob priliki 1. maja je glavni odbor jugoslovanskih Enotnih sindikatov poslal sovjetskim sindikatom pozdravno brzojavka. Druge pozdravne brzojavke so poslali Svetovni sindikalni zvezi, češkoslovaškim, bolgarskim, albanskim, poljskim, romunskim, madžarskim in italijanskim sindikatom. Jugoslovanska delegacija se je vrnila v Beograd Beograd, 30. (Tanjug) — V Beograd se je vrnila jugoslovanska delegacija z moskovske konference pod vodstvom podpredsednika vlade Edvarda Kardelja, PRUOliAJSKI PROSLfiS Osvobodilne fronte Jugoslavije Beograd, 30. aprila 1947. — Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije je izdal ob priliki 1. maja proglas na narode Jugoslavije, V proglasu navaja najprej junaško borbo za osvoboditev in nato napore za obnovo porušene domovine. Z delovnim poletom ljudskih množic je bilo mogoče doseči velike uspehe na vseh področjih in odpravit: vsako obliko izkoriščanja. Z uspehi zadnjih dveh let so bili položeni temelji za načrtno socializacijo državnega gospodarstva. Na pedrečju obnove in gradnje so narodi Jugoslavije dosegli odločno zmago, kakor je bila ona v osvobodilni vojni. Ta zmaga je omogočila petletni načrt, ki bo predstavljal pridobitve delovnih množic in države. Danski dijaki na progi Samac-Sarajevo Zenica, 30. (Tanjug) — Predstavniki narodnega združenja danskih dijakov so obiskali mladinsko progo Samac-Sarajevo. Ti predstavniki pripravljajo vse potrebno za prihod danske brigade, ki bo sodelovala pri gradnji proge. Ponudilo se je nad 400 danskih dijakov. Nikšič, 30. (Tanjug) — Železniška proga Nikšič-Titovgrad v Črni-gori, ki so jo pričeli graditi v tem mesecu, in ki bo vezala dve najvažnejši mesti v deželi, bo kasneje podaljšana do morja. Pri gradnji te proge sodeluje največ mladina.^Zgraditi bodo morali 11 predorov v skupni dolžini 2470 metrov. Proglas poudarja nato, da čakajo ljudstvo še težke naloge, to je, izvesti do kraja in po možnosti prekoračiti petletni načrt. Jamstvo za to so temelji nove države, politična stalnost in stalnost socialnih odnosov kakor tudi finančni položaj. Jamstvo je tudi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov ter delovanje organizacij ljudske fronte. Jugoslovanski narodi korakajo z veliko prijateljico in zaveznico Sovjetski zvezo v borbi za pravičen mir proti vojnim hujskačem^ V njenih pravičnih zahtevah podpirajo Jugoslavijo vsi demokrati sveta. Končno poziva proglas delavce, kmete in umske delavce, naj se združijo pri naporih za gospodarsko obnovo države in za izvedbo petletnega načrta, kar bo omogočilo nagel razvoj gospodarstva, ki bo prinesel blaginjo vsemu ljudstvu. Partizanske akc je na Kreti London, 30. (Tanjug) — Iz Aten poročajo, da bodo monarhistične tolpe, ki že dve leti strahujejo prebivalstvo Grčije, uradno vključene v vladno orožništvo. Število tolovajev, ki se tako spreminja v »čuvarje javnega reda*, je naraslo za 6.000. Sedaj bo monarho-fašistično orožništvo štelo kakih 50.000 mož. Na Kreti je oddelek vladnih čet, ki so ga poslali na pomoč drugim četam, utrpel velike izgube v bor- GOSPODARSKO SODELOVANJE med Jugoslavijo in srednjeevropskimi državami Praga, 30. (Tanjug) — Češkoslovaški listi «Cil» je objavil članek, ki govori o gospodarskem sodelovanju Jugoslavije s srednje-evrop-skimi državami. Članek pravi med drugim: «Vojaki narodno osvobodilne vojske so z vsem ostalim ljudstvom postali vojaki fronte dela. V vsej Evropi ni najti primera tako nagle obnove, ki se izvaja v tako težkih okoliščinah, če upoštevamo pomanjkanje produkcijskih sredstev in izgubo milijonov človeških življenj. Samo po zaslugi delovnega poleta svojih narodov je Jugoslavija lahko v rekordnem ča su stopila v trgovinske Btike z evropskimi in izven-evropskimi državami*. List govori nato o možnosti novega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in srednje-evrop-skimi državami, med katerimi so predvsem Češkoslovaška, Poljska 'n Bolgarija, in zaključuje: naše gospodarsko sodelovanje se bo razvilo v bratskem duhu, pri čemer bomo mi pomagal; jugoslovanskim narodom v njihovih naporih za 'z vedbo petletnega načrta in za obnovo države. Palestinsko vprašanje Flushing Meadovs, 30. — Na današnjem zasedanju OZN so razpravljali o dodatnih vprašanjih, ki naj bi se predložila v Odobritev plenarni skupščini. Ta vprašanja so: zahteva arabskih držav po ukinitvi angleškega mandata nnd Palestino in proglasitev neodvisnosti Palestine. Indijski delegat je zahteval, naj bi zaslišali tudi predstavnike židovskih organizacij. Na včerajšnji seji je sovjetski delegat Gromiko izjavil, da se ne bo uprl predlogu, naj se celokupno palestinsko vprašanje preuči na sedanjem zasedanju. Na današnji popoldanski seji Je kitajski delegat izjavil, da neodvisnost Palestine ne more biti edina rešitev in da ne more podpreti zahteve arabskih držav. Sirijski delegat je izjavil, da ne gre za to, da bi sedaj proglasili neodvisnost Palestine, pač le za predloge. Britanska letala za Turčijo London, 30. - «Tim