4QI„ ätttwt Po*tnm» pta&uaa v »otovimL CeSje, pefek 19 decembra 3329. Leto XI. w pondejek In petek. Stane m«sečno Din 7' — r* Inozemstvo Din 20"—, 9*4tibamexirta ätovifika i >nfcw, ^ačun poStno-čekovnega zavoda ötev. 10.666. Urti ant atwut Strossmayerieva ulica 1 pritl'^ie. Rokopisov ne vračamo. Uynjwi pa «arifu. I'eiefon tnt. Stev. 65. Iz Kiašega gospodarstva. (Cariusko premirje in poljedelske zbornice.J Istočasno ko se vršijo priprave za konferenco o sklepu carinsekga pre- mirja, je večje število držav sklenilo uvcsti nove, višje carine, zlasti na uvoz agrarnib procluktov. Opaža se tiuii tendenca veleindustrije, da se agrarne carine — baje vsled krize poljedelstva — začasno izločijo iz bo- doče konvencije, ki bi se na ta način ranašala v glavnem samo na indu- trijske produkte. S tem bi postale se- vcda agrarne države odvisne od in- dustrijskih, ki bi od agrarnib držav zahtevale jamstvo, da ne bodo zviše- va!e uvoznih carin na industrijske produkte. Tudi pri nas se razpravlja o spre- rnembi carinske tarife. Kakor se ču- je, gre za znižanje uvozne carine na nekatere industrijske proizvode. Ce- tudi bi bilo z ozirom na splošne go- spodarske razmere v naši državi zni- žanje uvozne carine za neke vrste blaga upravičeno, je vendarle treba premisliti, ali bi bilo to oportuno baä sedaj, ko nameravajo industrijske države zvišati uvozne carine na agrarne produkte. Vprašanje je, öe bi s prenaglim zniževanjern tarisnih postavk ne izgubili edinoga sredstva, s katerim bi mogli na konferenci o konvcnciji za carinsko premirje do- seči razne olajšave in kompenzacije. Zato bi bilo dobro, če bi z revizijo carinskih tarif počakali do zaključ- ka konference, ko bi se položaj raz- čistil. Skoro vsak dan čitarno v listih iz- jave, obvestila in resolucije raznih gospodarskih organizacij, v katerih se oblasti ali pa javnost opozarjajo na zahteve, težnje in želje teh gospo- darskib strok. Samo poljedelstvo še nima svojega službenega strokovne- ga predstavništva. Sicer je zadruž- ništvo v neki meri strokovno pred- stavništvo poljedelstva, a obsega sa- mo del poljedelskega stanu, razen te- ga pa vrši povsem odrejeno in koli- kor toliko omejeno nalogo, vsled če- sar se pač ne more imenovati stro- kovno predstavništvo poljedelstva. Takega predstavništva torej sploh niinamo, četudi je sedanji čas odlo- čilen za bodoči razvoj poljedelstva, že z ozirom na agrarno krizo, ki zna- či v bistvu popolen preokret v polje- delstvu. Važno je to vprašanje tudi zaracli omenjene konference o kon- venciji za carinsko premirje, ki bo za poljedelstvo izredne važnosti. Ostale stroke so že zavzele stališče napram teinu vprašanju in 23. t. m. bodo imela njihova strokovna pred- stavništva ponovno konferenco, do- čim ni o poljedelstvu nihče sprego- voril, Cetudi predstavlja nad tri če- trtine prebivalstva in tvori glavni te- melj države. V teh odločilnih tednih se vedno huje občuti pomanjkanje strokovnega predstavništva, ki bi ob- segalo vse naše poljedelstvo. Tako predstavništvo bi bile poljedelske zbornice. Ideja o poljedelskih zbor- rhcah postaja vprašanje, ki ga bo treba čimprcj rešiti, da ne bo naš najmočnejši stan ostal v najvažnej- ših časib brez stanovskega predstav- ništva. Domače vesti. d Hrvati za kralja in Jugoslavijo. Številne poklonitvene deputacije hr- brvatskih mest in občin so prispele v Beograd v pondeljek popoldne. Pred kolodvorom se je zbrala množica, hroječa nad 10.000 ljudi, ki je prire- jala gostom viharne ovacije. Po go- vorih beograjskega podžupana dr. Milana Stojadinoviča in splitskega podžupana dr. Iva Buliča se je razvil veličasteu sprevod po mestu. ZveČer ^e je vršila v Narodnem gledališču slavnostna predstava na cast go- stom. Tako sijajne proslave rojstne- ga due Nj. Vel. kralja, kakor letos, Beograd še ni doživel. Slavnostno razpoloženje je zlasti dvignila prisot- i;ost deputacij hrvatskih mest in ob- čin, ki so se prišle poklonit Nj. Vel. kralju in mu čestitat k 41. rojstnemu dnevu. Po slavnostni seji beograjske- ga občinskega sveta, na kateri je beograjski župan inž. M. Savčič po- zdravil goste iz savske in primorske banovine, so se vsi zastopniki občin podali v saborno- cerkev k slovesni službi božji, ki sta se je udeležili tudi Nj. Vel. kralj in kraljica. Ob 1. je pri- rcdila beograjska mestna občina na cast hrvatskim gostom banket. Ob pctih popoldne so bile hrvatskc de- putacije sprejete na dvoru v skupni avdijenci. Nj. Vel. krälja je nagovoril zagrebški župan dr. Srkulj, ki je med drugim naglasil, da hočejo Hrvati z vseini svojimi moCnii sodelovati pri ir.vršitvi velikega programa, ki ga je postavil Nj. Vol. kralj s svojim raa- nifestom od G. januarja. Nj. Vel. kralj se je v daljsem govoru zabvalil za če- stitke in rodoljubne izjave ter izrazil prepričanje, da bodo Hrvati z vsem yarom priznanega hrvatskega rodo- ljubja čuvali nacijonalne pridobitve naših prednikov in podpirali priza- devanje za napredek Jugoslavije in njen trajni razvoj. Zvečer se je vršila 1 v Beogradu sijajna bakljada. Ogrom- ne manifestacije pred dvorom so tra- jale pozno v noč. Nj. Vel. kralj se je v. okna zahvalil občinstvu za izraze udanosti. Poleg Beograda so tudi vsa tlruga mesta in veCji kraji izrcdno svečano proslavili državni praznik. d Trgovinske in obrtnc obratoval- nice poslujejo v nedeljo 22. t. m. od 8. do 14. ure. Zbornica za TOI obve- šča, da smejo biti v smislu okrožni- ce g. bana Dravske banovine z dne L6. dec. 1929, St. 84, v nedeljo pred Božičem 22. t. m. vse trgovinske in obrtne obratovalnice odprte od 8. do 14. lire, kolikor ni za po sedaj veljav- nih uredbah bivših velikih županov ljubljanske, mariborske in zagrebške obiasti za posamezne stroke določe- no kaj drugega. d 40-letnica bolniških blagajn. Te dni je poteklo 40 let, odkar je bilo v Sloveniji z zakonom uvedeno de- lavsko bolniško zavarovanje. Pred 40 leti je bilo v sedanji Sloveniji zava- rovanih približno 20.000 oseb. Leta 1889. sta bili za slovensko ozemlje ustanovljeni dve nezgodni zavaro- valnici in sicer v Gradcu za Koroš- ko in Štajersko, v Trstu pa za Kranj- sko in Primorsko. Takrat zakon pravzaprav še ni poznal stvarnih da- jatev. lzmed denarnih podpor je n. pr. takrat znašala porodnina 60, da- nes pa znaša 75 odstotkov. Popolni invalid je dobil le GO, danes pa dobi 100 odstotkov. Bolniško zavarovanje se je sčasoma zelo razvilo in zbolj- šalo, tako da pomeni danes silno važ- no socijalno pridobitev. d Proračun mariborske občine za leto 1930. je bil z veliko večino glasov sprejet na občinski seji, ki se je vrši- la sinoči. Novi proračun izkazuje 17,857.415 Din potrebščin v rednem in 2G,499.000 Din v izrednem prometu. Primanjkljaj v znesku 11,301.104 Din bodo krili naslednji dohodki: 200% doklada na zemljarino 945.000 Din, 50% na zgradarino 1,041.000 Din, 30% na pridobnino 987.000 Din, 100% na rentnino 141.000 Din, 300% na dmž- beni davek 382.000 Din, dohodki iz občinskih taks na pogodbe 150.000 di- narjev, trošarina na vino po 1 Din od litra 1,350.000 Din, na pivo 470.000 di- narjev, na žganje in likerje 250.000 CENJ. INSERENTE obveščamo, da sprejema uprava in- serate in voščila za božično Številko samo do pondeljka 23. t. m. opoldne. VSEM ÖITATELJEM sporočamo, da izide božična številka »Novc Dobe« v torek 24. t. m. dopol- dne v znatno povečanem obsegu, več- ji nakladi in v popolnoma novi, mo- derni opremi. dinarjev, na šampanjec 25.000 Din, na sadjevec 250.000 Din, nadalje 13% go- staščina 3,550.000 Din, 4% kanalska pristojbina 1,500.000 Din, prirastkari- na 150.000 Din, pasji davek G0.000 di- narjev, 30% doklada na prenoCišČa 110.000 Din. Na novo se vpeljejo: da- vek na nočni obisk gostiln in kavarn 300.000 Din, posebna davščina na go- stilničarske računske listke 400.000 dinarjev ter davščina na nezazidane parcele 840.000 Din. Vse doklade in daväcine bodo vrgle 11,302.500 Din. V svrho kritja investicij in proračun- skega primanjkljaja iz 1. 1928. se na- jamejo posojila v skupnem znesku 3,944.000 Din. d Zbornica za TOI je imela v sre- do 18. t. m. proračunsko sejo. Zbor- nični proračun za leto 1930. predvi- deva 5,585.000 Din dohodkov (v letu 1929. 4,875.000 Din) in 4,592.000 Din j izdatkov. Presežek v višini 633.000 I dinarjev ostane kot blagajniška re- J zerva. Zbornična doklada za prihod- ! nje leto bo znašala 13 odstotkov od ! splošne pridobnine in družbenega ' davka in je proračunana na 3 mili- jone 445.000 Din. d Nesreča pri Rimskih toplicah. V nedeljo se je vozil čevljarski mojster Ivan Zupan s svojim sinom Josipom iz Dola domov v Šmarjeto pri Rim- skih toplicah. Med vožnjo se je konj splašil in zdirjal po hudem klancu navzdol proti Breznu. Sin je padel z voza in se hudo poškodoval na gla- vi. Oče, ki je hotel konja umiriti, je padel pod konja, ki mu je s kopitom presekal nosno duplino. Konj je še nekaj časa vlekel voz za seboj, dok- ler ni zadel v drevo in obtičal. Zu- pana so prenesli v najbližjo rudniš- ko hišo, kjer mu je nudil okrajni zdravnik dr. Cede iz Laškega prvo pomoč, v pondeljek zjutraj pa so ga prepeljali v celjsko bolnico. d Dunajska vremenska napoved za soboto 21. decembra: Še bolj oblačno in najbrž nekoliko topleje, zjutraj mraz. Tasl Kondelik id zef Uejuara Ceski spisal Ipnat Herrniann. Z avtorievim dov.cxljenjem posloveuilStaniko Svetiri» 26 Drugi dan jo Katinka hitro pripra- vila svoj skromni obed, po njem pa je yeliko hitrejo kakor navadno ogrela čašico kave, katero si je vselej pri- hranila od zajutreka za malico, in se je napravila. Pri Beti bo gotovo tudi kava — ne bo škodilo. Kave ni tetica j nikdar zametavala in nikdar se je ni prenaj^dla. In ob treh je bila pri Kon- delikovih. Po kuhinji je vel sladek, mamljiv duh vanilije. Gospa Kondelikova je slala pri štedilniku in je pripravljala malico. Kratko, skoro plašno je po- zdravila Katinko in so je takoj obr- nila k dekli: »Torej pojdite, oseba, jirinesite nani žemlje in vodo . . .« Katinka si je pripasovala cist predr- pasnik in gospa je povabila obisko- valko v sobo. »Sama — sama?« je vprašala Ka- tinka, ko je videla obednico prazno. »Ali morda spi-------?« >Sama sern, Katinka. Moral je iti k stavbeniku z nekakimi proračuni, le- tos bo nastalo krnalu delo. Samo da se vreme nekoliko ublaži, pa bodo za- čeli slikati.« »1, to je dobro!« je hvalila Katinka. >Meni se zdi, da Venceljčku bolj pri- jajo skrbi in delo kot ta zimski odpo- čitek. In to nese tudi denar.« Gospa Kondelikova je vzdihnila1. Tega bo treba! si je mislila pri tem. Nekaj casa je poteklo medtem, da je gospa Kondelikova pokrivala mizo, prinašala čašioe, posodo s sladkor- jeni, pripravljala kozarce za vodo, do- livala poslednjo žlico vrelega »logra« na kavo in medtem so se vrstile v sobi j boscde navadnega govora. Kako se j imaš? — kaj delas"? — kaj si napra- vila za kosilo? — kako vreme je zu- najy — ali bo prenehalo z\mrzovati?! Teta Katinka je odložila medtem plašč, izpulila vse iglice — zakaj iine-. ' la jih je precej — s katerimi je imela kloibuk pritrjen na frizuro, zvlekla ro- kiivice, polozila vse v spalnici na po- steljo in ko sta bill obe gospe gotovi s pripravo in opravo, se je vrnila Ka- tmka z žemljami in. z vodo. | »Tako, punca«, je rekla gospa Kon- [- delikova in ji je vzela iz rok košek s pcrivoin, »in sedaj lahko greste na Vi- iiograde. In če bi mlada gospa potre- bovala, da bi ji morda v cern pomaga- li, ni treba hiteti domov. Tu vain ne Ix) nie. utMo. Malico dobite tain, toda za vsak slučaj vaari pustim lonček rujave. J Tako, sedaj pa pojditel« j Katinka je popadla nekak zavitek iji že je bila zunaj vrat. K mladi go- , spej je rada hodila in je vselej ostala \ tarn, čeprav je niso silili, dokler je le j uicgla. V tej miadi, novi, čisti doma- ! ciji ji jo bilo zelo všeč. V začetku je težko prenesla, ker je ni mlada gospa \ vzela s seboj — upala je pred svatbo, da so tako z-godi -— in je bila na tihem Ijii'bosuinna na »vsiljivko« Marjano, ker je zasedla njeno mesto. Saj ko Jini tail) kaj napravi, bodo radi prisli po- njo! so je tolaziki Katinka. Ko je ods!a, je vprašala teta Ka- tinka: »Ali gre sedaj k Pepici?« »Da«, je odvrnila gospa Kondeli- kova. »Nekaj je tu vceraj pustila in | jpedaj ji to nese. In sedaj je ni 'treba ; tu«, je pristavila bolj tiho. »Meni se vkljub temu v poslednjem času zdi, kakor bi imole stene ušesa in vTata oči . . .« »E, ne delaj si nepotrebnih skrbi. To st» ü tako zdi — toda Katinka je pridna, zanesljiva. — Sreča je, imeti tako dobro osebo. Jaz se moram ukvarjati s sluäkinjo, ki 1141 nikdar }-ri roki, ko jo ravno potrebujem. Veruj mi, Beti, vcasih se mi zdi, dai sem kakor kak star, opušden pes . . . l-'ri vas je vOsladi si, Katinka, pomešaj in vzemi žemljico.« Teta Katinka je napravila dtugo /Ai drugim,, kakor jo je svakinja si- lila. In gospa Kondelikova je nada- ijGvaki z mrtvim glasorn: »In bo šc bolj živo — draga Ka- tinku — ako doeakam — če to pre- živira . . .«¦ Toto Katinko je presenetilo, kako sta naenkrat prisli do stvari, in pre- senetilo jo jo tudi, s kako udanostjo je spregovorila gospa svakinja te be- sede. Tako dobrovoljno, brez vsega siljenja; spregovorila je to tako, da ni btilo niti sledu po včerajšnjem gi- njenju in razburjenosti. Teta Katinka sedaj res ni vedela, ali naj se spravi nad kavo, ali naj se poprime povora., dokkr je ges a sva- kini;i ?.p f;i1vo niehkn.. prisl.o?>na. Ved- no je mešala v čašici in gledala gospo Kondelikovo, uprto sicer, toda ne nadležno, tako dobrovoljno, kakor bi StriAi 2. »N0Y1 D06%c Stev. 101. d Razgledni stolp na Boča. Podruž- nica Slov. planinskega društva v Poljčanah namerava skupno s po- družnicama v Slovenski Bistrici in Rogatcu ter z Rogaško Slatino zgra- diti na vrhu Boča (980 m) 18 do 20 metrov visok razgledni stolp iz me- cesnovega in jesenovega lesa na zi- danem podstavku. Spodaj bodo ure- dili sobo s G posteljami in štedilni- koni. Otvoritev stolpa se bo vršila predvidoma 15. junija 1930. S tern razglednim stolpom bo pridobil Boč innogo na privlačnosti. d Novost na zagrebškem kolodvo- ru. Pred dnevi so na zagrebškem glavnem kolodvoru za poskušnjo na- mestili olektričnc zvočnike, ki na- znanujejo občinstvu prihod in odhod vlakov. Zvočniki so sistema »Tungs- ram« in so se doslej dobro obnesli. d DravskJ ban o novem Sokolu. Kaljevska banska uprava dravske ba- novine v Ljubljani objavlja: V »Služ- benih Novinah« dne 6. decembra 1929 je bil objavljen zako \ o ustano- vitvi Sokola kraljevine Jugoslaviie, ki je s tem dnem stopil v veljavo in dobil obvezno moč. V smislu jasne do- ločbe paragrafa 12. prenehajo obstojati vsa dosedanja drustva za fizično in moralno vzgojo, v kolikor se v roku treh tednov od dne, ko je stopil ta zakon v veljavo, ne ujedinij > in ne vstopijo v Sokola kraljevine Jugoslavije. Po preteku tega roka ugasrie torej ex lege pravna eksistenca Jugoslovenskega Sokola in Orla, v življenje pa stopi državna viteška organizacija: Sokol kraljevine Jugoslavije. Sokol kralievine Jugoslavije je povstm nova tvorba, prosta tradicij vseh dosedanph telo- vadnih udruženj, in ni v nikaki bodisi organizatorni ali kakrSnikoli zvezi z obstoječimi tu- in inozemskirni orga- nizacijami. Vse vesti in jiovorice, ki so protivne zgornjim pojasnilom, na- sprotujejo dejanskemu stanju ter je vsled tega razširjanje istih nedopustno in kaznivo. Iz Ceija in okolice. c Proslava državnega praznika v Celjn. Rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. t. m. je tudi Celje proslavilo na sve- čan in iskren način. Ob 9. dopoldne se je vršila v župni cerkvi slovesna služba božja, ki so. ji prisostvovali predstavniki in zästopniki civilnih in vojaških oblasü, korporacij in društev, rezervni oficirji in veliko ätevilo meščanstva. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa 39. peš- polka. Po bogoslužju v pravoslavni kapolici je sprejemal mestni povelj- nik v oficirskcm donm čestitke. Zve- čer se je vršila po mestu vojaška bakljada, nato pa v Narodnem domu zelo dobro uspela svečana zabava oiicirjev celjske garnizije. Vse mesto je na ta dan razobesilo pestre držav- ne zastave. Okolica je bila v tem ozi- ru površnejša. € Zadnji občni zbor Sokolskega društva v Celju se vrši danes v petek ob osniih zvečer v telovadnici mest- ne osnovne sole. Pričakovati je pol- noštevilne udeležbe članstva. c Trgovski pies. Trgovsko društvo v Celju priredi v soboto -4. januarja 1930 v gor nj ih prostorih Narodnega doma trgovski pies, združen s ples- nim venckom, pod pokroviteljstvom ge. Stenneckijeve. Pies bo vodil gosp. Černe iz Ljubljane. Svira jazz-band »Merkur« iz Ljubljane. ( Medicinski pies v Celju. Društvo niedicincev na univerzi kralja Ale- ksandra I. v Ljubljani priredi v so- boto 11. januarja 1930 medicinski pies v vseh prostorih Celjskega do- ma. Po pripravah soditi bo to ena največjih plesnih prireditev v letoš- nji sezoni. '.• Proračun okiajnega cestnega od- bora za čas od 1. januarja do 31. de- cembra 1930 je javno razpoložen na vpogled pri mestnem načelništvu do 24. t. m. Morebitne pritožbe je vložiti ( pri načelništvu v 14 dneh. — Prora-; fun okrajnega cestnega zastopa za čas od 1. januarja do 31. marca 1930 in od 1. aprila do 31. marca 1931 je na vpogled 14 dni od 8. do 12. dopol- dne v uradnih prostorih okrajnega cestnega zastopa v palači Ljudske posojilnice. Morebitne pritožbe je viožiti v 14 dneh pri okrajnem oest- rum zastopu. c Autobus Celje—Kozje—Podsreda obratuje sedaj redno vsak dan. Za enkrat na cesto ugodno vpliva nasto- pivša zima. Da pa bo mogoče cesto tudi v s'abem vremenu vzdrževati v uporabnem stanju, se je odločilo auto- busno podjetje dogovorno s prizadetim prebivalstvom, da bo od ponedeljka, t. i. 23 t. rn. naprej dvgnilo ceno za pribiižno eno petino. S tern poviSanjem bo podjetje samo zbra!o fond za naj- nujne;3e izredne prispevke za v|<|rže- vanie ceste, ,:„ dokler^jne ^bp^javna uprava cesto zadostno dotirala. Priza- deto prebivalstvo je nam'reC izjavilo, da raje plačuje do nadaljnega zvišane cene, kakor da bi se ukiml promet, na katerega je toliko let čak»lo. r Trgovine na zlato nedeljo. Gremij trgovcev v Celju razglaša, da smejo biti vsled odredbe kralievske banske uprave dravske banovme trgovske in obrtne obratovalnice v nedeljo 22 t. m. odprte od 8 do 14. ure. " '•' . v« ''*'¦ c Sreski gremij irgovcev vvCelju obvesča vse Clane, da je ban uprave dravske banovine dovolil na podlagi Ciena 47. mimstrske uredbe z dne 16. aonla 1929., da smejo biti v nedelio 22, decembra vse trgovinske obrato- valnice odprte od 8. do 14 ure. c Pro-lava 40letnke socij^lnih za- varoval in zakonov. Dcla^ske stro- kovne orgamzacije priredijo v nedeijo 22. decembra ob 10. un dopolane v dvorant Delavske zbornice v Celiu pro- slavo 40letnice socijalnih zavarovalmh zakonov s siedečim sporedom : 1. po- zdravni ffovor in otvomev; 2. slavnostni govor (govornik iz Ljubljane); 3. sore- jetje stavljene resoiucije ; 4. zaxliucek. Na to proslavo, ki naj bo obenem tudi manifestacija za uvedbo starostne^a in invalidnega zavarovanja in za zahtevo, da reforma bolezenskega in neigoclnega zavarovanja ne sme prinesti poslab- šania, ss vliudno vabi vse organiHrano in neorganizirano delavstvo, nameščenci in vsi pnjatelii «oc ialn^ea zavarovanja. c Smrtna kosa. V nedeljo 15. t. m. je umrl v tukajšnji vojaški bolnici 28-letni žandarmerijski kaplar An- ton Auguštin, v torek 17. t. m. v Celju (Gosposka ul. 30) 73-letna ga. Kuni- gunda Dvoršak, žena sodnega sluge in v Zg. Hudinji 70-letna posestnica Marija Lebeničnik. V četrtek 19. t. m. je umrla v javni bolnici v Celju 15- letna dninarica Ana Zupanc iz St. Jurja ob juž. žel. N. p. v m.! c Sneg je začel padati v sredo zju- traj. Do večera je deloma skopnel, v četrtek zvečer pa je zopet jelo sneži- ti. Snežna odeja je še zelo tanka. c Posipajte hodnike! Hisne posest- nike in oskrbnike opozarjamo, da morajo vsako jutro skrbeti za posi- panje hodnikov za pešce, da se izog- nejo kazni in drugim posledicam. c Mestna knjižnica bo v torek, na božični večer zaprta. Odprta pa bo v soboto 21. t. m. izjemoma od 5.—8. zvečer in v nedeljo od 9.—12. ure do- poldne. Došlo je mnogo novih lepih knjig. c Vlom v gostilno »Pri inostu«. V noči od 19. na petek 20. t. m. je ne- znan storilec vlomil v gostilno »Pri mostu« na Bregu in ukradel nataka- rici Angeli škofca svetlorujav plašČ, vreden 100 Din, za 100 Din cigaret in 100 Din gotovine, služkinji Frančiški Peruc sivkasto pleteno jopo, yredno 100 Din, gostilničarju g. Natku 8 1 vi- na, "lYi Utra slivovke, steklenico ma- linovca, steklenico za 2 1 in kožico za snaženje šip, iz gostilne pa še zavi- tek, iki j^a je bil pozabil neki gost. Skuijlfta *^ödd|jznaSa ^.588 Din. VIo7 miter' je ižrisel od fiove dvoriščne stavbe do vrat v gostilniško sobo. Na vratih je izrezal kos šipe, jih od zno- traj odklenil in se tako vtihotapil v gostilniško sobo in v kuhinjo. Za vlo- mil cem še ni sledu. V par dneh je to že drug vlom. Kakor znano, je bilo v noči od nedelje na pondeljek vlom- ljeilo^v delikatesno trgovino, g. V. Za- ny ja7-tf;Pi"ešernovi ulici pöleg magi- strata. Vlomilec je odnesel gotovine in delikates v vrednosti 2.275 Din. V prodajalno'je vlomil z dvorišča. c Arctiran dokfor. V petek 20. t. m. ob pol 9. dopoldne je bil aretiran v svojem stanovanju v Benjamin Ipav- ca ulici Rus dr. Nikola E. zaradi su- ma goljufijo. Tukajšnji trgovec gosp. Anton Bremec je namreč v začetku oktobra n.aročil pri dr. E., ki se je iz- dajal za zastopnika neke ameriške avtomobilske tvrdke, več delov za avtomobile. Blago je plačal, a ga do danes ni prejel. G. Bremec je pisal tvrdki v Aincriko in prejel včeraj od- Äükaj se se vedno mucite z mencanjem in trenjem periia, ko vendar z Schichiovim RAD I ON OM lahko tako enostavno in udobno perete? NaČin je sledeči: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. kaziopili Schichtov RADION v mrxli vodi in pcriio 20 minut pre- kuhatf. 3. Ferilo najprvo v iop'i, nslo veckrai v r--rzii vodi dobro izplakniti. Poskusiifi samo enkrat i.« uverili se bodete, da Vam nobena stvar ne pri- pomore do tako lepega periia kot * a ^Bh H ^ - Ih fflUBffiJ govor, da blago ni bilo pri njej niti naročeno niti plaCano. Dr. E. je trdil, da ima tekoč račun pri dveh celjskih denarnih zavodih, kar pa ne odgo- varja resnici. Policija ga je izročila sodišču. c Zopet vlom v Marijini cerkvi. V četrtek 19. t. m. med VA. in 2. popol- dne je nekdo odprl s ponarejenim kljuCem puščico v Marijini cerkvi in strl ključavnico, da je mogel odpreti pokrov. Iz puščicc je ukradel malen- kostno vsoto drobiža. Nekaj denarja je pustil, ker je bil očividno prepo- den. Cerkovnik je opazil okoli dveh popoldne v cerkvi dvoje mladih moS- kih, ki sta izginila, ko je šel pogledat k jmščici. c Prodaja božičnih dreves. Mestno načelništvo v Celju razglaša: Po na- ročllu g. velikega župana bivše ma- riborske oblasti z dne 5. dec. 1927, št. G. br. 765/1 se razglaša, da jc v smi- slu naredbe bivžega c. kr. namestni- štva za Ötajersko z dne 1. dec. 1910, štev. 83. dež. zak. najstrožje prepove- dano vsako sekanje in prodajanje i božičnih dreves, v kolikor nasprotu- je predpisom gornjc naredbe. Za pro- dajo oziroma prekupovanje božičnih drevesc se mora doprinesti predpisa- no potrdilo o izvoru, izstavljeno s strain županstva, v katerega okolišu leže gozdi, iz katerih so se izsekala drevesca. Prestopki te naredbe se bo- do kaznovali z vso strogostjo zakona z globo do 4.000 Din oz. v slučaju ne- jo vzpodbudila: Le govori, Beti, saj sem zato prišla. Gospa Kondelikova je vz-držala ta pogled, pokimala samo z glavo, ka- kor da bi ponavljala: ako to preži- yim, ako preživim . . . Katinka je liitro srknila kavo in ni pojedla koščka žemljice, katere ni niti ugriznila. Drugikrat je po prvem dusku sLadiosnedno zamlaskala, z nosom bi bila i/.vlokla dun žeinlje, in je rekla: Sakra, Beti, to je moč, to je aroma! Toda danes ni bilo časa za tako nežno pitje, pa tudi varno ni bi- lo, da se ne bi obrnila od predmeta. Srknila je zopet in je rekla: »Beti, ne bodi otročja! Tebi straši v glavi oni včerajšnji angel, toda re- čem ti: to so neumnosti, ne misli na to! Kolikokrat se je meni vlil ven- ček — popolnoma razločen venček, ti pravim, in enkrat celo dva prsta- na, tako med seboj zapletena kakor členi pri veriiici — in slednjič čepi- ca — ni se moglo dvomiti, da vse to pomeni zakon — in vidiš, ostala sem sarna. Tako se izpolnjuje — in tako je tudi s tvojim angelom! »Ne, Kalinka«, je' odgovorila go- i«pa Kondelikova, »ta me ne bi zme- feal, ko bi ne bilo ničesar drugega. Toda ta angel samo potrjuje vse mo- je misli in slutnje od onega nesreč- nega trenotka —« Katinka je sedaj postavila čašico na mizo, s kazalcem je hitro obrisala ustnice, sklonila se bližje' k gospej Kondelikovi in je radovedno vpraša.- la: »Prosirn te, Beti, kedaj? — Koliko časa pa že to traja . . .?« Gospa Kondelikova jo sklonila gla- v'o, kakor bi premjisljevahi. Njen obraz je pokril žalosten izraz in glas se ji je skoro dušil v grlu, ko je od- govorila: , »Ah — Katinka\, tako sem. se-vese- i lila Pepične svatbe, mislila sem, da ! je to najsrečnejši dan mojega življe- nja in da se po njem zopet oživim —¦ da ne bo več drugih skrbi kot za nje- no rodbinico, če Bog da. In medtem, skoro isti čas, ko je ona — Katinka ] — da, ko sem se veselila, da bom ba- bica — od onega dne, Katinka-------« Glas gospe Kondelikove se je vzne- miril, glava se ji jo tresla in sklonila v dlani. Teta Katinka je videla, kako padajo skoz-i tresoce so prste gospe svakinjo solze na rdečo čašico. Katinka se je glo^oko oddahnila, stvar ji je bila popolnoma jasna. Slu^ tila jo to že včeraj in zadovoljna je bi- la, da se ni motila. Premaknila se je, kakor bi botela dvigniti roko k go- spej Kondelikovi, toda zavedla se je. Čutila je, da bi. bilo v tem trenotku vse zaman, če bi jo mirila. da, tudi | nepotrebno bi bilo. In namesto, da bi jo toliažila, je rekla: »Dobro, Beti, izjokaj so. Potem boa mirna. Saj to ni nič drugega kot za- držan jok. Ta žalost mora iz tebe ven, tebi v prid in onemü m'alemü; Poto- laži se, dušica — jok je nebeška rosa — moj Bog, ljubica, bili so časi, ko niti jokati nisem mogla in takrat mi je bilo vselej najhujse!« Teta Katinka ni niti vedela, kako umestno je to govorila. S tolažbo, z zabranitvijo joka bi bila gotovo uda- rila v krčevit jok. Toda po mirnih be- scdiih- Kalinkinili so padale njene sol- /o pocaHi," brez ovire, brez truda — gospa Kondelikova je čutiila, v tem tronotku resnično olajšanje. Modtom jo Katinka prijela nehote čašico in je počasi srkala kavo, če- prav ni Lmek teka, tudi žomljice ni prigrizovala, ki je ležala na mizi ne- dctaknjena. Vso to je delala malomar- no, ka'kor i)i imelo naznačiti, da skrbi z'aso in da. se no briga za gaspo Kon- (lelikovo, ki naj so uda, kolikor se ji ljubi, svojemu izlivu; makari če usah,- ne vir solza. Toda slcdnjič je bila Ka- linka gotova in ko je popila posfod- njo kapljico, jc postavila čašico na mizo. I Morda je to napravila malo bolj glasno, zakaj že znani glas prazne posodico jo predramil gospo Konde- likovo: naglo je segla v žep po robec, obrisala iz oči jok, obrisala tudi po- plavl'jeni nos in se je dvignila. »Iinej potrpljenjo, Katinka, takoj ti nalijein« in prijela je prazno čašo. Toda Katinka je odtegnila posodo in se je odločno branila: »Ne, Beti, niti dotaknila so ne bi tega! Sedaj pij ti, sicer so ti popol- noma shladi. Jaz počakam — in se- daj se sploh ne menim za to.« Siquren nastop zafamčl uspeh! Nositc torej primerne Cevlif. Pred nabiivo istili si o ilcifG i/1'ižbe in ve- liko ztilogo Cev- ljev v vplctrgo- Vint Steruiecki in prepricali sc bod.'!- o vpli- kmiski izbiri in najbo.jSi kvall- 1 teti po skdeCih nizkih cenah: od kra-ine 149, tele tine 172,] bnks ISO, gorski 186, /oi". fc/ 213, gojzcri 259, sport 468 Din. Gnrantiraun prlstni rofni izde- lek Razi-n tega so na zulorjl nujtiiiei^i Inksuzni Ccvlji krasne izdelavc. »ri'>prifnite se , nego moSki, da se pa ne more r*( da je inteligentnejša. Razlika med o fcema ni kvantitativra ampak k aha tivna, moSki ima inteligenco druge kva- litete kakor ženska. Iz Iastne izkuSnje prihaja predavatelj do zaključka, da ima moški širši du- hovni pogled. nego ženska, ženska vidi bolj detajle. MoSki skriva svoja čuv- stva, zlasti velja to za ljubezen, dočim ženska bolj.očituje svojo ljubav, žen- ska joče, dočim v istem položaju mo- ski stiska pest, ženska je velik otrok, najbolj pa ie otrofja takrat, ko igra moža. — Ugotovljene duševne razlike imajo za žensko tudi posledice, ki se pokažejo posebno pri vpraSanju, za- katere poklice je ženska sposobna, pri čemur soodločujeta seveda tudi manjša fizična sposobnost žersske in pa njeno seksualno življenje (menstruacija, kli- makterij in gravidnost). V zvezi z obravnavanim vpraSanjem je omenil prejtavatelj tudi svoje stali- Sče v vpraSanju ženske volilne pravi- ce. Predavatelj ni za splošno volilno pravico, tudi ne pri moških. Kakor povsod v življenju, naj tudi glede vo- lilne pravice odloča sposobnost. Pre- davatelj ni za socialno enakost, ternveč za socialno pravilnost. Predavatelj prihaja ob koncu svojih izvajanj do zaključka, da je ženska nekaj drugega kakor moški, a ni in- feriornej5a, ni manj vredna od mo- škega ne v psthlčnem in ne v mo- ralnem oziru. Ne smemo meriti moške inteligence z ženskim meriloni in ne ženske inteligence :: moSkim merilom. Ženska osebnost naj pride do vsega izraza v človečnosti ! Za svoje vseskozi zanimivo in ak- tualno predavanje je žel predavatelj dolgotrajen, iskren aplavz. — Vodstvo Ljudskega vseučilišča je na splošno željo takoj naprosilo g. predavateija, da v tekoči poslovni dobi najmani §e enkrat predava v Celju. G. predavatelj je ustregel želji in bo predaval spo- mladi *O okultizmu in znanosti«, na kar že sedaj opozarjarno na§e občm- stvo. Nova pivovarna v Laškem. O gibanju med slovenskimi gostil- aičarji za ustanovitev Iastne pivo- I value v Laškern smo že poročali. Za- deva je ie toliko dozorela, da se je vršila v pondeljek dopoldne v hote- iu »Savinja« v Laškem konferenca, ki so se je udeležili zastopniki go- stilniCai-skih zailrug dravske bano- vine, pripravljsilni odbor za ustano- vitev Gostilničarske pivovarne' d. d. v LaSkem in vef zasebnikov. Predsedtiik pripravljalnega odbo- ra g. Fran KavčiČ iz Ljubljane je ob desetih dopoldno otvoril zborovanje in ])0 po/.dravu navzočih podčrtal pomen in važnost kom'erenca za go- stilničarstvo in za našo javnost. V imenu- laskc mestne občine je po- zdravil zborovanje župan g-. dr. Hoä in obljubi! v imenu niesta. vsestran- sko podpoi'o. Nato je podal g. inž. Uhlif iz Ljub- ljana obširno poročilo o naineravani ustanovitvi (lostilničarske pivovar- ne. V Laškern je v to svrho-ži; izbra- ¦ no lepo stavbišče /. zadostno in dobro talno vodo. Podrobni načrti in pro- računi so že izdolani. Zadeva je pro- učena do podrobnosti. Za vsoto, ki je stavrjena v proračun, se bo mogla zpraditi ona riajinodernejših pivo- varn v državi. Nova pivovarna bo nudila cenejšo in boljše i>ivo, nego ga imamo danes. Pivovarna, ki bo imela sedež v LaSkem, se bo začela graditi najbrž že spomladi in bo /grajena v polotju leta 1931. izkljuC- no i. (lomarini kapitalom. Lastniki podjetja pa no bodo samo gostilni- čarji, lemveč si bodo mogli nabaviti delnice tudi drugi obrtniki, trgovci, uradniki itd. Gostilničarji, ki bodo pri izvedbi te akcije v prvi vrsti ude- leženi, se bodo obvezali, da bodo to- Čili samo pivo iz svoje pivovarne. Produkcija piva jc proračunana na lotiiih (50:000 hi, a se lahko po po- ti'ohi brez večjih i/datkov zviša na 100.000 hi. Za rentahilnoat obratova- nja bo potrehna letna produkcija najmanj 30.000 hi oiva. O podrobnostih načrta, o družbi- nom statutu in drugih vpi'asanjih se jo razvila zanimiva debata, ki je tra- jala nad štiri ure. Debate so se ude- ležili gg. Kavčič, dr. Roš, Oset, Maj- (cn, inž. Uhlir, Dolinšek, Vorderber, F.nieršič, Plaustoiner, Virant, Hönig- mann in drugi. Di-užbin statut obse- ga 33 paragrafov, ki jih bodo še pro- uöilo posarnfizne zadruge in po po- trebi izpopolnile na ustanovnem obč- nem zboru. Na konferenci je bilo so- glasno sklenjeno, da se pivovarna ustanovi in poveri podrobno dolo za ustanovitev osemčlanskemu odboru. ki naj kooptira še štiri člane. Konfcronca je bila zaključena ob vsesplošnem trdnem prepričanju, da se ta zdrava in potrebna ideja čim- prej uresniči v dobrobit naže jav- nosti, ki je v vseh slojih pokazala za stvar veliko navduäenje in odločno pripravljenost za njeno realiziranje. Strojno ažuriranje Din 150 Strojno entlanje Din I*— Lepo solidno delo samo pri B. PušniSi Cankarjeva cesta 4 (stara hiša Ljudske posojilnice poleg davkarije). Za Sivilje znaten popust. Dopisi. Vojnik. Sokolsko druStvo v Voj- iiiku jc pj'iredilo 8. t. m. popoldiiie v posojilniuni dvorani igro »Sola v ne« besih*. — Ucenci, sokolska deca, so igrali izvirno šolsko, srčkano, ži- vahno, razposajono, da je njiliov uči- telj sv.'.Peter (br. Pogačnik) ves ob- upa.n prosil Boga (br. Šunigoj), naj mu dovoli, da se vrne na svoje staro niesto k nobeakiin vratom. Lmpozarit- na v nastopu. in kostumu je bila tetka Evdoksija (s. Rudolf ova), ki je umela napraviti iz neznatne ulogice — ulo- go. Šolski sluga (br. Kranmr) je z ve- Jikini košorii za potrpljenje spravil vso dvorano na noge. Milivojeva maraica ¦'s. Kvačeva) in novi ucitelj (br. ravn. Lapajne) sta istotako dobro resila sv.oji ulogi. Doihodiki igre so ouiogoči- li, da je zaanoglo abdarovati društvo svojo deco in narasčaj. Srčna hval«. vsein, ki so pripomogli v ta namen — še posebno dabrejniu Miklavžu (br. Pejcha). j Z Gomilskega smo prejeli: Po- ' diruzjiica Jugosl. Matice za okalia \ iJraslovče — Paka — Polzela — Go- I milsko jo odpaslala za leto 1928. glav- neinu odboi'u JM v Ljubljani 1961 d.i- . narjev. Zbirka za leto 1929. je še v te- ! ku. Polzela. Tu je umiia v četrtek 19. I. m. /.nana posostnioa in gostilničar- ka ga. Antonija Orešnik v starosti ()4 let. Pokojnica je bila narodna že- na, izredno dobra mati in skrbna go- spodinja. Bodi ji ohranjen blag spo- min, težko prizadeti rodbini naäe iskreno sožalje! Griže pri žalcu. »Prisego o polno- či«, izvirno slovensko štiridejansko t dramo Manice Lvomanove uprizori l'rostov. gasilno društvo v Grižah pri.1 Žalcu na Štefanovo ol) pol 4. uri po- poldne v dvorani ge. Amalije Pik love v Cirižah. Dejanje je zajeto iz k'noc'ko- ga življpnja in slika usoilo dekleta, ki gü je življenjo >m oral no ubilo z,arad'i jire-povodane ljubrani do cigana. Dra- ma je jako zanimiva in je Uoživela äö toliko predstav, kakor se nobena slo- vonska igra v tako kratkem rasu. Zato vabiino obeinstvo, da v obilnom številu poseti predstavo. SV. Jtirij ob juž. žel. Preteklo sobo- to in nodül'jo je nudila «olska nüadinu ftontjuiTanom redek uižit«k. Zvabila uas je s pogumnim Tonckomc v ča- robni svet vil, palökov, povodtiega mo- ŽH,'vesce in drugih bajnili bitij. Bilo jö ros lepo. Cudili smo se sigurnornu na- stop» malih igralcev, posebno pa i>o- ftuimnemu Toneku in byracu Jernacu, ki sta so tako vživela \ svoji ulogi, da hi ju odrasel igralee ne mogel bolje Streu*. »NOVA DOBA« Stev. 101. S13......bjI i o to j e kvarijo najlepSi obraz. Neprijeton Juh lust je zopni. Obe hibi odstranite /. VHorabo kraauo osvežujoče Chiorodont-paste. Zobje dol.ijo krswen .sijaj slonovine, posebno z vporabo zobCadte Chlorodont-ščeike, ker ista cisti zobe fuuli na njili stranic:ili ter od- stranjuje ostaoke jedi. ki povzročajo pnilobo. Poskusit« nnjprej z malo tubo Chiorodont- paste, ki stane Dm. 8'--. Chlorodont ščetka za otroke, za dame dnehk«? ščetine), zu ^odpode (tide scetme). Pnstno »amo v origmalntm modro-zelenem omotu z napisoni Uilorodont. Dobiva se povaod. — PoSIjite nam ta oglas kot tiskovino (omol ne zaleptti) LS., ,'™te wezplacno eno poskusuo tubo za vi?ökratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. _ - e 54 pogoditi. Kdor le koliekaj pojmujc la- ko dölo, rnora priznati, da je v dosego takega uspeha. treba ogrornnega truda in požrhovaluosti. Zato oestitamo g. režiserju (Jorisku in njegovima so- trudnikoma pri sceneriji gg. Hajrräku in. Serucarju iz vsega srca k prav si- jajnernu usprepib. V Invalidskcin doniu se nab;;- .ja sedaj priblizno KM) oskrlwvancev, in,ed temi 16 slepc.ev (.8 inoskib in 8 /•fjn.sk), ki so nalvajajo tu vše iz prejš- njega xavada slejii.b v gradu in 48 Slo- vencev iz Olja.. (JraH je /idan na nw- lem holrnu, d'alor naokrog je sama ra- vau^ f>osUija Moslavina—1'opovača je Iriwti't ure od tu .oddaljena. Bliwnja ^ečja vas" ['oj^ovaca je istotako pribliz»- i;o tricetrt, ure od tu oddaljena; v tej vasi se nahaja pošUt, lekarua, zdrav- uik in tpgovine. Mlin, spadajw k gra- du, kjer se proiz\a.ja etektrika, je pri- blizno 2T>0 metrov od gradu oddatjen. ¦ |Jod gradorn je grajska })ristava s Ivlc- \'i, sviujaki, vrtoui za socivje. shraui- bami z*i poljsko orodje, stroje i. dr. — V hJevu je 6 konj, 5 zrelx^t, 8 niolanih krav, okrog 80 prasicev in mnogo ku- tetine. Do bližnje corkvo je 1 in pol ure tooda, do Zagrelw. pa, okrog 75 ki- lometro.v. Rr — g Madzarski promel preko Lusaka? Madžarski izvozniiki žita so bavijo res no z mi si i jo, dia, bi inor.sk i žHni promol vodili preiko Susaika ruumjesto preko Reke, ker so posiljwtve na Re- ko vfvlec! visoikih jtugaslovan.sikili tran- xitnih pristojbin predrago. Snšak bi prise! le fci?dai v ixxstev, či bt se razen nekaterih politicnih in tehn.ionih od- pravile tudi nekatere tranzitno - pri- stoibinske teakoce. g Seja Z boy nice za TO I. V sredo 18. t. m. ob 2. popol. se je vi'äilo v zbor- nični dlvorani \ Ljubljani javna ple- narna seja Zibornice za trgovino, oibrt in industrijo. Na dnevn. redu je bilo poročilo predsedsLva, prorai'un za le- to 1930.., ¦ po roe i la o pr pojavilo v Nemciji vel'iko povprn- .ševanje po jugoskjvanski koru/si. Književnost. k Osnovni pojmi mehanske tehno- logije kovln v zvezl s tvarino :nan- stvom. Spisa! inž. Stane Premelč. V Ljubljani. Natisnila in založila Uči- teljska tiskarna. — Str. 84 — Cena trdo vezani knjigi z 68 slikami 20 Din. ¦— 0 t»>j novi učni knjigi, ki je na menjena vsem obrtnim in nadaljevalnirn Solam, je napisal strokovniak inž. I. D. nastopno oceno : V tehniški literaturi je inž. prof. Stane Premelč z »Osnov nimi pojmi tehnologije kovin v zvezi s tvarinoznanstvom« podal že dolgo po- gre§ano delo našemu obrtništvu v dober pripomoček pri delu samem. kakor tudi pri vzgoji naraščaja. Na podlagi najnovejših pridobitev tehnike je te- meljito in nazorno opisal vsa tehno- lo§ka dela kovinske stroke ter na ta način podal osnovo in smernice za dobro, solidno in ceneno izdelovanje. Iz- črpnemu tvarinoslovjn kovin, zlitin in lesa je dodal §e pripomočke za obde- lavo, kakor so priprave za merjenje, začrtavanje, označevanje, držanje in se- grevanje. Temu sledi opis livanja, ko- vanja, valjanja, teganja, vtiskovanja itd., ki ga zaključuje opis izdelave cevi. Nadalje je nazorno obravnavano stru- ženje. rezkanje, vrtanje, piljenje, bru- Senie itd. z vzporednim opisom zadevnih pripomočkov in strojev. Zaključno po- glavje vsebuje dovršilna dela, zavaro- vanje kovin pred razdejanjem in raz- padanjem ter olepSevalna dela. Knjiga ddje tehniško podlago racionalnernu jzdelovanjui je pisana lahko ra/.umljivo ter v boljše razumevanje in ponazor jenje vsebuje tudi 68 slik. Tehniški iz- razi so povsem posrečeni, zadenejo bistvo ter je želeti, da se splošno udo- mačijo in uporabljajo. Deio je name* njeno za pouk na obrtnih nadaljevalnih šalah. Snov je podana po obsegu in načinu opisa tehnoloških del temu pri memo, dobrodošla bo pa tudi vsskemu mojstr'.i, ker mu nudi važna navodila in podatke iz njegove stroke kakor tudi iz sorodnih strok. Za obrt pomenja knjiga veliko pridobitev, ker izpopol- njuje občutno vrzel naše strokovne li- terature. Ljudska samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doži- vetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača opravičencu od 1000 do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. Maks Zabulcosek modna krojačnioa Celje. Cankarjeva ulica št 2 Velika zaloga angleškega in češkega blaga. 50-23 Najvačje veseljo boste pripravili svojeein ako jim boste poklonili za Božič in Novo leto Prodaja tudi ua dolgoročuo mesečuo odplačevaiije. Oglejte si naäe bogato skladišce brez obvezaosti za nakup. SSa&iopstvo In samoprodaja: Prodajna zaioga gramofonov tvrdke J9L. JF^^LS=i_E_i^^_FfiL€3r_S_JFC Gramofonskc plošče: „His Master's Voice", „Columbia * „Odeon", „Polydor" „Elektra" itd. Sivalne stroje: „Rast & Gasser", „Styria" in „Puch" kolesa ppodaja tvrdka Prešernova Mica St. 24 57 Schaeferjev „EPILEPSAN" prott epilepsljl — krčem — padavici Tekom 15 let najboljSi uCinck. Unevno priluvajo priznunja. NalauCnejSa pojasnila in raz- posüjanje po lekarni Sv. Stjepan Mr. M. Fister, üsljek 111. Zst božične praissrftllce se pripnroča ra izdelavo blazln za dlvane in SeHČIliKOV za svetilke Mary Smolniker, modistinja Celje, palača I. hrv^lsKe Sfedfonftce Slavnenui občinslva priporoča Jo^ijs Go^eüijakj mesar in klobasičar, goslilna i,pri jefienu*1 v Cefije, Kralja Petra cesta 37, veliko zalogo vsakovrstnih mesnih tzdelkov sveže govejp meso, prekajeno, vsakovrstne kiobase. Cene nizke, jjre^ajer»o roiesoi n ^unko cen» Ikg Din 26'—, klobase censi kgi Din <51- do 3O"—. Specijaliteta b!aga zajarnčena ! ¦¦¦¦IMMIMIMIIIIIHIHIIWIIHIIIMIMMHIHlliMiMlllTl^ Štev. 101. »NOVA DOB Ac ___Stran &. Kmetsha posojilnica za celjsho oholico v Cel ju ———————P-——— reoistrovana» zadruga z omejeno zavezo w^——^^—^——¦ Pisarna v Preš@rnovi ulici 6 (prej Lastni dom) Hranilne vloge obressuje po 6—8% čisiih, brez rentnega davKa. A | j Sbsg I -S L i izterljivosti z zaporom do 14 dni. Pro- tiredno pridobijcna božična drevcs- ca bodo zaplenjena. Točnejša navo- dila daje ob navadnih uradnih urah incstno trZjniqijiatfzorstvo. c Izgube in najdbe. Izgube: listnica z 2U0 Din, okrogol zlat uhan, mlad volčji pes, ki sliši na ime »Tjašo« in 5 meseceV star pes »— dobrman. Najd- be: hranilna knjižica Ljudske poso- jilnice v Celju na ime Gi-egorja Le- bena, dvoje malih patentnih ključev znamke »Sul« in srebrna rinčka za uro. Najditelj se naproša, da sporoel ev. najdbo volčjega psa in zlatega uhana upravi lista. Zaradi ostalih iz- gub in najdb se je treba zglasiti pri tukajšnjem policijskem oddelku. c Nočno lekarniško službo im a od robote 21. t. m. do petka 27. t. m. le- karna »Pri križu« na Cankarjevi ce- sti. e Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 22. t. m. do sobote 28. t. m. III. vod pod povelj- stvom g. E. Bandeka. Po swefu. s Mož sme umoriti nezvesto ženo. V Italiji so nodavno našli in obnovili star rimäki zakon, ki daje možu pra- vico. da uw fc|L^yaLÄ _ ... g »***-¦• i*t r/ Za obilen obisk so pnporoča g f Alojz Drofenlk, Celje, Giavni tig 9 » Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih sin itd. 50—24 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Rozin*9, mandeljne, jedrc*, med, čajno maslo, ku- hano maslo, vseh vrst okraske in nafineišo praženo kavo, čaj, čajno pecivo. rum, brinjevec, konjak, razne likerte, tu- in inozemske knmoote, najfinejšo banatsko moko in drugo spccerijsko blago tvrdka ANTON KOLENC nasl., ^ftffi Božične in novoletne dopisnice Okraski za božično drevo Kreppopir, svileni in barvavi papit Čudežne sveče za drevo (Wunderkerzen) laslice izgotovljene v polah Blaznikove in družinske pratike vse v največji izberi po nizkih cenah v irele'fcijjgroi.riiii s pLirpii?jerra. in Itrajl^jami Omare postelje stole, zofe, madrace, nove spalnice, žične viožke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki »fflÄHMOR«, Celjc kl se je preselila iz Celja Gosposka ul. 25, v last-io hišo na Spodnji Hudinji št. 52, CELJE-GHBEBJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 3-—. 22-40 Rozine,mandeljne, lešnike, orehe, jedrca, čajno maslo, dateljne, čokolado, med, konjak, likerje, slivovko, rum itd., sveže blago v ve- 13 liki izbiri priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta. Yse : ure 26-25 cloze očala obeske ustnike prstane verižice in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, JuveUr, opflk CELJE, Glavr.l trg 4. Oglašujte! ¦ ¦'¦> Hude j.ame, Z^bukovr.e in vseh drugih rudnikov dobavlja in do- stavlja trgovina Franco Joit, Ceije, Aletoanorova ul. 4 v lastni paSači üasrodni dorn Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000 000 — Lasfna glavnica in rezeva nad Din 13,000.000 — Spr*ejovajr*nišik:il* oenah! 50-27 Serija 1 (Din 221-;, Serija II (Din 33;, Serija II! (Din 53) Vso drugo modno in konfekcijsko blago pa po znatno znižanih cenah. CELJE, GLÄVMI TRG ŠTEV. 14 Ne zamudite ugodne p^IliRe! Veletrgovina igrač in gaianterije F. König, ceije UMmBQHBH^IHBBHBv Ve];ka izbira bOŽlČstiH daiTlll: Igrače, galante- " rijsko blago, blago iz usnja gramofonl, s< ežnl Cevlji »TRETORN«, okrasje za božično drevo. — Ogete si izložbena okna in božitno razstavo v prvem nadstropju. — S Hdne cene ! Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupüarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOM tRG C* «aatni paSači pri ka8OdW«ru) Prihrankom rojakov v Ameriki, den?rju nedo- letnh, ki ga ulagajo sodišca ter nsložbam cerkvenega in obcin- skega denarja posveüa posebno pažnjo. türanünica daje poso- tila na zemijista pq najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vioge jamči poieg premoženja hraniirace Čct muctfft Tfilill z V5i^m premoženjcm du ÜElCJlU VCIJC in vso d^včno močio. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Za Zvezno tiskarno Milan Cetina. Oba v Gelju.