j* n» Starem trgu štev. 19. Telefon _ T- 860. Ijpruvnifilvo je na Marijinem trgu ===== Stev. 8. Telefon Stev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj rosamcifiiia Številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inaeratov i. dr. ae naj priloži xu odgovor dopisnica ali nnamfca. — Dopisi naj »e fraiiklrajo. — Kok vpisi se ne vraCnjo. 80 štev. V Ljubljani, nedelja 30. marca 1919, Današnja Številka obsega 6 strani. 11. leto. v©lja v Ljubljani: ®«lo leto Sol leta **trt lata *■ Biegec Velja po poštii **celo leto naprej K 60*— «Pol leta „ „ 30*— H Četrt let« „ ** «n mesec „ Na pismene naročbe brea poiiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročnik! naj pošiljajo naročnino 3pBF“ po nakuznlcl. “VIB Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm Širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust Boljševiško gibanje v Italiji. — Trst pred izbruhom revolucije. Ministrska kriza v Belgradu. — Ljubljanska porota. (Obdolženka Kat. Kern oproščena.) Naša severna meja z Nem. Avstrijo. E“*Poze našega mirovnega delegata dr. Iv. *8erja na m rovni konferenci v Parizu, - dne 18. februarja t. 1. Država Srbov, Hrvatov fn Slo-^ncev je na vsem ozemlju, kojega Poseduje v nekdanji Avstriji, mejaš z flfmškimi ali bolje rečeno ponemčenimi ozemlji. Kratek historični pregled germanizacije pri Slovencih. Slovenci, ki so se naselili v teh pokrajinah tekom 6 in 7. stoletja, niso prebivali samo v sedanji Kranjski, Koroški, Štajerski, Goriško-Gradiščan-ski in vzhodni Benečiji (Furlaniji), v tržaškem ozemlju in v severni Istri, ampak tudi v vzhodni Tirolski in v Lungau na Solnograškem, potem v •edanjih deželah Gorenje in Dolenje Avstrije do Donave, kakor tudi v za-padnem del« Panonije in Blatnega J6Z6r3« Tekom stoletnih bojev z Germani (Nemci, Lombardi, Bavarci in Franki) so izgubili Slovenci več kot polovico svoje prvotne narodne posesti. Okoli 1.800 so konečno Franki popolnoma podjarmili vse koroške in panonske Slovence in že tedaj je pričela v vseh slovenskih deželah intenzivna nemška kolonizacija. Fevdalna gosposka in cerkveni dostojanstveniki, Ki so „ferro et igno“ oznanjevali krščansko vero, so delili med svoje vojake in služabnike or pano ali zapuščeno imovino slovenskih kmetov. Do 17. stoletja je bil slovenski element porinjen skoro do jezikovne t/'e’ ?a. kateri je prebival v južni predli Si.jUŽni PribilŽ“° Po inicijativi cesarice Marije Terezije in še bolj po oni Jožefa II. je postala smotrena in metodična germanizacija v 18. stole tju državna maksima z očividnim namenom zgraditi skozi slovenske dežele nemško pot do Adrije. Tekom zadnjih 50 let je, vsaj po Statistiki, napravila germanizacija toliko, da kaže štetje na Štajerskem stagnacijo. Na Koroškem pa moramo kon-štatirati neprestano propadanje Slovencev toliko glede obsežnosti ozemlja, na kojem prebivajo, kolikor glede njihovega števila. L. 1890. je štela ta dežela 101 030 Slovencev, |. 1900 90.496, J. 1910 pa le 82 212. F To izvira odtod, ker so storile zlasti v tej deželi vse javne, t. j. državne, deželne, občinske, železniške in deloma tudi cerkvene oblasti vse mogoče, da zadušijo slovenski element. Šole na Koroškem so nemške razen treh, medtem, ko je bilo tam še 1. 1860 več kot 50 slovenskih šol. V Celovcu se je poučevala slovenščina v vseh šolah. Danes so v teh šolah celo izključili latinico. Slovenski otroci se uče tu samo gotskih-nemških črk, tako hočejo preprečiti čitanje slovenskih knjig. Slovenski jezik je skoro popolnoma izobčen iz uradov. Slovenski uradniki so bele vrane; slovenski odvetniki, ki so zahtevali, da se razpravlja pred sodišči v njihovem jeziku, ker so bile prizade e slovenske stranke, šobil: disc plinarno kaznovani. Vojska naj bi bila zadala zadnji udarec slovenskemu narodu na Koroškem. Ono malo število slovenskih inteligentov, posebno duhovnikov, ki smo jih imeli na Koroškem, je bilo obtoženih ali srbofilstva ali pansia- vizma in raditega obsojenih v zapor ali iztiranje. Med žrtvami je bil tudi edini slovenski poslanec na Koroškem M. Grafenauer, ki je bil obtožen na 5 let prisilnega dela. Nemci so hoteli pospešiti navidezno ali resnično germanizacijo teh pokrajin ne samo s silo, ampak tudi s potvarjanjem uradne Statistike. To se jim je posrečilo tem bolje, ker že sam izraz „občevalni jezik“ dovoljuje največjo zlorabo. Štetveni komisarji, skoro sami Nemci, so vpisali kot Nemce vse one, ki so bili kakorkoli odvisni, bodisi od javnih oblasti, bodisi od nemških gospodarjev, zlasti tudi vse one, ki niso izrecno in formelno izjavili, da so Slovenci. Tako so kot čisto nemške označili gotove vasi, v kateiih ni bilo po uradni šta-tiski 10 let poprej niti enega Nemca. Da navedemo samo en vzgled: po ljudskem štetju je bilo na Štajerskem: I. 1900 409.531 Slovencev in 902 343 Nemcev, I. 1910 409 684 Slovencev in 983.252 Nemcev. Slovensko ljudstvo se je torej tekom zadnjih 10 let pomnožilo samo za 163 duš, nemško ljudstvo pa za 80.909! In vendar le se je oficijelno ugotovilo, da število rojstev pri Slovencih dvakrat hitreje raste, kakor pri Nemcih. Med I. 1880. in 1890. n. pr. je bilo na Štajerskem med slovenskim ljudstvom, ki je štelo takrat 388.419 duš, 32 869 novorojencev; istočasno je bilo v isti deželi med nemškim ljudstvom, ki je štelo takrat 794 841 duš, v istem času samo 29.071 novorojencev. Med 1. 1890. in 1900. so imeli štajerski Slovenci (400 480 duš) 39 535 novorojencev, Nemci (847.923 duš) pa 39.407. unrsnt 58.^.^., ^Višnjeva repatica. j'h postavi doma^n. ‘zr°čil rože šoferju, naj mu ■ašim voditeljem in P^° vazo, ter krenil med Jacques je tnj, '^Pano hčerko po veselišču. tovariš se je klati , cdbrnel domu; njegov črni Podjetne oči no 'k r zdavnaj me(l ljudmi in lučal v čedalje radovedn • ženah,,> ki so ga obkrožale v, cuncjši jati. Mnogi SO nn 'V veselica predvsoJT Š^Ie zdab da Ie namenie’la *° leteli klobuki v zrak°i V V k°derkoli Je hodil’ besnern vh- ' V so frfotale rutice v urne- teh i2hn,K,u,JU cania> Le malokdo je spoznal v morda • naio?eno delovanje Smučiklasove garde, *lavi svni t '^a- n' vedela- da išče voditelj v grofovi je j|a . j as) n' Politični blesk. Odvetnikova pšenica drgetala Vse ie vP'lo za njegovimi kričači ter Kitalo od hlapčevske ~ Taka dejstva se morajo vpoštevati pri določitvi prihodnjih meji, ki mora sloneti na sledečih principih: Principi, po katerih naj se meje določjo. Predvsem se je treba ozirati na narodnost prebivalcev, ki tvorijo kompaktno maso. Mesta in trgi s svojim mešanim prebivalstvom ne prekinjajo zaključnega slovenskega ozemlja; kajti mešani ali nemški značaj teh ekonomskih ali administrativnih središč je umetni rezultat ponemčevalnega sistema po kojem so zavzemali vsa mesta v javnih uradih le Nemci. Z izpremembo tega sistema bodo tudi vsi ti izginili. Da se določi narodnost po tem, kar sem omenil tu zgoraj, se ne smemo ozirati samo na zadnje ljudsko štetje, treba je uvaževati tudi d uge podatke, zlasli starejše Statistike in popise jezikovnih mej, potem pojasnila, ki nam jih nudijo verodostojni pisatelji (Slovenec Kozler (1864); Nemci Petz (1844), Hain (1846), Czoernig (1861), Hermanitz (1850), Hauser; letnik Krške škofije za 1. 1910 itd. Naravno je torej, da zahtevamo tudi one pokrajine, katere so začeli pied komaj 50 ali 60 leti germanizirati, kot naše, ker bi pripoznanje nemškega značaja teh pokrajin pomenilo odobritev storjene škode in škandalozno poplačilo za krivično in nasilno raznarodovalno potitiko. Z ozirom na velikanske izgube, ki so jih Slovenci pretrpeli vsled neprestane germanizacije, je le čisto pravično, ako zahtevamo, da obsega naša meja zadnjo vas, kjer je še ohranjena tradicija slovenskega Čustva. (Konec prihodnjič) odpreti strasti. Opozicija se ni upala Košmelin.^etud' Ie n’ manjkalo: razen Fabine in tudi sori-r '• Sla sP'etkar|la vsak na svoj rovaš, so lčansko modo« Btresali jezike nad »naJ™vejšo me- •‘evoščhl11 VaV,C* razme^ 'n ljudi so prerokovali, da truscu tAa fekma okoli grofa ne bo počivala niti v Šniučiti. 8 avnostnih ur; in niso se motili. Ooadva, RjaHj. as In »oblin, ki mu je sijalo izmed vseh avcev še vedno Bolnce najtoplejše milosti, sta bila prišla s sebičnimi nameni. Odvetnik je gledal borbi brez strahu naproti, zaupaje premoči svojih bojnih sil; niti popolna zmaga se mu ni zdela izključena. Ubogi, neokretni Peter se je bil izgubil menda že v prvem hipu, ker ga ni bilo na izpregled; in naj bi obveljal v zmešnjavi, ki še pride! Po kratkem izprehodu med odri in paviljoni je Smučiklas diskretno prepustil žrtev Egonu ter od-mignil družbi, češ, tudi grof se hoče zabavati, ako pride na veselico. In Egon je splaval z razmahom v svoj element. Z monokljem, katerega zadnje čase ni več odložil, oblečen do pičice po grofovem kroju in nosljaje še bolj od njega samega, je vodil svojega varovanca od zanimivosti do zanimivosti, predstavljal mu ljudi ter se norčeval za hrbtom iz »te golazni«, kakor bi bil tudi on že višji od njih. Meneč, da ustreže njegovi tajni želji, ga je seznanjal zlasti z damami, klical zdaj to, zdaj ono in jih opisoval tovarišu z vidika lehkomiselmh interesov. Zgodilo se je, da mu je kar odkrito gladil pot; nemara je upal s tem odvrniti njegove misli od Dore? In grof ga ni zavračal; zdelo se je, kakor bi sprejemal njegovo petolizništvo kot vdanost intimnega prijatelja ter ga še nalašč izpodbujal; Egon je bil prepričan, da se zabava izvrstno. Značaj naš h veselic je vse prej ko revolucionaren; naš človek je vesel, da živi, in kadar je njemu dobro, bi se pobratil magari z vragom. Današnja zabava je prekašala v lojalnosti vse, kar pomni zgodovina. Prireditelji so bili že naprej izdali parolo zoper »sleherno pretiranost«; godba je ob grofovem pojavljenju takoj prekinila »Hej Slovane« ter urezala cesarsko, ki so poslušali vsi stoje in z odkritimi glavami; ko so nato zaorili bučeči »živioI« iz Smučiklasovih vrst, je spreletel grofovo lice skrivnostno hvaležen smehljaj. Ne, ni jim mogel očitati, da bi se premalo ozirali nanj 1 Spored se je komaj začenjal. Z govorniškega odra je donel mogočni Smučikiasov glas, preigravaje vse lestvice bolečine in srda nad »koroško in štajersko obmejno rajo« ter sviraje v isti sapi spoštovanje do nemške kulture in neomajno zvestobo »njegovemu veličanstvu«. Ko je opravil naš prvo-boritelj, sta povzela klarinet in bonbardon, nato Skalon in za njim Fabina, da sliši narod vse svoje apostole. Grof se je hlinil, kakor bi stregel na vsako besedo. »Pustiva ta popularni dolgčas,« ga je odrešil spremljevalec. »Dajmo ljudem, kar je človeškega, in živini, kar je kravjega; so pač bitja, ki morajo jesti seno.« »In kje — oprostite — so najine jasli?« je vprašalo njegovo visokorodje napol dvoumno, napol z grofovskim idiotstvom. Egon je preslišal nevarne besede ter rinil dalje, k šampanjskemu paviljonu, kamor je bila gospa l ončka nastavila Nino, prepričana, da grof ne bo pil demokratskih vin. --------- (Dalje.) Dr. Fran Ogrin- Gospodarska osamosvojitev. Temelj duševnemu napredku, vse-obči kulturi in samostojnemu državnemu življenju je dobro urejeno narodno gospodarstvo. Njega prospe-vanje pa je zopet odvisno od umskih potenc, tako da sta materijalni in duševni razvoj kakega naroda v neraz-družni medsebojno si spopolnjujoči zvez''. Iz tega skupnega, neusahljivega delovanja, kojega geslo je vedno „na-prej, navzgor", črpa narod svojo notranjo in zunanjo moč in veljavo. Predpogoj vsemu razvoju pa je politična in gospodarska neodvisnost vsakega naroda, sicer ostane telesni in duševni tlačan tujcem. Da se otrese jerobstva in j suženjstva, je naš jugoslovanski rod. ) posebno Slovenci sanjal stoletja o j osvoboditvi izpod tujega jarma. Toda sedaj, ko srno si izbojevali j politično samostojnost, moramo gle- ! dati, da postanemo in ostanemo tudi i sami gospodarji v domači hiši, sicer , ne bomo nikdar deležni vseh sadov j politične svobode. Naša gospodarska osamosvojitev bo obsegala prilično tole polje: 1. Ureditev valute, 2. ustanovitev lastne industrije, 3. ustanovitev prekomorske trgovine, *■— ----------——............—— i “ 4. pospeševanje zemljedelstva (poljedelstva in živinoreje), 5. regulacijo izvoza in uvoza. 1. Ureditev valute. Valuta je beseda, ki si je danes osvojila mišljenje in skrb posameznikov in celih narodov in napisali so se o njej članki in knjižice. O tem torej ni kaj posebnega novega povedati, če tudi zavzema valuta cel kompleks vprašanj: kako bo z našimi kronskimi bankovci, z obligacijami vojnega posojila (avstrijskega in ogrskega), s predvojnimi avstro-ogrskimi državnimi dolgovi itd. Vsega uvaženja vredni so v tem oziru sklepi enkete, ki jo je pred kratkim sklicala ljubljanska trgovska in obrtna zbornica. Po teh naj se naš papirnati kronski denar čim preje zamenja s papirnatim dinarjem in sicer v razmerju 1:1. Dalje naj se pri tem pridrži polovica avstro-ogrskih bankovcev kot državno posojilo. Na ta način bi mi takoj zmanjšali množino v kraljev-«tvu Srbov, Hrvatov in Slovencev v prometu se nahajajočih bankovcev za polovico, tako da bi nam ostala le še kaka poldruga milijarda. S tem — delna ali celotna zasega vojnih dobičkov naj sledi — bi na mah pripomogli, da se naše notranje razmere: draginjske, prehranjevalne in splošno - socijalne zboljšajo in konsolidirajo. Z rešitvijo valutnega vprašanja na lastnem državnem ozemlju pa še ne bi bila podana njegova rešitev v mednarodnem prometu. Naš dinar ali kakor se bo že imenoval novi papirnati denar bo zadobil in obdržal tem zadovoljivejši kurz na svetovnem trgu, čim več bodemo imeli zlate rezerve iii tujih vrednostnih papirjev, s katerimi bo krita emisija bankovcev, čim ugodnejša bo naša splošna plačilna in trgovska bilanca (terjatve in dolgovi napram inozemstvu, izvoz in uvoz) in čim večje bo naše državno (državna posestva) in narodno premoženje sploh. Vidimo tedaj, da nam je priti čim preje do zlata in tujih plačilnih sredstev, kar nam bo možno v prvi vrsti s posojili. Pri tem bi bila tudi takoj uvesti najobširnejša akcija da darujejo vsi Jugoslovani primerni del svoje zlatnine in srebrnine na oltar domovine. S tem bi mi pokazali, da smo vredni domoljubnih Francozov in Francozinj, ki so darovali leta 1871, takrat premagani, osebni nakit, da plačajo Prusu milijardno vojno odškodnino. Sicer pa so pokazale tudi že jugoslovanske, zagrebške žene svojo požrtvovalnost, ko so v prvih dneh prevrata odložile v saborski zbornici svoj zlati in srebrni lišp. Ljubljanske žene so 29. oktob. lani pri narodni manifestaciji darovale na ini-cijativo gospe dr. Tavčarjeve pri Prešernovem spomeniku mnogo zlata in srebra. Torej na dan z nadaljevanjem! Pozabiti tudi ne smemo onih zlatili milijonov, ki so se zbrali (baje) že lansko leto za nas v Ameriki Dodelimo jih v fundacijo bankam, ki nam jih bo ustanoviti v Ameriki. 2. Ustanovitev lastne industrije. Dočim bomo s pametno agrarno reformo lahko izvedli brez velikih težav nacijonaiizacijo in socijaiizacijo zemlje, bo to pri industriji veliko težje. Manjka nam — ne toliko potrebnega kapitala, ki bi se lahko dobil potom združevanja v akcijskih družbah in zadrugah doma oz. s posej li v tujini — kakor tehnično izvežbanega osobja, zlasti inžinirjev in uradnikov, pa tudi delavcev in one podjetnosti, ki se ne straši tudi eventualnih velikih izgub. Dalje ne smemo pozabiti, da nam bo veliko industrijskih obratov šele na novo zgraditi, ker v tem oziru je tvorila do zdaj šele cela Avstrija oz. Av-stro-Ogrska celoto. Ni tedaj dovolj, da prevzamemo svojo last one tvor-nice, ki so bile, dasi na jugoslovanskem ozemlju, do zdaj domena nemškega, madžarskega in židovskega kapitala, ker se že polagoma godi (zvo-narna Samassa in železarsko podjetje Tfinnies v Ljubljani), ampak zgraditi nam je tudi popolnoma nove, pri nas Še ne zastopane industrijske obrate. Vse potrebne surovine, kolikor jih nimamo sami, nam bo dobavila severna in južna Amerika in druge dežele. Za oživotvorenje lastne industrije pa je predvsem treba enotnega načrta j za celo Jugoslavijo, ki bi ga naj izde- j lale jugoslovanske trgovske zbornice, j skupno z industrijci (zveza slovenskih | industrijcev) in prvimi našimi bankami, i Le od smotrenoga, enotnega dela j smemo pričakovati trajne, dobre uspehe. ; Pri industrializaciji naše zemlje j se nam bo naravno posluževati tudi f tujega kapitala. Pri izbiri in uporabi j tega moramo biti posebno oprezni in ! previdni, da ne postane naša Jugo- \ slavija gospodarska kolonija tujih na- I rodov in njih kapitala. Mi ne moremo j trpeti, da bi se nas še naprej izrab- j ljevalo, mi rabimo tuji kapital le kot pripomoček pri naših podjetih, pri čemur mu je vnaprej zagotovljen več kot meščanski dobiček. Prav piše Fr. Zelenik v .Jugoslaviji* z dne 13. marca t. 1. v članku češki kapital in Slovenci: j ,.Dolžnost in skrb naše vlade pa bo ; morala biti, da bo skrbela za gospo- j darsko osamosvojenje in neodvisnost j od tujega kapitala, pa naj bo češki, nemški ali francoski ali še kak drug“\ Jugoslavija se bo poslužila pred vsem kapitala onega naroda, ki je tudi v težkih dneh pariške mirovne konference ni in ne bo zapustil, t. j. Amerikancev, na katere se naj sploh nasloni pri zgraditvi svoje gospodarske bodočnosti. Seveda bo tudi oni tuji kapital pri nas še zastopan, ki je že zdaj investiran v naših podjetjih (francoski v južni železnici in v akcijah trboveljske preinogokopne družbe. Pri snavijanju lastne industrije bo tudi najprimernejši čas, da izvedemo vsaj delno (glej dotični članek dr. A. Go-sar-ja v Slovencu dne 6. marca 1919 in dalje) socijaiizacijo kapitala. Smoter naše industrije: Pred vsem nam je gledati, da zadostimo sčasoma vsem mnogobrojnim domačim potrebam (sever zalagaj južne : pokrajine z industrijskimi, te pa se-: verne s poljedelskimi izdelki). Na ta I način ne bomo trošili denarja za tuje uvažane produkte. Tu pride v poštev mej drugim tudi dvig n j en j e sladkorne produkcije, tako da bi pridelali sčasoma sami dovolj sladkorja zase. (Ustanovil se je prav zdaj v Beogradu kartel sladkornih tvornic.) Drugi cilj naše industrije pa mora biti izvoz, da vzdržimo v ravnotežju svoje trgovsko in plačilno bilanco. S svojimi izvoznimi izdelki bomo skušali kriti stroške za uvažanje surovin in gotovih produktov, ki jih ne bomo doma pridelali. Kaj bomo lahko izvažali, o tem se je že mnogo pisalo (primerjaj tudi dr. Brezigarjevo knjigo o načrtu narodnega gospodarstva). V poštev pridejo pred vsem les in lesni izdelki. V tem oziru sta napisala v »Slovenskem Narodu pred kratkim (5. marca 1919 in v številki 61) poučna članka Alojzij Lavrenčič in Josip Mihelčič. Vodilna misel njiju člankov je, da izvažajmo le razen in v pohištvo, zaboje papirne izdelke itd. podelan les. V tem oziru pričakujemo tudi velikoodravnokarustanovljene družbe „Sava“, ki naj vodi smo-treno industrijo in izvoz lesa. Isto bi bilo nasvetovati glede živinoreje prešičereje. Tu nam bo izvažati meso, mast, in črevljarske izdelke (ustrojene kože same pa le izjemoma). Na ta način bo ostal zaslužek pode-lovanja doma in našim ljudem ne bo treba hoditi v Ameriko ali celo na Westfaisko. Izvozni predmet bo tudi sadje in njegovi izdelki, zlasti posušene slive marmelada in slivovka iz Bosne in Srbije. V malem obsegu bomo izvažali lahko tudi železne, svinčene, cinkove in druge predmete kakor živo srebro in med. Ako dvignemo svoje poljedelstvo v Banatu in Slavoniji na racijonelno višino, bo nam mogoče tudi moko, zelje in drugo izvažati. Da nam bo možno zadostiti vsem potrebam po premogu v industriji za obrat železnic in kurjavo, se bo morala njegova produkcija povišati za večkratno sedanjo in še ne bomo mogli do cela pogrešati uvoza finejšega premoga (črnega, ostrav-skega). 3. Prekomorska trgovina. Ako naj postane naša trgovska bilanca v resnici aktivna, nam bo zgraditi lastno trgovsko brodovje, ki bo oskrbovalo nele naš izvoz in uvoz, ampak po možnosti tudi tujo prekomorsko trgovino. Tone pomeni samo prehranitev milijonov in milijonov za naše narodno gospodarstvo ampak tudi zagotovitev tržišč našim izvoznim izdelkom in pridobitev surovin za našo industrijo iz p r v e ga vira. Za udejstvitev domačega rečnega in pomorskega brodovja pa nam je potreba: a) kapitala, b) ladjedelnic in c) pomorskih luk. Kapital se bo dal dobiti na že opisani način, luke, kakor Trst, Reka (za Srbe pride Solun v poštev) in druge nam gredo po božji in človeški postavi — samoodločba narodov — z grajenjem ladjedelnic pa nam bo čimpreje pričeti, ker se nam prisodi od bivše avstrijske trgovske mornarice najbrže le malo. V tem oziru bi moral prijeti krepko za delo jugoslovanski Lloyd, zadobiti pa moramo tudi besede in vpliva pri bivšem avstrijskem Lloyd-u in Austro-Americani, kateri družbi sta skoraj že popolnoma v italijanskih rokah. Na ta način bomo varovali svojo pozicijo do konečne odločitve ob Adriji tudi v tem slučaju, da nam ugrabijo Italijani Trst in del Primorja. 4. Pospeševanje poljedelstva in živinoreje. S tem, da bomo posvečali vso pažnjo naši mladi industriji, pa ne smemo pozabiti na poljedeljstvo in živinorejo. Z racijo-nelnim obdelovanjem zemlje, in umnim spravljanjem poljskih pridelkov, s skupnimi vaškimi pašniki, z izbiro pravih pasem, s povzdigo ovčjereje, z ustanovitvijo gospodarskih zadrug (glej prej imenovano knjigo dr. Brezigarja) moramo spraviti poljedelstvo in živinorejo na tako višino, da bodemo zlasti v zadnji panogi producirali veliko nad lastno potrebo. 5. Regulacija izvoza in u-v o z a. Kakor moramo spraviti sčasoma v sklad svoje notranje izdatke in dohodke, tako nam bo tudi skrbeti za to, da bomo polagoma več blaga izvažali ko uvažali. To bomo dosegli na dvojen način: a) s forsiranjem domače produkcije v vseh mogočih panogah in z organizacijo izvoza vseh produktov, ki jih ne rabimo sami, b) s ščitenjem lastnih izdelkov po visokih uvoznih carinah in morebitnih uvoznih prepovedih. Varujmo tedaj svoje poljske in živinorejske pridelke ter naše vino in zabranimo ali ovirajmo uvoz nepotrebnega južnega sadja in luksu-rijoznega blaga sploh. Hitro delo na tem polju je nujno, zlasti od kraja. Posnemajmo Čehe, ki imajo že svojo uvozno in izvozno komisijo in olajšajmo pošteno delo Francozom, ki so baje prav te dni ustanovili na Reki poseben urad za uvoz svojih pro- duktov v Jugoslavijo in izvoz iz nje. Prvi korak je že storjen z ustanovitvijo importne in eksportne družbe Impex v Ljubljani. Ker hoče postati in ostati naS rod na svoji zemlji svoj gospod, odklanja Jugoslavija tudi a priori vsako usiljeno podonavsko gospodarsko konfederacijo ali tudi samo internacijo-nalizacijo svojih železnic (južne ali proge Bratislava —■ Reka). Ravno-tako rabimo za naše gospodarsko in politično življenj« in za dones k splošni človeški kulturi svoja pristanišč* ob Adriji v izključno last« dočim bi nam bila proglasitev Trsta ali celo Reke kot prostih luk v neizrečeno škodo in pogubo. - — Pod italijanskim jarmom. Brezvestna propaganda. pi Pred kratkim so italijansk* oficirji pri razdeljevanju hrane prisilili vaške otroke pri Trnju pri Sv. Petru, da so pokleknili in z dvignjenimi rokami prosili kruha* Nato so lih fotografirali in slike poslali v itali-janske ilustrirane časopise, ki naj razširja in spričuje plemenito delovanje Italijanov v »odrešenem" ozemlju. Nečloveška obsodba. pi Pred par dnevi so v Trstu obsodili 24-letno Ivanko Ambroževo iz Slavine na 32 mesečni zapor, ker so našli pri njej en izvod »Slovenca** in pismo, ki ga je prinesla iz Ljubljane. Odposlali so jo v proslulo ječo v Benetkah. Romunska šola v Istri. pi V Šušnjevici v istrski Čičariji so odprli Italijani romunsko šolo-»Goriški Slovenec" pripominja k tej vesti, da je ustanovitev te šole čin pravičnosti in upamo, da bode nova vlada nadaljevala po tej p°t* v šolskem in drugih vprašanjih. Vjs* politična lumparija Italijanov se je razgalila v tem dejstvu, če pomislimo, da je v Trstu 10 000 slovenskih otrok brez vsake šole in da v Istri z vso brutalnostjo hočejo poitaljančiti vse hrvatske in slovenske šole, na drug* strani pa otvarjajo šole »Romunom**« t. j. istrskim Čičem, katerih narodnost sploh še ni dognana in ki govore šudno mešanico vseh mogočih jezikov. Ples izdajalcev z nasilniki. pi »Goriški Slovenec" poroča: Te dni je bil v Narodnem domu V Buzetu ples, h kateremu so bile povabljene vse civilne in vojaške oblasti-Med zabavo je vladala med italijanskimi in slovanskimi meščani največja prisrčnost. Plesa se je udeležil poveljnik tamošnje garnizije, civilni komisar In najuglednejši meščani. Proti našim železničarjem. pi Vsem slovenskim železničarjem v Podbrdu so izročili Italijani odpustnice ter jih kratkim potom spodili j* stanovanj. Plačo so jim ustavili že meseca februarja. Laški teror v Baški dolini postaja vedno neznosnejši irt naših ljudi se že polašča obup, ako bi v kratkem ne prišla pomoč. Preganjanja se nadaljujejo. pi Pulj, 29. marca. (P. P.) Zadnje dni so pričeli Italijani z internacijam* vseh znanih osebnosti v Istri. Pred dvema tednoma so bili aretirani i*j odvedeni v Italijo odvetnik in bi^f* dež. odbornik dr. Ivan Zuccon, W don Luka Kirac, župnik v Medulin11 pri Pulju. Dne 25. marca je bil preko Trsta odveden v Italijo lastnik tiskarne in izdajatelj „Hrvatskega lista" Josip Krmpotič. Drja. Ivo Zuccona so are' tirali pri obedu in mu niso dovolil** da bi vzel s seboj obleko in denar- Naročite takoj: brošuro dr-B0*. gumil Vošnjak: Poglavje °.s:aZ slovenski demokraciji. RazŠirjOlf* jo med ljudstvo. Narod naš kaze hrani, spoznajmo jih, za' vedajmo se svojih pravic! 4 Jugoslovansko - italijanski spor. Italijani vidijo povsod strahove. ji I.DU. Bern, 28. marca. (DKU.) »Corriere delia Sera“ trdi, da deluje proti italijanskim zahtevam po Reki tudi velika f nančna skupina, ki je vdeiežena pri angleški Cunard progi. S tem da podpira Cunard proga jugoslovanska stremljenja, si hoče zasigu-rati različne privilegije, ki se sredo-tocijo v monopolu trgovine z Reko. Pobožne italijanske želje. 'ntm J"DU. A m s t e r d a m, 28. marca. V^U.) Kakor poroča »Manchester Guardian", so izjavili Italijani, da bi zagotovili Jugoslovanom svobodno uporabo reške luke. Za Jugoslovane Pa sc bo zgradila nova luka pri Gružu “h Bakru. Mirovna konferenca. Nezadovoljnost z mirovno konferenco v Franciji. tDkmPU- Ko da n j, 28. marca, semt/? Po Poročilih, ki so dospela ra*1.* Se v Franciji vedno bolj širi pn| Jfnje zaradi pogrešene politike tentnih državnikov. Vsi krogi se ne-P°vo|jno izražajo o konferenci, ki trati toliko časa in ki je zamudila pri-"ko> da sklene mir, ki bi obvaroval . Svet pred najtežjimi udarci. Politični pregled, p Javiio zborovanje JDS. Zagreb, 29. marca. (Izv. por.) Jutri, v nedeljo ob 3. pop. sc vrši v Sisku veliko zborovanje jugoslovanske demokratske stranke, katarega se udeleže minister za notranje stvari Svetozar Pribi čevič, VeČes.av Wilder, Juraj Demetrovič in mnogo drugih odličnih članov jugoslovanske demokratske stranke iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. P Jugoslovani beže iz Ogrske. • r>fej’ marca. (Izv. por.) Sem je iz Budimpešte prispelo 196 Jugoslovanov, ki so pobegnili vsled novejšega političnega prevrata na Mažarskem. Med begunci se nahaja tudi bivši hrvatski ban dr. Ivan baron Skerlecz in tudi grof Pejačevicli. p Starčevičanci in ministrska kriza. Kakor smo že javili, zahtevajo starčevičanci najmanj dva mesta v vladi. Poleg ministrstva za poljedeljstvo, katero je imel doslej dr. Petričič, zahtevajo ustvaritev novega ministrstva, za katero se poteguje dr. Dri n ko v ič. Skoro izključeno je, da bi postal dr. Drinkovič minister, ker vlada proti njemu, zlasti v krogih nekdanje hrvat-sko-srbske koalicije, velika antipatija, er I® ^>1 dr. Drinkovič svoječasno m član koalicije in ga smatrajo zato miniti1«^3' .Verietno je, da postane «»nister dr. A. Pavelič. proti Francozom. ker so ti -80 °č'lah Francozom, JugoslovaninaS?81*™ razmer|U z njuni. RmiSki ln se celo bratijo ž °?govarja na ta^?‘t’,"I^mpsa“ Qallkr m mogoče prepovedati ,n pravi’ da h-kom in častnikom trancuskim vo-Jugoslovani ki ? prijateljski stik z Pa tudi radi tn m’ simpatizirajo Jugoslovani riaha--^3 ne’ ker se med .n!kl Francije 0d nJ° tudi Srbi’ zavez" 1(1 imajo nrauir. p™ega začetka vojne, Stuj e j o, J da lih Francozi spo- fronti je videla ^ armada na solunski v'Soko ceniti n -. v, . pn delu ,n ve va!nost hrabrost in požrtvo- »»Dežela Lr? T r Jugoslavije. kot ie oJ?njS?a “ima leHšeSa kraja, tako ie ° ca ta ~ podoba raja'1 — naš RL P.eVal pesnik-vehkan Prešeren konali«^ '• raamo Pa^ v Jugoslaviji več sedai m m ,etovišč- Zat0 pa ie ravno našenn |na p°treba- da povzdignemo •hestn ^ P^e letovišče zares na prvo krat kni"1 Se stor‘ zanl vendar en-prvo iLP°*Se,baega ~ odločilnega. Naj-j® treba že za letošnjo sezijo preskrbeti zadostno aprovizacijo, da ne bodo letoviščarji stradali na Bledu. Drugič je treba pospraviti od germanskih in madžarskih tolp razdejani zdraviliški dom, nasade in steze v parku, pred jezerom itd. Tretjič je treba nujno vpostaviti za letos vsaj avtomobilno redno zvezo s kolodvori v Lescah in na Biedu, in naj bi vozili avtomobili redno od vsakih vlakov oziroma k vlakom na oba kolodvora. Da bodo avtomobili vedno polni, govori dejstvo, da vidiš na cesti proti kolodvoru skozi celo leto potnike, bodisi peš, bodisi vozeč se s fijakarji, ki bi se pač rajši vozili z avtomobili, kar je mnogo cenejše in udobnejše. Premo-triti je treba slednjič že sedaj ln ravno sedaj nujno vprašanje, bi li ne kazalo, graditi električno železnico med Le-scem in Bledom do kolodvorov, saj je vendar vodna moč v Zavišnici v izobilju na razpolago, cesta ugodna, dovolj široka, prometa bi bilo skozi celo leto dovolj, kako rentablo podjetje bi to bilo! Gotovo je, da bi pri današnjem stanju preobilice denarja to takoj radi razni denarni zavodi in tudi privatni interesentje financirati, kar bi se gotovo dobro obrestovalo’ — saj se pač take električne pioge drugod n. pr. na Gornje Avstrijskem izborno rentirajo. Torej merodajni krogi na dan, poplačal se bo vaš trud tisočero, B;ed se bo povzdignil na svetovno jugoslovansko moderno letovišče, kamor bodo radi udobnih prometnih zvez zahajali petični tujci in pa domačini. Pa tudi za domače Blejce bi bila električna železnica v vsakem oziru pravi, veliki blagor. Torej prosimo ! d iz Litije. Zamorec se pere v poslanem v „Narodu“ z dne 18. marca 1919. S čvekanjem o vseh mogočih rečeh skuša odvrniti javnost od stvari same. Med vrsticami pa vendar krepko pove, da je in ostane tujec. Sedaj manjka le še priznanje, da je in ostane Nemec, torej smo pri cilju. Seveda um bode šla ta beseda težko z jezika, vendar lahko računa na našo pomoč, saj smo v tem oziru usmiljenega srca. Kdo se ne spominja ptujskih dogodkov in njih žalostnih spominov, ki so našli tudi v Litiji svoj krepki odmev. Tedaj je fičala tudi ona zloglasna tabla »Filiale Lebinger & Bergmann" v Savo, ki jo je odnesla bogve kam. Še med vojsko in koliko časa preje se je trudil Lebinger, da bi dobil „krlvce“ svoje pravične sodnike, da bi jih izročil krvniku l.angu. Toda zaman, molčali smo kot grob v njegovo največjo jezo. Kak odkrit prijatelj, da ne rečemo hinavec, Slovencev so Lebnigerjev gospod, to nam dokazuje vzgoja njegovih otrok, tudi Hinka ml. Vsi so bili v ptujskem „Studentenheimu“ punčke pa v ptujski dekliški šoli, torej imajo vsi pristno Orniggovo vzgojo, kar se hajlanja in zabavljanja na Slovence tiče. Le povejmo si odkrito! Spada tak človek v Litijo, narodnozavedno Litijo? Kdor bi utegnil še dvomiti, kakega kova je Lebinger, temu povemo še sledeče. Pravm zastopnik Lebingerjev ie bil skozi vsa leta največji ljubljanski nem-čurski advokat. Hinko Lebinger mlajši se maščuje nad narodnimi gostilničarji litijskimi in agituje v poslanem za Švaba Elsnerja. Da bo umolknil, mu povemo tole: Če bi narodni gostilničarji imeli okrajno aprovizacijo tako narazpolago, kot sta jo imela Lebinger in Elsner potem bi nikomur ne odpovedali hrane, tako pa se je žal moralo zgoditi. In »Narodov" dopisnika še zagovarja v poslanem, češ slovenski uradniki morajo k Nemcem na hrano, ker so tam bolje posTcženi. Zakaj, tega pa ne pove. Čudna logika ta, da bi za to ker je bivši avstrijski vladni sistem krivično delil aprovizacijo nemškim gostilničarjem v korist, slovenskim pa v škodo, morali biti sedaj hvaležni nemškim gostilničarjem, ker so delali kšefte, slovenski pa niso mogli postreči svojim gostom. Ali naj jih zato, ker so si z vladno pomočjo polnili žepe nemški gostilničarji in trgovci, še nadaije red mol! Seveda pa ostane še vedno odprto vprašanje, zakaj se Hinko Lebinger tam praska, kjer ga ne srbi. Naši ljudje bodo toliko časa kupovali pri »tujcih Švabih" dokler se ne poduče, da pljujejo v lastno skledo, kar pa ne bode niti tako dolgo trpelo, da pridejo Švabi zopet do sape. d Cerknica. V naši hranilnici in posojilnici je še vedno slika trinoga Franca Jožefa, ki se na steni bolj šopiri kot pa glavni oltar v cerkvi. Zahtevamo, da ta sramota takoj izgine iz našega kraja. d Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naša železniška postaja se je piekrstila Vse je slovensko na njej, le en uradnik je še tu ki ne razume našega jezika. Pred kratkim je zahteval rtekdo vozni listek II. razreda v Središče. Uradnik je odgovoril, da ne zna, kje je Središče. Takih uradnikov pač ne potrebujemo v naši svobodni državi. d St. Jur ob j. žel. V našem trgu imamo štiri trafike. Bilo bi pač umestno, da bi se tri od teh razpisale v prid invalidov ali sploh ubožnih rodbin. En trafikant, že milijonar, drugi si je v vojnem času toliko pripomogel, da ga lahko prištevamo k bogatašem in ena gospa, bivša trgovka, ti trije bi pač ne pogrešali trafike. Pač pa bi se morala pustiti trafika gostilničarju, ki je bil ves čas vojne na fronti ter vsled tega mnogo izgubil pri svojem gospodarstvu. Sicer bi pa za trg St. Jur zadostovale tri trafike. d Iz Kranja. Gosp. Kokalj, naš dolgoletni postajenačelnik, nas v kratkem zapusti. Premeščen je na kolodvor v Celju. Upajmo, da bodo Celjani ž njun bolj zadovoljni 1 d Dijaška kuhinja v Celju je po dolgem medvojnem odmoru 20. marca na novo oživela. Društvo, ki mu načeluje g. prof. Jos. Kožuh, si je uredilo v suterenu novega gimnazijskega poslopja primerne prostore, kjer se ob požrtvovalnosti ge. prof. Klešnikove kot gospodinje v lastni režiji prireja in nudi tečno kosilo tri-desetorici potrebnih dijakov brezplačno. Naj bo ta tako važna institucija vsem, ki jim je mladina bodočnost našega naroda, na srcu, posebno pa še kmetovalcem celjske okolice in okrožja, toplo priporočena. Koroški Nemci pričeli z ofenzivo. Napadi na Velikovec in Dravograd odbiti. LDU V zadnjih dneh se je začelo živahno gibanje nemšk h čet in oboroženih tolp. V odseku Dravograd so Nemci 28. marca ob pol 4. uri pop. streljali na našo posadko na raznih točkah iz pušk in topov. V vzhodnem odseku Velikovca je streljalo 29. marca nemško topništvo ob 3 45 min. zjutraj iz lahkih in srednj h topov in sodelovalo pri lokalnih napadih, ki so se vršili na naše predstraže v Dobrovi. Hrenovicah in Lušniku od 5 45 do 7-15 min zjutraj. Napadi so bili odbiti. Naše topništvo je odgovarjalo. Sovražno topništvo je streljalo na most čez Dravo in na most severno od Velikovca. Od 4. ure pop. naprej so Nemci obstreljevali z 15 cm havbicami Velikovec. Glavarstvo lu meščanska šola sta zadeta. Do napadov pehote ni prišlo. Šest vojakov in nekaj civilnih oseb je ranjenih. Nemci obstreljujejo Velikovec. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 29 marca iz' uradnega vira: Danes dopoldne so Nemci začeli Velikovec obstreljevati z granatami. Granate so padale na vrt okrajnega glavarstva. Razbita so vsa stekla gla-varstvenih oken. Zaradi smrtne nevarnosti je glavarstveno uradništvo delo ustavilo. še nismo sprejeli. Plača se pa lahko naročnina tudi osebno pri našem upravništvu v Ljubljani in pri naših podružnicah v Mariboru (Koroška ul. 21), v Ptuju (glavni trg, poleg Senčarjeve trgovine), v Celju (Nova ulica 14) in v Novem mestu. Tudi naročniki z dežele lahko osebno plačajo naročnino pri naših podružnicah, ko pridejo po opravkih v mesto. — Obnovite naročnino takoj in razširjajte neodvisen radikalen dnevnik Jugoslavijo“. Prošnja. P. n. naročnike, katerim poteče 1. aprila naročnina, uljudno in nujno prosimo, da jo obnovijo takoj. Naročnino vpošljite po poštnih nakaznicah, ker žal položnic Kako podpira slovenska deželna vlada SHS. slovenske tiskarne. Da so bile pod avstrijsko vlado slovenske tiskarne pastorke, ki so se borile z neštetimi zaprekami, medtem ko so bile nemške deležne vse ljube nežne pozornosti in ugodnosti nemške vlade, je znana stvar. Slovenske tiskarne so bile v prejšnji dobi avstro-nemškega suženjstva našega naroda pijonirji naše narodne kulture, našega narodnega napredka in najuspešnejše orodje v boju za naš obstanek. Ko bi ne bili imeli Slovenci svojih tiskarn, bi bili že zdavnaj propadli in danes bi bil nemški most do Adrije dograjen. Vsa boljša in večja dela je prejšnja avstrijska nemška vlada oddajala nemškim tiskarnam, slovenskim pa je dajala zaslužiti tupatam kako drobtinico. Upali smo, da se bo to v svobodni Jugoslaviji korenito spremenilo, a motili smo se. Mnogo tiskovin daje slovenska deželna vlada tiskati v — nemški Avstriji, tako da je društvo lastnikov tiskarn bdo prisiljeno skleniti na svojem sestanku v Ljubljani dne 27. t. m., da protestira proti temu in da zahteva upeljavo colnine na uvoz tiskovin. Izgovor, da so slovenske tiskarne preobložene z delom ne drži, ker Če bi vlada oz. razni uradi plačevali, kakor je sedanjim razmeram primerno, bi slovenske tiskarne z čezurnim delom lahko mnogo več proizvajale, kakor zmorejo sedaj, ko se jim vsled naravnost umazane konkurence nemških tiskarn, ne izplača delati čez čas. Prikrajšani so pri tem ne le lastniki tiskarn temveč tudi in sicer celo najbolj tiskarsko osobje, ki bi lahko s čezurnim delom zaslužilo si tako potreben priboljšek k svoji pičli tedenski plači. Kako malenkostno pa se postopa, kaže slučaj oddaje tiskovin tobačne tovarne nemški tiskarni v Ljubljani, ker je bila ta pri ogromni nakladi le za 37 vinarjev ceneja kot pa neka druga velika istotako zmožna slovenska tiskarna. Za borih 37 vinarjev se odda ogromno naročilo Nerncu, slovenske tiskarne so pa dobre le za n zke naklade in za — zelo nujna dela. Navedemo pa lahko še več primerov. Deželna vlada je ustanovila v Ljubljani — začasno državno »tiskarno* ter hoče menda posnemati bivšo Avstrijo, ki si je z ogromnimi tisočaki davkoplačevalcev postavila velko moderno državno tiskarno na Dunaju. Iz te tiskarne je res dobivala država tiskovine po ceni, a deficit tiskarne, ki je bil vsako leto ogromen, so morali kriti davkoplačevalci. — S tem da je nova »državna tiskarna" v liceju pobrala drugim tiskarnam osobje, je te v produkciji oslabila in se, absolutno vzeto, ne bo napravilo več tiskovin, kakor se jih je prej. Vodstvo te tiskarne je poverjeno nestrokovnjakom in če se misli ustvariti sine-kure za gotove osebe, ne bo ostalo to brez odpora. Če hočejo profesorji postati vodje »državne tiskarne", bodo tiskarnarji kompetirali za ravnateljska mesta gimnazij, realk itd. Gospodje le ne šušmarstva! Podpirajte pošteno slovensko tiskarsko obrt, da se more razviti, kakor se je razvilo nemško tiskarstvo v nekdanji Avstriji. Dobro razvito tiskarstvo je Slovencem v svobodni Jugoslaviji ravno tako potrebno, kakor nam je bilo prej, če ne še bolj, kajti naše naloge, bodo odslej večje in s tem tudi večje zahteve na slovensko tiskarstvo. v^stL dn Proti draginji prirede danes popolne ob 3. uri delavske žene protestni shod v Mestnem domu v Ljubljani. — d'i Dr. Karl Triller je odložil svoj mandat v Nar. predstavništvu — zaradi preobilice javnih poslov. dn S kokoši hodimo spat, tako piše neki včerajšni list v svojem članku proti policijski uri. Res je že pretirana ta „sveta vojska" — saj ni treba, da bi se pijančevalo, ali vsaj kavarne naj se ne zapirajo z mrakom. Ko prebereš par časopisov, že ugašajo luči in prikažejo se bajoneti. Naj se prepove alkohol, toda lokali, kjer se ti nudi prilika, da se malo razvedriš in ori-jentiraš po svetu, vsaj ti lokali naj ostanejo odprti, kakor je to potrebam primerno, kajti v najmanjši vasi se imaš kam dati, le v prestolici stojiš ob 10. uri na cesti. dn Občinski odbor na Jesenicah je glasom Uradnega lista št. 68 razpuščen. dn Nezaslišana drznost. Gosp. notar Fran Šlupica je piišel te dni v davčni urad pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer je videl obešeno sliko regenta Aleksandra. Ko je to zagledal, je vprašal davčnega upravitelja Ivana Vodlaka vpričo celega osobja: „Koga pa boste potem not obesii, ko bo ta ven sfrčal ? * In ta mož prosi za poverilo v Jugoslaviji. Komentar brez-potreben. dn Pozor železničarji drž. železnice! Pri gospodarski poslovalnici na drž. kolodvoru v Ljubljani se ima oddati precejšnja množina na pol sušenega hrvatskega svinjskega mesa. šepeče se — o ti grdi jeziki! — da to meso ni ravno najboljše vrste, na kar se opozarja že itak tlačene odjemalce in ravnateljstvo drž. železnic, posebno pa mestni zdravstveni urad, da se zanima za stvar, dokler ni prepozno. — dn Železničarska stavka v Nemški Avstriji. Stavka prenehala. LDU Dunaj, 28. marca. (Dun. KU) Na zborovanjih železniških nastavljencev v raznih kolodvorih, na katerih se je poročalo o uspehih pri pogajanjih, se je sklenilo z delom o polnoči zopet pričeti. Odločilno je bilo za ta sklep dejstvo, da je Nemška Avstiija samo za tri dni preskrbljena z živili. dn Tudi graški železničarji zopet delajo. LDU Gradec, 29. tnaica. (Dun. KU.) Železničarji južne železnice graškega nadzornega okraja so se pridružili onim, ki so končali stavko. Osebni vlak proti Dunaju se odpelje ob 9‘48 dopoldne namesto ob osmih zjutraj. dn Železničarske pokojnine. Po sklepu Deželne vlade za Slovenijo se bodo izplačevale železničarske pokojnine na račun penzijskega oziroma provizijskega zaklada od 1. aprila 1919 naprej izključno le prijemnikom jugoslovanske narodnosti. O pripadnosti posameznika bo odločevala vlada samostojno na podlagi verodostojnih podatkov. Kot take se bo smatralo uradna kolekovana potrdila občinskih uradov o narodnosti upokojencev. Pristojen je občinski urad bivališča. Ta potrdila naj vpošljejo vsi vpoko-jenci, ki bi pokojnino pravočasno ne prejeli, na ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani. Peicipijenti drugih narodnosti naj se radi nadaljnega izplačevanja obrnejo na vlado države, kamor po svoji narodnosti pripadajo. Pripomni se, da se nahaja zastopništvo Nemške Avstrije (Dr. Fasching) v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6. dn Mast se je podražila, to je res. Ampak ..Kurent" se ni podražil. Vkljub temu je dobro zabelil svoje dovtipe, posebno „našim sosedom" je dal prav dobro pod nos. Dasi je še post, bomo nekaj „prav mastnih" menda lahko prebavili. Izide že v pondeljek. dn Dobro, pa gostilniške koncesije ne dobite! T.iko se je v pozni noči zadrl slastnih jedi in obilega vina prenasičeni politični uradnik celjski nad svojim mnogokratnim gostiteljem, vojnim dobičkarjem in od pokrajinske vlade podpiranim nemškutarskim regentom v Vojniku. No, pa so se kmalu pobotali in g. regent bo otvoril gostilno, da bodo mogli škodoželjni celjski nemškutarji ob naš h težkih dneh tembolj nemoteno rajati in hajlati. dn Zakaj ni usnj i. Čeravno usnarji v en.omer trdijo, da ni usnja in naše civilno ljudstvo, kakor tudi vojaštvo bosonogo okrog hodi. ali pa morajo nezaslišane cene za čevlje plačevati, se je dokazalo, da trditev usnarjev nikakor ne odgovarja resnici, kajti vojaški inteudanci za Slovenijo sc je zadnji čas posrečilo vsled odredbe deželne vlade za Slovenijo pri različnih tovarnah za usnje, osobito pa pri tvrdki Karl Pollak izvesti oz. rekvirirati zadostno množino usnja, tako, da en del istega lahko odda tudi ljudski oblačilnici. Deželna vlada se opozarja, da ne bo dopustila tem vojnim dobičkarjem, ki so se v stari Avstriji nakopičili oderuškim potom ogromnega premoženja, izrabitev ljudstva ter države, ker na ta način se širi samo nezadovoljnost ljudstva, ne-zaupnost do vodilnih krogov ter obenem širi boljševizem. dn Našla se je denarnica z malo "vsoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v trgovini pri Trdinu na Starem trgu. Društvene vesti. dr Sokol Vič, vabi sestre, brate in prijatelje društva k 2. pr davanju. danes ob 10. uri dop. v društveni telovadnici (.ljudski šoli) na Viču. dr Zveza trgovskih nastavljencev na slov. ozemlju ima članski sestanek, v sredo 2. aprila, ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih Posvetovanje je važno za vse člane in trg. nastavljence. dr Ustanovni občni zbor »Splošnega društva jugosl. vpokojencev" se vrši, dne 8. malega travna, točno ob 2. pop. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. dr Akad. društvo slov. agronomov „Kras“ na Dunaju, vabi vse bivše člane društva in slov. slušaleije zemlj vis. šole na Dunaju, na sestanek, dne 9 aprila v gostilni pri „Novem svetu", v Ljubljani Namen sestanka ie razgovor glede zopetnega delovanja društva in ureditev društvenega inventarja. Ljubljanska porota. Dvakratni zavratni umor. Mnogo senzacije ie vzbudila porotna obiavnava proti Katarini Kern, 36 let stari, sestri posestnice, ki je obdolžena zavratnega umora svoje matere Jere in sestre Lenke. Obtoženko zagovarja dr. Furlan. Zagonetna smrt. Jera Kem je imela v Gorenjah posestvo, na katerem je gospodarila po smrti sina Franca, s svoj mi hčerami Katarino, Heleno in Ivano. Lani v juniju pa je kar nnnagloma zbolela in četrt ure nato, ko je z notarjem napravila oporoko, umrla. Heleno je postavila za dedinjo, dočim sta diugi sestri dobile po 5000 K. Katra je bila nejevoljna, da ni dobila grunta, zato je prišlo med sestrami do nasprotstva. Avgusta lani je tudi Lenka zbolela pod istimi simptomi in ni več vstala. Dr. Globočniku, ki je Lenko zdravil, se je zdel slučaj sumljiv in ko so raztelesili trupli že pokopane Lenke in pozneje še Jere Kern, so izvedenci dognali, da se nahaja v mrtvecih toliko mišnice (arzenika), da bi moral vsak odrasli Človek umreti na zastrup-ljenju. Obe Jera in Helena Kern sta prejeli tolažila sv. vere in pozneje zahtevali zdravnika, tako, da ni nobenega povoda, da bi sami iskali smrt. Kcruova družina. Kakor pričujejo sosedje, so bili Kernovi čudni ljudje, ki so živeli zase in bili silno lakomni. Katarina in Ivana sta bili vedno nasprotnici Lenke, za katero se je potegovala mati. Po ma-teiini smrti se je Katra vedoo kregala z Lenko radi grunta, kateri mora biti njen, češ, da je ona največ delala pri hiši. Tudi ni žalovala po smrti matere in skušala z vso vnemo zagreniti Lenki veselje do domačije. Katarina osumljena umora. Katra, ki je imela razmerje z Fr. Urbancem, s katerim se je hotela poročiti, toda ker on ni imel posestva, si je skušala na nepostaven način omogočiti lasten dom. Ker se ji je posrečil poskus pri materi je hotela s sestro, ki je bila postavljena kot dedič, isto. Po pričah je dognano, da so imeli pri Kernovih vedno mišnico, katero je ranjki oče vporabljal pri konjih, da so lepši zgledali. In res so našli na podstrešju pod zibelko mišnico v obliki kamenja, ki je bilo iz iste tvarine kot strup, s katerim sta bili zastrupljeni Jera in Helena. Obe sla bile, kakor izpovedo priče, vedno trdnega zdravja in zelo delavni ženski. Toda pri obeh so se pojavili isti znaki bolezni, tako da je po zdravnikovi izpovedbi povsem verjetno, da se jim je strup dajal polagoma in v manjših dozah. Vsekakor se je strup primešaval jedilom, katere je vedno pripravljala obdolženka sama, ki je bila dokaj oprezna, da je zastruplje-vala vedno le jedila, namenjena materi ju Lenki. Tudi se je Lenka med bo-ieznijo izrazila proti Mariji Jalen, da lo je zelo speklo, ko je spila od Katre pripravljeno pijačo. Med boleznijo je Katra skibno zaklepala hišna vrata, tako, da so mogli obiskovalci govoriti z bolnico le skozi okno. V hiši so stanovali le obdolženka. dva hlapca in sestra Ivana, ki pa je po smrti matere zjutraj odhajala in se šele zvečer vračala domov, tako, da ne more obstajati nobenega dvoma o tem, da je povzročila smrt matere in hčere identična oseba. Obdolženka taji. Katarina Kern odločno taji, da bi ona zastrupila mater in sestro. Zaslišanih je dvanajst prič. Obravnava je trajala dva dni. K obravnavi je nahrumelo mnogo elegantnega sveta; še poročevalsko klop so zasedli. Porotnikom je bilo stavljenih samo dvoje glavnih vprašanj, prvo, tič ičese zavratnega umora — matere Jere Kern dne 22 'junija 1918 in drugo, tičoče se zavratnega umora sestre Helene Kern. Izrek porotnikov o krivdi se je g’asil na obe glavni vprašanji: 110. Na podladi tega izreka je sodišče oprostilo Katarino Kern od obtožbe zavratnega umora in je bila obdolženka takoj izpuščena iz preiskovalnega zapora. Oproščenka je pri objavi oprostitve jokala. Obravnava je ob 6. zvečer končala. Prihodnja je v pondeljek ob 9. dopoldne. Drobne vesti. Iz Pariza javljajo, da se boljševiki pripravljajo na veliko pomladno ofenzivo proti jugovzhodni in srednji E ropi. — Ogrski boljševiki so aretirali nadvojvodo Josip Franca, sina Josip Franca Habsburškega. Plemeniti Habsburžan je pri aretaciji svečano zatrjeval, da je navdušen komunist. — Kakor doznava ..Neueste Morgenzeitung", je dobil karabinerski polk, ki je sedaj v Bolcanu, od svojega predpostavljenega poveljništva povelje, da mora bolcanskemu mestnemu magistratu izraziti svoje obžalovanje radi nasilnega postopanja italijanskih vojakov napram prebivalstvu v Bolcanu. Napram našemu prebivalstvu v zasedenem ozemlju italijanska vojaška poveljništva niso nikdar pokazala toliko obzirnosti! — Pri naborih za rdečo armado na Ogrskem se zglašajo tudi žene in dekleta! — Ententne čete so dne 20. t. m. zopet zasedle Sebastopol. — Pichon je izjavil v francoski zbornici, da se morajo vse države združiti, da uničijo boljševizem. Slovenci in Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad! Gospodarstvo. g Uafijani in avstrijska vojna posojila. Z Berna javljajo dne 24. t. m. V „Corriere dela sera" protestira Luz-zatti v interesu odrešenih avstrijskih Italijanov, in trgovsk h družb ter dobrodelnih institucij proti temu, da se Čehi in Jugoslovani branijo, prevzeti del avstrijskega državnega dolga. Lu/.zatti izjavlja, da Nemška Avstrija ne moro plačati velikanskih skupnih dolgov. Njen finančni položaj je zelo resen. Avstrijski Italijani imajo predvojna in vojna posojila Avstrije. Ta se /noiajo ščititi. Italija mora zahtevati od svojih zaveznikov, naj se skupni dolgovi bivše monarhiie razdele med novo ustanovljene države. Te države bi se morale vprašali, kaj je v njihovem Interesu: ali da bi bile prisiljena, plačati in izgubiti kredit ali pa prostovoljno plačati in s tem podeliti vrednost svojim bodočim plačilnim obljubam. Na to kratek odgovor: Očividno je, da tega članka italijanskega narodno gospodarskega strokovnjaka ni narekovala le skrb za Italijane neodrešenih pokrajin, ampak v mnogo večji meri skrb za Nemce in Madžare. Italijani pač še danes ne morejo pozabiti sladkih dni trozveze, ki si jih žele nazaj. 1 oda za nas ne morejo biti merodajne simpatije ali antipatije naših prijateljev in sovražnikov, ampak edinole naši lastni interesi. Ti interesi pa nam z ozirom na naše zaveznike narekujejo, da sprejmemo nase primeren del predvojnih dolgov monarhije. Glede vojnih posojil pa smo že opetovano povdar-jali svoje stališče: dolgov, ki so bili napravljeni ne le proti naši volji, marveč tudi proti našim interesom, mi ne bomo plačevali, izuzevši ona vojna posojila, ki so jih morali podpisati naši državljani, prisiljeni vsied razmer. Da prihajajo tu v poštev pred vsem denarji mladoletnih, dobrodelnih zavodov itd., se razume samo ob sebi. Toda preko te meje ne pojdemo na ljubo nikomur! — — __ --------------------- Boljševiško gibanje v Italiji. C uri h, 29. marca. (Pos. por.) Iz Rima javljajo, da vlada med vladnimi krogi velikansko vznemirjenje vsled poročila rimskega prefekta, da je odkril v R mu razširjeno boljševiško propagando, ki pri pr avl ja diž. prevrat. — Vsled tega poročila je bil včeraj zvečer sklican kronski svet, kateremu je načeloval sam kralj In ki je trajal do polnoči. Razmotriva! je o ukrepih proti boljševiškernu pokretu, ki je zelo razširjen po vsej Italiji. C u ri h, 29. marca. (Pos. por.) Po kronskem svetu je bil takoj odposlan v Pariz poseben kurir k Orlandu in Sonninu, da ju obvesti o ukrepih in da imata takoj podyzeti vse korake pri ostal h zaveznikih, da se Italiji dovede či n več živeža, ker na ta način upa vlada omejiti iu zajeziti opasno gibanje. Itcku — jugoslovanska! Belgrad, 29. marca. (Izv. por.) V kuloaiih Narodnega predstavništva se med poslanci še vedno z veliko točnostjo vzdržuje vest, da je v Parizu padla rešitev, da ima Reka pripasti kraljevini SHS. Za jugoslovanski Banat. Belgrad, 29. nnrea. (Izv. por.) V mnogih večj h krajih Banata so bili veliki protestni shodi, ki so sprejeli odločne resolucije, v katerih dokumen-tarično pojasnujejo naše zahteve na ves Banat. Vlailua pogajanja z avtonomisti razbita. Zagreb, 29. marca. (Izv. por-) „Riječ SHS" piše na uvodnem mestu o vladnih dogovorih z Narodnim klubom ter javlja: Zaupno nam pišejo, kako so se vršili dogovori z Narodnim klubom in se napram tem vestem zdb da so ostali brezuspešni, posebno k je starčevičansko-obzoraška Jzvedel iz povsem zanesljivega vira, 8° Italijani le dni po naredbi tržaš-Kega guverneja okoli mesta Trsta razpostavili močen vojaški kordon, »kozi kordon se sme le s posebnim ®ovoljenjeni guverneijevim. Okoličani v ^rs*- Italijani so pričeli graditi žične ovire s škodenjske strani Pn Zavlah. Zdi se, da je ta odredba nau13’ ^er se boie. 'l!l v Trstu v ki Jb raJSem ^asw bruhne revolnclja, Spri 1 Se utegnila razžiri i na vse za-sv i.no jemlje. Da Italija obdrži v tptn •vsa-' tržaško mesto kot odredbah *)ose**'a P° drakonskih ^billeR sladkorja na Češkem. sladJZ Pra§e Poročajo: Tvornice za sladil razP°!agajo sedaj ob koncu nami r?e *camPanje z velikimi množina ii™a?koria- Zahtevajo od vlade, sladim?) ulilior mogoče olajša izvoz sladkorja v Zavezniš|e držav'. Kabinetna kriza. i'8rad» 29- marca. (Izv. por.) ... r Se vedno vodi dogovore z na-klubom, ki je včeraj izročil iiio u predsedniku Pr o tiču p smeno zahtevo glede vstopa v vlado. r Jv®cie težkoče dela dejstvo, da nama .1. zahteva popolno zaščito li«tL n I5” v°I'tvah ’n glasovanje po istkih. V zadnjem trenotku so bili a°govori prekinjeni. Ostali so brezuspešni z ozirom na zahtevo narodnega kluba glede upravne reforme v Bosni, Hercegovini in Hrvatski, za katere zahteva klub posebno notranje ministrstvo. Vlada na to zahtevo ni mogla principijelno pristati. Pogajanja je dalje vlada vodila z jugoslo-van-kimi socijalnimi demokrati. Dogovorov se udeležujejo Vitomir Ko-fač, Viljem Bukšeg in Anton Kristan. Socijalisti zahtevajo dve mini ®trski mesti in sicei prehrano in so-^ijalno skrb. Anton Kristan se je od-P*%1 v Zagreb in Ljubljano, da se »Porazume s svojimi tovariši. Za re- , kabinela vladajo velike tezkoče. Kakor se čuje, pripade ministrstvo prehrane Antonu Kristanu; Vitomir Korač pa obdrži dosedanjo Hfik ° ~ m,n,strstvo socijalne po- Beski uznrpatorji. LDU Reka, 29. marca. Včeraj se je pričelo na Reki pomladansko zasedanje italijanskega »Consiglio Na-zionale“, ki hoče imeti svojo državo in in ustvarja nove zaKone. Med zakoni, ki so mu bili predloženi, je tudi zakon o odpravi smrtne kazni, 0 odpravi ogrskega in uvedbi italijan- j skega zakonika na Reki, o izpremembi j ogrskega zakona glede zastav, znakov, j gov in grbov, o izpremembi ogr-Štvi*3- ona ° izvrševanju odvetni-Rekp n.otarstva »a teritoriju mesta uradnikov o ®Jme.novanSu javnih zakon n drzavni administraciji, llianskeea imen druž>n ita- !n ulo^fikaS0len•Jh, °. Spremembi !n nekai °t>iteljskih imen Ruskih predlo»rUg‘h ,*animivih za- glio Na-suvereno 1 ^"Skih nredintT zanimivi! z>onale‘‘, ^ »Consiglio oblast, ima 250 eianZUrpiral suvereno « nikoli l^voltl Od m nnn kl iih "“rod socialistov in 000 mednarodnih iov ni v ^ociialistov in 2nnnn ollledn SfiSjSS?” *rJ! uslužbencev pi Trst yo tu’ za§ki guvernm- s n,arca- (p- P) Tr-P° kateri so I- ?e pr?klical odredbo, državni usln5h ^naIi vsi uradniki in teh bodo nr -nC' P°dP°ro. Namesto 8'njsko dokladcf"13«; ‘C "efako dra" Pan bagnatof^'u-Vi5e i10?zuppa 6 avveniregS-Ual a<« HCnk VeSti ”L’ mere » kl Pravl» da so raz- jed krončt ^ uslužbencev v Trstu «80 roSe|..deValU,aC,ie '■V8e d™8“. ' '"'mndftIcsat0f v Pariz. „Daiiv M ?(lerlin- 29- marca- (CTU) je poroča iz Pariza: Kakor Pichon l ‘nin,sxter. za.zunanje posle sPe noml dan?šnP sej< zbornice, dedne ,?ška .™,rovna komisija v Pariz prve d«i maja8’ nemško'avstriiska Pa Drzna vlomilska družba v Ptnjn. Ptuj, 29. marca. (Izv. por) Že več mesecev je ptujsko okolico nadlegovala s svojimi drznimi in številnimi vlomi neznana družba dobro organiziranih tatov in vlomilcev. Vlomi so se ponavljali dan za dnem. Samo tekom zadnjih osem dni je ta družba vlomila na več krajih in pokradla ljudem raznoterosti, blago, denar in sploh vsako vrednost. Ti vlomilci so 22. t. m. vlomili pri tigovcu Turku, 23. pri trgovcu Plazuta in v noči 28. na 29. pri urarju Vrhovniku. Pri tem vlomil pa je prišla policijska straža vlomilcem na sled, zalotila jih je pri njih delu in nekatere so takoj aretirali. Na njih domovanju je državna policija odkrila veliko skladišče raznega pokradenega blaga. V to družbo je zapletenih mnogo oseb. — Danes ob pol 8. uri je okrog 70 mož broječa množica hrvatskih vojakov nameravala napasti državno policijo zaradi nekega incidenta, ki ga je povzročil neki pijan vojak. Do resnih spopadov ni prišlo. Signor Stefano Kadil. Zagreb, 29. marca. (Izv. por.) „Riječ SHS“ javlja: V sredo popoldne, ko je dospel vlak iz Zagreba v Bakar, je prišel v avtomobilu na kolodvor neki italijanski kapitan ter šel od vagona do vagona, povprašujoč, če je došel »Signor Stefano Radič." To javlja listu prijatelj, ki je bil sam prisoten. Darovi. Naše uredništvo je prejelo: Za jugosi. obrambni sklad-Jugoslovani o priliki godovanja g. Oiupa 02 K. — Do sedaj skupno 262 K. Za oslepele vojake: Obč. posred. urad, St. Janž na Dol. 10 K Do sedaj skupno 1048 08 K. Za srbske sirote: Dr. Kordon, nabral v ptujskem Narodnem domu na „črni danM 38 K. — Do sedai skupno 2876 86 K. Preda gg radi selitve cela jedilna soba s skoro novim divanom. Ogleda se od 9.—2. Beethovnova ulica 15, H. nad stropje, H. Fischer. 115 2—i p en dom 2 leti staro žrebe. Oglasiti se riuUulll je v podružnici „Jugoslavije“ v Ptuju. 144 Vsem ženinom in nevestm nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4. 19 l/nlnonn hlonn za nioškeinženskeob eke, VUlllCilU U!ayU kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, pralno in toiletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vreče za mast In med. Izboren rumesenc, za čajza do-stujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan I. nadstr. PflC VfllftP IIKfflP 1 '/* star> dresiran, rCtf lUlUJG |JCloi!!G| zanesljiv, osebni varuh in izvrstno dober hišni stražar, se proda. Naslov kje pove iz prijaznosti upravništvo našega lista. 125 Kupi se: Iflinim a*' vzamem v najem hišo z gostilno. l\U|Jllll Ponudbe pod „A. S. 87“ poste re-stante Ptuj. 80 Pisarniška oprava ponk2 a Meso na rdeče izkaznice štev. 601 do konca, se deli v cerkvi sv. Jožefa, v torek, 1. aprila, dopoldne od 8. do pol 9. štev. 601 do 800, od pol 9. do 9. štev. 801 do 1000, od 9. do pol 10. štev. 1001 do 1200, od pol 10. do 10. štev. 1201 do 1400, od 10. do pol 11. štev. 1401 do ICOO, od pol 11. do 11. štev. 1601 do 1800, od 2. do pol 3 štev. 1801 do 2000, od pol 3. do 3. štev. 2001 do 2200, od 3. do pol 4. štev 220t do 2400, od pol 4. do 4. štev. 2401 do konca. a Meso za zavode, se deli v torek, 1. aprila, od 1. do 2 pop., v cerkvi sv. Jo- žefa. Kilogram stane 16 kron. a Špeh na rdeče Izkaznice B dobe stranke pri Miihleisnu na Dunajski cesti. — Vsaka stranka dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 24 kron. Red je. tale: od štev. 491 do štev. 1051 v pondeljek, 31 • marca, dopoldne od 8. do 9. štev. 491 do 571, od 9. do 10. štev. 72 do 651, od 10. do 11. štev. 652 do 731, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 732 do 811, od pol 3. do pol 4. štev. 812 do 891, od pol 4. do pol 5. štev. 892 do 971 in od pol 5. do pol 6. štev. 972 do 1051. Od štev. 1052 do štev. 1611, v torek, 1. aprila dopoldne od 8. do 9. štev. 1052 do 1131, od 9. do i0. štev. 1132 do 1211, od 10. do 11. štev. 1212 do I29l„,popoldne od pol *2. do pol 3. štev. 1292 do 1371, od pol :h. do pol 4. štev. 1372 do 1451, od pol 4. do pol 5. štev. 1452 do 1531, od pol 5. do pol 6 štev. 1532 do 1611. Od štev. 1 do 490 na Poljanski c. 15, v torek, 1. aprila, dopoldne od 8 do 9. št. l do 70, od 9. do 10. štev. 7i do 140, od 10. do 11. štev. 141 do 210, od pol 2. do pol 3. 211 do 280, od pol 3. do pol 4 štev 281 do 350, od pol 4. do pol 5. štev. 351 do 420. od pol 5. do pol 6. štev. 421 do 490. a Špeh na rdeče izkaznice A se dobi na Poljanski cesti 15, v pondeljek, 31. marca dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 70, od 9. do 10. štev. 71 do 140, od 10. do 11- štev. 141 do 2io, od pol 2. do pol 3. štev. 211 do 280, od pol 3 do pol 4. štev. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. štev. 351 do 420, od pol 5. do pol 6. štev. 421 do konca. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Ti«kn »Zvezna tiskarna* v Ljubljani. Prflrffl se po ugodni ceni svilena siva liUUu obleka, preoblečena z marpazetom. Naslov na upravo lista. 107 2—1 Moderna spalnica do 11. Šelenburgova ulica 3, II. nadstropje, stopnice levo. H7 2—1 eb na upravo lista. Pisalno mizo KP“kvS"vd„b' a Službe: Službo išče kot zastopnik več tvnlk, 43 let star samec, trgovski poslovodja z večletnim spričevalom, vešč trgovine raznega blaga ter znan z mnogim trgovcem pod naslov „F. Š. pošten št. 26“ poštnoležeče Poljčane. 127 CO prodajalka, vešča mešane trgo-loliG 00 vine, zmožna tudi knjigovodstva in korespondence. Ponudbe na J. A ^ ženitne ponudbe ^ Zenitna ponudba. namti dva mlada intelig podčastnika v svrho poznejše ženitve z mladima inteligentnima go-spodičnima neomadeževane preteklosti v sta-rosti od 17 do 21 let. Le resne ponudbe, če le mogoče s sliko, naj se pošljejo na uprav-mstvo „Jugosiavije“ pod šiframi »Pomladanska sreča 26'“ in »Pomladanska sreča 24" najkasneje do 5. aorila. Izključene so one, ki so služile pri vojakih. Po želji se slike vrnejo. Tajnost se jamči. 108 samostojen, na lastno zahtevo ločen > mož, želi znanje z neodvisno gospodično do 30 let. Cenjeni dopisi pod „Bo-dočnosf“ na upravo lista. 126 Zenitna ponudba. SSirilž.r; svrho ženitve znanja s poštenim čevljarjem. Imam vse čevljarsko orodje in tudi novi čevljarski stroj. Resne odgovore naj se naslovi na upravništvo podružnice rJugoslavije“ v Ptuju. 116 2—1 Znanja ia želi mlad, simpatičen, 20 let star gospod z ljubko gospodično, koja bi imela veselje do zabavne toda resne korespondence. Dopisi če mogoče sliko naj se pošljejo pod „Prvi poskus* na upravo lisla. Anonimno izvzeto. Dve veseli Jugoslovanki spondirati z istotakimi gospodi, Cenjene ponndbe pod šifro „Spelček in Elček" na poštnoležeče Ljubljana. Qncnnrltfnn ]ii hotele s svojimi pismi uUofluUlUilU; vedriti duše treh mladeničev, jim odpreti vrata v življenje in razkriti njega tajni čar naj pišejo pod „Ivo, Jelko, Dragan" na upravništvo. 111 izobražena gospica blagim, veselim, ne nad 26 let starim gospodom, kateri bi imel veselje do korespondence. Pod šifro „Kran-jica“, na upravništvo. 110 Tri mlarlp inteligentne gospodične želijo III llllaUG v svrho zabave korespondirati z ravnotako mladimi in inteligentnimi gospodi. — Ponudbe je poslati na upravništvo „Jugoslavije“ pod šifro „Božena, Mira ln „Nada‘‘. 103 2-1 Mlada ptička prepeva '„rS ptičice, ki hrepenim po Tebi!“ Ptičice naj zapojejo na upravništvo pod „Pridem, oj pridem!" 92 2—1 Kupčija ali priženitev. Kupim posestvo ali pa tudi sebe prodam na boljšo kmetijo. Sem srednje postave ravnotako starosti s premoženjem od 40—50.000 K. Izključene so one iz vojaških pisarn. Prednost imajo le simpatične, pridna in poštena kmečka dekleta kakor tudi vdove brez otrok s primerno izobrazbo od 25 do 35 let stare. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se na zahtevo povrne. Tajnost zajamčena. Odgovor pod „Begunec 50.000-40.000 na upr. Jugoslavije11. 123 2-1 : Anoncna: ekspedicija Ljubljana Kongresni trg 3. Pojasnila o prodaji vojnih posojil. Zamenja se: Nezigo^anc haiikovce za žigosane toda ne pod K 1000-—. Proda se: Konverzacljslo leksikon spopol-njen do leta 1901, cena K 170'—. Sukanec na debelo i 400 jardov. Sedlarski sukanec v špulah. Kontrabas. Telefon. 3 ■velikih ogledal za krojače in brivce. Koža za čevlje (Bohshalf). Kupi se: Ročni Tožičelc. Velika aiuerlkanska pisal. miza. Pisalni stroj, Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo. Naročajte „Kurenta“ ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. Naroča se v iipravjiištTH,Kurenta, v Ljubljani, Marijin trg Štev. 8. 3—1 ŽLICE 1000 grosov, iz martinjskega jekla in pocin-jene, 1000 tucatov jedilnega crodja (jedal) brez konkurence, izvoz dovoljen, nudi Emil Obernlk, Du iaj (Wien) III., Hegergasse II. Trgovski lokal »bstoječ iz 2 prostorov v sredini mesta ali pa na zelo prometnem kraju 77 ..... se išče ........ Ponudbe „lokal„ na 852 3—1 |. Jugoslovanski anončni in informačnl zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. Glavno zastopstvo „Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov" priporoča cenjenim odjemalcem prvovrstne barve, firnis, samokolnice itd. Naročila sprejema 853 Ivan Ferlež, Celje. Vsakovrstne vožnje se prevzemajo po nizkih cenah točno in hitro 831 2—1 Kolodvorska ulica štev. 31 (gostilna Latnpert). Gospodarska pisarna Dr. IVAN ČERNE Ljubljana Miklošičeva c. 6. (Vis-a-vis hotel Union). Banfna komisija, posojila, inltaso — trgovske informacije — financiranja, saniranja, trgovske poravnave — promet z nepremkninarni in podjetji — uprava premoženj, vterjavanje dolgov — izve-s deniška mnenja biiance, cenitve. == Uraduje od 8.—V2I. in 00 3.-5. ure. Telefon 37. Zahtevajte prospekt. Kotel Balkan = CELJE = priporoma dobro kuhinjo, dobro vino in dnevno sveže pivo. Lepe sobe za tujce. U Prodajam razno galanterijsko in špecerijsko blago Izvrstno letošnje in lansko vino in razna domača žganja, rum, slivovko itd. 834 1 M. RANT, Kranj. BALKAN" Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 01 659 0 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojiln:ca in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstntisoč kron rezerruili zakladov. Posojila se dovoljujejo po i do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. trgovska spedicijska in komisijska delniška družba w* Kupi se -m 1 tmmmmmifimmm električni S£ motor dober, s 4 do 5 konjskimi silami, za istomerni tok (tUeichstrouim). Ponudbe se prosi na upravo lista. Prazne vreče in suhe gobe kupuje vedno in vsaki množini ter plačuje najbolje 843 Firma J. Kušlan Kranj (Gorenjsko). es- isaQB^^ 856 2—1 ima v zalogi več vagonov prvovrstnega belega vina, močnega ca. 7 o/g iz okolice Križevca, Mo-slavina, Sv. Ivan Zelina in Ka-šina po K 7*— za liter, pri večjih odjemih popust! isbbbbisiibb6B Pohištvo Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložiti, modroci, oto-mane, spalni in dekor&cijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohižitva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po jako nizkih eenah 854 10-l pri tvrdki za pohištvo KAREL PRE1S Maribor, Stolni trg 6. Svoboden ogled I Ceniki zastonji Išče se konioristinja zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, stenografiji in strojepisja. Pla^a po dogovoru 8a7 3—2 Ponudbe na Celje, poštni predal 59. Mlekarna, J. Vranešič, Sun ja, — priporoča: čajno maslo . kuhano maslo liptavski sir . skuta. . . . 40-— K 88-- „ 12-- „ »*- ** ab Sunja. Pri naročilu se prosi vposlali aro. Cene so neobvezne. 823 Skladiščnik želi vstopiti v službo v kakšnem večjem podjetju v mestu ali tudi na deželi. Zmožen sem slovenskega, krvat-skega, srbskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe pod upravniStm »Juge-sl a vi je “ in podružnice M Jugoslavije" * Ptuju. Živo apno, portland-cement, zidno in strešno opeko Sf^onihj zzz fini mizarski lim (od 100 kg višje) ponuja 770 1 Valentin Urbančič, Ljubljana Bltivveisova cesta 18 (nasproti liceju). A I 150/19-5. Dražbeni oklic, j Vsled sklepa z dne 28. marca 1919, opr. štev. A I 150/19-5 se prodado v zapuščino po gospodu Petru Režoku, župniku v pok., j spadajoče premečnine, dne 3. aprila 1919, dopoldne ob 9. uri 1 v Ljubljani, Sv. Petra cesta (župnišče pri Sv. Petru) na javni dražbi kakor: razno pohištvo in kuhinjsko opravo. Reči se smejo ogledati dne 2. aprila 1919 v času med 9. in ! 1/2 10 uro pogoldne v zgoraj ozna- j menjenemu župnišču. j-si i Okrajno sodišče SHS v Ljubljani, odd. I., dne 28 marca 1919. •- Alfonz Breznik učitelj »Glasbene Matice* In edini strok. dež. sodišč* Ljubljana, Kongresni trg 15 167 (nasproti nunske cerkve). M-6 Nnjvečja In najsposobnejša tvrdka In izposojevalnica Klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikal^ Pisemski papir najfinejše vrste priporoča 102 13 Marija Tičar, Ljubljana Največja izbira umetniških razglednic f^rempir razpošilja na uagone po najnižji ceni, takoj Dragotin Pertinač, Sisak. (Telefon Int. 105.) Vprašajte za ceno takoj brzojavno ali pismeno In ca »uročite, ker cene naraščajo. —~ Modni salon za dame in gospode S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6.1. na tehnologičnem muzeju v Parizu izprašani krojač opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele. Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. Modernizira kostume. —Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov, športnih oblek, renoviranje in obračanje talarjev in salonskih oblek za prečastijo d u h o vš č in o. — Sprejema naročila tudi iz dežele. Obračanje In renoviranje salonskih sukenj t najinodetnejše jakete za gospode. Obleke in kostumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah. Prva slovenska kavarna v MARIBORU. Podplsnni vljudno naznanjam cenj. občinstvu, vsem znancem in prijateljem, da prevzamem s 1. aprilom 1919 kavarno „Central“ Gospodska ulica štev. 21. Obenem zagotavljam slav. občinstvu izborno pijačo in vzorno postrežbo, ter sc priporočam za obilen obisk Z odličnim spoštovanjem GjlirO pl. Valjak 855 lastnik kavarne.