>tcu. 32 V L.aDDont, v sredo, dne 10. februarja 1909. Velja po poŠti: ■'M telo leto naprej K 26'— na pol leta „ „ 15-— 6-50 220 ip sa četrt leta „ en mesec „ Leto XXXVII. V upravniStvu: iS celo leto naprej K 22 4fc ■da pol leta „ „ )V2C m četii leta „ „ ■>•(,,- *n mesec „ „ 1-90 poSilJ. na dom 20 h na mesec. $4samezne Stev. 10 h, ^^^m iHb JhIB ^B Hi ■MMHI BI ^^^^^B ■ ^^ ■ ■ ^^ ^^ u : ^Ak fl H H ^B K bb m^m ^km H B| ^H ^m ^^HM V reklamnih noticah stane ^BA ^ ■■ ^^B Pri večkratnem ob- ^H H ^H ^H ^H ^^B ^H ^H primeren LA U V Li I I a mL j nBBr flj^^^HB ■■ ^^^HHH IH^H^^H v^^ta^V nedelje Clredništvo 1» w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorllče nad tiskarno). — Rokopisi a« ^ratajo i nefranktrana pisma se ne sprejemajo. Urednllkeg* telefona Stev, 74. Političen list za slovenski narod V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsU ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. ~ --Vsprejema naročnino, Inserat* »t* reklamacije. lipravnISkega telefona Stev. 188. \g=S Dan»Sn|a številka obsega 6 straal. Novo ministrstvo. Dunaj, 9. svečana 1909. Vse večje stranke imajo na Dunaju zbrane svoje parlamentarne komisije, da zasledujejo vsak korak barona Bienertha, ko ustanavlja novo ministrstvo. To je dobro znamenje. Dokazuje namreč, da vse pesne stranke žele obstanek parlamenta, redno delovanje v zbornici. Ravno to dejstvo pa napravlja baronu Bienerthu velike težave pri sostavi novega ministrstva. On dobro vč, da je mnogo več ministrskih kandidatov, nego sedežev. Naloga barona Bienertha pa je, da omogoči delo v zbornici in dobi najnujnejše državne potrebščine, kakor so: vojaški novinci, nov po-oblastilni zakon za trgovinske pogodbe, podržavljenje železnic, aneksijski zakon, državni proračun itd. To pa doseže, ako si zagotovi zanesljivo večino v zbornici. Večino pa more dobiti s parlamentarnimi ministri. Zato mora izbrati može, ki imajo tudi vpliv v svojih strankah in ugled v zbornici. Ako teh ne dobi, potem je mogoče le uradniško ministrstvo. Skoraj izključeno pa je, da bi sedaj, po tako burnih prizorih v zbornici mogli in hoteli češki in nemški parlamentarci sedeti skupaj v enem kabinetu. Presveži v spominu so še zadnji dogodki in spopadi med Cehi in Nemci iz češke kraljevine. Zato je pač verjetno, da za sedaj baron Bienerth ne pokliče nobenega češko-nem-škega poslanca v svoj prehodni kabinet. Poslal pa je v Prago češkega ministra-rojaka dr. Začka z naročilom, da se pouči o stališču, namenih in nakanah raznih čeških strank. Ako češki poslanci ne opuste obstrukcije, potem bi bila velika nepremišljenost, ko bi baron Bienerth v bližnjem času zopet sklical državni zbor. Čemu dajati priliko novim škandalom! Od čeških poslancev je torej v prvi vrsti odvisno, ali more baron Bienerth v dogied-nem času sostaviti parlamentarno ministrstvo, kakor želi krona, in kedaj se zopet snide državni zbor. Ako češki poslanci opustč obstrukcijo proti državnim potrebščinam, potem je mogoče, da se državni zbor snide že prve dni sušca. Za vse slučaje pa baron Bienerth morda že jutri sostavi novo ministrstvo. Skoraj gotovo je, da bodo v tem prehodnem ministrtsvu zastopani le Poljaki in krščanski socialci. Bivši finančni minister v Badenijevem kabinetu dr. vitez B i 1 i n s k i prevzame zopet finančno ministrstvo. Sedanji zbornični predsednik dr. W e i s k i r c h n e r stopi na čelo trgovinskemu ministrstvu. Kršč. socialna zveza je imela danes sejo, v kateri se je večina izvendunajskih poslancev izrekla proti temu, da bi bila stranka zastopana v novem, le začasnem ministrstvu. Konečno je zmagala dunajska struja, da vedno vidi in sliši, kaj se kuha v vladni kuhinji. Kot novi naučni minister se imenuje dolgoletni poslanec, sedaj član gosposke zbornice iz Windischgraetzove dobe, znani grof S t ii r g k h. Mož je nemški liberalec zmernejše struje. Dr. Mar-chetovih stopinj skoraj gotovo ne bode pobiral. Železniško ministrstvo prevzame znani vpokojeni sekcijski šef W r b a, minister za notranje posle ostane baron H a e r d t i in brambovski minister fcm. Oeorgi. Med resnimi kandidati za pravosodnega ministra se imenuje graški advokat dr. pl. H o c h e u b u r g e r , ki je bil od leta 1897 do 1900 tudi državni poslanec. Ta velja kot koncesija planinskim Nemcem. Poljedelski minister utegne zopet postati grof B u q u o i. Med kandidati za ministra javnih del se danes resno imenuje tudi dr. S t e i n w e n d e r. Jaz le registrujem resno govorico. Kot ministri-rojaki bi postali : A b r a h a m o v i č, dr. Začek in dr. Schreiner. V slučaju, da češki poslanci ne opuste obstrukcije, potem je skoraj gotovo končana tudi misija barona Bienertha. Njegov naslednik bi sostavil čisto novo uradniško ministrstvo "in se opiral nekaj časa na kljuko § 14. Ko pa bi se to zgodilo, potem pač ne vemo, čemu bi sedeli ministri-rojaki v kabinetu. Ze sedaj so ti ministri — recimo naravnost — le potrebno zlo. Potrebni so pač vsak za svoje stranke, veliko zlo pa so za vsak kabinet. In to velja v prvi vrsti o nemškem ministru-rojaku. Ta ni minister Ie za nemško prebivalstvo v čeških deželah, marveč se vtika v vsako najmanjšo zadevo tudi v naših južnih deželah. In ravno dr. Schreiner s svojo nadlež-nostjo in vsiljivostjo nadkriljuje vse svoje prednike. Ravno ta je največ kriv, da je narodni prepir na Češkem dosegel zopet vrhunec divjosti. Dalje. Ali ni smešno, da je dr. Schreiner vedno hlastal proti trgovinski pogodbi s Srbijo, dokler ni bil še minister. Ko pa so ga nemški agrarci posadili na konja, so sami glasovali proti pooblastilnemu zakonu, njemu pa dovolili, da je glasoval za pooblastila. Komedija, da ji ga ni para! Češki minister-rojak dr. Začek je kot politik in človek vsega spoštovanja vreden. Pa tudi njegovo stališče v kabinetu je več kot čudno. Večina čeških poslancev glasuje proti začasnemu proračunu, dr. Začek ostane v kabinetu. Češki poslanci z obstrukcijo onemogočijo parlamentarno delovanje, a dr. Začek še vedno ostane kot češki zaupnik v kabinetu. Te razmere niso zdrave. Aut-aut! Če hočejo češki poslanci še nadalje uganjati obstrukcijo, potem naj tudi dr. Začka pokličejo iz kabineta. In zakaj? Da baron Bienertli spravi s krova tudi dr. S c h r e i n e r j a, ki nam več škodi, nego vsi nemški birokratje. Občinski suet ljubljanski. L j u bi jan a, 9. febr. 1909. Predsedstvena naznanila. Pri seji zopet zastopa^ vlado c. kr. vladni svetnik Kremenšek. Zupan se spominja bivših občinskih svetnikov dhe 24. m. m. umrlega Srečka Nollija in dne 4. t. m. umrlega Jerneja Žitnika. Župan predstavi novega zapisnikarja občinskega sveta Barleta. Kranjska hranilnica se je poslužila svoje v pogodbi dne 30. julija 1888 določene pravice, da odpove na tri leta lahko pogodbo za najetje realčnega poslopja. Naznanja, da se posluži svoje pravice in da 16. februarja 1912 odpove realko in prosi, naj se ji naznani, če želi občina se pogajati ž njo. Dopis se vzame na znanje in se pooblasti župan, dr. Tavčar in dr. Triller, da se pogajajo o sklepanju nove pogodbe. Razsvetljava brvi čez južno železnico. Preskrba uradnih prostorov za obrtno sodišče. Na željo južne železnice se sklene izjava občine glede na snaženje in razsvetljavo brvi čez južno železnico na Dunajski cesti, kakor tudi izjava glede na preskrbo uradnih prostorov za obrtno sodišče. Državna podpora ženskemu liceju. V nemškem dopisu naznanja c. kr. deželni šolski svet občini, da dovoli država liceju letno podporo 3000 kron, čc imenuje naučno ministrstvo ravnatelja in defi-nitivne učitelje in učiteljice. Pogoji se sprejmejo. Odobrenje obrestne mere »Mestni hranilnici«. — Podpore »Deželni zvezi za promet tujcev«, »Gasilnemu in reševalnemu društvu« in »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu«. »Mestni hranilnici se dovoljuje, da sme dovoljevati občinam in krajnim za-stopom na Slovenskem, zlasti na Kranjskem, AV>% posojilo. — »Deželni zvezi za promet tujcev« se dovoli pod'pora 1500 K, 500 K se je že izplačalo, izplača naj se še 1000 K. Zupan je predlagal podporo 1000 kron. Dr. Oražnov predlog, naj se dovoli društvu vsota, za katero prosi, se odkloni. — »Gasilnemu in reševalnemu društvu« se dovoli letna redna podpora 3000 in izredna 500 K. občina prevzame telefon in zvonce v svojo oskrbo. Tri stanovanja gasilcem se oddajo od leta 1909 naprej brezplačno. Zupan je v svojem dopisu ugovarjal zvišanju podpore, češ, da mestna občina nima denarja, ker je dala filharmoniji 8000 K. — »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu« se dovoli podpora 100 K. Oddaja vode iz mestnega vodovoda južni železnici. Brez vsake obveznosti in s pridržkom, da občina ni vezana o času kakega grozečega pomanjkanja vode oddajati vode, se dovoli južni železnici dobava vode iz mestnega vodovoda pod pogojem, da plača za m3 20 h. Kanalizacija Tržaške ceste. — Stavben prostor »Mladiki«. Za kanalizacijo Tržaške ceste, ki jo izvede vlada, ko bo regulirana Gradašica, se dovoli 24.720 K, v proračun za leto 1910 se za to ustavi 11.089 K. — »Mladiki« se dovoli za internat stavbišče v obsegu 2000 m-. Prekoračen proračun pri poslopju liceja. — Stavbeno dovoljenje dr. pl. Valenti. Potrdi se obračun za zgradbo mestnega dekliškega liceja in odobri prekoračenje proračuna za 11.120 K 92 h. — Z ozirom na odlok deželnega odbora se do- LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) »Ne, v resnici ni,« je pritrdil Silver, »in naravno, niti lepo. Preklicano, tovariši, ako bi bil Flint še živ, to bi bil vroč kraj za vas in zame! Sest jih je bilo ,in sest je tudi nas, in sedaj so vsi same kosti.« »No, jaz sam sem ga videl, ko je ležal mrtev,« je rekel Morgan. »Billy me je peljal notri. Tamkaj je ležal in vinarje ic imel na svojih očeh.« »Mrtev — da, gotovo je mrtev in v krtovi deželi,« je rekel oni z obvezano Rjavo, »toda ako je kedaj kak duh hodil okoli, je to Flintov. O nebesa! Toda umrl ie težko ta Flint!« V tem se oglasi Silver rekoč: »Sedaj pa naprej za dubloni!« OdšJi smo dalje toda kljub vročemu solncu in jasnemu dnevu roparji niso več hodili vsak posebej in vpili po gozdu,,tem-več so se držali bolj skupaj in se razgo-varjali bolj tiho. Strah pred mrtvim morskim roparjem jih je popolnoma prevzel. XXXII. POGLAVJE. Lov na zaklad — glas izmed drevja. Kakor hitro je cela družba dospela do vrha planote, so se vsi posedli naokoli. Ker se je planota nagibala nekoliko proti zapadu, je bilo videti s tega kraja daleč na obe strani. Pred seboj nad vrhovi dreves smo zapazili Predgorje Gozdov obdano z valovi; zadaj smo videli doli na sidrišče in Otok Okostja, pa tudi — ravno čez predgorje in vzhodne otoke — velik del odprtega morja na vzhodni strani. Ravno nad nami se jc vzdigoval Daljnogled. Nobenega drugega glasu ni bilo slišati kakor daljno šumenje valov, ki so prihajali od vseh strani, in pa cvrčanje nešte-vilnih žuželk po grmovju. Niti enega človeka, niti enega jadra ni bilo videti na morju. Ko se je Silver vsedel, je začel meriti s kompasom. »Tukaj se nahajajo tri visoka drevesa,« je rekel, »nekako v ravni črti proti Otoku Okostja. .Greben Dalnjnogleda', mislim, pomeni nižjo točko tamkaj. Sedaj je naravnost igrača najti celo stvar. Mislim, da bi bilo dobro, ako bi prej obedovali.« »Ne čutim, da bi bil lačen,« je godrnjal Morgan. »Te misli na Flinta —- se mi zdi, da so bile — ki so mi pokvarile slast.« »Oj, dobro, moj sin, zahvali Boga, da je mrtev,« je rekel Silver. »Ostuden človek je bil,« je vzkliknil tretji ropar in se stresel. »To je bila posledica ruma,« je pristavil Merry. Odkar so našli okostje in začeli na ta način razmišljati, so govorili vedno bolj tiho in so sedaj skoro prešli v šepetanje, tako da glas njihovih besedi ni motil tišine, ki je vladala v gozdu. Kar naenkrat je sredi drevja med nami tenak, visok, tresoč glas zapel dobro znano pesem: »Petnajst mož na mrtvega moža zaboju — Juhuhu, in steklenica ruma!« Nikdar nisem videl ljudi bolj prestrašenih, kakor so bili ti roparji. Barva jc izginila iz njihovih obrazov kakor začaranih; nekateri so skočili na noge, nekateri pa se prijeli drugih; Morgan je nekaj mrmral na tleh. »Flint je! Da, Flint je!« je zavpil ,Merry. Petje je prenehalo kar naenkrat kakor se je začelo — je bilo tako rekoč pretrgano sredi note, kakor ako bi bil kdo položil svojo roko na pevčeva usta. Ker je prihajalo tako daleč skozi čisti, solnčni zrak in med drevesnimi vrhunci, se mi je zdelo zvonko in čisto; vtis na moje tovariše je bil pa toliko bolj čuden. »Pojdite,« je rekel Silver in s svojimi bledimi ustnicami skušal spregovoriti besedo, »tako ne more biti. Pripravite se na odhod. Čuden začetek to in jaz ne moreni reči, kakšen glas je to; vendar nekdo se mora šaliti s tem petjem .« Njegov pogum se mu je vračal, ko je tako govoril in ob enem se je vrnilo tudi nekoliko barve v njegov obraz. Tudi ostali so začeli poslušati njegove besede in so se nekoliko zavedli, ko se je isti glas zopet oglasil — vendar sedaj ni pel, temveč slabotno klical kakor iz velike daljave, tako da je še bolj odmevalo po skalah Daljnogleda. »Darby M'Graw,« se je glasilo s tožečim glasom — s to besedo se najboljše označi glas — »Darby M'Graw! Darby M'Graw!« In zopet in zopet in zopet in nato z nekoliko višjim glasom in s kletvico, katero moramo tukaj opustiti: »Princsi mi ruma, Darby!« Roparji so Obstali kakor priraščeni k tlom in njihove oči so stopile iz očesnih jamic. Še dolgo potem, ko je glas vtihnil, so molče zrli pred-se. »Sedaj je gotovo,« jc zinil eden. »Pojdimo!« »To so bile njegove poslednje besede,« je ječal Morgan, »njegove poslednje besede v življenju.« Dick je izvlekel svoje sv. pismo in goreče molil. Bil je dobro vzgojen, ta Dick, predno je prišel v slabo tovaršijo. Silver pa še ni bil premagan. Slišal sem, kako so šklepetali njegovi zobje, vendar se vseeno ni podai. voli stavbno dovoljenje dr. pl. Valenti v Frančiškanski ulici za prezidavo. Zvišanje cen tlakarju Starinu in Jakobu Vidmarju. Tlakarju Starinu se dovolijo zvišane cene za tlakovanje, in sicer za flak z novimi krogljami od 2 K 41) h na 3 K, za tlakovanje s starimi krogljami od 70 li na 1 K. za prelaze s starimi kockami od 50 h na 1 K. za hodnike s starimi ploščami od 90 h na 1 K in za hodnike, nc da dobavi material, od 24 h na 40 h. — Jakobu Vidmarju, ki je prosil, naj sc mu zviša cena za dobavo srpe za posipanje cest od 3 K 90 h na 4 K 50 h od m3, se dovoli zvišanje na 4 K 20 h. »Gasilno in reševalno društvo«. Na znanje se vzame podžupanovo poročilo, da je posredovalo »Gasilno in reševalno društvo« v IV. četrtletju 1908 pri 7 požarih, rešilna postaja pa v 71 slučajih. Društvo šteje 76 članov. Šolske dotacije. Potrdi se račun za leto 1908 v prejemkih in izdatkih mestnega dekliškega liceja za leto 1908, obračun o porabi dotacije c. kr. višje realke, ki izkazuje 370 K 74 h primanjkljaja, pa s pridržkom, da pritrdi tudi deželni odbor. Odprava oglednine od razsekanega pre-šičjega mesa. — Prošnja Cirmana za oprostitev dostavljanja zaklane živine in mesa na ogled v mestno klavnico. Odklonita se prošnji klavcev za odpravo oglednine od razsekanega prešič-jega mesa, kakor tudi prošnja mesarja Fr. Cirmana za oprostitev dostavljanja zaklane živine in mesa na ogled v mestno klavnico proti pavšalni odkupnini. Dobava vode za mestno elektrarno. Ravnatelj inženir Ciuha poroča o potrebi, da se zgradi v mestni elektrarni še en ceven vodnjak, kar bo stalo 5000 kron. Glavni vodnjak sredi elektrarne se ne more več poglobiti, ker bi bilo poslopje v nevarnosti. Poročevalec v svojem poročilu izvaja, da se je gladina talne vode na ljubljanskem polju znižala 5-5 m pod nor-malorn, ker se je po regulaciji Save struga znižala in vzame Sava seboj tako globoko talno vodo. Da se prepreči katastrofa, ki za to grozi tudi mestnemu vodovodu, naj se občinski svet obrne do vlade, da zgradi v Savi nasipe in tako prepreči po-globljenje Savine struge. Zupan izijavi, da se vlada že bavi z vzidavo jezov v Savi v ta namen. Hanuš želi, da bi pričeli graditi jezove že letos. Uvedba slovenskega uradnega jezika na ljubljanski pošti. Z ozirom na interpelacijo Markhla o uvedbi notranjega uradnega jezika se pozove na dr. Oražnov predlog, da naj župan v imenu občinskega sveta protestira, če bi se znala po Markhlovi interpelaciji zgoditi kaka krivica kakemu poštnemu uradniku. NOVO MINISTRSTVO. (Glej članek.) Nevarnost za pravosodje! V zadnjih urah se razglaša, da postane graški advokat dr. Hochenburger justični minister, ker tako zahtevajo alpski Nemci. Čeprav bo ministrstvo Bienerthovo le provizorno, treba iz načela nasprotovati kar najodločneje, da bi se za pravosodje imenoval alpski Nemec, ki prav posebno zdaj, ko se gre za poravnavo jezikovnih sporov potom pravične zakonite uredbe, ne more biti pravi porok, da se ne bo na jugu države pravosodje boljinbolj ponemčevalo, ampak nasprotno! Alpski nemško - nacionalni poslanci gotovo zastonj nc zahtevajo tega imenovanja in bi najbrž radi izrabili sedanje razmere. ki se sučejo le okoli Cehov in Nemcev, da zadajo Slovenstvu hud udarec. Zakaj so krščanski socialci vstopili v kabinet? Nekaj krščanskih socialcev je nasprotovalo temu, da bi dr. \Veiskirchner vstopil v kabinet. Večina pa je izjavila, da smatra vstop za potreben, ker gre za jako važne zadeve, tako za pogodbo s Turčijo, splošni mednarodni položaj, za vojaške pregovore z Ogri in bančno vprašanje, aneksijo, socialno zavarovatre itd., toivj za vprašanja bitne važnosti, ki zahtevajo, da ima tako močna in vplivna stranka, kakor jc krščansko-socialna, svojega zastopnika v kabinetu. MEDNARODNI POLOŽAJ SE JASNI? j Glede na mednarodni politiški polo- i tjra:0 pa prn{j žaj imamo zaznamovati dve jako ugodne ; vesti: Sporazum med Nemčlro in Franci o. Znano je. da je maroška zadeva za razmerje med Nemčijo in Francijo najbolj nevarna. Kakor su interesi vedno bolj procvitajoče in naraščajoče nemške sve- tovne trgovine na vseh morjih prav občutno križajo z angleškimi, tako se isti interesi v Maroku, ki se poiitiško prišteva v interesno okrožje Francije, zadevajo s francoskimi. V zadnjem času je zaradi čisto neznatne afere nekaterih dezerter-jev iz tujinske legije v Maroku prišlo skoro do tega, da bi bili Nemčija in Francija za orožje zagrabili. Angleži so Francozom že ponudili svojo pomoč, vendar pa so slednji bili veliko bolj pametni, kakor Angleži in niso hoteli spravljati v vojno nevarnost celo Evropo. Zlasti francoski poslanik v Berolinu, C a m b o n , si je največ prizadeval, da se maroški konflikt enkrat za vselej spravi s sveta. Danes poročajo listi, da se je sklenil ined Nemčijo in Francijo popolni sporazum. Sporazum, ki je že podpisan, ima sledeče bistvene točke: 1. Nemčija priznava v interesu redu m miru poiitiško premoč Francije v Maroku in izjavlja, da zasleduje v Maroku zgolj gospodarske interese. 2. Francoska vlada izjavlja, da odločno priznava nedotakljivost in neodvisnost maroškega carstva ter bo v Maroku varovala za neomejeno dobo popolno gospodarsko enakost, tako da ne bo prav v nobenem oziru ovirala trgovinske in industrijske interese Nemčije. Francoski ministrski svet je poslaniku Cambonu čestital. Drugo je Obisk kralja Edvarda VII. v Berolinu. Nihče še ne ve, kaj obisk Edvarda VII v Berolinu pomeni. Pravzaprav je angleški kralj ta obisk iz ozirov vljudnosti dolžan, ker je po osmih letih zdaj prvič v Berolinu, dočim je cesar Viljem že bil v Londonu. Ker pa je Edvard VII. pripeljal s seboj državnika sir Hardinge in konfe-riral v Berolinu eno uro z državnim kanclerjem Biilovvom, se pač gre za vele-važne politiške zadeve. Nemški listi so angleškega kralja zelo hladno sprejeli, dočim nekateri angleški celo pišejo o neki angleško-nemški ententi. To bi bilo toplo pozdravljati, vendar pa so taki upi zelo prenagljeni, ako pomislimo, da lanski obisk angleškega kralja v Berolinu položaja ni nič izboljšal, ampak le poslabšal. Seveda je takrat angleški kralj izkušal od cesarja Viljema — in pozneje tudi od cesarja Franca Jožefa v Ischlu — dobiti zagotovilo, da bo Nemčija omejila gradbo bojnega brodovja, pa tega ni dosegel. Zdaj pravijo, da je kralj Edvard prišel z istega vzroka v Berolin. Anglija ne zdrži konkurence z Nemčijo, ker jo stane nebroj kapitala, ko mora spričo nemškega oboroževanja svoje brodovje pomnoževati po znanem principu admiralitete: Angleško brodovje mora vedno biti močnejše kot brodovje Francije in Nemčije skupaj. — Clemenceau, francoski ministrski predsednik, ie izjavil, da obisk kralja Edvarda v Berolinu veliko pomeni za svetovni mir. XXX Pri sprejemu kralja Edvarda in kraljice Aleksandre v Berolinu se je zgodila nezgoda. Splašili so se konji voza, v katerem sta sedeli angleška kraljica in nemška cesarica. Morali sta presesti v drug voz. Drugače jc bil sprejem sijajen. Socialni demokratje, ki se zdaj pečajo z vprašanjem brezposelnih, so priredili nekaj demonstracij in trgali z vozov in tramvajev angleške zastave. Policija jih je kmalu razgnala. Dnevne novice + Kmečka zveza za kamniški okraj jc imela v nedeljo dne 7. februarja shod v Mengšu. V obilnem številu so prihiteli pristaši kmečke zveze na shod, kateremu je predsedoval g. Valentin Benkovič, predsednik zveze. V živahnem govoru je poslanec g. Ivan Lavrenčič razložil zbranim zborovalcem, kaj so poslanci S. L. S. sto rili v zadnjem kratkem zasedanju deželnega zbora. Z zanimanjem so zborovalci poslušali, pri več točkah se je utiel živahen razgovor. Nato jc poljudno govoril Benkovič o pomenu S. L. S. in o nalogah kmečke zveze. — Sklenile so se soglasno z velikim navdušenjem sledeče resolucije: Zborovavci na shodu v Mengšu dne 7. februarja I. izražajo popolno zaupanje svojemu poslancu g. Iv. Lavrenčiču: II istotako izražajo popolno zaupanje poslancem S. L. S.: 111. protestirajo kar naj odločneje proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika; IV. zahtevajo slovensko vseučilišče v Ljubljani, protes-aškemu vseučilišču v Trstu; V. zahtevajo zimsko kmetijsko šolo v Mengšu. I Bogokletstvo. Messinski potres je silno pretresel tudi svobodomiselne možgane. Ker naš list ni bogosloven, ni naš poklic biiž c se baviti z abotnostmi. ki jih svobodomiselci glede na ta pretresljiv na- torni dogodek trdijo. Ce so svobodomiselci zagrizeni ateisti in zato taje božje delovanje v naravi, je to njihova stvar, kakor je za kristjana svobodno, da upravičeno umsko sklepa, da naravne sile služijo Stvarniku, da jih je on dal naravi, jim odločuje meje in postave. Ni nam s stališča politiškega lista tudi nič mar, če svobodomiselci ne vedo odgovora, čemu vseobsegajoča narava ali pa Haecklov in Aškerčev »monos« potrebujejo tako silovitih žrtev in se zadovolje z odgovorom, da sploh vseskupaj nobenega zmisla in namena nima, ker je »vseenota«, ki vlada svetovje, itak nezavestna. Zato pa menimo, da svobodomiselcev tudi ne bi smelo vznemirjati, če kristjani brez razlike kon-fesij v takih natornih dogodkih vidijo izraz božje volje, ki hoče zlobne kaznovati ali jih izboljšati, dobre v trpljenju in smrti očistiti in človeštvu sploh pokazati, kako je onemoglo, kako ves tehniški in umski napredek pred božjo silo ne pomeni mnogo in ni vreden, da bi se človeštvo zaradi njega prevzelo. Kdor je bral poročila iz Messine, je tudi bral, da ljudstvo Boga in Madonne ni klelo, temveč se je v najhujši grozi zateklo k njima. Ce kdo ne verjame, naj blagovoli prebrati, kaj je o tem napisal Cesare Lombroso v pariškem »Figaru«. Zato je n a j g r š e bogokletstvo, ako se drzne Anton Aškerc, general »Svobodne misli« na Slovenskem, v zadnjem »Slovanu« sramotiti verno sicilsko ljudstvo v pesmi »Mesinska legenda«. Tu opisuje, kako neki cerkovnik, ko se maje zemlja, (menda blazen) oznanja ljudstvu, da Bog ne more nič pomagati, ker je tudi - ubit ! Ves v podrtinah veliki oltar! In tabernakelj podsut, razdejan, mramorni naš tabernakelj! Kak kvar! V zlati monštranci ubit, pokopan Bog je sam tudi! Mrtev je Bog! Spekel iz moke najlepše pšenične hostijo bil sem. Don Pietro pri maši pa je naredil iz kruha Bogd . . . Mrtva ležita podsuta oba zdaj v katedrali tam naši. Bog je ubit, Bog je mrtev! Jezus potresa sam žrtev! Kajpada! S trona vržena je slavna santa Madonna! Bog je v monštranci ubit, s kamenjem, s težko opeko pokrit! To je (četudi morda nalašč položeno na jezik blazniku) najgrše bogokletstvo, kar se ga je kdaj javno storilo pri nas in pomeni sramotenje v obraz celemu slovenskemu ljudstvu. Ce meni bivši duhovnik Aškerc, da nobena kletev ni tako drzna, da bi mogla udušiti glas njegove vesti, naj si poišče drug način, kako pozabiti svoj prejšnji poklic, ampak tako javno grdenje, ki bi vsakega drugega spravilo pred kazensko sodišče, tudi njemu ne sme biti dovoljeno! Toda pustimo Aškerca božji sodbi in molimo zanj! Kar pa je treba pribiti, je to, da ne bo nobenega poštenega človeka, ki ima še količkaj plemenitega čuta v sebi, količkaj tolerance do verskega čustvovanja našega ljudstva, ki bi še naročil tak list ali že naročenega ne vrnil! Res, lepi so sadovi, ki jih je pri nas rodila >Svobodna misel«! Kdor svobodno misli, ga propagatorji te internacionalne družbe, kateri je pripadal tudi Oberdank, opsujejo in sramote ter hočejo terorizirati vsako njim nasprotno prepričanje. Boj podlemu svobodomiselstvu na vsej črti! + Okrajno glavarstvo v Litiji je poslalo raznim lovcem samoneinške pozive za vpis ustreljene divjačine. Ce meni Okr. glavarstvo v Litiji, da morajo biti taki dopisi tudi na Kranjskem samonemški radi tega, ker je Nemec smodnik iznašel, se jako moti. + »Siidmarka« in »Družba sv. Cirila in Metoda«. Poročali smo v soboto, da je na ustanovnem občnem zboru graške podružnice »Siidmarke« za notranje mesto nemškonacionalna mladina krščanske so-cijalce surovo žalila in jih pri volitvi v odbor popolnoma prezrla. Bila je to politična volitev, kakršna je bila n. pr. tudi na občnem zboru »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Bohinjski Bistrici. Nemci pa narodno-obrambno delo vendarle drugače razumejo kot slovenski liberalci. Glavno vodstvo »Siidmarke« jc sedaj graško podružnico razpustilo, češ, da se »Siidmarka« ima brigati samo za narodnostno delo in se nima vtikati v druge strankarske zadeve med Nemci. Tako močni Nemci. Dr. Žerjav pa je skupščinarjem »Družbe sv. Cirila fin Metoda« v Bohinjski Bistrici drugače ko-mandiral in če bi sedaj vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« hotelo posnemati Nemce, l"i moralo samo sebe razpustiti. -j- Narodna posest — pri državni železnici. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu sta razpisani mesti podtiačel-nika pri računskem oddelku m pregled- nika postajnih blagajn v VIL Činovnenr razredu. Za obe mesti so slovenski kom-petenti, katere bi moralo ravnateljstvo državnih železnic kot jezikovno in službeno na'jbolj sposobne na prvem mestu predlagati. Ker pa ima pri takih kompetencah izvrševalni or^an nemškega »Volksrata« dr. Seemann skoraj odločilno besedo, bi lahko verjeli samohvali nemškega kompe-tenta, da je ravnateljstvo državnih železnic v Trstu že zagotovilo mesto preglednika postajnih blagajn Moricu Fuchs iz Beljaka, ki ne zna niti toliko slovenski, kakor tisti okrajni komisar, ki je zbrani množici zapovedal »napraviti trg« (== machen Sie Platz). Istotako je s kompetenco glede mesta podnačelnika pri računskem oddelku! Pri tržaškem ravnateljstvu ni pri nobenem oddelku niti enega slovenskega referenta oziroma njega namestnika; vsi-kdar, kadar bi bil kako mesto lahko zasedel Slovenec, .je slovenske kompetente izpodrinil Nemec, pa če so ga morali iztak-iiiti bogve pri katerem tujem ravnateljstvu. S tem zistemom nemškega »Volksrata« se mora pri tržaškem železniškem ravnateljstvu enkrat za vselej prenehati; železniškega ravnatelja danes ne prosimo, ampak od njega danes odločno zahtevamo, da je vsaj enkrat pravičen Slovenski stvari in da se ne da vplivati od — krivih prerokov! Naše jugoslovanske gg. poslance pa nujno prosimo, da pravočasno zastavijo pri železniškem ministrstvu vse svoje sile ter preprečijo vnebovpijoče krivice, ki se gode Slovencem v področju tržaškega železniškega ravnateljstva! -f Bernecker ne bo nasledil Jagiča na 'profesorskem mestu za slovansko filo-logijo na dunajskem vseučilišču. Najbrže se je zbal odpora v slovanskih krogih ter je sedaj že sprejel mesto na vratislavski univerzi. Upati je, da bo za naslednika Jagiču imenovan Slovan. — »Kmečka zveza« za sodni okraj Vipava priredi v nedeljo, dne 14. februarja, ob 3. uri popoldne v Vipavi v »Tabru« shod zaupnikov. Dnevni red: 1. Razgovor o nadomestni volitvi deželnega poslanca za sod!na okraja Vipava-ldrija. 2. Slučajnosti. — Zgodnji grob. Dne 7. februarja je umrl v Spodnji Idriji v svoji rojstni hiši 271etni gospod Ivan B a 1 a n t za znano morilko revnih — jetiko. Pokojnik je poskusil vso bedo slovenskega dijaka. Gimnazijo je zvršil v Ljubljani, vseučilišče v Pragi. Bil je zlasti za jezike silno nadarjen. Študiral je moderno filologijo ter je bil, dokler mu ni bolezen ubranila, učitelj modernih jezikov, francoščine in laščine, na državni gimnaziji v Brnu. Na dan njegove smrti je došlo sporočilo, da je imenovan rezervnim častnikom. Pokopan bo. v sredo dopoldne ob osmih v Spodnji Idriji. Previden je bil na lastno željo dvakrat, a upanja, da okreva,-ni izgubil do zadnjega. Naj počiva v miru! — Nogo si je zlomil davčni oficijal v Idriji, gospod Lunder. — Smrtna kosa. »Soča« poroča, da je umrl v Gorici znani hotelijer g. Kanci-jan Happacher, lastnik restavranta »Angelo d'oro«, v goriški bolnišnici pa g. Ivan Peric, posestnik v Biljah. — Kazenska preiskava radi volitev v frgovsko in obrtno zbornico. Goriška »Soča« poroča, da se bo o volitvah v goriško trgovsko in obrtno zbornico vršila kazenska preiskava na slovensko ovadbo. Dognati bo treba, odkod je došlo nad 1100 laških glasov, ker do 4. januarja baje ni došlo na glavarstvo v Gradišču skoro nič veljavnih glasov. Radovedni smo, kako bo ta reč končana. — 60letnic,a Prešernove smrti. Dne 8. februarja 1909 je preteklo 60 let, odkar je umrl v Kranju pesnik dr. France Prešeren. — Pogreb socialnega demokrata. Civilni pogreb je iinel minoji teden neki socialni demokrat na Reki. Rdeča zastava je nadomestovala križ, neka sodruginja pa ie opravila ceremonije ob grobu. — Potomec Juri:a Kobile je pretekli teden raztresal in vsiljeval protestantske knjige po Loškem potoku. Evangelije, Bla-govestnika in še več malih brošuric. Pa menda ibo požrtvovalnost Adolphs-Ver-eina le prevelika. Ljudje knjige sežigajo. Jurij Kobila jo je pa odkuril, predno se ga je moglo vprašati po legitimaciji. — Živega rjavega hrošča nam je po-slal prijatelj našega lista /- Javornika na Gorenjskem., To je res posebnost v taki zimi in mrazu. — Zgradba nove šole. To pomlad začno zidati novo šolsko poslopje za dvo-razrednico v Podbrezji na Gorenjskem-Staro poslopje se uporabi za domače društvene namene. — Zima v kranjski okolici je srednja Snega je 3 dni. Mraza je bilo največ 13' stopinj R. Vode po vodnjakih še vedli' primanjkuje. — V tujino. Okolu dvajset Gorenjce' i i/, kranjske okolice se odpelje fo sredo ' i Ameriko. Gredo za delom, za denarjem. — Živinoreja. Prešičja kupčija ima aa, 1 Gorenjskem precej \ isoko ceno, govci:' Priloga „Sloir«noa" #tow» 32, dnč 10» februarja 1909. i ■ Prvi Klnemoto s Prej »EDISON«. DUNAJSKA CESTA. Nasproti Kavarne »Evropa" »ako soboto In sredo nov programi P ... # . . .. . - -----—— Predstave ob delavnikih: ob 4., 5„ 6„ 7. m 8. url. Predstavo ob nedeljah m pravnikih« ob 10. i„ II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. n 9. uri popoldne. fllllfl H»lie#A«nHI» I-Prostor60v., ».prostor 40v.. I.Dro- . c,'. " ., . ' . 4 ' , „ o samo iz pive svet. pariške tvor. Pathe Frires. v- i Ravnateljstvo kinematografa ..Polhe". Cene prostorom: i vsak ^tnek in soboto od 2613 24 vojaki do narednika 20 v. ~ , . ----* — MV Ul I | stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 * Občinski zakon za Kranjsko, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 v, vezana knjiga 1 K 90 v s poštnino vred. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča nove skladbe oziroma skladbe novega natisa: Foerster, Op. 107, A v e M a r i a za štiri enake glase, ali sedem mešanih glasov (moški kvartet in ženski tercet). Part. 60 h, glasovi po 20 h. Nežna in nenavadno efektna skladba v lahkem slogu. Foerster, Op. 5, L a m e n t a c i j e ali žalostne pesmi Jeremija preroka in Očitanja (Kaj sem ti storil?) za mešani zbor. Cena partituri, iz katere se vsak glas lahko poje, 70 h. V tem novem natisu so besede popravljene in nekateri glasbeni stavki po-iajšani. Malo naših cerkva bo, v katerih bi se ne popevale v velikem tednu te mile ganljive melodije. Foerster, Op. 58, Te D e u m 1 a u d a -m u s (s priljubljenim napevom »Hvala Gospodu Bogu«) za mešani zbor ali tudi za enoglasno petje z orglami. Part. 50 h. Napev teh Foersterjevih skladb je povsod, kjer bivajo Slovenci, popolnoma udomačen; da so pa skladbe poleg svoje priprostosti mojstrsko delo, nam jamči ime skladatelja-prvaka na polju slovenske glasbe. Odveč bi bilo torej posebej jih priporočati. Gotovo je pa, da so in ostanejo vedno narodova last. Sicherl, Velikonočne pesmi (Ri-harjevj in drugi napevi) za mešani in moški zbor. Part. 1 K. Priprosta Sicherlova skladba je pač popolnoma umerjena močem naših cerkvenih pevskih zborov na deželi, kateri se jo bodo zato zelo radi oprijeli. Poleg tega je pa prav melodijozna, dosti živahna in cerkveno dostojna skladba. Laharnar, Šmarnične pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 20 h. Laharnar, Velikonočne pesmi za za mešani zbor. Part. 1 K 30 h. Naši pevovodji radi isegajo po La-liarnarjevih kompozicijah, ker jim ne delajo težav, dosežejo pa vedno povoljen uspeh. * Selbstadvokat von Andreas Haidin-ger. (Fiir alle Rechts- und Vervvaltungs-sachen.) Wien 1907. Pač knjiga, potrebna za vsakogar, ki ima v 'javnem življenju le količkaj več posla. Najprej so obravnavane pogodbe in kar je pri tem delu posebne vrednosti, lahko umljivo in pregledno teoretiško, nato pa praktiško s potrebnimi vzorci vlog, prošenj, računov, pogodb itd. Najbolj obširen je sodnijski del — vse kar je potrebno za oporoke, jerob-stvo, gruntovne knjige, dolgove, rubljenje in vse vrste obravnav. V istem obsegu se obravnavajo politiške zadeve, društveni zakon, obrtne zadeve — ki so na podlagi novega zakona 1. 1907 jako Obširno izvedene — zavarovanje, trgovinstvo itd. Ni je količkaj važne politiške ali sodne zadeve, za katero bi ta knjiga ne 'podala točnega nasveta, ki nadomešča pravnika vsaj glede na informacijo, pa tudi v marsikaterem drugem oziru. Cena 1138 strani obširnemu delu 16 K 60 v. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. SOMIŠLJENIKU SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice I Samogovori se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga Otona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 216_3 K, vezana za 4 K. io—o 2 vajenca sprejme takoj s hrano in stanovanjem Lovro Šetina , kovač, Šiška Stev. 65 pri Ljubljani. 237 10-7 Gostilna in trgovina se odda v najem na % Irtt Doniž ilah. Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z želez-nino Fr. Stupica. isg Pridna in poštena dekle iz boljše hiše, se sprejme kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Pojasnila daje uprava „SIovenca". 297 8-5 Kuharica kot = " gospodinja že več let v župnišču, želi stopiti v enako službo. Starosti srednje. Več se izve na Starem trgu št. 4. 353 3-2 !! Prvo slovensko !! c. kr. oblastveno potrjeno IX 96 ucilisoe za firojno risanje branja cZes/fi Ljubljana. Stari trs it 28. ® Som sc tudi kroj no Mi meti. s Proda se novozgrajena pritlična hiša na Vrhniki s štirimi sobami in pritiklinami, pod zelo ugodnimi pogoji. Okrog hiše je lep obsežen vrt in krasen razgled. — Več pove stavbena tvrdka Ivan Ogrin, Karlovska cesta 5. 304 3-2 Velika zaloga raznih 2267 slovenskih ploSč In gramofonov ceniki od gramofonov In ploif na razpolago. Fr. P. zajec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, itv. 26. st; 135 11-8 C. gg. ženini in neveste Absolutno ognjevarne blagajne jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne Jan. Lange Dunaj, XVIII/], Mnger GUrtel itev. 7. Telefon 21485. 3157 26- 9 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic, -js-ft Dež. lekarna priMariji pomagaj'4 Leusiek Največja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje i. t. d. — Cene najnižje. : Se priporoča za obilni obisk in naroČila z velespoštovanjem ; v FR. ČUDEN. Ljubljana, Prešernove nlice : urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ur „UNI0N". : Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. maslu Naslov zadostuje Fr. Čuden LJUBLJANA. ' i Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. tropinovoo kranjski fes-šnjsirs« priporoča ob sedanjem času za jerranje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje .TkUfe Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tanno = chinin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melusine ustna in zobna Vftfifl delule izborno Proli zobobolu in gnji-»UUfl |obi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, ka- Itera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po poŠti vsak dan dvakrat. 1 ie doki v lodlb od *0 litrov naprti po prav primarni osni t canaaljivl kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja ■H- Rosner it Co., LJubljana, •pod. ftlika, poleg Roalar-Javo pivovarno. Odlikovana i Parizu. ■ar Nova slovenska trgovL_____ Lenasi & Gerkman, Ljubljana priporoča za pomlad in poletja vsakovrstno suknano, volneno in platneno blago. c.I:J______• « _ *______. .. Solidna nono in (oKna nnatnsdia ■m BBBMKaMBBBB Podružnice: r vu. Praga t menljlnlcsmi. Graben l.\ A\hI« atran. Mol ulic« 17, Buden, Brno, Ceika Lipa, Ceika Kamnita, MortvikJ Zumberg, /»adllna. Novi Ji/In, , Plieu, Zvltnva in Libcrce. menjalnice na Dunaju: L Wollz»ll* 10. Tabor.lrasse 1. III. Unoargas« 77 ivogospod« župan zahteval voja-> štvo zaradi delavcev, tega nc verjamemo« piše »Rdeči Prapor« in končno: da bi pripisoval delavcem tiste lastnosti, ki so sc kazale 18. septembra po noči, tega tudi od er.snnda« Hriharia ne veriatnetno. Pred vsem vzamemo na znanje, da spoštuje »Rdeči Prapor« med vsemi smrtniki najbolj »gospoda« Hribarja in ga v celi svoji besedi naziva z buržoazijskim naslovom gospod«, kar sicer ni njagova navada. »Rdeči Prapor« ne verjame, da je bilo naše poročilo resnično. Čudimo se veliki lojalnosti »Rdečega Praporja« nasiproti »gospodu« Hribarju, a ne moremo si pomagati, da vzdržujemo v polnem obsegu svojo trditev, da je predlagal v soboto 19. septembra lani deželni vladi telefonično v porabo vojaštva, ker se je bal, da prirede delavci izgrede, ker dobe v soboto plačo in se lahko opijanijo, ravno tako je pri popoldanskem posvetovanju pri deželni Vladi utemeljeval svoj predlog. Ce bi bili uredniki »Rdečega Praporja« časnikarji, bi bili že verjeli, kar smo mi iz popolnoma zanesljivega vira trdili in še danes trdimo. Ali je morebiti demontirala deželna vlada vest, ki smo jo objavili? Jeli jo je demen-tiral Ivan Hribar, ali jo je dcmentiral kak slovenski liberalni list? V zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta dne 9. t. m. jo tudi ni demontiral ljubljanski župan Ivan Hribar, ki sicer jako rad dementira. Pa menda ne pomenja »beseda« »Rdečega rapora« Hribarjev uradni dementi. Res je, da je predlagal 19. septembra ljubljanski župan uporabo vojaštva proti delavstvu, pa naj že to »Rdeči Prapor« verjame ali pa ne. Sicer pa »Rdeči Prapor« že verjame, da je »gospod« predlagal vojaštvo 19. sept., ko ni bilo nobene potrebe več za to, a »Rdečemu Praporju« ni všeč, da to tudi prizna. Seveda pozabljivi »gospod« je načelnik slovenskih liberalcev, uredništvo ima »Rdeči Prapor« v gospodovi hiši, za to se pa mora paziti, da se »gospod« na »Rdeči Prapor« ne zjezi. Ker je Kristan nekje trdil, da grobovi tulijo, in ker je le res, kar o »gospodu« »Rdeči Prapor« ne verjame, ima zopet besedo »Rdeči Prapor.« lj Zborovanje vseh obiskovalcev nemških gledaliških predstav namerava, kakor javljajo nemški listi, sklicati nemški »Theaterverein«, da se posvetujejo o usodi nemškega gledališča. Kakor smo poročali, deželni odbor ne prepusti nemškemu gledališču več dosedanjih ugodnosti. Menimo, da je izključeno, da bi kak gledališki ravnatelj mogel prevzeti sedaj vodstvo nemškega gledališča. Nemški listi pa pravijo, da o opustitvi nemškega gledališča ne more biti govora. Seve jc stvar nemške gospode, ako se hoče denarno izčrpati, zborovanje obiskovalcev nemškega gledališča bo pa gotovo slabo obiskano, ako na zborovanje ne bo tistih Slovenk in Slovencev, ki še vedno zahajajo v nemško gledališče. Ij Umrl je v Velikih Čolnarskih ulicah g. Anton J e š e n a k. Bil je svoje dni jako sloveč in imovit posestnik na Bledu. Večni mir njegovi duši! Ij Vojaka usterilila drug drugega. Ustreljena vojaka ne bodeta imela cerkvenega pogreba. En vojak bo pokopan jutri zjutraj ob 5., drugi ob 7. uri. Ij Gosp. Franc Souvan sin je danes otvoril svojo detail-trgovino na Mestnem trgu štev. 22 in 23. I j Gg. pevce »Ljubljane« prosi pevo-vodja, da se zanesljivo udeleže današnje pevske skušnje. Novi pevci dobrodošli! Ij Magistratna pravičnost. Se še nahajajo nekateri dobri meščani, ki se ob novem letu spominjajo tudi mestne policijske straže s kakimi novoletnimi darili. Ta darila pa vodstvo straže na poseben način med moštvo razdeli. Tako dobi tisti, ki je prišel pred 14. dnevi v to trudapolno in vsestransko odgovorno službo ravno toliko novoletnega darila, kakor tisti, ki je v tej službi že 10 let se trudil noč in dan. Opozarjamo g. župana, kot načelnika policijske straže ljubljanske, da tukaj napravi red. Slavno občinstvo pa prosimo, da naj pri oddaji novoletnega darila opozori vodstvo straže, naj pri razdelitvi Jaril drugače postopa. lj Aretovan je bil na južnem kolodvoru 19-letni Anton Težak i/. Dol. Su-horja pri Črnomlju, ker se je hotel odpeljati v Ameriko, šc predno jc zadostil vojaški dolžnosti. Za vožnjo potrebni denar je imel zašit v hlačnem robu. Oddali so ga sodišču. Ij V konkurz jc prišel trgovec g. Pk-terski. Ij Umrl jc v Spodnji Šiški trgovec Jakob Mitteregger. Ii Poroči! sc je gospod ing. Viktor Skaberne, deželni stavbni komisar v Ljubljani, / gdčno. Pavlo Mejačevo, hčerko gospoda Ivana Mejača, trgovca v Ljubljani. Ljubljančan obsojen radi laških demonstracij. Tržaško namestništvo jc potrdilo razsodbo, s katero ie bil radi laških demonstracij v Gorici obsojen Ignacio Brezina, 16 let star, i/. Ljubljane, zdaj hud Lah, na 30 kron globe. BALKAN. Srbija dela zopet vojsko! General Zivkovič silno oborožuje vojsko. V Solun je došlo 975 zabojev k rogelj in streliva za Srbijo. V šestih tednih bo srbs'ka armada popolnoma za boj opremljena in pripravljena. Na 'bosanski meji se ob cestali delajo velike priprave. Bande za vpad v Bosno so pripravljene v Vranji. Stopil je seveda zopet v akcijo prestolonaslednik Jur. Jur je v Častniškem kazinu napadal Avstrijo, posebno pa ministra Izvolskega, ki svetuje Srbiji, naj miruje. Nekaj rodbin v Belgradu in Sabcu je svojo deco spravilo v notranjost dežele. Srbi sicer ne računajo napačno. Mislijo tako-le: Bolgarija je s tem, da je mobilizirala proti Turčiji, velesile prisilila, da so intervenirale njej v prilog. — Mi čisto nič ne dvomimo, da bo Srbija v 'kratkem tudi mobilizirala. Velesile bodo seveda vmes posegle in začela se bodo pogajanja. Čimveč vojakov bo Srbija mogla pokazati, tem ugodnejše zanjo. Vendar pa Srbija ne računa s tem, da se med Bolgarijo in Turčijo gre zgolj za fin odškodnino, Srbija pa zahteva od nas bosanski teritorij in »avtonomijo« Bosne. Ce bo pri tem vztrajala, Avstrija čisto gotovo ne odneha za las. Potem pa je zelo veliko vprašanje. ako bodo velesile hotele Srbiji še dalje stati ob strani. Francija je že kategorično izjavila, da na Avstrijo nikakor ne bo pritiskala v prilog srbskim teritorialnim zahtevam. Izvolskij je tudi bolj pameten kakor mislijo v Belgradu, Angleži jim ne bodo pomagali, k večjem še — Lahi. Milovanovič je še pameten. — Demonstracije proti Avstriji. Srbska vlada je sklenila, da ne pošlje velevlastem note, v kateri zahteva »avtonomijo« Bosne in odstop bosanskega teritorija, dokler se ne skleneta bolgarsko-turški in avstrijsko-turški sporazum. »Narodni odbor« priredi v soboto v Belgradu veliko demonstracijo proti Avstriji v prilog velesrbskim zarotnikom. Sploh se nacionalni odbor zopet pripravlja na aranžiranje in haranguiranje mase. Ker smo pa teh reči že od lanskega oktobra zelo vajeni, ne bodo menda v Avstriji nikogar vznemirile. Bolgarija demobilizuje. Vojno ministrstvo je, ker je bolgarska vlada dobila zagotovilo, da Turčija ne misli več na to, da bi se ji odstopil del bolgarskega teritorija, takoj odredilo demo-bilizacijo. Avstrijsko-turški sporazum se vleče. Turški trgovinski minister in avstrijski poslanik v Carigradu se dalje pogajata o sporazumu. Turki delajo glede na carino težave, tudi zahtevajo menda, da bi se Mohamedanci v Bosni lahko odtegnili vojni službi . Na Dunaju pravijo, naj si Turki take misli izbijejo iz glave. — Bojkot ni še prav nič ponehal. Štajerske novice. š Shod. V nedeljo 14. februarja se vrši v Slovenski Bistrici shod »Slovenske kmečke zveze« v hotelu »Avstrija« ob 3. uri popoludne. Govori poslanec Pišek. š Studenci pri Mariboru. Naše izobraževalno društvo je priredilo zadnjo nedeljo zabavni večer, ki je bil zelo dobro obiskan. Med velikim številom delavstva smo opazili tudi precej ljubih gostov iz Maribora. Veliko zabave je naredila šaljiva tombola, še več smeha pa je vzbujala dražba petelina. Sploh smemo biti s tem večerom zadovoljni. Izobraževalno društvo pa je dokazalo, da v resnici nudi poleg potrebne izobrazbe tudi pošteno zabavo. š Promocija. Promoviran je na gra-škem vseučilišču doktorjem modroslovja dnč 30. januarja t. 1. č. g. Peter Š o r 1 i. Iskreno čestitamo! š Umrla je na Bizeljskem soproga veleposestnika g. J. Pečnika. v mrtvašnici oživela. V tavški ubož-nici je nenadoma umrla neka 40-letna žena, mati štirih otrok, dozdevno zadeta od kapi. Prenesli so jo v mrtvašnico na pokopališče, kjer se jc drugi dan imela vršiti komisija. Toda žena je bila le navidezno mrtva in se ji je v mrtvašnici ponoči vrnila zavest. Skočila je kvišku in hotela domov, a ker je bilo pokopališče zaklenjeno, ni mogla nikamor. Šele proti jutru je prišel mimo neki mož, ki ga je žena klicala na pomoč; šel jc obvestit grobarja in nato so ženo spravili nazaj v ubožnico, kjer se sedaj prav dobro počuti. Oba Coquelina mrtva. Še-le pred kratkim je umrl v Parizu svetovno siavni francoski igralec Coquelin starejši, 8. t. m. pa mu je sledil v smrti hidi nosilec njegovega imena: Coquelin mlajši, izboren predstavljavec finih komičnih vlog._ Telefonska In brzojavna poročile. novo ministrstvo. — jugoslovani in Cehi v boju proti novemu ministrstvu. Dunaj, 10. februarja. Imenovanje novih ministrov priobči jutrišnja »Wiener Zeitung«. V novem ministrstvu je 9 Nemcev iu 4 Slovani. Ministrski predsednik je Bienerth, notranji ministej* baron pl. Haerdtel, domobranski pl. Georgi, iustižni minister znani graški odvetnik dr. Viktor pl. Hochenburger, bivši načelnik nemške ljudske stranke, naučni minister grof Stiirgh, trgovinski minister dr. \Veiskirch-ner, dosedanji predsednik drž. zbornice (za predsednika kandidira sedaj dr. Pat-tai), finančni minister vitez Bilinski, minister za javna dela dvorni svetnik pri na-mestništvu v Inomostu Avgust Ritt, polje-deljski minister praški vseučiliški profesor dr. Albin Braf, zet pokojnega dr. Rie-gra, železniški minister sekcijski šef pl. Wrba. Ministri rojaki so Abrahamovvicz, Schreiner, Začek. V ministrstvu so torej uradniki, parlamentarci in izven parlamenta stoječi možje. Ministrstvo najbolj označujeta zagrizena Nemca dr. Hochenburger in grof Stiirgh, ki imata za Slovane najbolj nevarni ministrstvi: iustično in naučno. Kaj ta dva moža pomenita posebno za Slovence ni treba posebej po-vdarjati. Imenovanje teh dveh mož je za Slovane naravnost provokacija. Z istimi čutili kot Slovenci, so sprejeh ta dva ministra in to ministrstvo tudi Cehi, dasi sta v ministrstvu dva Staročeha. Proti temu kabinetu bodo Cehi in Jugoslovani solidarno nastopili. To se je pokazalo že v današnji seji eksekutivnega odbora »Slovanskega središča«, ki se je v današnji seji pod predsednikom dr. Ivčeviča bavilo s politično situacijo. Sklenilo se je, stopiti v stik s češkimi strankami. Seja se nadaljuje zvečer po posvetovanju parlamen-tarične komisije češke parlamentarične zveze. V parlamontarrčnih krogih se kot gotovo dejstvo razpravlja, da nastopijo Cehi, Jugoslovani in socialni demokratje z najostrejšo opozicijo proti novemu ministrstvu. S tem je usoda novega ministrstva zapečatena. košut na dunaju. Dunaj, 10. februarja. Košut se v soboto pripelje na Dunaj ter bo od cesarja takoj sprejet v avdijenci. angleški k&alj v berolinu nazdravlja evropskemu miru. Berolin, 10. febr. Pri gala-dineju je napil cesar Viljem nemški prisrčno angleškemu kralju rekoč, da v njegovem prihodu vidi »garancijo za mirni in prijateljski razvoj razmerja med Nemčijo ter Anglijo,« po katerem stremita oba vladarjev srčni želji, »da se ohrani in utrdi evropski mir.« Angleški kralj je v svojem odgovoru temu popolnoma pritrdil ter izjavil, da njegov prihod ima namen utrditi prijateljske odnošaje med obema deželama ter dosledno po tem ohraniti svetovni mir, za kar on (angleški kralj) vedno in konse-kventno dela. Tema odločnima izjavama vladarjevima pripisujejo vsi listi spričo sedanjega napetega mednarodnega položaja veliko važnost. leteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm 5 č« I>P» 2 iovso|< Stan|« barometra v mm Ttmp« rntura po C«!*l|u • V«trovl Nebo a JU i! F SD6 S« a. „ 9| 9. zveč. 739 5 - 5*1 sl. jug jasno 00 10 7. zjutr 2. pop 35 6 33-3 -106 02 sr sever p. m. zah. oblačno Sredn|a včerajšnja temp. — 5 1°, norm. — 0'8'. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10 februarja Pšenica za april 12'85 Pšenica za oktober 1. 1909 . . . 10 98 Rž za april 1. 1909. 10 15 Oves n april . 8 59 Koruza za maj 1. 1909 . . 7 28 Efektiv: 5 dražje. zaa^-JUrao, vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rc sner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 259 156—4 ■aa* ifiia z vrtom v jako lepem kraju v Ljubljani, oddaljena od glavne poste 15 minut, pripravna za kakega vpokojenega gospoda. Cena jako nizka. Poizve se pr> upravništvu »Slovenca". 306 (4) Izvid gospoda drja. Edvarda Krausa, otroškega zdravnika in izdajatelja »Allg. Wiener Mediz. Zeitung« na Dunaju Gospodu J. Serravallo Trst. Z veseljem Vam poročam, da mi izborno služi izdelek Serravallovo Cliina-vino z železom, 'ki ga že več let rabim v svoji praksi pri anaemie chlorose, v rekon-valescenci po težkih boleznih, zlasti moram poudariti, da se ob rabi China vina z železom prav hitro pojavi slast do jedi in tako z uživanjem tega izdelka telesne moči prav ugodno pospešujejo. Na Dunaju, ll./X. 1907. 292 (2) Dr. E. K r a u s. Ljubljanska kreditna banka. V današnji seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke sklenilo se je, od čistega dobička leta 1908. v znesku K 224.830-91 predlagati občnemu zboru, ki se bode vršil 4. marca 1909. po odbitku statutaričnih dotacij izplačilo 6r/o dividende v znesku K 120.000, nadalje odkazati rezervnemu zakladu K 46.952 40 in K 24.398-31 prenesti na novi račun. Skupni promet v letu 1908 znaša čez 612 milijonov kron. Urednik za nov slovensko - političen tedenski list, ki bi šele pričel Izhajati v l.jubljani se i&če. Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro ,,Urednik 142«' na anončni biro Rudolf Moste, Dunaj I., Seilerstatte 2. 34) 3 2 Ure! MilKo Krape! Gramofoni I »707, Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula atkel. žepnih in različnih atenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrna in iz kine&kega srebra orodje. rnftmnSfiMA 'n nainovei^e slovenske plo-UrunlUiOne šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 34 Staro zlato ln srebro kakor tud' drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. JV(odni salon Opozarjam velecenj. dame, ®M da sem otvorila prvi, po du- ^ja najsKsm sistemu urejeni - modni atelje. = V upanju, da me častite dame j obilnimi naročili počaste, jih zagotavljam, da se bodo pre-proste, kakor najelegantnejše toalete strokovnjaško izvrševale. S spoštovanjem JV[arija Sarc Jfnaflove ulice št 2, Ljubljana. Za Spori ln promet. Zaloga koles Puch, (M), Globus, Regent ln drugih ^ecminiti znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje, : poniklanje ter popravila : solidno in oen». Karol Čameroik Ljubljana, Dunajska c. 9. 2 krojaška pomočnika l mil,« r ima za večje delo dprejtne Ca Is o j BVAN SLAMA, krojaSki mojster, Sv. Petra nasip štev. 67. 367 2 1 Dva orala debelega 361 t t bukovega lesa v bližini državne ceste Trojana ima naprodaj Terezija Grabraer v EMettoniku. Kupci naj se oglase pri lastniku. Gospodarsko društvo v Berrnu p. Pazin, Bsis*a posreduje brezplačno pri prodaji -m'- i, b a** svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (l) ICiihariea želi svojo dosedanjo službo pre-meniti in nastopiti kje v župnišču. Vajena je tudi kmečkega dela Naslov pove uprava lista. 358 l-l 344 3-1 penzlonlst se ifi&e za vakatno župnijo na Slov. Koroškem. Več pove V. Serajnik, župnik v Št. Lipšu, p. Pischeldorf, Koroško. iUi cb di* im iz dobre hiše oe takoj sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z me&anim blagom G3. Kranj. Istotam sa sprejmo tudi hlapec. 357 3—i na Bledu so z lepim razgledom in z gozdom vred. blizo jezera na prodaj; cena za seženj2 K 6 - in K 14'—. Proda se tudi vila na Bledu vsa meblovana, s sadnim vrtom blizu pošte tri minute do jezera, po nizki ceni. Več se izve pri gospe Ivani Pok OPn, Ljubljana, Gradišče 17, I nadstr. 349 3-1 RAZGLAS 359 3 1 Razpisuje se poprava in zvišanje zvonika župne cerkve v Smledniku do 3. marca t. 1. ofertnim potom. Oddala se bodo naslednja dela: demoliranje stare strešine.............K 180— zidarsko delo.................„ 6974-73 tesarsko delo...................3679 20 kleparsko delo.................3136 43 dobava železnine..................1309 23 kamnoseško delo..................1128 — naprava strelovoda................210'— snemanje zvonov, poprava zvon. stolov in obešanje zvonov „ 473 97 Delo se mora izvršiti v tekočem letu. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnišču v Smledniku. Dne 3. marca 1909 s« bo vr&ila na licu mesta zmanjfievalna dražba. Ponudbe kolkovane se vpošljejo najpozneje do 28. februarja 1909. Varščina 10°/0. Smlednik, dne 9. februarja 1909. Stavbeni odbir.