/Primorski EziK Št. 1 1 (16.356) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 194Bf 1 njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-lostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskaj, v tiskarni 'uGn^dob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 ao 1 maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri __ 'diijl, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla j P '^a številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-eni Evropi. T Ul. Montecchi 6 - Tei. (M) 7786300, fax 040 772418 _ - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190______________ Intemet: htip/www.primorski.it/ »mofl: redakcija@primorski.it 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art2, comma 20/b, legge 662/96 - Rlialedi Trieste ČETRTEK, 14. JANUARJA 1999 So Me tri km premalo? Vlasta Bernard Proti koncu lanskega poletja, ko je izbruhnila finančna kriza v Rusiji, je globalno gospodarstvo in pobtiko bolj kot sama Rusija zaskrbela možnost, da se kriza razširi na krhko Latinsko Ameriko in v prvi vrsti na Brazilijo. Svarila so se vztrajno vrstila, mednarodne finančne organizacije pa so se s sodelovanjem skupine G-7 mrzlično lotile iskanja recepta, ki bi jim omogočil zajeziti razširjanje regionalnih in izbruh globalne krize, saj bi ta s svojo rušilno močjo pokopala tudi cvetoCe severnoameriško in solidno evropsko gospodarstvo. Zadnje dogajanje v Braziliji postavlja uspešnost dosedanjih, že sicer šibkih receptov za reševanje regionalnih kriz ponovno pod vprašaj, zunanjemu opazovalcu pa se vsiljuje domneva, da se v zadnjih dveh letih pravzaprav nismo veliko nauCiU. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka sta bila v tem obdobju tarCi ostre kritike in napadov, Ceš da ponujata preživele recepte, ki v globaliziranem gospodarskem sistemu ne delujejo in celo zaostrujejo krizne razmere. Zato je skušala prevzeti vajeti v svoje roke tim. svetovna vlada, klub bogatih oziroma industrijsko najrazvitejših držav sveta G-7, ki pa dlje od razglasov o nujnosti reforme mednarodnih gospodarskih institucij in nadzorovanja globalnih finančnih tokov žal ni prišel. Tako smo danes na pragu nove možne krize, ki bi bila že tretja v dveh in Četrta v zadnjih petih letih, ne da bi imeli vsaj kako sredstvo veC od tistih, s katerimi smo razpolagali že ob izbruhu krize na Tajskem oziroma še prej v Mehiki. Bo treba res čakati Se na Četrto ah peto krizo, da se končno Česa izučimo in lotimo problemov na nov način, kot to zahtevajo nove razmere globalne ekonomije na prelomu stoletja? Se prej kot grožnja, ki jo tako širjenje regionalnih kriz in njihovo zlivanje v planetarni madež predstavlja za Severno Ameriko in Evropo, je vroCica, Id je zajela Brazilijo, nevarna za reven del sveta, kajti bolezen najprej napade Šibke in nezaščitene organizme. K bolniški postelji bo konec tedna stopilo kar nekaj zdravnikov, ki se bodo zbrati na treh ministrskih vrhovih. Upajmo, da jih bo nevarnost Četrte finančne krize končno prisilila k sklepanju. FINANCE / NAVDUŠENJE NAD ROJSTVOM EVRA JE ZAMENJAL STRAH PRED NOVO KRIZO Zaradi zaostritve razmer v Braziliji črna sreda na mednarodnih trgih Milanska borza omejila izgube na 4% - Italijanski investitorji zaskrbljeni, a brez panike MILAN - Po dveh dneh nevarnega majanja svetovnih finančnih trgov, se je ravnotežje včeraj porušilo in povzročilo moCno strmoglavljenje borznih indeksov, kar je znak, da je investitorje zajel val pesimizma. Milanska Piazza Affari, ki je krizi v Braziliji žrtvovala nekaj Cez 4% izgube, je zaradi izboljšanja poteka borznega sestanka v Sao Paulu preprečila večjo katastrofo, saj je zgodaj popoldan izgublja veC kot 6%. Enako slabo so se odrezale tudi ostale evropske borze, medtem ko italijanska podjetja, ki so izpostavljena v Braziliji, svarijo pred paniko. Na 15. strani EVROPSKA KOMISIJA / PRED DANAŠNJIM GLASOVANJEM Predsednik komisije Santer zagrozil s svojim odstopom UCK osvobodil vse zajete vojake PRIŠTINA - Osvobodilna vojska Kosova (UCK) je vCeraj izpustila osem jugoslovanskih vojakov, ki jih je zajela prejšnji petek. To je sporočil vodja opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Kosovu VVilliam VValker po pogovorih z vodstvom UCK. »Veselimo se, ker je UCK izpustila jugoslovanske vojake v skladu s poštenim in uravnoteženim sporazumom,« je dejal VValker. »Izpustitev je del dogovora, ki ga je UCK sklenila z mednarodno skupnostjo, vključno z OVSE, Evropsko unijo in ZDA,« je dodal VValker,- ki pa ni želel povedati, ali je UCK vojake izpustila j brezpogojno, kot je zahtevala OVSE. Na 9. strani STRASBOURG - Pod vse močnejšimi pritiski s strani veC političnih skupin Evropskega parlamenta, naj zaradi obtožb o vpletenosti v finančne nepravilnosti odstopita dva evropska komisarja, Francozinja Edith Cresson in Spanec Manuel Marin, je predsednik komisije Jacques Santer zagrozil z odstopom. Taksna vest je prišla iz Strasbourga, kjer bo danes Evropski parlament zaradi obtožb o finančnih nepravilnostih glasoval o nezaupnici proti Evropski komisiji. Za odstop dveh komisarjev, največkrat omenjanih v zvezi s finančnimi nepravilnostmi, zaradi katerih v parlamentu prihaja do glasovanja o nezaupnici, se med drugim zavzema druga najveCja politična skupina v parlamentu, Evropska ljudska stranka, takšne zahteve pa prihajajo tudi iz vrst Zelenih in Liberalcev. Pogodba EU sicer parlamentu ne daje možnosti, da bi odpoklical posamezne komisarje, temveč govori o kolektivni odgovornosti Evropske komisije. Kljub temu mnogi viri EU menijo, da se ob glasovanju za odstope posamezniki temu komisija ne bi mogla izogniti. Na 11. strani TRST / OD NEDELJE MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL Deseta izvedba festivala Alpe Adria Težave s prostori in premajhno pozornost oblasti - No ogled tudi prvenec Kusturice TRST - V gledališču Miela se bo v nedeljo, 17.januarja pričel mednarodni filmski festival Alpe Adria Cinema, ki praznuje letos desetletnico. Kot je na včerajšnji predstavitvi poudarila umetniški vodja Anna-maria Percavassi se festival, kljub mednarodnemu slovesu, sooCa še vedno s hudimi težavami in s premajhno pozornostjo pristojnih oblasti in krajevnih bank. V okviru festivala, ki bo trajal teden dni (do nedelje, 24.1.) bodo tudi predvajali prvenec slovitega sarajevskega režiserja Emirja Kusturice. (FOTO KROMA) Na 10-strani Rim: pričakovanje za debato o zaščiti RIM - Poslanska komisija za ustavna vprašanja bo v torek, kot smo že napovedali, pričela obravnavati popravke k zakonskemu predlogu za zaščito slovenske manjšine. Največ amandmajev (približno tisoC petsto) je vložil Roberto Menia (NZ), popravke pa so doslej predložili tudi Gualberto Niccolini (FI), Tullio Gri-maldi (Stranka italijanskih komunistov), levi demokrat Antonio Di Bisceglie in Luciano Caveri iz vrst Union Valdotaine. Popravke je napovedal tudi poslanec Severne lige Pietro Fontanini. Amandmaji se nanašajo na izhodiščni zakonski predlog Domenica Masellija. V imenu zunanjega ministrstva bo soočenje v komisiji spremljal podtajnik Umberto Ranieri, v imenu predsedstva vlade pa ministrica za dežele Katja Bellillo. . Na S.strani Bindijeva preverja zdravstvo v Gorici GORICA -^Senator Mitja Volčič je vCeraj sporočil, da je na njegov poseg ministrica za zdravstvo Rosi Bindi imenovala tričlansko komisijo, ki ji naceljuje generalni ravnatelj ministrstva dr. D’Ari, za preverjanje stanja in perspektiv zdravstva na Goriškem. Med nalogami komisije je tudi preverjanje možnosti Čezmejne integracije z bližnjo bolnišnico v Šempetru. Na 13. strani Trst: letos bo zapustilo slovenske vrtce 158 otrok TRST - Junija bo otroške vrtce na tržaškem zapustilo skupno 158 otrok. Ko bi se vsi vpisali v prve razrede slovenskih osnovnih šol, bi se število prvošolčkov v primerjavi z letošnjim šolskim letom povečalo za 34 učenčev. Vprašljivo pa je, ati bodo vsi Starši vpisati svoje malčke v slovenske Sole. Medtem je bil vCeraj na svetoivanskem didaktičnem ravnateljstvu sestanek s starši za letošnje vpisovanje. Na 7. strani Proti kriminalu nov zbirni center TRST - Jutri bo podtajnik na ministrstvu za notranje zadeve Siniši na obisku v Trstu, kjer bo policija v kratkem uredila nov zbirni center za tujce, ki jih bodo izgnali iz države. Poseg spada v okvir pobud proti naraščanju kriminala. Na 5. strani VIDU/06 OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA v veleblagovnici VlDUSSI Čedad - Trg Picco 14 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija Največja izbira krzna v Fuiianijklulijski krajini TAX FREE MILAN / VČERAJ POGREBA DVEH ŽRTEV V LOMBARDSKI PRESTOLNICI RIM / SPREJEM NA KVIRINALU Boj proti kriminalu v središču polemik Odmevi v parlamentu - V soboto manifestacija Deželne skupščine hočejo federalizem Pri Scaifaru tudi predsednik sveta FJK V državi je še vedno preveč centralizma MILAN, RIM - Ob prisotnosti velikega Števila ljudi, med katerimi so bili tudi številni predstavniki oblasti, sta se vCeraj v Milanu odvijala dva pogreba, eden v severovzhodnem predmestju, drugi pa v jugozahodnem. Oba pogreba sta imela skupno to, da so na njiju pospremili na zadnji poti žrtvi kriminala, ki v lombardski prestolnici v zadnjih Časih nevarno dviga glavo. Prav zaradi tega je bil predvčerajšnjim v Milanu tudi vrh o javni varnosti, ki mu je predsedoval predsednik vlade D’Alema, včeraj pa sta o boju proti kriminalu razpravljali obe veji parlamenta. A pojdimo po vrsti. V cerkvi sv. Bazilija v Milanu je bila vCeraj dopoldne pogrebna svečanost za tobakarjem Otta-viom Capalbom, ki so ga je umorili neznani roparji minulo soboto, kmalu potem pa je bila v cerkvi sv. Janeza Boška pogrebna svečanost za mladim prodajalcem Časopisov Salvatorejem Coriglianom, ki so ga zlikovci ranili 4. januarja in je umrl dva dni pozneje. Obeh pogrebov so se udeležili milanski župan Albertini, podžupan De Gorato, predsednik Dežele Lombardije Formigoni, milanski prefekt Sorge in drugi predstavniki oblasti. Kot rečeno, pa so se na pogrebih zbrali predvsem številni navadni ljudje, ki so v različnih oblikah izražali NOVICE Svetovalsko vprašanje odboru o financiranju Pirinovih izdaj TRST - Deželni svetovalec Stranke italijanskih komunistov Paolo Fontanelli je na predsednika deželnega odbora FJK naslovil svetovalsko vprašanje v zvezi s financiranjem publikacij, ki jih je objavil Marco Pirina, in ki imajo napis »Zgodovinske raziskave, ki jih financira Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina«. Fontanelli se pri tem nanaša na dokumentirane kritike skupine »Nuova Alabarda« in podpredsednika goriškega ANPI-VZPI Lorenzona, zaradi katerih je moral Pirina umakniti iz obtoka knjigo Genocid (Genocidio). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bilo v knjigi »Ecco il conto« vsaj 40 odstotkov podatkov napačnih, da so napake v knjigi »Udine - 1943-45 - La lunga notte della provincia«, in da zadnja publikacija, ki se nanaša na pokol karabinjerjev na Trbiškem, brez specifične nevedbe uporablja zgodovinske raziskave, ki so jih opravili drugi. Zato Fontanelli sprašuje, katere prispevke je Pirina dobil, Ce so preverili korektnost in verodostojnost objavljenih podatkov in Ce so od Pirine zahtevali, da vrne prispevke za tiste zgodovinske raziskave, za katere se je izkazalo, da so napačne ali lažne. Novinarski sindikat FJK o novih zaposlitvah novinarjev v deželnem tiskovnem uradu TRST - Tajništvo novinarskega sindikata FJK je od predsednika deželnega odbora Roberta Anto-nioneja zahtevalo, naj podaljša rok za prijavo in dopolni razpis deželenga odbora za sprejem petih novinarjev v službo v deželnem tiskovnem uradu. Rok za prijave namreč poteče že jutri, sindikat pa zahteva, naj dobijo možnost za prijavo tudi publicisti in ne samo profesionalni novinarji, kot je bilo določeno v razpisu. Novinarski sindikat pravi, da gre za diskriminacijo enega od dveh sestavnih delov novinarskega seznama. Ob tem pa je novinarski sindikat v svojem pozivu tudi zapisal, naj se da pri sre j emu v službo prednost brezposelnim poklicnim novinarjem. Aretacije v Sloveniji in Italiji zaradi trgovine z mamili PORDENON - S štirimi aretacijami v Italiji in tremi v Sloveniji se je zaključila akcija karabinjerjev pod imenom »Bora«, ki jo je koordinirala področna direkcija za boj proti mafiji iz Trsta. Akcija se je nanašala na trgovino z mamili, ki so prihajala iz Slovenije in so bila namenjena diskotekam v FJK in Venetu.V Pordenonu so aretirali dve osebi, pri katerih so našli .300 tabletk ecstasyja, v Trsu pa še dve, ki sta skupaj imeli 700 tabletk mamila. Ko so ugotovili, da mamilo prihaja iz Slovenije, je slovenska policija v Ankaranu in Postojni aretirala še tri slovenske državljane. V hišnih preiskavah, ki so jih opravili, so jim zaplenili tudi 4000 tabletk ecstasyja, ki so v Slovenijo prišle iz Nizozemske. Vsi aretirani so stari od 21 do 26 let, njihovih imen pa niso objavili. • zaskrbljenost zaradi naraščanja kriminala, vsled katerega je življenje v lombardski prestolnici marsikje postalo že povsem neznosno. Sicer pa je milanski župan za včeraj proglasil dan žalovanja, tako da je večina trgovcev zaprla svoje obrate za tri ure. Pristavimo naj, da so v znak žalovanja in solidarnosti mnoge trafike za nekaj ur zaprle svoja vrata tudi drugod po državi. Napetost v Milanu je še narasla, potem ko se je razširila vest, da je včeraj v prvih jutranjih urah prišlo do novega izbruha kriminalnega nasilja. Neznanec je namreč zabodel mladega ba-rista, ko je nekaj po 6. uri izstopil z avtobusa, da bi šel na svoje delovno mesto. Medtem ko sta se v Milanu odvijala pogreba, sta obe veji parlamenta imela na dnevnem redu vprašanje boja proti kriminalu. V senatu je na parlamentarna vprašanja odgovarjala notranja ministrica Rosa Russo Jervolino, v poslanski zbornici pa podpredsednik vlade Sergio Mattarella. V skladu z rezultati vrha za javno varnost, ki je bil predvčerajšnjim v Milanu pod predsedstvom predsednika vlade Mas-sima D’Aleme, sta potrdila, da bo v kratkem prišlo do znatne okrepitve osebja varnostnih sil, zlasti v kriznih žariščih. V prihodnjih mesecih bodo sprejeli v službo 1.803 dodatnih varnostnikov. Jervolinova in Mattarella sta se tudi zavzela za dopolnitev obstoječih zakonskih predpisov tako, da bodo v bodoče župani velikih mest sedeli v pokrajinskih odborih za javno varnost, ki jih vodijo prefekti. Notranja ministrica je med drugim poudarila, da je država močno angažirana v boju proti kriminalu in da bi morali napraviti konec psihozi, ki se širi med ljudmi, češ da so povsem zapuščeni pred kriminalom. Opozicijske sile so vsekakor potrdile svoje kritike vladi, Ceš da vodi preveč popustljivo politiko proti kriminalu, ki naj bi se vse bolj prepletal z nezakonito imigracijo. Pol svoboščin bo zato v soboto priredil v Milanu demonstracijo proti vladni politiki. RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je vCeraj na Kvi-rinalu sprejel predsednike vseh deželnih svetov, ki so ga opozorili na nekatere nerešene in odprte probleme v odnosih med deželami in centralno oblastjo. Sprejema se je udeležil tudi predsednik parlamenta FJK Antonio Martini (na sliki) . Predsedniki skupščin so obžalovali dejstvo, da je rimski parlament po spodletelem poskusu dvodomne komisije, nekoliko postavil v ozadje problematiko ustavnih reform. Kot je dejal predsednik sardinske skupščine Gian Mario Seliš, ki je bil neke vrste glasnik svojih kolegov, je v zadnjem času opaziti nekatere negativ- ne signale, ki pričajo o novih centralističnih težnjah osrednje vlade. Predsedniki so izrazili upanje, da bi se spet obnovila debata o reformah in o federalistični ureditvi Italije. Seliš in kolegi so državnega poglavarja opozorili tudi delovanje teles, ki nadzorujejo delo deželnih vlad in svetov. Padel je predlog po tesnejšem sodelovanju s predstavniki institucij, ki so pokazali zanimanje za reševanje teh in podobnih problemov. Po srečanju s predsednikom Scalfarom so se predsedniki deželnih svetov sestali na sedežu deželnega sveta Lacija in se dogovorili za nove skupne akcije. V kratkem se bodo srečali s predsednikom in z voditelji RAI, z ministrom za reforme ter s predsednikom poslanske komisije za ustavna vprašanja. ______________GENOVA / VCERAJ POGREB_______________ Ganljivo slovo od Fabrizia De Andreja Ob krsti desettisoč ljudi, predstavniki umetniške scene, pa tudi ministrica za kulturo GENOVA - Velika množica se je včeraj zbrala na pogrebu priljubljenega italijanskega kantavtorja in poeta Fabrizia De Andreja v Genovi. Ob De Andrejevih otrocih in ženi so bili znani protagonisti italijanske umetniške scene, pa tudi ministrica za kulturo Giovanna Melandri, predvsem pa veliko ganjenih ljubiteljev njegove odlične glasbe.V genovski baziliki so se od De Andreja poslovili z njegovo skladbo Ave Marija s Sardinije, na katero je bil kljub ugrabitvi izredno navezan. POLITIKA / EVROPSKE VOLITVE Prodi za skupno listo z Di Pietrom, župani in LS Marini se bo moral odločiti med Cossigo in bivšim premieram - Senat potrdil socialni sporazum RIM - Senat je vCeraj z glasovi večine odobril decembra sprejeti socialni sporazum med vlado, družbenimi kategorijami in krajevnimi upravami. Cilj sporazuma je v pospešitvi gospodarskega razvoja in predvsem v zmanjšanju visoke stopnje brezposelnosti. Toda opozicija sporazum ocenjuje kot »nesrejemljivV mestu ni samo Trg Unita..« Illyjeva uprava naj posveti več pozornosti potrebam otrok LeVi demokrati so na včerajšnji novinarski konferenci javno predstavili nekaj pobud, ki jih nameravajo izpeljati za izboljšanje življenjskih pogojev v našem mestu. Srečanja z novinarji, ki ga je vodil tajnik Stelio Spadaro, so se udeležili občinski svetovalci Gior-gio De Rosa, Igor Dolenc in Stefania lapoce ter pokrajinski svetovalec Dino Fonda. Levi demokrati pozdravljajo načrte za preureditev Trga Unita in bližnjih ulic in trgov, menijo pa, da Občina ne sme pozabiti na predmestja in na kra-ške vasi. Načrt za tlakovanje osrednjega trga je dobrodošel in potreben, pomisliti pa je treba tudi na ostale trge in ulice, ki so danes zapuščeni ali se nahajajo v slabem stanju. Mesto je treba obnoviti in olepšati, to pa je treba narediti v središču, a tudi v predmestjih ter v okolici. Na tiskovni konferenci so Spadaro in somišljeniki nadalje opozorili na vsakdanje probleme, s katerimi se soočajo otroci, na katere upravitelji čestokrat pozabljajo. Illyjeva uprava je marsikaj naredila v korist šolskih struktur in vzgojnih ustanov, premalo pa za izboljšanje življenjskih pogojev otrok, kot so npr. parki ter kraji, kjer bi se lahko otroci mirno igrali, njihovi starši pa se srečali in pogovorili. Trst ima precej parkov, ki pa jih je treba »usposobiti« tudi za potrebe otrok. Občina in javne ustanove pozabljajo, da biva v mestu tudi precejšnje število univerzitetnih študentov, ki prihajajo iz drugih mest. Namesto, da bi te študente mestna skupnost obravnavala kot kulturno in družbeno obogatitev, nanjo enostavno pozablja oziroma jo zanemarja. Glede tega manjkajo ustrezni prostori za združevanje, tako da se morajo študenti celo srečevati na hodnikih mestne knjižnice. Levi demokrati predlagajo, da bi Občina npr. tem študentom nudila ustrezne informacije v zvezi s stanovanji ter z drugimi servisi, ki jih ti ljudje nujno potrebujejo, a ne vedo na koga se morajo obrniti. Pristojne ustanove (torej ne samo Občina) zanemarjajo kraje in spomenike, ki sodijo v zgodovinski spomin tukajšnje skupnosti. Svetovalci levih demokratov izrecno omenjajo nekdanje plinsko skladišče, stolp Lloyda in ribarnico na nabrežju, katere stavba bo v kratkem doživela radikalni urbanistični preustroj. Ribarnico bodo premestili drugam, prelepo poslopje ob morju pa nameravajo preurediti v razstavni prostor, čeprav o tem ni manjkalo polemik. Končna odločitev pripada vsekakor občinskemu svetu. NOVICE Znižali kazen zaradi petih gramov kokaina Prizivno sodišče je znižalo prvostopenjsko zaporno kazen, Id so jo pred letom dni naprtili 57-letnemu Renatu Gravi zaradi petih gramov kokaina. Decembra 1996 ga je policija zasačila, ko je mamilo prodajal nekemu zasvojencu, v Gravovem skladišču v Ul. Pieta pa so preiskovalci našli še nekaj mamila. Po nekaj več kot poldrugem letu ga je konec januarja lani prvostopenjsko sodišče obsodilo na dve leti zapora zaradi prodaje in posesti mamila, in to tudi zaradi drugega primera, v katerega je bil Grava vpleten. Na prizivnem sodišču pa so včeraj bili drugačnega mnenja in niso potrdili kazni zaradi nelegalne posesti mamila, paC pa samo zaradi razpečevanja, kar bo Gravo stalo leto dni zapora. Na Piancavallu krivi za smrt smučarja Potrebnih je bilo sedem let, da je sodišče dokončno razsodilo o odgovornosti zaradi smrti 3 3-letnega smučarja iz Romagne Paola Pocaterre, ki je 6. februarja 1992 umrl na Piancavallu, ko ga je zaneslo s poledenelega smuCišCa v skalo. Prizivno sodišče je obsodilo na 4 mesece zapora 57-letnega Paola Del Zotta in 56-letnega Giuseppeja Rosemvirtha: ko se je pripetila smrtna nesreča, sta bila odgovorni za varnost in tehnični direktor smučišča nad Avia-nom. Pretor ju je leta 1995 oprostil, ker dogodek ni kazniv, vCeraj pa je prizivno sodišCe razsodilo, da sta Del Zotto in Rosenvvirth odgovorna za smučarjevo smrt, ker nista postavila ob smučišču varnostne ograje ah mreže. Prizivno sodišče je vCeraj razsodilo, potem ko je prejšnjo razsodbo razveljavilo vrhovno kasacijsko sodišče. Razsodba je dokončna, kazen pa je suspendirana VOGURT YOMO sadni, raznih okusov 2 kom x 125 g JLW5 popust 35% MLEKO UHT GRANAROLO delno posneto 1 L popust 35% zaradi IA VELO Dl MARE odmrzniena - kq popusta na mnogih izdelkih EKSTRA DEVIŠKO OUE OLEARIA DEL GARDA steki. 750 ml PIŠKOTI CA' REMO (ROISSANT COVA -liocAr -»Ug „,iki 'li,,mWI"' KUHANI PRŠUT EUROPEO - kg .3&900 popust 35% RIZ 0R0SC0HI za rižote - kg JMOT popust 35% ROGUICKI PIŠKOTI CA' REMO iANTCOVA 8 kom - 280 g popust 35% popust 35% OMAKA RUSTICA PUMMARO' STAR steki. 680 g 1.360 1 kg 2.000 PRAŠEK DINAMO v 3,4 kg kartonu KAVAKIMBO mleta, za espresso - zavojček 250 g JMOT popust 35% TEKOČE ČISTILO AIAXLIQUIDO FIORI - v litrski plastenki J&MV popust 35% ČOKOLADA RITTER raznih okusov -100 g mpfrfi1 fMFftiHB VEČNAMENSKE BRISAČE TENDERLV GRANR0T0L0 2 zvitka popust 35% popust 35% 5.5 O I KAR VIDITE JE LE NEKAJ PROIZVODOV V POSEBNI PONUDBI. Ponedeljek Torek Sredo Četrtek Petek Sobota URFUKs Zaprto 9.00 neprekinjeno do 19.00 9.00-12.45 15.00-19.00 9.00 neprekinjeno do 19.00 9.00-12.45 15.00-19.00 9.00 neprekinjeno do 19.30 RABUIESE - RABOJEZ (Kh MOJ PRED MEJNIM PREHODOM SKOFUE ŠOLSTVO / VPISOVANJA V PRVE RAZREDE ŠOLSTVO / OB VPISIH V PRVE RAZREDE Pri Sv. Ivanu zanimanje staršev za vpis prvošolčkov Učiteljstvo pripravilo informativno zgibanko o šolah Junija bo vrtce zapustilo 158 otrok V mestnih didaktičnih ravnateljstvih 33 šoloobveznih otrok, več jih je v Bregu in na Krasu »Dobrodošel, Luka!« je Novella Benedetti, namestnica svetoivan-ske didaktične ravnateljice, pozdravila postavnega fantka, ki je prispel včeraj popoldne v spremstvu staršev na svetoivansko osnovno šolo Otona Zupančiča na informativni sestanek o vpisovanju v prve razrede. V učilnici, kjer potekajo šolski dnevi letošnjih prvošolčkov, se je zbralo veliko število staršev. Vsekakor nad predvidevanji, zato je morala sluginja dodati nekaj stolic, da so lahko vsi starši posedli. Mladi pari so pozorno prisluhnili informacijam namestnice, nekateri očki in mamice s mlajšimi otročički v naročju. Slovenska šola ima posebno nalogo: približati otroka dvema kulturama, slovenski in italijanski, je začela Benedettijeva. Ko zapustijo nato osnovno šolo obvladajo enako dobro slovenščino in italijanščino, poleg tega pa pridobijo tudi prvine tretjega, tujega jezika. V okviru svetoivanskega dida- ktičnega ravnateljstva delujejo štiri osnovne šole: pri Sv. Ivanu, na Ka-tinari, v Barkovljah in v Rojanu. Poleg tega upravlja ravnateljstvo dva državna vrtca (v Lonjerju in v Barkovljah) ter didaktično skrbi še za tri občinske vrtce (pri Sv. Ivanu, v Dijaškem domu in na Greti). Na šolah je prišlo v zadnjih letih do sprememb. Najbolj pomembno predstavlja uvedba modularnega pouka, ki predvideva večje število učiteljev v razredu (v vsakih dveh razredih poučujejo po tri učiteljice, v treh razredih pa po štirje). V letošnjem šolskem letu imajo na ravnateljstvu tudi tri učiteljice, ki so zadolžene za izvajanje posebnih projektov (ena za pomoC pri pouku slovenščine, ena za pomoč učencem s težavami pri dojemanju in ena za projekt književne vzgoje. Benedettijeva je staršem posredovala lično zgibanko o delovanju na posameznih šolah, ki jo je pripravilo učiteljstvo. Oris pobud je res izčrpen, prav tako vse potrebne informacije o posameznih šolah in vrtcih. Starše je najbolj zanimalo, ali bo njihovim otrokom v prihodnjem šolskem letu zagotovljen pouk v samostojnem razredu. Pri Sv. Ivanu bo to verjetno mogoCe. Trije otroci naj bi se vpisali na rojansko osnovno šolo, njeno nadaljnje delovanje pa je še pod vprašajem. Na sestanku je vsekakor prišla do izraza želja po ohranitvi šole. Kosila, podaljški, pisanje domačih nalog so bili drugi argumenti, ki so zanimali starše. V popoldanskih urah je bila na didaktičnem ravnateljstvu prisotna tudi tajnica, kar so nekateri starši izkoristili za vpis svojih otrok. Letošnje vpisovanje ni tako birokratsko zapleteno kot prejšnja leta. Za vpis namreč ni potrebno predložiti dokumentov, dovolj je samoizjava staršev, kar bo tudi olajšalo nadaljnja vpisovanja. Kot znano zapade rok za vpis prvošolčkov v ponedeljek, 25. januarja. INDUSTRIJA / ZAHTEVA SINDIKATOV Jutri v Rimu vrh o stanju Tovarne velikih motorjev Jutri bo na ministrstvu za industrijo v Rimu vrh o boljunški Tovarni velikih motorjev. Zahtevali so ga sindikati, da bi preverili izvajanje industrijskega načrta, dogovorjenega decembra 1997 ob vstopanju finske grupe VVartsile v lastništvo, ki je dotlej bilo popolnoma v rokah italijanske državne družbe Fincan-tieri. V drugi polovici lanskega leta se je namreč pojavilo veC znamenj, iz katerih bi bilo mogoCe razumeti, da je prišlo do odstopanj pri izvajanju dogovora iz leta 1997. Tako je npr. proizvodnja nove linije dizelskih motorjev ostala zgolj na papirju, kljub sporazumom VVartsila še vedno ni večinski delničar TVM, vodstvo slednje je vložilo na ministrstvo za industrijo prošnjo za vpis v t. i. dolgo mobilnost (v bistvu za predčasno upokojitev) veC desetin zaposlenih, v Trstu ni ne duha ne sluha po novi tovarni cevi, ki bi morala zaposliti 81 bivših delavcev TVM itd. O vsem tem bi morala teci beseda jutri na ministrstvu. Vrha se bodo udeležili predstavniki vseh zainteresiranih strani. ■H ZAŠČITA SLOVENCEV h Bivši partizani VZPI-ANPI zelo kritični do tožilca Predsedstvo in tajništvo Zveze partizanov VZPI-ANPI zelo kritično ocenjujeta izjave tožilca Elia Pasquariella v zvezi z zaščito slovenske manjšine. Nekdanji partizani kritizirajo tudi nekatera občila, ki so tožilčeve izjave prikazala kot »pravični akt do problematike dvojezičnosti«, medtem ko so prezrla, da sodi zaščita Slovencev med ustavne in mednarodne obveze Italije. VZPI-ANPI ugotavlja, da se je generalni prav-dnik spustil v oceno problematike, ki gotovo ne sodi med pristojnosti sodne oblasti, ampak izključno parlamenta Ni naključje, da so Pasquariellova stališča pozdravili nacionalisti, nasledniki žalostno znanega režima, ki je menil, da je treba v teh krajih uporabljati izključno italijanski jezik. Nacionah-zem in rasizem - menijo nekdanji borci - nimata niC skupnega z obrambo identitete nekega naroda. VZPI-ANPI pričakuje, da se bodoče odgovorne osebnosti v bodoCe izognile podobnih izzivalnim in žaljivim izjavam. Se slaba dva tedna bo treba počakati, da bomo lahko toCno izvedeli, koliko učencev bo prihodnje šolsko leto sedelo v prvih razredih slovenskih osnovnih šol. Že sedaj pa je mogoCe vsaj okvirno predvideti, koliko prvošolčkov naj bi prestopilo iz otroških vrtcev v šolo. V 26 slovenskih državnih in občinskih vrtcih se letos igra skupno 158 malčkov rojenih leta 1993. To so tisti, ki bodo v prihodnjem šolskem letu postali šoloobvezni: junija bodo zapustili vrtce, septembra bodo prvič prestopili šolski prag, kot temu- pravimo. Če bi tisto število primerjali s številom letošnjih prvošolčkov (124), bi bili s porastom (34 otrok veC) lahko zadovoljni. Pri takih primerjavah pa je nujna velika opreznost. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da se določen odstotek otrok, ki zapustijo slovenske vrtce, ne vpiše v slovensko osnovno šolo. Ta pojav smo v preteklosti beležili predvsem v mestnih predelih. Dogaja se namreč, da številni italijanski starši vpišejo svojega otroka v slovenski vrtec samo zato, ker so mesta v italijanskih vrtcih zasedena. Otrok preživi tri leta v pretežno slovenskem okolju, vzgojiteljice ga tudi naučijo slovenske izraze, po treh letih pa zapusti svoje mlade prijateljčke in odide v italijansko šolo, v povsem novo okolje. Vzgojiteljice in starši drugih otrok so si v preteklih letih prizadevali, da bi prepričali italijanske starše, naj pustijo svoje otroke v slovenskem okolju, prizadevanja pa so obrodila le minimalen uspeh. Ob pregledu števila otrok, ki bodo junija zapustili vrtce, je mogoče izluščiti nekaj ugotovitev. Iz osmih vrtcev, ki delujejo v mestnem okolju ali v predmestjih, se bo vpisalo v šolo vsega 33 otrok (11 iz dveh vrtcev svetjakobske-ga didaktičnega ravnateljstva, 22 iz petih vrtcev svetoivanskega). Mnogo bolj izdaten bo odhod otrok iz vrtcev treh okoliških didaktičnih ravnateljstev: vrtce openskega ravnateljstva bo zapustilo 47 malčkov, vrtce dolinskega 39, prav toliko pa se jih bo poslovilo iz vrtcev nabrežin-skega didaktičnega ravnateljstva. Prav število otrok letnikov 1993 v vrtcih nabrežinskega in dolinskega ravna- Vrtce bo junija zapustilo 158 otrok OTROŠKI VRTCI letniki 1993 Sv. Jakob 7 Skedenj 4 Sv. Ana 0 Sv. Ivan (občinski) 5 Dijaški dom (občinski) 3 Lonjer 5 Greta (občinski) 5 Barkovlje 4 Opčine 11 Bazovica 7 Gropada 2 Trebče 6 Prosek 9 Križ 9 Repentabor 3 Nabrežina 11 Mavhinje (občinski) 8 Sempolaj (občinski) 7 Gabrovec (občinski) 7 Dolina 7 Mačkolje • 4 Ricmanje 11 Boršt 8 Boljunec 5 Milje 4 SKUPNO 158 teljstva daje upati, da se bo v prihodnjem šolskem letu okrepilo število razredov na šolah v teh dveh ravnateljstvih. Glede dolinskega ravnateljstva gre omeniti še eno zanimivost. V občini so leta 1993 zabeležili 53 rojstev, v slovenskih vrtcih dolinske občine pa obiskuje letos zadnji letnik vrtca 35 otrok. JUTRI V NABREŽINI / PREDAVANJA.O ZDRAVSTVU Prehrana za zdravo življenje Gost večera bo svetovno znani onkolog dr. Lorenzo Tomatis NOVI PROSTORI TRGOVINE IPEA ČASA Bogata ponudba zaves Morena Candias Stančič dvajset let dela v tem resorju Priprave na sveto leto po programu Zdrava prehrana za zdravo življenje. S tem naslovom se jutri začenja ciklus predavanj o zdravju, ki ga prirejajo občinske uprave Devina-Nabrežine, Zgonika in Repentabra v sodelovanju s krajevno Zdravstveno enoto. Slednja s tem izpeljuje triletni Državni zdravstveni načrt 1998-2000, v katerem je še posebej poudarjen pomen sodelovanja krajevnih uprav in zdravstvenih ustanov ter samega Čuta odgovornosti posameznih občanov. Prvo srečanje, ki bo jutri v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini z začetkom ob 20.30 bo, kot rečeno, povseCeno vlogi prehrane pri zaščiti osebnega ždravja. Ugledni in nadvse kvalificirani predavatelj bo svetovno znani onkolog dr. Lorenzo Tomatis, ki je bil do pred kratkim zdravstveni direktor tržaškega Burla. Poleg tega je pred leti vodil center za raziskovanje rakastih obolenj v Lionu, Ministrstvo za zdravstvo pa ga je svoj-Cas imenovalo za elana strokovne komisije, ki je ocenjevala (ne)uCinkovi-tost Di Bellove metode. Pred meseci je na podobnem predavanju dr. Paolo Del Col poudaril, da dober del sodobnih obolenj odvisi od preobilnega in hkrati slabega prehranjevanja. Naše telo je namreč mehanizem, ki se je po tisočletjih prehrambe- nega neizobilja privadil na odlično delovanje z najmanjšim izgorevanjem energije. Obenem predstavlja nesrečno posebnost tukajšnje tradicionalne kuhinje prav izobilje visokomašCobnega, predvsem svinjskega mesa in ostalih maščob živalskega izvora, kot so npr. mlečni derivati. To dejstvo potrjuje tudi podatek o visoki stopnji holesterola v krvi kraških prebivalcev, kot je bilo nenazadnje razvidno iz brezplačnih analiz krvi v Repentabru pred približno tednom dni. Znano je namreč, da bi morali v našo prehrano vseveC vključevati sadje in surovo zelenjavo. Zajtrk bi moral biti glavni dnevni obrok, ki naj bi mu idealno sledilo primerno kosilo in Cimlažja večerja. Navadno pa ni tako, saj sodobni človek navadno zajtrkuje le s skodelico kave, za kosilo požre kak sendvič ter s pozno in obilno večerjo preobremeni prebavni sistem med noCjo. Jutrijšnjemu srečanju o zdravi prehrani bodo nato v naslednjih mesecih sledila še srečanja v zvezi z organizacijo zdravstvene mreže, o uravnovešenem poseganju po zdravilih, o alternativnih metodah zdravljenja ter o škodljivosti alkohola in kajenja. Zaradi pomembnosti argumentov devinsko-nabrežinska občinska uprava poziva vse občane k množični udeležbi, (igb) Pokrajšem premoru je trgovina zaves Idea časa spet začela poslovati v novih prostorih v Ul. Ca-prin. Lastnica je Morena Candias Stanič (na foto- grafiji Maria Magajne), ki je po 20 letih poslovanja poiskala za trgovino nove prostore. V trgovini prodajajo sonCne zavese vseh vrst, ponudbo za- ves za notranjost pa bodo dodatno razširili. Za monzažo na domu in za izbiro tehničnega materiala pa jim je v pomoč izkušeni Sergij Mahnič. TRST - Prihodnje leto bi FJK lahko obiskalo tudi do 20 milijonov romarjev, namenjenih v Rim ob svetem letu. Napovedi so seveda tvegane, vendar, kot so poudarili na včerajšnjem srečanju med deželno upravo in predstavniki štirih škofij, bo obisk tolikšen, da je potrebno poskrbeti za ustrezne storitve. Včeraj so ugotovili, da dela za uresničitev novih struktur napredujejo v skladu z načrti. Zato je verjetno, da bodo strukture izročene do 31. oktobra. Dežela se je angažirala zlasti na področju informacije in je z Insileom pripravila telematsko mrežo informacij, ki naj bi zadostila potrebam romarjev. V SOBOTO IN ŠE ZLASTI V NEDELJO Prebeneg in Boršt slavita zavetnika V Prebenegu dvodnevna razstava vin Škof Evgen Ravignani v nedeljo v Borštu NOVICE V soboto voden obisk domačij Nadaljuje se niz pobud namenjenih osnovnošolskih otrokom, ki jih prireja Zadružni center za socialno dejavnost. V soboto popoldne je na vrsti obisk domačij na Padricah in v Bazovici, oziroma voden ogled kravjega in konjskega hleva. Zbirališče udeležencev izleta je ob 14. uri na sedežu TPK Sirena v Barkovljah, prihod pa je predviden na isto mesto ob 18.30. Prireditelji bodo otrokom nudili tudi malico, na kraj ekskurzije pa bodo peljali kombiji. Za podrobnejše informacije in predhodne prijave naj zainteresirani pokličejo na sedež Zadružnega centra, ul. Cicerone 8, tel. 040-360324, v jutranjih urah. (JPč) Udeleženci lonjerskega pohoda zadovoljni Vreme se je v nedeljo zjutraj nasmehnilo prirediteljem prvega lonjerskega novoletnega pohoda. Vabilo KK Adria in KD Lonjer-Katinara na pot do Stene pri Jezeru je sprejela petintridesetčlanska skupina, ki je nedeljski izlet zaključila po petih urah hoje. Po gozdnih stezah čez lonjerski Reber, na Hudoleto in naprej do Jezera, je vešče vodil domačin Doro Maver, ki si je pohudo tudi zamislil. Da je pobuda uspela, zagotavljajo izjave udeležencev, ki so izrazili željo, da bi se pohod večkrat ponovilo. (Jpč) Plačevanje prispevkov za obrtnike in trgovce Inps obvešča, da so rok za prispevke, ki jih obrtniki in trgovci morajo plačati za zadnje trimesečje 1998, z 20. januarja pomaknili na 16. februar. Za plačevanje je treba uporabiti novi model F24, ki ga v tem obdobju pošiljajo vsem interesentom, ker bodisi lanski model F24 ali pa poštna položnica nista več uporabna. Kdor hoče znesek poravnati v evrih, lahko za ustrezni model zaprosi na sedežih Inpsa, kjer nudijo tudi vsa ustrazna pojasnila. Natečaji za delovna mesta Tržaška prefektura obvešča, da so bili v Uradnem vestniku (posebna serija. St. 97 in št. 99 s 15. oz. 22. decembra 1998) objavljeni razpisi za javne natečaje za 38 mest programerja, za 36 mest izvedenca pri konzoli tehničnega aparata, za 18 mest jezikovnega pomočnika, VI. poklicne kvalifikacije civilne uprave notranjega ministrstva, za 9 mest fotostavca ter za 24 mest pastirja na konju IV. poklicne kvalifikacije. Rok za predložitev prošenj zapade 14. januarja za prva dva natečaja in 21. januarja za ostale. Obrazce in morebitne informacije dobimo na prefekturi (urad za natečaje od 10. do 13. ure). V bolnici potrebujejo dva radiologa Zdravniška zbornica sporoča, da je razpisan javni natečaj za dve vodilni zdravniški mesti mesti v odelku radiološka diagnoza pri tržaškem bolnišniškem podjetju. Se posebno v dveh breških vaseh se vneto pripravljajo na praznovanja godu Sv. Antona Puščavnika: svetnik je namreč zavetnik Boršta (na rhivskem posnetku) in Prebenega, zato se bo ob koncu tedna in še posebej v nedeljo zvrstilo kar lepo število pobud in prireditev, posvečenih praznovanju teda dne. Vaško opasilo bodo v Prebenegu počastili z dvodnevno razstavno pokušnjo domačih vin; v soboto in nedeljo bodo odprta vrata prebeneške srenjske hiše, v kateri bo v nedeljo popoldan na vrsti tudi kultumo-zabavno srečanje. Ob tej priložnosti bodo nagradili najboljša predstavljena vina, za dobro voljo pa bo poskrbel že znameniti humorist Ti-Ijo Frtacin. Poleg posvetnega dela bo novoizvoljeni odbor SKD Jože Rapotec, kot pravzaprav v vseh teh zadnjih letih, poskrbel tudi za priložnostni koncertni dodatek k cerkvenemu bogoslužju: zborovski dogodek bo v nedeljo oblikoval MePZ Lipa iz Bazovice. Po tradiciji večletno je praznovanje vaškega zavetnika v Borštu in Zabrež-cu: domače PD Slovenec se ob tej priložnosti zvesto predstavlja svojim čla- nom in prijateljem z društveno veselico. Letošnje obhajanje godu sv. Antona bo slovesnejše tudi v bogoslužnih obredih: v nedeljo dopoldne bo slovesna maša, pri kateri bo z župnikom Maksom Stuartom somaševal tržaški škof Evgen Ravignani in bo s tem tudi posvečen novi cerkveni oltar. Po popoldanskem blagoslovu in večernicah bo ob 18. uri v dvorani borštanske srenj-ske hiše tradicionalna kulturna prireditev. Letos bodo god sv. Antona počastili celo z dvema postavitvama, za kateri so se zavzeli mlajši in starejši vaščani. V prvem delu bosta nastopila dramska skupina PD Slovenec in združeni mešani zbor Slavec-Slovenec: skupaj bosta oblikovala glasbeno igro z naslovom Obleka naredi človeka?, ki sta jo napisali Boža Hrvatič in Ivana Mahnič. Za koreografije je poskrbela Ivijana Strajn, glasbeni del pa je seveda pripravil Danijel Grbec. V drugem delu nedeljske prireditve se bo predstavila mladinska društvena dramska skupina: člani so besedilo Silvia Peteana »prepisali« v borštansko narečje, z naslovom An Ijep spomin in tudi...pa je enodejanko režirala Ingrid VVerk. (dam) GLASBA / POGOVOR Z USPEŠNIMI POUSTVARJALCI Skupina Nomos je veliko nastopala med prazniki Gostovali so tako v Sloveniji kot na Tržaškem - Praznično sezono bodo končali s sobotnim nastopom pri Sv. Ani Skupina Nomos med nastopom v koprski stolni cerkvi Vokalno instrumentalna skupina »Nomos«, ki jo že nekaj let spremljamo, je bila v tem prazničnem obdobju še posebno aktivna. Zadnji nastop je imela v nedeljo, ob 19. uri v stolni cerkvi v Kopru, že v soboto pa bo po večerni maši nastopila tudi v cerkvi pri Sv. Ani. O uspešni dejavnosti skupine smo se pogovorili z Aljošo Tavčarjem, ki igra v skupini fagot, orgle, glockenspiel in kitaro. »Naj povem najprej, kdo vse sestavlja našo skupino: to so: Aldo Žerjal kot pevec solist, Tanja Sabadin kot flavtistka, Aljoša Saksida, (sicer končuje na tržaški univerzi študij kemijskega inženirstva), ki igra violino in čembalo, v skupini pa nastopa kot Skupina je imela v bo-pianist. Potem so še flav- žičnem času vrsto nasto-tist Giorgio Klauer, kate- pov. Naj začnemo s tisti-remu se je ob božičnih ' mi na Štajerskem in sicer koncertih pridružila še v Ljutomeru, na Razkri-Tanja Sabadin.« žju, v Atomskih toplicah, v Podčetrtku, in v Obi- »Po novem letu smo njah, kjer je eden naj sta- nastopali še v Pliskovi-rejših samostanov z naj- ci, v cerkvi na Repenta-starejšo lekarno v Slove- bru, nato v cerkvi pri niji in tretjo najstarejšo Sv. Ivanu in še istega lekarno v Evropi. dne tudi pri Salezijan- cih pri Sv. Jakobu. Zadnji nastop, ki ga uvrščamo v božično praznično obdobje, bo v soboto v cerkvi pri Sv. Soboti in sicer ob 19. uri.« Ge seštejemo vse nastope skupine v zadnjem času, jih je bilo okrog 10. Skupina vadi v glavnem v prostorih KD Ivana Grbca v Skednju. Nastala je kot kvartet leta 1992. Potem so se ji pridružili še drugi mladi glasbeniki, ki so, z izjemo Alda Žerjala, vsi študentje in se po opravljenem glasbenem študiju z glasbo ba-vijo iz velike ljubezni do nje. Repertoar skupine obsega operne arije, ljudske pesmi in skladbe svetovno znanih glasbenikov. Ob vsakem nastopu ga obogatijo in izpopolnijo. Nastopajo z veseljem in ljubeznijo do glasbe in njenega podajanja poslušalcem. Neva Lukeš KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. EXCELSIOR - 15.45, 17.10, 18.35 »La gabbia-nella e il gatto«, risani film po romanu Luisa Se-pulvede; 20.25, 22.15 »II mio West«, r. Giovanni Veronesi, i. Leonardo Pieraccioni, Harvey Kei-tel, David Bowie. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Svegliati Ned«, r. Kirk Jones. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ronin« r. John Frankenheimer, i. Robert De Niro, Jean Reno. NAZIONALE 2 - 16.00, 17.20, 18.45 »Mu- lan«, risani film, prod. Walt Disney; 20.20, 22.15 »Paparazzi«, M. Boldi, C. De Sica, D. Abatantuono. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »La maschera di Zorro« r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.20, 18.40 »La gabbianella e il gatto«, risani film; 20.00, 22.15 »Celebrity«, r. Woody Allen, i. Leonardo di Ca-prio, Melanie Griffith. MIGNON - 16.00, 22.00 »Corpi viziosi«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »C’e post® per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ALCIONE - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 18.00, 20.00, 22.00 »La vita sognata dagli angeli«. OBVESTItA SKD FRANCE PREŠEREN vabi jutri, v petek, 15. januarja ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na predavanje: EVRO - DENAR TRETJEGA TISOČLETJA (ali kaj moramo vedeti danes, da bomo jutri pripravljeni). Predavala bosta direktor dr. Gianluigi Baldassi in dr. Karel Mezgec iz NTKB. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NA-BREZINA, ZGONIK in REPENTABOR in TRŽAŠKA ZDRAVSTVENA ENOTA - 1. OKRAJ organizirajo ciklus predavanj o zdravlju. Prvo srečanje na temo Prehrana in zdravje bo jutri, v petek, 15. januarja ob 20.30 v Občinski knjižnici v Nabrežini. Predaval bo svetovno zanani onkolog dr. Lorenzo Tomatis. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3, Trst) vabi v soboto, 16. januarja ob 18.30 na ogled filma TI-TANIC (igrata Leonardo di Caprio in Kate Win-slet). Uvod v film bo podala Nadia Roncelli. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 17. januarja, 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mau-ri. Za informacije tel. 0338-5032176. ZSKD obvešča včlanjena društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu d.z. št. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 1999. Naši uradi bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo, delovala pa bo tudi posvetovalnica in sicer 18. in 19. januarja ter 22., 25. in 26. januarja, od 18. do 20. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 20. januarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu predavanje z naslovom AOTEAROA -maorski izraz za Novo Zelandijo. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vabljeni! SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata srečanje z zvezdoslovko prof. Margherito Hack v sredo, 20. t.m. na sedežu Sirene ob 20.30. JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja v petek, 22. januarja, ob 20.15, v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige-mo-nografije in predvajanje diapozitivov o jami Claudio Skilan pri Bazovici, ki velja za najpomembnejše jamarsko odkritje na tržaškem Krasu. Vabljeni! SK BRDINA organizira v nedeljo, 17. januarja šolo smučanja v Trbižu. Informacije do 15. januarja na tel. št. 040-212859. PEVKE IN PEVCI MePZ RDEČA ZVEZDA toplo vabijo vse ljubitelje ubranega petja, da se jim pridružijo. Vaje so ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30 v društvenih prostorih v Saležu. Pridite, ne bo vam žal! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3, Trst) prireja ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu kluba vsak dan, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure ali ob sobotah od 18.30 dalje, ali pa jih izročite poverjenikom SKK na višjih šolah do vključno 1. februarja. Najboljši izdelki bodo nagrajeni v soboto, 6. februarja, ob 18.30 na PRAZNIKU MLADIH USTVARJALCEV. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro). Loterija 13.JANUARJA1999 BARI 23 19 63 52 22 CAGLIARi 65 89 47 85 22 FIRENCE 86 ' 12 77 22 42 GENOVA 15 30 20 43 69 MILANO 51 70 3 25 71 NEAPELJ 18 32 14 15 87 PALERMO 61 19 49 62 27 RIM 45 36 82 48 56 TURIN 36 54 37 81 30 BENETKE 29 85 8 11 72 IeeiI Nagradni sklad 27.648.784.340 - lir Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot 31.237.276.100-lir Edini dobitnik s 5+1 5.529.756.900-lir 67 dobitnikov s 5 točkami 82.533.700-lir 6.639 dobitnikov s 4 točkami 832.900 - lir 247.423 dobitnikov s 3 točkami 22.300-lir VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 14. januarja 1999 BOŽIDAR Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.03 - Luna vzide ob 18.52 in zatone ob 8.29 Jutri, PETEK, 15. januarja 1999 LOVRENC 'VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1008,1 mb pada, veter 10,4 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 81-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 2,8 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodil se je Lorenzo Elia. Umrli so: 68-letna Olga Graccogna, 83-letna Germana Pahor, -79-letna Francesca Caris, 78-letna Uriana Zuffi, 72-letni Erneste Bancovich, 84-letna Vanda Della Mora, 74-let-na Antonia Podreka, 63-letni Mario Consoli. I : LEKARNE Od ponedeljka, 11. do sobote, 16. januarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 040 635368), Largo S. Varda-basso 1 (ex Ul. Zorutti 19) (tel. 040 766643), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 1 (ex Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. PRIREDITVE KD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega prireja ob praznovanju sv. Antona pokušnjo domačih vin, v soboto, 16. januarja s pričetkom ob 17. uri. V nedeljo, 17. januarja pričetek pokušnje ob 15. uri, ob 19.30 nas bodo veselili harmonikaš DENIS NOVA-TO IN PRIJATELJI ter humorist TILJO FRTACIN. VOKALNO-INSTRUMENTALNA SKUPINA NOMOS vabi na božični koncert, ki bo v soboto, 16. januarja ob 20. uri v cerkvi pri Sv. Ani. Nastopajo Al-do Žerjal (bas), Giorgio Klauer (flavta), Aljoša Tavčar (fagot, orgle, xi-lofon in kitara) in Aljoša Saksida (orgle, mandolina, el. rog). PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC in ŽUPNIJSKA SKUPNOST iz Borša in Zabrežca vabita v nedeljo, 17. januarja v Boršt na PRAZNOVANJE SV. ANTONA. Ob 10. uri sv. maša, maševal bo škof Evgen Ravignani in posvetitev novega oltarja. Po maši bo srečanje s škofom v dvorani pri šolskih sestrah. Ob 15.30 večernice in blagoslov. Ob 18. uri KULTURNI PROGRAM v Srenjski hiši: glasbena igra v dveh dejanjih Obleka naredi človeka?, režija Boža Hrvatic, izvedba dramska skupina PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec, nato veseloigra An Ijep spomin in tude.,., režija Ingrid Verk, izvedba dramska skupina PD Slovenec. Ponovitev kulturnega sporeda bo v petek, 22. januarja ob 20.30. OB PRILOŽNOSTI SV. ANTONA bo v Prebenegu v nedeljo, 17. januarja ob 10.30 sv. maša, med katero bo koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice. Mašni obred bo vodil pater Franc KovCe iz Strunjana. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 17. januarja ob 16. uri v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ulica Brandesia 27, na predstavo SNEGULJČICA v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Priredba Pavel Polak, glasba Gregor Strniša. Vljudno vabljeni vsi abonenti Gledališkega vrtiljaka in drugi! SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri gostuje dramska skupina METRONOM KD Valentin Vodnik z lepljenko satiričnih poezij zamejskih pesnikov Aceta Mermolje, Marija Cuka, Marka Kravosa in Miroslava Košute KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI. Lepljenko je sestavila in zrežirala Nerina Švab. RADIJSKI ODER vabi vse, ki imate otroško srce na otroško predstavo SNEGULJČICA v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Predstava, ki spada v sklop gledaliških predstav za otroke Gledališki vrtiljak, bo na sporedu v nedeljo, 17. januarja ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Priporočamo! SKD IGO GRUDEN in SKD VIGRED prirejata BOŽIČNI KONCERT zbora Jacobus Gallus v cerkvi v Slivnem v nedeljo, 17. januarja 1999 ob 17. uri. Vabljeni! S/ že obnovil naročnino za leto 1999 ? Pohiti/ A. C. T. AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI - TRIESTE KONZORCIJ ZA JAVNE PREVOZE - TRST V smislu Člena 6, zakona St. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o obračunu za leto 1996 in 1997 (v milijonih lir): EKONOMSKI RAČUN IZDATKI DOHODKI POSTAVKE leto 1996 leto 1997 POSTAVKE leto 1996 leto 1997 Ostanki iz prejšnje poslovne dobe 3.052 2.926 ObraCun prodaje dobrin Osebje: in uslug 31.591 31.283 PlaCe 40.128 42.131 Socialne dajatve 21.360 19.991 Dodelitev Skladu za odpravnine 3.816 3.239 Prispevki na raCun poslovanja 61.321 62.704 SKUPNO 65.304 65.361 Dela, vzdrževanje in popravila 93 1.269 Servisne usluge 6.182 6.827 Drugi prihodki, povračila in drugo 1.555 2.166 SKUPNO 6.275 8.096 Nakup surovin in materiala 11.400 11.710 Razni izdatki, dajatve in stroški 7.418 7.015 Amortizacije 3.761 3.353 Kapitalizirani stroški — 126 Obresti na dodeljen kapital 55 55 KonCni prenosi 2.926 2.402 Obresti na posojila 128 165 Poslovni primankljaj — — Ostale finančne dajatve — Poslovni dobiček — SKUPNO 97.393 98.681 SKUPNO 97.393 98.681 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA POSTAVKE leto 1996 leto 1997 POSTAVKE leto 1996 leto 1997 Tehnične nepremičnine 56.279 67.882 ZaCetni kapital 1.567 1.567 Nematerialne nepremičnine 2.248 2.802 Finančne nepremičnine 1.783 Rezervni sklad — 4.091 Pripisi in izločitve 1.223 1.418 Sklad za obnovitev in razvoj 1.000 — Sklad za amortizacije 37.058 39.553 Poslovne zaloge 2.926 2.402 Razni skladi 27.159 68.583 Sklad za odpravnine 30.010 25.733 Komercialni krediti 282 453 Krediti matičnim ustanovam — 171 Dolgoročna in kratkoročna Razni krediti 13.127 44.538 obvezniška posojila 1.038 5.570 Dolgovi matičnim ustanovam — — Likvidna sredstva 47.681 34.552 Komercialni dolgovi 7.450 2.072 Razni dolgovi 18.484 8.832 Izguba poslov, dobe — Poslovni dobiček — SKUPNO 123.766 156.001 SKUPNO 123.766 156.001 DIREKTOR PREDSEDNIK dr. inž. Aldo de Robertis prof. Giacomo Bormso GLASBENA MATICA TRST - 3. abonmajski koncert - v torek, 19. januarja ob 20.30 v Deutscher Hilf-sverein, Ul. Coroneo 15 -Pihalni orkester SERENADE ENSAMBLE. Solista E. Quargnal - oboa in Aljoša Starc - klavir. Dirigent Angelo Persichilli (Donizetti, Gounod, Rimski-Korsakov, T. Hmeljak, Gershvvin). 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI - razpored informativnih sestankov za starše ob vpisu otrok v 1. razred osnovne šole, oz. v 1. letnik otroškega vrtca. OV V BOLJUNCU: jutri, 15.1.1999, ob 16.15; OV V BORŠTU: 18.1.1999, ob 16.15; OV V MACKOLJAH: 20.1.1999, ob 15.30; OV V DOLINI: 22.1.1999, ob 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešCa, da bo informativni sestanek za vpis v prve razrede osnovnih šol danes, 14. januarja, ob 16.30 na šoli Virgila SCeka v Nabrežini. Starši lahko vpišejo svoje otroke v prvi razred osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev do 25. januarja, od 10. do 12. ure, v tajništvu v Nabrežini. Vse potrebne informacije lahko dobijo na tel. št. 040-200136. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA vabi cenjene starše in dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol na informativni sestanek, ki bo danes, 14.1.1999, ob 17.30, na sedežu zavoda v tretjem nadstropju. Ravnatelj in profesorji Vam bodo predstavili zavod. Po predstavitvi bo sledila diskusija. UČITELJICE GOS FINKO TOMAŽIČ v Trebčah vabijo starše in bodoče prvošolce na informativno srečanje, ki bo v torek, 19. januarja ob 16.30 na šoli v Trebčah št. 33, tel. 040-214300. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešCa starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v prvi razred osnovnih šol Otona Zupančiča (Sv. Ivan), Frana Milčinskega (Katinara), Bazoviških junakov (Rojan), Frana Sal. Finžgarja (Barkovlje) in v prvi letnik vrtcev v Lonjerju in Barkovljah , da sprejemamo vpisovanja v tajništvu (Ul. Caravaggio 4, tel. št. 040-567459), vsak dan od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14.30 do 16.00, do 25. januarja . DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešCa, da bodo vpisi v osnovno šolo in vrtec v tajništvu do 25. januarja 1999, vsak dan od 9. do 12. ure, ob Četrtkih od 14. do 15. ure. NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU NA OPČINAH vpisujejo v osnovno šolo in vrtec do 25. januarja 1999, vsak dan, od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure, ob sredah tudi do 15.30. Informacije na telefonski številki 040-211119 (gospa Maja). OBČINA DEVIN-NA- BREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1999/2000. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predv-pis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 1999. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017371. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST obvešCa vse otroke, da bo odhod izleta na domačije v Bazovici, Trebčah in Padricah, v soboto, 16. januarja ob 14. uri na sedežu Sirene v Barkovljah. Prihod nazaj ob 18.30. Za malico je poskrbljeno. Prijavite se na tel. št. 040-360324, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 24. januarja izlet na Monte Civetto. Za vpisnine in informacije lahko pokličete od 19.30 do 20.30 na tel. št. 040-291078. SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, v ponedeljek, 18. in sredo, 20. januarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. MALI OGLASI tel. 040 7786333 MEDNARODNO PODJETJE išče za razširitev svoje podružnice v Trstu uradnico-uradnika z dobrim znanjem računalniškega knjigovodstva ter uradnico-uradnika usposobljenega za grafično risanje na računalniku. Obvezno znanje slovenščine, _ italijanščine, hrvaščine in angleščine. Pisati pod šifro »MEDNARODNO«na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE razpisuje natečaj za delovno mesto v organizacijski strukturi. Potrebni rekviziti: diploma iz ekonomije, prava ali političnih ved ali višja srednja šola z delovnimi izkušnjami, poznavanje uporabe PC, Windows 95 in Office 97. Dobro obvladanje slovenščine in italijanščine in po možnosti angleščine, vozniško dovoljenje, razpoložljivost v večernih urah (seje).-Prošnje dostaviti na SDGZ, Ul. Cicerone 8, v uradnih urah, najkasneje do 20. januarja. VOLKSVVAGEN POLO Fox, letnik '92, rdeCe barve, zaradi selitve ugodno prodam. Tel. po 19. uri na št. 0335-6567009. DARUJEMO psičke. Tel. St. 040-200543. 60-LETNA poštena in zanesljiva gospa iz Opatije nudi pomoC ostarelim, v gospodinjstvu ali varstvo otrok, 24 ur na 24. Tel. ob večernih urah na št. 040-422128. MLADA GOSPA iz Trsta nujno išCe službo kot Čistilka ali otroška varuška. Tel. št. 040-828251. V VIŽOVLJAH prodajamo enostanovanjsko hišo v končni fazi gradnje, obdano z zelenjem in z lepim pogledom na zaliv. Za informacije pokličite na tel. št. 0335-5605603. ISCEM DELO kot baby sitter v dopoldanskih urah. Tel. št. 040-200605. PRODAM smučarske Čevlje Tecnica, model In-notec TI4, št. 37,5-38, enkrat rabljene zaradi pomote številke, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-391991 v večernih urah. ZA KNJIGOVODSTVO in uradniška dela na-splošno, nujno išCemo mlado dekle ali fanta z opravljenim vojaškim rokom, brez delovnih izkušenj. Zaželjeno uspešno opravljena matura na trgovski šoli, poznavanje kbmputerja, hitro dojemanje in splošna volja do dela. Popolni, roCno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »SEMAN«. NUJNO IŠČEMO pridno in simpatično dekle, lepe zunanjosti za prodajo v trgovini z oblačili. Delovne izkušnje niso potrebne, prednost predstavlja dokončana višja srednja šola, po možnosti trgovska. Popolni, roCno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »WIND«. DAJEM vinograde v najem. Tel. na št. 040-231578. IŠČEMO gospodinjsko pomočnico od ponedeljka do petka v jutranjih urah. Nujno znanje italijanskega jezika. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »GOSPODINJSTVO«. AX CITROEN, letnik ’90, sive barve, prodam. Tel. št. 040-228519, po 15. uri. ZARADI SELITVE ugodno prodam malo rabljen Volksvvagen Golf GTI 16 v. 2000, tretja serija, v odličnem stanju. Tel. št. 0335-6567009. OSMICO sta v Zabrežcu odprla Danila in Mirko Zobec. OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Mario Milic, Zgonik 71. OSMICO ima Radovan Semec v Prečniku. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. PRISPEVKI V spomin na našo predrago Heleno Košuta darujeta mama in brat Aleksander z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk V počastitev spomina Stanke Čermelj Rustja darujeta Meri in Duilio 50.000 lir za Sklad Luchetta, Ota, D’Ange-lo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob Ivana Lozeja darujeta Marta in Ivanka 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na botra Mirka Kosmine daruje Nadja Legisa 50.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje. Ob 10. obletnici smrti mame Lucije darujeta hčerki Silvana in Nerina 50.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik. Ob izgubi drage mame Olge izrekajo iskreno sožalje Giordanu in družini Nevio in Vesna, Vilko in Jožica, Boris in Gabriella, Milan in Gordana, Mario in Marija, Egidio in Cvetka Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje sinu Jordanu, hčeri Livii in svojcem družina Debenjak-F abrizi Ob težki izgubi mame in none Olge Kuzmič izreka iskreno sožalje Giordanu in družini KD Jože Rapotec iz Prebenega Ob izgubi drage mame Olge Grahonja izrekamo sožalje sinu Giordanu, Modri in hčerki Livii ter ostalim sorodnikom žene iz Prebenega Ob izgubi drage mame Olge izrekamo iskreno sožalje sinu Giordanu in hčerki Livii ter ostalim sorodnikom Prostovoljno gasilsko društvo Breg ________TRST / PRIREDITEV OD NEDELJE V MIEL1_ Festival Alpe Adria ponuja kvalitetne filme Na sporedu tudi prvenec slavnega Emirja Kusturice _ TRST / ZALOŽ B A M LA DIK A Tržaška slovenska literama ustvarjalnost Izšla sta romana Cesta s cipreso in zvezdo in Foto morgana (ponatis) Prizadevni prireditelji filmskega festivala Alpe Adria bodo letos ugasnili svojih prvih 10 svečk. Za tržaške razmere nedvomno zavidljiva obletnica, saj od skromnih začetkov dalje je ta kulturna manifestacija kakovostno rasla v ne ravno ugodnih pogojih. Temu navkljub se je festival, ki skrbi za posredovanje filmske produkcije srednje in vzhodnoevropskih držav, že dobro uveljavil. Redno januarsko filmsko srečanje ima namreč danes vse več odmeva tako na državni, kot na mednarodni ravni. V Trst prihajajo ob tej priložnosti domači in tuji novinarji in strokovnjaki ter raznorazne televizijske ekipe. Letošnji spored so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je umetniški vodja Annamaria Percavassi po začetnih pozdravnih govorih in spodbudnih besedah predsednika Pokrajine, deželnega odbornika za kulturo ter predstavnika tržaške Občine spregovorila o vsebinsko bogati ponudbi ter težavah, ki že kronično tarejo organizatorje. »Kljub afirmaciji v mednarodnem merilu hi v mestu še dozorela zadostna politična zavest, ki bi omogočila nadaljnji razvoj te kulturne manifestacije,« je ugotovila Percavassije-va ter dodala, da letošnjemu povečanju finančnih sredstev s strani javne uprave ne sledi nikakršna tovrstna pobuda bančnih ustanov ali privatnega sektorja, ki ostajajo neobčutljivi za podporo te dejavnosti. Drugi pereč problem predstavljajo prostori, kjer se odvija festival, saj je gledališče Miela zaradi pomanjkanja večjega števila dvoran pravzaprav neprimerno. »Katerakoli boljša rešitev (Pomorska postaja, dvorana Tripcovich, Avditorij) pa je dejansko odvisna od tistih, ki imajo v rokah vzvode oblasti,« je zaključila svoj uvodni poseg Percavassijeva. Ljubitelji sedme umetnosti in radovedneži si bodo filmska dela lahko ogledali (vstop je prost) od nedelje, 17. do nedelje 24. januarja dalje v Mieli. Skupno (kratko in dolgometražni ter video-prispevki) bodo v osmih dneh, kolikor traja srečanja, predvajali preko 270 filmov. Projekcije se bo pričele zjutraj ter končale pozno ponoči. V osrednjem uradnem pregledu se bo za Nagrado Trst (10 milijonov lir) potegovalo deset dolgometra-žnih filmov, med katerimi je tudi lanskoletni slovenski film Igorja Šmida Brezno. Posebna pozornost bo namenjena tudi jugoslovanskemu režiserju Goranu Paska-Ijeviču in njegovemu fil- Udeleženci novinarske konference ob predstavitvi festivala Alpe Adria (KROMA) mu Bure Baruta (Smo-dnišnica), ki govori o današnjem trpkem življenju v Beogradu. Film je kandidat za oskarja najboljših tujih filmov. Zanimivost predstavlja sekcija z naslovom Slike, v okviru katere bodo prikazali kratkome-tražne filme, ki so se dobro uvrstili na nedavnem sarajevskem filmskem festivalu in ki v primerjavi s tragičnimi dogodki iz preteklosti so izraz živahnosti in ironije avtorjev tamkajšnje mlade generacije. Prireditelji so poskrbeli tudi za izbor trinajstih komedij - Tragikomičen vzhod - ki želijo gledalcem na smešen način prikazati zgodovino vzhodnoevropskih držav. Poglavje zase predstavljajo Se kratkometra-žni filmi, ki so jih izdelali mojstri znamenite poljski filmski šoli v Lot-cu. Ta slavi letos 50-le-tnico obstoja. Veliko pričakovanje vlada za prikaz retrospektiv hrvaške, Črnogorske in bosanske filmske proizvodnje »Valovi iz nasprotnega brega«, ki je pravzaprav nadaljevanje lanskoletnega zelo uspelega prikaza filmov ti. Črnega vala. Kot je povedal Sergio Germani Grmek, ki je skupno z Milo Lazič uredil ta del programa, je bilo zbiranje filmskega gradiva za to retrospektivo zelo težavno. Naj še omenimo, da predstavlja cvet v gumbnici tega ciklusa in letošnjega festivala na sploh filmski material, ki se je rešil pred uničenjem sarajevske kinoteke. Med slednjim velja še posebej podčrtati prvi dolgometražni film slovitega Emirja Kusturice iz leta 1978, ki ni bil še prikazan v tujini in je, kot pravijo kritiki, eno najboljših del sarajevskega režiserja. Matej Caharija Tržaška založba Mladika je pred kratkim, seveda pa z letnico ’98, izdala dve zanimivi knjigi, ki sta obe zelo tesno povezani s Slovenci v Italiji. Gre namreč za knjigi dveh slovenskih avtorjev, doma na Tržaškem, ki sta odmevno posegla v vseslovensko kulturno (in ne samo) dogajanje. Do tu pomebne skupne značilnosti, sicer pa avtorja in njuni knjigi, kot je povsem razumljivo, opredeljuje povsem različne okolno-sti in odlike. Prva knjiga je pravzaprav ponatis romana Marice NadliSek Bartol Fata morgana. Kot v spremni besedi ugotavlja Ivanka Hergold, gre za zelo pomembno delo, ker je to prvi slovenski tržaški roman. Ob stoletnici prve objave, avtorica je roman objavljala pod moškim psevdonimom Evgen StefaniC, in sicer v nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu, se je tržaška založba zelo primerno odločila, da ljubezenski roman svetoivan- ske Slovenke ponatisne. Ker je besedilo nastajalo »sproti«, kot je povedala avtorica, pod Časovno prisilo, se mu seveda pozna, da ni povsem dodelano, predvsem pa se mu pozna Cas nastajanja. Zato se je založnik odločil, da delo predstavi v nekoliko posodobljeni jezikovni podobi. Zgodba pa je še danes mikavna, glavna junakinja pa je nesrečna ljubezen. Druga knjižna novost Mladike je Cesta s cipreso in zvezdo Alojza Rebule. Gre za znanenga in cenjenega pisca, katerega literarni opus obsega veC kot 30 knjig. Tokrat se je Rebula lotil vračanja v slovenstvo, oblikovanje pripovedei pa je formalno prepustil dvema peresoma. Glavnino romana predstavlja avtobiografija, piše pa jo človek, ki se vrača v slovenstvo. Jezika pa ne pozna, zato se izraža v italijanščini, njegovo izpoved posreduje prevajalec in to je zapis, ki ga lahko preberemo-v romanu. NOVA GORICA V PDG drevi premiera Jetnika Druge avenije Drevi ob 20. uri bo na odru Primorskega dramskega gledališča z enotedenskim zamikom zaživela premierna uprizoritev komedije Neila Simona Jetnik Druge avenije, ki so jo morali prejšnji teden zaradi bolezni tik pred zdajci preložiti. Novogoriški ansambel se je z avtorjem Jetnika Druge avenije Neilom Simonom, enim najpopularnejših ameriških komediografov, že srečal - leta 1978 so uprizorili dve enodejanki s skupnim naslovom Hotel Plaza. Tokrat so iz njegovega bogatega opusa izbrali komedijo, ki jo je napisal že na začetku sedemdesetih let, vendar je njena tematika taksna, da bo v slovenskem okolju danes gotovo bolj aktualna, kot bi bila takrat. Simon namreč v njej predstavlja zakonski par iz New Yorka, kjer so ljudje iz dneva v dan izpostavljeni stresnim situacijam spričo pritiskov na delovnih mestih, utesnjujočih življenjskih razmer, onesnaženega okolja, razosebljenih sosedov, vse večjega nasilja, brezposelnosti... Zgodba komedije je nadvse resna in pretresljiva, a napisana z mojstrskim posluhom za smešne detajle vsakdanjega življenja. Njen humor se rojeva iz žalostnih situacij in slabosti, ki jih glavni junak spretno zastira z duhovitimi samoironicnimi opazkami. Simonov smeh bolj kot navzven vibrira v srcu. Z Jetnikom Druge avenije se v Primorsko dramsko gledališče ponovno vrača režiser Jaša Jamnik, ki je po končanem študiju na AGRFT režiral v različnih slovenskih gledališčih, najraje komorne predstave. Jetnika Druge avenije sooblikujejo dramaturginja Martina Mrhar, scenografka Barbara Matul Kalamar, kostumografka Ana Matijevič, oblikovalec luči Samo Oblokar ter igralci Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičič, Milan Vodopivec, Nevenka Sedlar, Metka Franko kg. in Dragica Kokot. Poleg njih bo moc slišati tudi posnete glasove, ki so jih »posodili« Iztok Mlakar, Lara Jankovič in NataSa Konc. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE / ZAPIS DUŠANA JELINČIČA Utrinki med kroniko in osebnim doživljanjem Publikacija Tisti vonj po Krasu je izšla, ko so predstavili zajeten zbornik o igrah Tisti vonj po Krasu... Ali kako sem doživljal Slovenske športne igre. Podnaslov zbirke pove veC o njeni vsebini od naslova, ki bi bil primeren tudi za kako romantično dogodivščino. Dušan Jelinčič je v delu zbral vrsto utrinkov o športnih igrah, najveCji slovenski Športni prireditvi v Italiji. Utrinki so seveda delno kronika - veliko je zanimivih podatkov, imen, fotografij z znanimi obrazi v mladostniški viziji, veliko pa ju v delu tudi osebnega, istega, Čemur pravimo literatno. Knjižico prebere vsakdo v dobri uri. Avtor jo je zarisal s peresom, ki puSCa sled šegavosti, vendarle, pa tudi lepih, toplih spominov, ki že mejijo na nostalgijo, mladostniške sanje, moč in nemoč, želje in spopadi dajejo občutek, da je vse to nekaj neponovljivega. Ali paC? Cas neusmiljeno briše sledi za dogodki in tistimi, ki jih doživljajo. Se posebno zaznamuje otroke in najstnike - tako je na primer Cas športnih iger je zaznamoval avtorja, ki jih je doživljal v Času odraščanja. Danes je seveda perspektiva pišočega drugačna od tiste izpred dvajsetih let. Titanstvo se je umaknilo bolj treznemu razmišljanju, ki ga navdušenje sicer ni zapustilo... črvički dvomov, iluzij in porazov pa so ga ponekod naCeli. Mislim, da je tako pri vsaki stvari, ki zadobiva v našem (zamejskem) prostoru razsežnosti nečesa velikega. Najprej tisti občutek graditeljstva, ki smo ga vsrkavali z mlekom in se ga ne moremo znebiti, potem pa tisto neizrekljivo zaznavanje nemoči, ki preveva ta kraj, te ljudi. Dušan Jelinčič piše o enem in drugem - o ljudeh, ki jih je občudoval zaradi njihove požrtvovalnosti, in o zli slutnji: »Ko sem prebral petkolonski naslov, ki je sporočal, da so se štirinajste Športne igre zaključile s polno mero optimizma, ma je takoj obšla temna slutnja. Ko pa sem v članku bral, da se bo treba odtlej lotiti te manifestacije z novimi prijemi, mi je začelo postajati jasno, da ne bo Slovenskih športnih iger nikoli več.« Imamo paC šesti Cut ranjene živali, ki ve, da prej ali slej bo plen močnejše. Knjigo je seveda mogoCe brati optimistično (kolikor je žarečih spominov, opojnih juter na Krasu, hrupnega navijanja...!) ali pesimistično. To je paC odvisno od posameznega bralca, pa tudi od posameznega trenutka. Je pa res, da se s legendarno slovensko otožnostjo in izgovori o slabem trenutku ne moremo vedno tolažiti. Matejka Grgič EVROPSKA KOMISIJA / DANES ODLOČUJOČE GLASOVANJE Santer se je zatekel h grožnji o odstopu, da bi danes rešil svojo Evropsko komisijo Morda mu bo uspelo, da bo žrtvoval samo najbolj kompromitirano Edith Cresson - Del Evropske ljudske stranke ga je že podprl - Vsekakor pa mora Santer za vedno pokopati željo o ponovni izvolitvi na Celo komisije BRUSELJ - Konec leta 1994 je po zaslugi križnih vetov, ki so prihajali iz raznih prestolnic, Jacques Santer izpadel kot zmagovalec. Bil je to klasični kompromisni kandidat, ki ne navdušuje nikogar, a je za vse najmanjše zlo. Ta 61 letni Luksemburžan je dolgo upal v ponovno izvolitev, a sedaj je kot kaže Evropski parlament postavil nagrobni kamen njegovim željam. Neglede na iz-did spopada v Strasbourgu so kotacije nekdanjega luksemburškega premiera kot ponovnega predsednika Evropske komisije v prostem padu. Postal je predsednik komisije, potem ko je London dal veto na kandidaturo belgijskega premiera Jeana-Luca Dehaenea. Santer je prevzel težko dediščino karizmatičnega Delorsa. Ni imel ne njegove močne osebnosti in ne njegove vizije in se je zato zadovoljil s sivim pragmatizmom. Njegovo geslo je tako postalo »Napraviti manj, a napraviti boljše«. Santer je marljivo delal, da bi redimenzioniral bruseljsko vsiljivo prisotnost in da bi omilil pretirano »proizvodnjo« predlogov in direktiv. Njegov dragulj je nedvomno evro, pustolovščina, ki so jo pripravili drugi, a jo je on vsestransko podprl. Pod vse močnejšimi pritiski s strani več političnih skupin Evropskega parlamenta, naj zaradi obtožb o vpletenosti v finančne nepravilnosti odstopita dva evropska komisarja, Francozinja Edith Cresson in Spanec Ma-nuel Marin, se je predsednik komisije Jacques Santer zatekel h grožnji z od- Clinton plačal Paulo Jones VVASHINGTON -S svojim podpisom pod čekom za 850.000 dolarjev (približno 1,4 milijarde lir) je ameriški predsednik Bill Clinton uradno »zaprl« primer Paule Jones. Viri iz Bele hiše so sporočili, da so ček z med odvetniki dogovorjenim zneskom poslali že v torek nekdanji uradnici iz Arkansasa, ki je Clintona obtožila spolnega nadlegovanja. Bajno vsoto so zbrali iz osebnega premoženja in iz neke zavarovalne police. Ameriški predsednik Clinton pa je včeraj navedel, da je večina izvedencev glede impeach-menta na njegovi strani. stopom. To je včeraj jasno poudaril in tako postavil evroposlance pred izvršenim dejstvom, ko bodo morali danes glasovati o nezaupnici proti Evropski komisiji zaradi obtožb o finančnih nepravilnostih. Za odstop dveh komisarjev, največkrat omenjanih v zvezi s finančnimi nepravilnostmi, zaradi katerih v parlamentu prihaja do glasovanja o nezaupnici, se med drugim zavzema druga največja politična skupina v parlamentu, Evropska ljudska stranka, taksne zahteve pa prihajajo tudi iz vrst Zelenih in Liberalcev. Pogodba EU sicer parlamentu ne daje možnosti, da bi odpoklical posamezne komisarje, temveč govori o kolektivni odgovornosti Evropske komisije. Kljub temu mnogi viri EU menijo, da se ob glasovanju za odstope posamezniki temu komisija ne bi mogla izogniti. Evropska komisija je soočena z dvema predlogoma o nezaupnici. Ce bo kateri od predlogov dobil zadostno število glasov -večino od 626, torej 314, pri čemer morata biti oddani dve tretjini glasov -bo morala celotna komisija v zadnjem letu petletnega mandata odstopiti. Prvi predlog o nezaupnici so sicer v bran Evropski komisiji vložili socialistični poslanci, ki so želeli potem, ko parlament decembra lani ni potrdil poročila Bruslja o porabi proračunskega denarja za leto 1996, z neizglasovan jem predloga potrditi zaupanje v komisijo. Kasneje je svoj predlog vložila še radikalna skupina Evropa narodov s podporo poslancev iz različnih političnih skupin. Ta ima za cilj resnično odstop Evropske komisije, v utemeljitvi predloga pa je skupina razložila, da je zaradi obtožb o finančnih prevarah kredibilnost komisije preveč omajana. Včeraj pa so svoj predlog predložili še predsedniki osmih državnih delegacij Evropske ljudske stranke, ki odločno nasprotujejo kolektivnemu odstopu Evropske komisije. Dokument je podprlo 100 od 204 poslancev Evropske ljudske stranke, predložili pa so ga Italijani in Spanci. Kako se bo danes zadeva končala ni jasno. Nekateri upajo, da bo Evropska komisija vzdržala in da bo morala oditi le Edith Cresson, ki je bila osebno vpletena v malverzacije in nepotizem. Jacgues Santer med včerajšnjo razpravo, potem ko je zagrozil da bo odstopil in s sabo povlekel vso komisijo (AR) Italijanski odziv na Strasbourg LUKEMBOURG, RIM - Minister za evroske zadeve Enrico Letta je včeraj v Luxembourgu navedel, da kriza, ki jo doživlja Evropska komisija in njen predsednik Santer »uvaja dodatne težave na evropsko šahovnico«. Zavzel se je, da ne bi prišlo do travmatičnega razpleta z odstopom komisije in njenega predsednika. To bi imelo težke posledice, ker Evropa potrebuje svojo vlado tako glede evra kot pogajanj o Agendi 2000. To so za Italijo nacionalni interesi, ker se nanašajo na strukturalne sklade, na širitev in na reformo kmetijske politike. Letta je tudi poudaril, da je Italija zainteresirana, da bi po izteku mandata Evropsko komisijo vodil Italijan in dodal, da imajo dobrega kandidata, »nekdanjega predsednika vlade Romana Prodija«. Generalni sekretar Levih demokratov Valter Veltroni pa je pozval sile v Evropskem parlamentu, naj preprečijo krizo Evropske komisije in odstop njenega predsednika Jacque-sa Santerja. »Evropa bi plačala previsoko ceno, če bi sedaj prišlo do krize komisije. Evropa potrebuje močno vodstvo in politično kohezijo potem ko se je uresničilo skupno evropsko valuto.« Veltroni, ki bo vsak čas odpotoval v London in Pariz na pogovore z Blairom in Jospinom, je izrazil zaskrbljenost zaradi krize, ko se je šele začela pot evra. KOSOVO / SREČEN EPILOG UCK osvobodil vse v petek zajete jugoslovanske vojake Nihče ne navaja, kaj so dobili v dogovoru kot protiuslugo PRIŠTINA - Osvobodil-a vojska Kosova (UCK) je čeraj izpustila osem ju-oslovanskih vojakov, ki h je zajela prejšnji petek, 'o je sporočil vodja opa-ovalne misije Organiza-ije za varnost in sodelo-anje v Evropi (OVSE) na hsovu VVilliam VValker o pogovorih z vodstvom JCK v Likovcu, 50 kilo-retrov vzhodno od Prišti-e. »Veselimo se, ker je ICK izpustila jugoslovan-ke vojake v skladu s poš-mim in uravnoteženim porazumom,« je dejal Ailker. »Izpustitev je del ogovora, ki ga je UCK sk-mila z mednarodno sku-nostjo, vključno z O VSE, vropsko unijo in ZDA,« ! dodal VValker, ki pa ni elel povedati, ali je UCK ojake izpustila brezpo-ojno, kot je zahtevala OVSE. Osvoboditev je potrdila tudi jugoslovanska vojska, ki prav tako ni navedla morebitnih pogojev za osvoboditev. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali res no UCK dobila nič v zameno za osvoboditev »osmih vojnih ujetnikov«. Diplomati bržkone ne bodo obešali na veliki zvon, da je UCK dobila kaj v zameno, s tem pa svojo legitimacijo pred mednarodno skupnostjo, ki odslej ne bo morala več ravnati z vborci UCK kot z navadnimi teroristi. Tudi včeraj na Kosovu ni bilo mimo, saj sta b ila včeraj ubita dva kosovska Albanca, našli pa so tudi dve moški trupli. Kosovski informacijski center je sporočil, da neznanci v Mitroviči zgodaj davi ustrelili 43-letnega Nex- medina Sadikua, v Uroševcu pa Albanca Sei-dija Sahitija. Več sto Srbov se je na poziv Srbskega gibanja upora v Prištini zbralo na demonstraciji v protest proti položaju Srbov na Kosovu. Kosovski Srbi so predlagali ustanovitev Narodnega sveta na čelu z raško-prizrenski m škofom vladiko Arte-mijem, ki bi poslej zastopal Srbe na vseh diplomatskih srečanjih in morebitnih pogajanjih o Ko- NOVICE V Sieri Leone osvobodili italijanska misijonarja FREETOVVN - Sieraleonski uporniki so včeraj osvobodili italijanska misijonarja Maurizia Boa in Giuliana Pinija, ki so ju ugrabili pred dnevi. Se vedno pa je skoraj en m esec v rokah upornikov misijonar Mario Guerra, ki so mu prevčerajšnjim dovolili, da je telefoniral svojemu škofu. Medtem je položaj v Freetovmu dobesedo dramatičen in bo postal katastrofalen, če ne dosežejo premirja. To pa bo zelo težko saj je voditelj upornikov Foday Sankoh zahteval svojo osvoboditev in uradno priznanje njegove revolucionarne fronte. Nov incident v Iraku Sadam za začetek dialoga NEW YORK, BAGDAD - Tretjič v treh dneh so ameriška letala raketirala iraško protiletalsko baterijo v severnem območju prepovedi letenja pri Mo-sulu. Kljub tem skoraj vsakodnevnim incidentom pa je Sadam Husein včeraj pristal na dialog, ki bi omogočil premostitev krize z ZDA in Veliko Britanijo. »Irak se zavzema za pravičen dialog na podlagi dobre volje pod arabskim pokroviteljstvom, tako da bi dobili rešitev za sedanji položaj,« je včeraj navedel predstavnik za tisk vlade v Bagdadu. Ritter obtožil Butlerja vohunjenja za ZDA HAMBURG - Nekdanji inšpektor OZN Scott Ritter je vodjo misije Združenih narodov za razorožitev Iraka (Unscom) Richarda Butlerja obtožil, da je pomagal Združenim državam Amerike pri vohunjenju v Iraku. Tako naj bi na Butlerjev ukaz lani v Bagdadu Ritter namestil ameriško prisluškovalno napravo, »črno skrinjico« za prisluškovanje telefonskim in radijskim zvezam, je v pogovoru za včerajšnji nemški tednik Stem izjavil Ritter in dodal, da je to bil tudi eden izmed razlogov, zakaj je avgusta lani zapustil Unscom. (STA) Še o primeru Pinochet LONDON - Britanska lordska zbornica je včeraj odločila, da se bodo naslednjega zaslišanja v primeru nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta lahko udeležili organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International in predstavniki čilske vlade. Zaslišanje, na katerem naj bi ugo-tovili, ali Pinochetu lahko sodijo za zločine proti človeštvu, bo prihodnji ponedeljek. Poleg tega bo lahko na zaslišanje pisne dokumente predložila tudi organizacija Human Rights Watch, so danes odločili trije sodniki lordske zbornice. Amnesty International zeli doseči, da lordska zbornica Pinochetu ne bi podelila imunitete. Čilska vlada medtem zastopa stališče, da bi morali Pinocheta nemudoma izpustiti, saj se po mnenju Santiaga Velika Britanija in Španija ne bi smeli vmešavati v čilske notranje zadeve. Pinocheta so 16. oktobra lani aretirali v Londonu na podlagi španske zahteve po izročitvi.(STA) Četrtek, 14. januarja 1999 GORICA NOVICE KULTURNI DOM / DANES ODPRTJE PUBLIKACIJA / KULTURNI DOM IN ZADRUGA MAJA Gradež: ranjenec obležal na cesti, ker ni bilo rešilca Sočasnost dveh nesreč je predsinoči v Gradežu dokazala, da ima lahko krčenje zdravstvenih storitev dramatične posledice, Četudi se je tokrat vse izteklo razmeroma srečno. Zgodilo se je, da < sta okrog 20. ure dve osebi sočasno potrebovali prevoz v bolnišnico. Kolesarja, 55-letnega Severina Bosa je v drevoredu Italia podrl avto. Mož je bil videti težko ranjen in so ga z rešilcem odpeljali v Trst, kjer se bo na Katinari zdravil 40 dni. Le nekaj minut po tej nesreči je zaradi nerodnega padca na pločniku obležal drugi Gra-dežan, 57-letni Diego Olivotto. Rešilca zanj bi bilo. Poskusili so tudi v Tržiču, kjer je edini ponoči dežurni rešilec bil prav tako zaseden. Nazadnje je po Olivotta prišla reševalna ekipa iz Palmanove, menmda kar 40 minut po padcu. Na srečo poškodbe niso bile hude, lahko pa bi bilo tudi drugače. Kdo bi odgovarjal za primer tragičnega razpleta, se sprašujejo v Gradežu, kjer so zaradi dogodka včeraj odločno protestirali župan in drugi predstavniki. Nov primarij za pediatrijo Ravnatelj zdravstvene ustanove je imenoval dr. Dina Faraguno, roj. leta 1950 v Trstu, za primarija pediatričnega oddelka bolnišnic v Gorici in Tržiču. Dr. Faraguna je diplomiral leta 1975 v Trstu, se nato specializiral v pediatriji in športni medicini, celih 21 let pa je delal v otroški bolnišnici Burlo Garofolo. »Evrogoljufija« v Ronkah Goljufi so se takoj prilagodili uvedbi evra in novost izkoristili v svojo korist na račun neuvnih starčkov. V Ronkah se je te dni neki čedno oblečen moški predstavil na domu 75-letne upokojenke V. P. v Ul. Istria. Zenska je malo pred tem vnovčila pokojnino. Moški se je predstavil kot karabinjer in jo prepričal, da ji mora lire od pokojnine zamenjati v evre. Zenica mu je našedla in mu izročila 2 milijona 200 tisoč lir, v zameno pa dobila rumeno ovojnico, ki naj bi vsebovala evropske bankovce. V resnici so bili v njej sami časopisni izrezki, toda ko je prevarana upokojenka to ugotovila, je bil goljuf že daleč. Našli ukradeni tovornjak Včeraj so blizu Grem one našli tovornjak DAF 95, ki so ga predsinoči neznanci ukradli 57-let-nemu Lucianu Ferrazzu v Gradežu. Z vozila je izginil tovor aluminija vreden sto milijonov lir, prav toliko pa je vreden tudi tovornjak. Gotovo so bili na delu poklicni tatovi, ki jih navadno zanima tovor in ne vozilo. Razstava 19 novogoriških fotografov Stiki med goriškimi in novogoriškimi ljubitelji fotografije so že precej let plodni. Se posebej so tesni kontakti med zamejskim fotografskim klubom Skupina 75 in fotoklubom Nova Gorica. Sodelovanje obeh fotoklubov se je kovalo že v času, ko so tukajšnji fotoamaterji snovali ustanovitev kluba Skupina 75 v prvih sedemdesetih letih. Pri ustanavljanju zamejske skupine so namreč sodelovali s strokovnimi nasveti tudi izkušeni in priznani slovenski fotografi kot Rafael Podobnik, Milenko Pegan in drugi. V vseh kasnejših letih so člani obeh skupin ša naprej razvijali sodelovanje in skupno prirejali razne tako kolektivne kot samostojne razstave. Prav v ta okvir ustaljenega obmejnega sodelovanja sodi tudi razstava, ki jo bodo danes ob 18.30 odprli v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Na tej skupinski razstavi bo namreč sodelovalo kar devetnajst novogoriških fotografov, članov Fotokluba Nova Gorica. Razstavljali bodo: Mirko Bijuklic, Bruno Bizjak, Boštjan Budihna, Taja Filipič, Rajko Gorjan, Leon Jerončič, Valter Kranjc. Jure Kuš- trin, Viljem Lango, Janko Lipovšek, Dejan Makovec, Dušan Miška, Marko Mladovan, Neva Močnik, Lado Pavliha, Milenko Pegan, Rafael Podobnik, Darjo Trobec in Irena Vidmar. Pomen razstave je gotovo večplasten. Po eni strani bo priložnost, da se seznanimo z zanimivo in raznoliko ustvarjalnostjo fotografskih umetnikov, ki delujejo »v drugi polovici« našega obmejnega prostora. Po drugi gre za potrditev in nadaljevanje dosedanjega plodnega sodelovanja fotografov z obeh strani meje, ki kaže na potrebo po vzpostavitvi tesnejših kulturnih stikov tudi na drugih področjih pro-svetno-kulturnega delovanja. Skupinsko razstavo novogoriških fotografov prireja fotoklub Skupina 75 v sodelovanju z galerijo Kulturnega doma -Gorica in Zvezo slovenskih kulturnih društev, pokrovitelj razstave je Zadružna kreditna banka iz Sovodenj ob Soči. Razstava bo v galeriji Kulturnega doma na ogled do 28. januarja s sledečim urnikom (ob delavnikih): od 9. do 12. in od 16. do 18. me ter v večernih urah med prireditvami. Izid nove otroške slikanice Tri muce Pravljica Janeza Bitenca z ilustracijami Aleksandre Maraž za prijetno branje in barvanje Kulturna zadruga Maja in Kulturni dom Gorica sta uresničila zanimivo zamisel, ki je že takoj očarala naše najmlajše. Pred božičnimi in novoletnimi prazniki je zagledala luč posebna slikanica z naslovom Tri muce (po pravljici J. Bitenca). Slikanica je namenjena najmlajšim, saj vsebuje pravljico istočasno pa tudi ilustracije, na katerih se lahko malčki izživljajo z barvanjem. Izid slikanice predstavlja gotovo prijetno in dobrodošlo novost, ki bo osrečila otroke tako v vrtcih kot na osnovnih šolah. Pravljico Tri muce je daroval našim malčkom priznani slovenski avtor glasbenih pravljic Janez Bitenc iz Ljubljane, slikanico pa je ilustrirala učiteljica Aleksandra Maraž iz Steverjana. Obema gre javna pohvala za sodelovanje pri tem, prvem tovrstnem otroškem projektu, ki pa po namenih organizatorjev ne bo zadnji. V načrtu imajo namreč že nekaj drugih zanimivih in privlačnih projektov za nove slikanice. Za Sestavo in tisk je poskrbela tiskarna»Gra-fiche Vissi«(Oskar Bec-cia) iz Trsta. Slikanica je izšla v tisoč izvodih. K izpeljavi projekta namenjenega najmlajšim sta pristopili tudi Zadružna kreditna banka iz Sovodenj in Zadružna kreditna.banka iz Doberdoba, ki sta pokazali takojšen posluh za to pobudo. Novo slikanico Tri muce bodo uradno predstavili na srečanjih, ki se bodo zvrstila tako v Doberdobu, Sovodnjah, kot tudi v Gorici in drugih krajih. Prvi javni nastop slikanice pa je bil tik pred božičnimi prazniki na akademiji športnega društva Dom, kjer so vsi nastopajoči otroci prejeli slikanico za novoletno darilo. Sprejeta je bila z velikim navdušenjem. bešamel r 500 ml, . " r 3.380 lir/l ZM V"'L7 690 odMen v r' cAtVir/He/fa milo 150 g, 4.333 lir/kg 18! desert kakav/vanilja užitni desert 4x125 g, 3.180 lir/kg 1590 h , <3/4 SSteJ 650 »' •"* rezine topljenega sira n °933 lir/kg . 790 ^Jisprš^ odstranjevalec ^za nohte * r250 ml, • ^5.960 lir/l £!£[) lak in rdečilo * za elegantni in po modi make up, 8 vzporejenih barv Amarella Pariš _ --- 990 rogljiči r 8 posamezno pakiranih kosov ^400 g, 6.225 lir/kg 490 dfečizoi1* , S Ookseni «6,c . =2LJŠl 2 koso Sezonski ortikli razpoložljivi v prodajnih mestih od 14.01.99 do izčrpanja zalog I® sladica s marcipanom 400 g, 4.975 lir/kg kolač , odlična za zajtrk tisaMSS8-- z glazuro s kakavom * 500 g, 5.980 lir/kg s zr termoelektrični vzglavnik * • snemljiva in na 60°C pralna bombažna prevleka, • varnostna varovalka proti pregretju, • izvrsten za gretje ramen, hrbta in trebuha, • primeren za ublažitev tipičnih zimskih bolečin, enostavna uporaba, f ____/xv~;.'L_y 2 stopnji temperature ^ js-*5'- tiiftitek garonti\e 900 =6^ ženske hlačke * visoka oblačnost C, i complet licilnih čopičev * kozmetično 7 različnih čopičev, 1 krtačka za obrvi, 1 paličica z gobico i komplet ženskega perila * 4 100% poliamid, barve: črna in bela, 1 modrček z oporo, zapenjanje s kaveljčkom, s čipkami, hlačke s čipkami, j _ V iSJi hlačke s fantazija motivi za punčko / fantka * • 100% supermikani bombaž, • visoka oblačnost, • pralne na 60/95°C, • udobne in odporne A 290xj^ c/odjA^'64- 990 9 kosov tesnila proti mrazu za vrata in okna * dolžina 5 m x 2 zvitka, barvi: bela in rjava, odporno vremenskim spremembam ____—: 490 r§S 1 ogledalo * dvojno ogledalo: navadno in > povečevalno, z 2 rezervnimi žarnicami,' vključeni v ceno 2 bateriji letlM« 900 j vel.: 10*13 cm torba za toplo vodo ‘ • barve: rdeča, modra, oranžna in zelena, J > 2’Utrska, • Če jo shranimo v zamrzovalniku jo lahko uporabimo tudi kot torbo za led, • pokrov z gumastim obrobkom, • s kavljem a m za obešanje 990-m^ moška srajca* • z žepom na sprednji strani, • v različnih barvah, • z dolgimi rokavi 900 zmaniševalci za plin ^ za dojenčka — kovinski, 1 povečajo stabilnost in varnost grelnih plošči -Vtimos« mešani v 3 različnih l inačicah Jkosov v ' - ■' ,990 protizomrzovalno tekočino * • za pranje šip, v plastenki, • nerazredčena varuje do -30°C, • za varstvo vašega avtomobila , , ^ , le tega zložljiv zaboj 321* zaprt meri 48x35x5 cm, odprt pa 48x35x23,5 cm 1990 i i UhtVi 'ta t««s rtotsto' \izp°liPr0P' ZNIŽANE CENE VELJAJO K 11 1 IvvJ PO SREDE. 27.01.99 a Golden Boli pšenična zrna z medenim prelivom 1 OOft 5 500 g, 3.980 lir/kg__I »VVU | kava Espresso Bar _2r89Cr I »i* 2.4901 pivo Hefe-Weizen JZ&O § originalno nemško pivo § 0,51. L. 1.580 lir/ 790 1 venermce JLA9{f > naravne 1 1 QA | 130 g, 9.154 lir/kg I e I V V § mesni ragu J-»99Cr 5 recept iz Emilije 1 420 g, 3.547 lir/kg 1.990 j _2L89Cr! 2.4901 23901 7901 J-.490' i 1.190 j -1*990'! 1.4901 TRONIC polnilec * r;T' preprečuje razsipavanje in j stroške za nakup novih baterij ter varuje naše okolje, 1,2 V, 600 maH i900 Vrt« > folVrtto - pajac za dojenčka * $0% bombaž, 20% poliester, _ • z udobno patentno zadrgoM^M na hrbtni strani, tako da ^ lahko hitro in enostavno Wr ' "'S'l oblečemo dojenčka, W z vezenjem na sprednji strani, ^ j ,, ^ bele barve »lena i U sefi*^8 4. 900" i, i aoJ*2do86% '1 LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/46851 1 GORICA Četrtek, 14. januarja 1999 ZDRAVSTVO / MINISTRICA B1NDI IMENOVALA TRI FUNKCIONARJE Komisija z ministrstva za čezmejno bolnišnico Spodbudno vestjo včeraj posredoval senator Volčič Iz Rima smo vCeraj popoldne izvedeli, da je ministrica za zdravstvo Rosi Bindi imenovala posebno delovno komisijo na naj-višji ravni z nalogo, da preveri razmere in razvojne možnosti zdravstva na Goriškem tudi v luči možne čezmejne integracije s šempetrsko bolnišnico. Delovni komisiji bo načeloval generalni direktor ministrstva za zdravstvo dr. D’Ari, z njim pa bosta sodelovala dva med vodilnimi funkcionarji istega ministrstva. Poleg splošnega preverjanja razmer zdravstva na Goriškem bo izrecna naloga komisije ta, da preuči možnost vzpostavitve tesnejšega sodelovanja, ki naj postopoma privede do čezmejne integracije med goriško splošno bolnišnico in bolnišnico dr. F. Derganca v Šempetru. Za imenovanje komisije je včeraj izvedel senator Mitja Volčič, ki je v tem smislu posegel pri ministrici Bindijevi že pred prazniki in dobil od nje ustrezna zagotovila, da bo pozorno preučila zadevo. Včeraj je dobil potrditev, da je bila imenovana tričlanska komisija, ki bo najbrž v kratkem prišla na delovni obisk v Gorico, da bi se srečala z upravitelji zdravstva, krajevnih uprav in drugimi družbenimi silami in začela s konkretnim preverjanjem stimulantne hipoteze o integriranem čezmejnem sistemu bolnišnične oskrbe za širok bazen uporabnikov, ki bi zajemal goriško pokrajino in vso severno Primorsko. Za to perspektivo je v zadnjem obdobju političnega delovanja pred prerano smrtjo vneto delal pokojni senator Darko Bratina, ki je povzel in razvil zamisel, ki jo je pred leti na osnovi spontanih oblik sodelovanja med posameznimi oddelki bolnišnic iznesel v goriškem občinskem svetu svetovalec zelenih Fio-relli. Bratina je za stvar zainteresiral vladne predstavnike raznih ministrstev, začenši s takratnim podtajnikom za zunanje zadeve Fassinom, podtaj-nico za notranje zadeve Vignerijevo, ki se je med obiskom v Gorici lahko prepričala o »fizični« bližini dveh bolnišnic, in ne nazadnje tudi ministrico za zdravstvo Bin-dijevo. Projekt čezmejne integracije so na Goriškem dokaj prepričano podprli številni zdravniki in drugo osebje bolnišnice, sindikalne zveze in politične sile leve sredine. Načelno ga podpirajo tudi občinska uprava in druge politične sile, med katerimi pa ni občutiti velikega navdušenja in pre- pričanja za to perspektivo. Prav tako je načrt formalno osvojila Zdravstvena ustanova in tudi ustanovila delovno komisijo za preverjanje te možnosti, vendar brez velikih rezultatov. Izgovor je bil, da tak načrt potrebuje močno politično podporo, ki gotovo presega pristojnosti Zdravstvene ustanove, ki so osredotočene na upravljanje obstoječega in ne na načrtovanje novih načrtov v diametralnem nasprotju z dosedanjo politiko krčenja. Včerajšnja vest iz Rima pomeni, da obstaja na ministrstvu če že ne navedena politična volja vsaj Zelja po resnem preverjanju hipoteze, ki bi povsem spremenila perspektive zdravstva na Go- riškem. Namesto polovične zakotne bolnišnice bi namreč lahko začeli razmišljati o sodobnem zdravstvenem središču v funkciji vsega čezmejnega prostora in torej z optimalno dimenzijo (z bazenom kakih 300 tisoč uporabnikov), da bi v njem zagotovili delovanje široke palete specializacij in najsodobnejšo zdravstveno oskrbo. Prva priložnost za oceno te novosti bo v ponedeljek, na srečanju, ki ga predsednik Pokrajine Brandolin sklicuje z župani, deželnimi svetovalci, upravitelji zdravstvenih struktur, sindikati in družbenimi silami z namenom pogovora in iskanja enotnih stališč o bogdočnosti goriškega zdravstva. POKRAJINA / INTERPELACIJA Fiorelli vztraja: Gorica naj spet odkupi obrat Vouk Brandolin danes z lastniki Pokrajinski svetovalec zelenih Renato Fiorelli je včeraj vložil na Pokrajini nujno pisno interpelacijo o vprašanju goriške tovarne Vouk, ki ji po lanski prodaji industrijski grupi iz Brescie preti nevarnost občutnega krčenja proizvodnje in v perspektivi celo zaprtja. Zeleni so že pred nekaj tedni javno postavili domiseln predlog, naj bi »Gorica spet odkupi-la«to svojo zgodovinsko in še vedno zelo cenjeno tovarno. Finančno osnovo za operacijo naj bi nudilo 150 milijard, s katerimi razpolaga Fundacija goriške hranilnice po prodaji delnic bančnega zavoda. Poleg tega bi pri odkupu lahko sodelovali goriški podjetniki, javni POKRAJINA / FINANCIRANIH 14 PROJEKTOV 27 socialnih delovnih mesi Začasno bodo zaposleni za izvajanje raznih družbeno koristnih del Goriška pokrajina bo letos zaposlila 27 delavcev in uslužencev za izvajanje ti. družbeno koristnih del. 2e četrto leto zapored so na deželi predstavili projekte za koriščenje sredstev iz državnega sklada za zaposlovanje. Novost je v tem, da so bili letos odobreni vsi načrti in dodeljeno financiranje 123 milijonov lir, ki bo omogočilo odprtje 27 začasnih delovnih mest. Družebno koristna delovna mesta so namenjena brezposelnim, ki so že več kot dve leti vpisani v sezname agencije za za- poslovanje in drugim socialno ogroženim osebkom (delavci v dopolnilni .blagajni, delavci v mobilnosti itd.). Zaposlitev je terminska za 6 ali 12 mesecev. Predvidenih je 20 ur dela tedensko, za katere znaša plačilo 850 tisoč lir. Na Pokrajini bodo zaposlili videoterminaliste, informatske nameščence, delavce, elektrotehnike in cestarje. Dodeljeni bodo izvajanju 14 specifičnih projektov, ki zadevajo arhiviranje informat-skih podatkov, aktiviranje laboratorioja za informatiko na znanstve- nem liceju, urejanje šolskih dvorišč in vrtov, upravljanje termičnih central, pregled inventarja, popravila in vzdrževalna dela na šolskih poslopjih, čiščenje in vzdrževanje pokrajinskih cest, urejanje zbirk zgodovinskega arhiva ter knjižnice in fototeke v pokrajinskih muzejih. Gre za potrebne in koristne posege, ki jih bo mogoče uresničiti z relativno majhnim stroškom. Interesenti z ustreznimi pogoji za zaposlitev dobijo podrobnejše informacije v pokrajinskem uradu za osebje. NOVA GORICA / DANES OTVORITEV LOCNIK / PREDSINOCI upravitelji in samo osebje tovarne po sistemu ti. ljudskega delničarstva. Fiorelli postavlja Bran-dolinu četvero vprašanj: 1) ali obstaja možnost uporabe kapitala Fundacije hranilnice? So goriški podjetniki in finančniki pripravljeni investirati v odkup tovarne? Obstaja politična volja, da se delavcem omogoči sodelovanje pri odkupu delnic? Nazadnje, zakaj se bo Brandolin skupaj s podpredsednikom pokrajine Brancatijem menda prav danes, 14. januarja, srečal s predstavniki lastništva tovarne Vouk iz Brescie, ne da bi bilo na srečanje povabljeno tudi sindikalno predstavništvo osebja goriške tovarne. ____________________KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.15-22.30 »C’e post® per te«. Meg Ryan in Tom Hanks. VITTORIA 3 18.00-20.10-22.20 »Celebrity«. R. Woody Allen, i. Leonardo Di Caporio, VVinona Ryder. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15»Ronin«. I. Robert De Niro. Modra dvorana: 18.00-20.00-22.OOsPaparazzi«. I. Christian De Sica in Massi-mo Boldi. (Zadnji dan) Rumena dvorana: 16.30-18.00 »La gabbianella e il gatto«. 20.00-22.00 »Gosi e la vita«. I. Aldo, Giovanni in Giacomo. (Zadnji dan) TR23C EXCELSIOR 18.00 »II principe d’Egitto«. Risani film S. Spielberga. 20.00-22.00 »La masche-ra di Zorro«. I. Antonio Banderas in Anthony Hopkins. Mladinski center je nared V njem bo prostor in oprema za srečevanje in razne dejavnosti Vodovodna cev počila in poplavila Ul. brigata Re V Novi Gorici bodo danes ob 13. uri predali namenu Mladinski center v objektu Tribune. Te dni so zaključili gradbena, instalacijsko obrtniška dela in tudi namestili opremo v centru, ki zajema površino 310 kvadratnih metrov in bo namenjen pretežno učencem višjih razredov osnovne šole in srednješolcem. Program ob otvoritvi je pripravila skupina srednješolcev»ki hočejo, da bi bil center že enkrat odprt«, pri tem sta jim pomagala Tea Rogelj in Ra-doš Bolčina. Program bo vodil gasilec Vinko - Goj-mir Lešnjak - Goje. Spre-govorih bodo Zupan Črtomir Špacapan, predstavnik Urada za mladino RS Zorko Skvor in najbrž tudi ljubljanska županja Vika Potočnik kot predsednica Zveze prijateljev mladine. Prostore bo predstavil načelnik oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine NG Stefan Krapše. Glavne dejavnosti Mladinskega centra bodo: informacijsko svetovalno središče, strokovna svetovanja, knjižnica, čitalnica, video soba (kvalitetna au-dio-video tehnika, zbirka CD-jev, videokaset, mladinskih revij, časopisov...), računalniška soba (manjši tečaji, Internet, e-mail...), galerija (razstave mladih ustvarjalcev), kreativno preživljanje prostega časa (predavanja, koncerti, okrogle mize, delavnice...), mala kinoteka (videoprojektor, filmski večeri), neformalno druženje. Mladinski center bo poskusil mladino čimbolj pritegniti in zapolniti vrzel na tistih področjih, ki do sedaj v organizirani obliki še niso bila pokrita. Namreč: žal se pogosto klubi in društva usmerjajo v doseganje vrhunskih rezultatov in vključujejo le “izbrance”, poleg tega pa jih je potrebno tudi drago plače- vati (razne tehnične, umetniške, športne skupine in klubi). Zelja pobudnikov centra je z raznimi mladinskimi programi in aktivnostmi ob hkratnem razvoju prostovoljnega dela odpreti vrata čim večjemu številu mladostnikov in jim tako omogočiti čim kvalitetnejše vključevanje v družbena dogajanja. Udeležba v vseh aktivnostih bo praktično brezplačna razen redkih izjem, za katere bo predvidena manjša participacija. MG naj bi predstavljal socialen, polformalen (v smislu vsebin) prostor, kjer bodo potekale dejavnosti mladih v prostem času. To bo javno zbirališče, kjer bodo po možnosti vsi prisotni tudi aktivni udeleženci dogajanja. Ob ugotovitvi, da so mladi precej razočarani nad ko-mercializirano mladinsko kulturo (diskoteke), naj bi MG nudil nove možnosti za “kvalitetno” druženje. Dotrajanost mestnega vodovodnega omrežja je že dolgoletni problem, ki ga skušajo upravitelji s krpanjem cevi tu pa tam vsaj omejevati če že ne rešiti. Občasno prihaja tudi do hujših težav, kakršne so predsinoči imeli v Ul. brigata Re na odseku med križiščem z Ul. Campobasso in Ločniškim mostom. Zaradi izdatnega izlivanja vode, ki je poplavila cestišče, so na kraj nekaj pred 22. uro najprej poklicali gasilce, potem pa tehnike komunalnega podjetja AMG. Prometno ulico so morali začasno zapreti in vozila med Gorico in Ločnikom preusmeriti po ulici Campobasso v rajonu Madonnina. Prvi poseg je trajal do 23. ure, včeraj pa so delavci AMG še ves dan delali, da bi nadomestili dotrajani del cevi (na sliki -foto Bumbaca). 3 SOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOBERDOBU vljudno vabi starše otrok iz doberdobskega vrtca na informativni sestanek za vpis v 1. razred osnovne šole. Zbrali se bomo v sredo, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih otroškega vrtca. 31 PRIREDITVE KD BRIŠKI GRIČ vabi na ogled komedije Butalci, ki jo SSG prireja na sedežu društva na Bukovju v soboto, 16. januarja, ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo priredilo tradicionalno pustovanje v Gaglianu v soboto, 13. februarja. Zaželjene so maske: najlepše bodo nagradili. Prijave do 3. februarja na sedežu in pri poverjenikih. SKRD JADRO IZ ROMK vabi v torek, 26. januarja, ob 20. uri v društveni sedež v Romjanu na večer s profesorjem Joškom Šavlijem iz Gorice, ki bo govoril na temo: O mitologiji Slovencev. IŽ3 OBVESTILA KD O.ZUPANČIČ obvešča, da potekajo v domu A. Budala v Standrežu naslednji tečaji: naravni ples, stretching, jutranja telovadba, večerna sprostilna telovadba, ples in petje za osnovnošolske otroke. Prve štiri dejavnosti so namenjene odraslim. Informacije in prijave na tel. 0481/537525. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da je na sedežu na razpolago za člane Koledar 1999, ki ga je izdalo društvo. DRUŠTVO TRZIC obvešča, da se je obnovila redna tedenska vadba v telovadnici OS v ulici Duca d’Aosta v Tržiču.Druščina, ki skrbi za primerno razgibavanje in telesno kondicijo, se srečuje ob sredah med 18. in 19.30. Z veseljem bodo sprejeli nove člane in članice. KONCERTI GLASBENA MATICA GORICA organizira v sodelovanju s Kulturnim domom v petek, 15. januarja, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu koncert pihalnega orkestra in tolkal »Serenade Ensemble« iz Trsta (Aljoša Starc - klavir, Emanuele Quargnal - oboa, Ro-molo Gessi - dirigent). Spored: G. Donizetti, C. Gounod, N. Rimsky-Korsakov, T. Hmeljak, G. Gershvvin. SKRD JADRO IZ ROMK in tamkajšnji Zenski pevski zbor prirejata koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah v nedeljo, 17. januarja, ob 15. uri. Koncert bodo izvajali moški pevski zbor Kras, cerkveni mešani zbor in otroški pevski zbor vsi iz Opatjega sela. jg________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled zanimivosti otoka, drugi teden pa relax pri morju. Pogoj za izvedbo je vsaj 25 prijav. Vsak udeleženec mora imeti osebni potni list. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do konca januarja. PD RUPA PEC prireja izlet na sneg v Arnoldstein (Podklošter) v nedeljo, 7. februarja. Za pojasnila Tanja Kovic, tel. 0481-882285. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE. Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI DANES - Iz Gorice: 13.15, Maria Bosco vd. Bernard iz splošne bolnišnice v Bračan (Krmin). Iz Tržiča: 9.40, Silvana Pizzignacco vd. Boscarol iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah in na tamkajšnje pokopališče; 13.30, Caterina Peternich vd. Burigato iz splošne bolnišnice v Terzo di Aquileia. Sezonsko F znižanje , „|y moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 MOCMANJŠINE JE VD \HKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo # strnjeni okoli svojega edinega dnevnika. Pridruži se nam! Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330.000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna IPREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31 .~01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 SVETOVNI TRGI / VEČJA ALI MANJŠA STRMOGLAVLJENJA INDEKSOV VSEH BORZ Po azijski krizi in lanskem odprtju niške fronte se zdaj podira Brazilija Recepti in pomoč mednarodne finančne skupnosti niso obrodili sadov MILAN - »Evroforija«, ki je potegnila navzgor vse evropske finančne trge po uspešnem lansiranju skupne valute, se je ta teden utopila v brazilskem morju. Z vetrom evra v jadrih je Piazza Affari skupaj z drugimi borzami »evrolandije« zanemarila pasti v nemirnih vodah Brazilije in tako po ponedeljkovih in torkovih znakih težav vCeraj dokončno nasedla. »Medeni mesec« z evrom se je končal, delniški trg pa je že izničil vse zaslužke v novem letu, grenko ugotavljajo v Milanu, kjer polagajo vse upe v ukrepanje brazilskega predsednika Cardosa, iz katerega bo mogoCe bolje razumeti resnične razmere v neizmerni juCnoame-riški državi. Kredibilnost Brazilije je v tem trenutku vsekakor kompromitirana, kajti svete obljube o tem, da bodo nadaljevali sanacijo in da ne bodo razvrednotili svoje valute so se izkazala na zelo trhlih nogah in brazilska valuta se nevarno bliža devalvaciji. Največje tveganje pa je okužba sosednjih držav, kar bi imelo rušilne učinke na stabilnost med-valutnih teCajev in bi ogrozilo trgovinska ravnovesja s prvimi posledicami za Združene države Amerike in nato še za Evropo. S tega vidika bo povezava med evrom in dolarjem olajšala analizo o tem, kolikšno težo bodo imeli učinki te. krize - po azijski - za ameriško in evropsko ekonomijo. Avgusta lani, ko se je kriza na svetovnem gospodarskem prizorišču zaostrila, so investitorji na delniških trgih odlašali in prodali prepozno, ko so cene že strmoglavile, pravijo analitiki na milanski borzi. Tokrat pa so se zbali, da se ne bi spet opekli in so-zaCeli takoj prodajati, in to ne samo tuji vlagatelji, ampak tudi velik del italijanskih skladov. Nekateri pa so seveda izrabili paniko za previdne nove nakupe, predvsem delnic tistih družb, ki niso izpostavljene v Braziliji. Po azijski in ruski se je tokrat torej pojavila brazilska mrzlica, vse pa imajo svoje korenine v nezaupanju mednarodnih investitorjev v sposobnost vlad, da izvajajo solidne finančne in sanacijske politike. Veriga kriz tako zaradi globalizacije gospodarstva nemudoma in težko učinkuje na finančnih trgih vsega sveta, kot se dogaja že od poletja 1997, ko se je začela kriza v jugovzhodni Aziji. Leto pozneje se je zaostrilo v Rusiji, odprla se je druga fronta, ki jo je mednarodni finančni skupnosti uspelo obvladati in preprečiti nevaren učinek domina in torej globalizacijo krize. Od takrat - in zdaj že mesece - je v monitoraži krhka Latinska Amerika, z Brazilijo in Argentino v prvi vrsti, ki sta najbolj tvegani območji za razširitev krize. To tveganje je mednarodna skupnost vzela formalno v vednost na oktobrskem obenem zboru Mednarodnega denarnega sklada (IFM), ko je bil tudi sestavljen recept za relansiranje gospodarstva v dveh »zdravih območjih«, severnoameriškem in evropskem. Po tem kar še v zadnjih dneh dogaja v Braliziji je mogoče soditi, da cilj mednarodne finančne skupnosti o preprečevanju izbruhov krize, do kakršne je bilo prišlo najprej v Mehiki in nato na Tajskem, v Indoneziji in drugod, še ni bil docela dosežen. Analiza čaka ta konec tedna finančne ministre Evrope, ki se bodo sestali v petek v Frankfurtu, in finančne ministre jugovzhodne Azije Asean, ki bodo zasedali istega dne, medtem ko Čaka odločila beseda v soboto ministre G-7, ki se bodo zbrali za pripravo vrha, napovedanega za 20. februar. Upati je seveda, da takrat ne bo prepozno. Milanska boiza -4% MILAN - Zavrtje padanja indeksov zadnjem delu borznega sestanka je vCeraj preprečilo hujšo katastrofo na milanskem delniškem trgu, ki je zgodaj popoldne izgubljal več kot 6 odstotkov, nato pa je zaključil z nazadovanjem indeksa Mibtel za 4, 08% in indeksa najboljših delnic Mib-30 za 4, 42%. Ce se je torej Piazza Affari na koncu uspela izogniti večji katastrofi, pa bo včerajšnja »cma sreda« vseeno prišla v arhiv kot ena najslabših dni na milanski borzi: od leta 1994, ko je debutiral telematski indeks Mibtel, je bil njegov včerajšnji padec namreč deseti največji, v dim pa je pognal približno 40 tisoč milijard lir. Negativni rekord teh zadnjih štirih let še vedno pripada sestanku dne 27. aprila 1998, ko je Mibtel strmoglavil za 6, 42%. Glavni razlog, da včerajšnja katastrofa na milanskem trgu ni bila večja, je bil zasuk poteka na brazilski borzi v Sao Paulo, ki je sredi sestanka vec kot 10-odstotni začetni padec zmanjšala na polovico, najverjetneje zaradi pomirjevalnega posega predsednika Clintona. V podjetjih ni panike SAO PAULO - Fiat, Pirelli, Telecom Italia, Agip, Comit, Parinalat, Zambon in še kakih sto majhnih in srednjih podjetij - to je struktura italijanskih investitorjev v Braziliji, ki »velja« več tisoC milijard lir. Ta podjetja so bila včeraj najbolj izpostavljena na finančnih trgih, vendar sama pravijo, da spremljajo razvoj položaja v Braziliji z zaskrbljenostjo, toda brez panike. Pooblaščeni upravitelj družbe Fiat Auto Paolo Cantarella je sinoči na vrat in nos odpotoval v Brazi-lijo in se izognil vsakemu komentarju, medtem ko je predsednik Pirellija Marco Tronchetti Pravem pomirjevalno dejal, da zaupa v Brazilijo in da je njene finančne težave mogoCe obvladati, ker ima država zelo solidno industrijsko štrukturo. Manj optimistična je ocena predsednika lombardskih industrijcev Benedinija, ki je podčrtal, da Italija zaradi krize izgublja še en pomemben trg. Komentarja se je vzdržal tudi pooblaščeni upravitelj Telecoma Franco Bemabe, medtem ko se je Cesare Romih omejil na ugotovitev, da je bilo »žal vse predvideno«. SLOVENIJA / PODROBNA INFORMACIJA V KOMISIJI ZA EVROPSKE ZADEVE V državnem zboru o uvedbi evra in o perspektivah za Slovenijo Poslanci prejeli tudi pojasnila o programu Evropske komisije za I. 1999 LJUBLJANA - Komisija državnega zbora Republike Slovenije za evropske zadeve se je na prvi letošnji seji seznanila z delovnim programom Evropske komisije za leto 1999 in z uvedbo evra, ki so jo iz različnih zornih kotov osvetlili predstavniki delegacije Evropske komisije v Ljubljani, Banke Slovenije, finančnega ministrstva, Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja bank Slovenije. Prioriteti Evropske komisije za letošnje leto sta, kot je znano, predvsem dve: uresničevanje Agende 2000, kar zajema predvsem reformo skupne kmetijske politike in strukturnih skladov, opredelitev finančnega okvirja za obdobje 2000 do 2006 ter priprave na širitev, in izvajanje Amsterdamske pogodbe oziroma usklajene strategije zaposlovanja, akcijskega načrta za področje svobode, varnosti in pravičnosti, varovanja okolja, skrbi za varstvo potrošnikov in zdravja ter institucionalnih reform. Med prioritete sodijo še zagotavljanje uspešnosti Gospodarske in denarne unije (EMU) oziroma evra in zagotavljanje pogojev za rast in zaposlovanje, v mednarodnih odnosih zagotavljanje močne in odprte Evrope, znotraj unije pa predvsem prenova Evropske komisije v moderno in učinkovito institucijo. O tem je na kratko spregovoril Vincent Piket, namestnik vodje delegacije Evropske komisije v Sloveniji, ki je predstavil tudi prvega januarja letos uvedeno skupno evropsko denarno unijo. Uvedba evra je bila uspešna in neproblematična, saj se je nanj unija temeljito pripravila, o novi valuti pa se bodo pripravljala tudi redna poročila, je tako povedal Piket, ki je v napotilo Sloveniji dejal, da »gre pot v Maastricht skozi Koe- benhavn«. Odločitev Slovenije za Članstvo v Evropski uniji (EU) pomeni tudi odločitev za evro, je poudaril viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant in opozoril, da to pomeni tudi reforme, nato pa je na kratko orisal pot, ki jo bo morala Slovenija prehoditi do evra. Da. evro pomeni vrsto reform, je ocenil tudi državni sekretar v finančnem ministrstvu Martin M. Cvikl, ki sicer meni, da makroekonomske razmere v Sloveniji kažejo sposobnost države za vključitev v evro. Uvedba evra za podjetja zaenkrat ni prinesla dramatičnih sprememb in težav, je ocenil Cveto StantiC iz Gospodarske zbornice, ki je tudi dodal, da gre za zdaj predvsem za pričakovanja, kjer je na prvem mestu predvideno zmanjšanje stroškov. Slovenske banke so se na evro pripravljale leto dni, njihovo temeljno načelo pa je bilo, da pri uvedbi ni ne prisile ne prepovedi, je v njihovem imenu povedal Darko Tolar ter dodal, da vprašanje kreditov ostaja še odprto, banke pa so evro ocenile predvsem kot uvedbo nove storitve. Banke so torej evro sprejele, medtem ko naj bi ga varčevalci sprejeli z zamikom, pričakovati pa je, da bo zaupanje.v evro nato primerljivo s sedanjim zaupanjem v nemško marko. Komisija se je včeraj seznanila še s spremembami poslovnika vlade, sprejetimi v okviru ukrepov po objavi poročila Evropske komisije o (ne) napredku Slovenije pri vključevanju v povezavo. Po novem mora biti vsak zakonski predlog, ki ga bo vlada poslala v državni zbor, opremljen tudi s pojasnjeno oceno skladnosti s-predpisi Evropske unije; ta bo zakonu dodana kot'poseben obrazec. (STA) TEČAJNICE T EVBO= 1.936.: 1 EVRO= 1.936,27 LIRE 13. JANUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 13.01. 12.01. ameriški dolar 1,1744 1,1520 japonski jen 131,89 126,63 grška drahma 325,60 323,80 danska krona 7,4432 7,4430 švedska krona 9,1400 9,09525 britanski funt 0,70840 0,70660 norveška krona 8,7470 8,6100 češka krona 36,113 35,250 ciprska lira 0,58190 0,58140 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 255,01 249,20 poljski zlot 4,2033 4,0330 slovenski tolar 191,2016 188,5352 švicarski frank 1,5931 1,6072 kanadski dolar 1,8123 1,7392 avstralski dolar 1,8620 1,8090 novozelanski dolar 2,1744 2,1210 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 13. JANUAR 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna češka krona slovaška krona madžarski florint NAKUP 1,1688 0,7138 1,6130 7,5839 8,8296 9,2630 1,7921 340.72 133.72 1,9062 193.72 8,0719 45,052 55,35 298,04 EVRO_________ PRODAJA 1,1506 0,6997 1,5799 7,2977 8,4338 8,8255 1,7261 296,59 125,63 1,7807 188,08 7,3104 36,5Š2 44,028 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 1 ^TRST0*2' KMEČKA BANKA GORICA 13. JANUAR 1999 EVRO LIRE VALUTA prodaja nakup prodaja nakup ameriški dolar 1,1499 1,1701 1684 1655 britanski funt 0,7034 0,7206 2753 2687 kanadski dolar 1,7425 1,7845 1111 1085 japonski jen 128,5632 131,6913 15,06 14,70 švicarski frank 1,5907 1,6288 1217 1189 norveška krona 8,5464 8,7499 226,56 221,29 švedska krona 8,9547 9,1682 216,23 211,20 grška drahma 322,1682 328,9401 6,01 5,89 danska krona 7,3877 7,5664 262,09 255,90 avstralski dolar 1,8106 1,8525 1069 1045 slovenski tolar 187,08 190,77 10,35 10,15 hrvaška kuna 7,45 8,00 260 242 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO URE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 13. JANUAR 1999 INDEKS MIB 30: -4,42% delnica cena € var.% delnica cena € var.% ALITALIA 3,291 -7,26 ITALGAS 4.503 4,41 ALIEANZA 11,743 -6,11 MEDIASET 7,017 -0,60 COMU 6,595 -9,72 MEDIOBANCA 10,711 -7,55 BCA Dl ROMA 1,353 -6,68 MEDIOLANUM 6,186 -8,96 FIDEURAM 5,600 -9,13 MONTEDISON 1,013 -7,23 INTESA 5,723 -8,18 OLIVETTI 2,880 ■6,25 BENETTON 1,591 -8,29 PARMALAT 1,380 -7,81 COMPART 0,629 -5,81 PIRELLI SPA 2,426 -7,50 EDISON 10,018 -2,52 RAS 11,114 •6,12 ENI 5,510 -6,65 ROLO BCA 1473 21,300 -7,50 FIAT 2,877 -8,43 SAIPEM 3,403 4,59 FINMECCANICA 0,858 -8,60 SAN PAOLO IMI 14,577 ■6,85 GENERALI 35,480 -5,48 TIM 5,886 6,22 HDP 0,578 -4,83 TELECOM ITA 7,638 4,14 INA 2,156 -5,14 UNICREDIT 4,638 4,78 O ljubljanska banica Podružnica Milano Četrtek, 14. januarja 1999 ŠPORT NOVICE Jordan se je upokojil NEVV YORK - Najboljši košarkar vseh Časov Michael Jordan je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdil, da se dokončno umika s košarkarskih igrišč. 35-letni Jordan, ki je s Chicago Bullsi osvojil šest naslovov prvakov v ligi NBA, je bil petkrat izbran za najboljšega igralca lige, trikrat najkoristnejši igralec končnice, trikrat najboljši igralec Ali Star tekme, desetkrat pa najboljši strelec lige. Odhod najboljšega košarkarja je hud udarec ne samo za Bullse, temveč za vso NBA ligo, ki se bo v skrajšani sezoni pričela 5. februarja. Pariz-Dakar brez sprememb TIKIT (MAVRITANIJA) - Francoz Richard Sainct (bmw) je včeraj v 12. etapi relija Granada - Dakar potrdil svojo premoč med motocikli, toda Italijan Fa-brizio Meoni (ktm) ne popušča in je na 3. mestu skupne lestvice. Drugi je Francoz Magnaldi. Med avtomobili se je na zelo težki etapi uveljavil Schlesser, ki je tako na skupni lestvici povečal svojo prednost nad Spancem Prietom. Poraz Arisijeve in tovarišic proti Franciji MANTOVA - V tekmi za obstanek v evropski namiznoteniški ligi je ženska italijanska reprezentanca v Castelgoffredu izgubila proti Franciji s 4:2. Izidi: Arisi - Gourin 2:0 (21:11, 21:16); Din Jang - Boileau 0:2 (10:21,17:21); Negrisoli - Palut 1:2 (16:21, 21:12, 21:15); Arisi - Bouleau 0:2 (9:21, 15:21); Negrisoli -Gomin 1:2 (24:22, 15:21, 18:21); Arisi-Negrisoli -Gourin-Boileau 20:22, 19:21. V prvem dvoboju je Francija zmagala s 4:3. Pretekli konec tedna je Negri-solijevo na turnirju Top 12 premagala tudi krasovka Vanja Milič. Za obstanek v elitni skupini osmih najboljših reprezentanc bo morala zdaj Italija premagati poraženca dvoboja med Romunijo in Švedsko. Kaos v Salernu SALERNITANA - Revolucija v Salernu. V torek po- zi odstavil trenerja Delia Rossija in namesto njega poklical Francesca Odda. To je povzročilo pravcati upor med navijaški skrajneži, ki so med predstavi-tijo novega trenerja vdrli v klubski sedež, ga razdejali in pri tem fizično napadli tudi samega Ali-bertija. Ta je nekaj pred polnočjo preklical Rossije-vo odstavitev, namesto tega pa sam odstopil in klub predal pooblaščenemu upravitelju Micheleju Alibertiju. Ko je videl kako idilično je ozračje v Salernu, se je umaknil tudi Oddo. Včeraj zjutraj je Rossi mimo vodil trening moštva, zaradi ostrega mraza pa so navijači - k sreči - ostali doma. Reakcij pa je bilo nič koliko. Svoje je povedal tudi tamkajšnji škof. V A ligi 10 diskvalificiranih MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi idskvalificirala 10 nogometašev, vse za eno kolo. Ti so: Padalino (Fiorentina), Paganin (Bologna) in Ziege (Milan), Ambrosetti in Stovini (Vicenza), Bressan (Bari), Candela (Roma), Giannichedda (Udinese), Sensini (Parma) in Tosto (Salemitana). Baseballsko žogico prodali za skoraj tri milijone dolarjev NEW YORK - Baseballsko žogico, s katero je Mark Mcgvvire (St. Louis Cardinals) 27. septembra lani dosegel rekordni 70. in obenem zadnji »home run« v sezoni severnoameriške baseballske lige, so v New Yorku prodali na dražbi. Avkcijska hiša Guemsey je zanjo iztržila 2, 7 milijona dolarjev, kupec pa zaenkrat Se ni znan, saj je bila zadnja ponudba sprejeta po telefonu. Dragoceno žogico je ujel Philip Ozersky, študent iz VVashingtona. Preden se je odločil za prodajo na dražbi, je odklonil ponudbo nekaterih zbiralcev, ki so bili za žogico pripravljeni plačati milijon dolarjev. V Wengnu in St. Antonu težave z vremenom slabimi vremenskimi razmerami. Zaradi novega snega in močnega vetra so morali odpovedati prvi trening sobotnega moškega smuka, ki bi moral biti na sporedu včeraj. Nič bolje se ne godi smučarkam v avstrijskem St. Antonu. Treninga smuka so zaradi slabih vremenskih razmer odpovedali. Brad Miller zapušča Livorno LIVORNO - Center košarkarskega moštva A2 lige Bini Viaggi Livorno Brad Miller (23 let) naj bi se vrnil v ZDA k moštvu NBA fige Charlotte Homets. Odbor-niki toskanskega kluba si prizadevajo, da bi Miller odigral vsaj še tekmo nedeljskega kola proti Rosetu. Seks namesto nogometa JOHANNESBURG - Zakaj je ženska nogometna reprezentanca Svvazilanda, male afriške države blizu Mozambika, s 5:0 izgubila proti Južni Afriki? »Izgubljamo zato, ker trenerji od nas zahtevajo samo seks in jim sploh ni mar, kako igramo,« so nogometašice Svvazilanda povedale krajevnemu dnevniku Timesu. Ena od igralk je izjavila, da so bile igralke takoj izključene iz moštva, če niso bile pripravljene zadostiti apetitom strokovnega štaba. Ni pa jasno, ali je slaba igra Svvazilanda posledica netreniranosti in izmučenosti igralk zaradi nezaželjene spolne aktivnosti, ali zato, ker so bile reprezentantke izbrane na osnovi kriterijev, ki z nogometnim znanjem nimajo nič skupnega... NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL p Nepričakovan poraz Juventusa proti Bologni Državni prvaki izgubili doma Juventus - Bologna 1:2 (1:0) STRELCI: Perrotta v 13. min., d.p.: Boselli v 29. min., Ingesson iz 11-m v 49. min. JUVENTUS (4-4-2): Rampulla 6, Mirkovič 6, lu-liano 6 (36' Tudor 6), Mon-tero 6, 5, Pessotto 6, Perrotta 6 (18' dp Zidane), Tac-chinardi 5, 5, Deschamps 6, 5, Blanchard 5 (36' dp Rigo-ni sv), Fonseca 6, 5, Amo-mso 5, 5, trener Lippi, 6, 5. BOLOGNA (4-4-2): An-tonioli 6 (1' dp Brunner 6) Rinaldi 6, 5, Boselli 7, Mangone 6, 5, Tarantino 6, 5, Magoni 6 (15' st Binotto 6, 5), Ingesson 7, Marocchi 6, 5, Fontolan 6, K. Anders-son 6, Kolyvanov 6, 5 (15' dp Simutenkov 7), trener. Menichini, 7. SODNIK: Messina iz Bergama 6, 5. RUMENI KARTONI: Boselli, Deschamps in Fontolan. IZKLJUČEN: Andersson (84). GLEDALCEV: 8.000. TURIN - Da Juventus ni več tista ekipa, ki kar melje z nasprotniki, je bilo jasno tudi na sinočnji četrtfinalni tekmi italijanskega pokala. Varovanci trenerja Lippija so namreč nerodno izgubili proti Bologni. Poraz je tem grenkejši, saj so si ga prislužili prav ob izteku srečanja, ko je Dechamps zelo naivno zrušil v kazenskem prostoru Marocchija. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko. Ingesson pa je uspešno izvedel enajstmetrovko. Za Juventus postaja sedaj uvrstitev v nadaljnji del tega pokala zelo težaven, saj bodo morali turniski nogometaši povratno srečanje igrati v Bologni. Skoraj vso tekmo so imeli gostitelji premoč na igrišču. Iztržili pa so zelo malo: dosegli so le en gol s Penotto. BolonjCani so izenačili v drugem polčasu z Bosellijem. Gostitelji so nato še bolj napadali, a brez uspeha. Ko je vse kazalo, da se bo srečanje končalo brez zmagovalca, so Bo-lonjčani nepričakovano dosegli drugi gol po zares hudi napaki »svetovnega prvaka« Deschampsa. Danes pa naj bi turški nogometaš Hakan Sukur vendarle podpisal za turin-ski klub. Dejan Savičevič k Crveni zvezdi BEOGRAD - Generalni direktor beograjske Crvene zvezda Dragan Džajič je včeraj izjavil, da je Dejan Savičevič podpisal za beograjski klub, s katerim je Savičevič igral, prej ko je presopil k Milanu. Crven a zveda je najela tudi Alksan-dra Kočiča, ki je že igral pri Perugii. JADRANJE / SP V MELBOURNU Bogalčevav finalnem delu Včeraj 14. oz. 13. v B skupini skupno deli 30. mesto - Čopi/Margon zdaj tretja MELBOURNE - Na svetovnem jadralnem prvenstvu v razredu europa v Avstraliji se je državna reprezentantka, članica TPK Sirena Arianna Bogateč uvrstila v finalni del tekmovanja. Na včerajšnjih zadnjih dveh kvalifikacijskih regatah z močnim vetrom na robu regularnosti je v skupini B pristala na 14. oziroma 13. mestu, potem ko je na prvih štirih regatah dosegla uvrstitve na 10., 12. 9„ in 6. mestu. Na skupni lestvici (vse tri skupine) Bogatčeva deli 30. mesto. Na vrhu se je povsem nepričakovano znašla Finka Sari Mukala z dvema zmagama in enim 2. mestom. Sledi ji Nizozemka Margareth Matthiesse (včeraj je bila 2. oziroma 1.), dovčerajšnja vodilna Angležinja Shirley Robertson je zdrknila na 4. mesto, branilka naslova prvakinje Nizozemka Brovver pa je šesta. V finalni fazi bo Italijo zastopala tudi Larissa Nevie-rov (13., 4., 14., 21., 16., 12.}, ki je pristala na 34. mestu, v finale pa bo nastopilo 37 najbolje uvrščenih od 111 nastopajočih. Iz konkurence je izpadla Chiara Calliga-ris (51.). Izhodiščni položaj za našo Arianno menda ni najboljši, toda prvenstvo šteje tudi kot kvalifikacija za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000. Prav glede na Sydney je pomembno, da se Bogatčeva na končni lestvici uvrsti čim više pred Nevierovo. V razredu 470 sta slovenska olimpijca Tomaž Čopi in Mitja Margon po šestih regatah v finalu izgubila vodstvo in sta na skupnem tretjem mestu. Pred svetovnima podprvakoma Copijem in Margonom (25 točk) sta zdaj Francoza Bennoit Petit in Francois Cuzon (9 točk), druga pa sta vodilna na svetovni lestvici in olimpijska prvaka Ukrajinca Jevgenij Braslavec in Igor Matvijenko (24). V ženski konkurenci v tem razredu sta Tržačanki Federica Salva in Emanuela Sossi tretji (včeraj hetji in četrti), Slovenki Janja Orel in Klara Maučec na 24. mestu v tolažilni skupini in skupno 54. Tekmovanje so končali v razredu laser. Edini slovenski predstavnik v tem razredu Vasilij Žbogar je v skupnem seštevku končal na 46. mestu med 142 tekmovalci. Prvi naslov svetovnega prvaka v karieri je osvojil Britanec Ben Ainslie, ki je bil na zadnjih olimpijskih igrah srebrn. Italijan Diego Negri je bil deseti. ODBOJKA / NOV SISTEM TOČKOVANJA »Rally sistem poink tekme so res krajše Časa Madona je za zmago po petioh setih potrebovala samo poldrugo uro Nov sistem točkovanja v odbojki je bil vse do tega tedna predmet raznih ugibanj in polemik, vendra ni nihče natančno vedel, kako bo resnično vplival na potek priljubljene igre ob mreži. Zdaj je set do 25. točke, imenovan rally sistem point, da bi ga razlikovali od tie-breaka, prestal svoj ognjeni krst. V moških evropskih pokalih so ga namreč že uvedli. Tako je na primer Alpitour iz Cunea v pokalu pokalnih zmagovalcev za zmago v štirih setih proti nizozemskemu moštvu Zvvolle poheboval 79 minut, končni izid pa je bil 28:26, 25:17, 29:31, 25:22. V figi prvakov je modenski Časa Modena na Portugalskem tamkajšnji Espinho premagal s 3:2 (25:19, 21:25, 25:23, 25:27,15:13), igrah so eno uro in 31 minut, trajanje posameznih setov pa je bilo 16., 18., 19., 23. in 15. minut. Tekme so torej nedvomno krajše. O novem Sistemu točkovanja je dokaj poglobljeno mnenje v intervjuju za enega od osrednjih italijanskih športnih dnevnikov podal trener ženske državne reprezentance Angiolino Frigoni. Po njegovem mnenju nov sistem zmanjšuje razliko med močnejšimi in slabšimi ekipami, vendar ga Frigoni v celoti ne zavrača. »Ne strinjam se s stistimi, ki trdijo, da je to drug šport«, je dejal. Frigoni ugotavlja, da je velike zaostanke po novem težje nadoknaditi, kar jemlje odbojki svoj dosedanji čar, ko si se lahko veselil zmage šele po 15. točki. »To jemlje tekmam nekaj napetosti,« pravi Frigoni. Po pričakovanjih so servisi manj ostri. Cuneo je na primer dosegel v Zvvolleju le dva asa, nasprotnikom pa je z napakami na servisu podaril 14 od skupnih 86, kolikor jih je doseglo domače moštvo. »Napake se seveda sedaj plačujejo bolj drago, zame je konkretno trenutno največji problem prepričati igralke, da morajo v fazi napadanja vsekakor še naprej forshati udarce. Mislim, da bo to problem predvsem za začetnike. Glavna naloga trenerjev v naslednjih mesecih pa bo najti odgovor na vprašanje, kako biti učinkovitejši na servisu, ne da bi prekomerno tvegali napako,« je nov sistem točkovanja ocenil Frigoni. EVROPSKA LIGA / EVROPSKA LIGA KOŠARKA / D LIGA Union Olimpija proti Zadru V Bologni mestni derbi Varese na težkem gostovanju pri Ponothinaikosu Kontovelu usodne zadnje minute Izgubili so v Gorici proti Senotorsu LJUBLJANA - Košarkarje Uniona Olimpije danes čaka doma druga tekma drugega dela evropske fige proti Zadra, na kateri bi morali potrditi uspeh iz Berlina in si dokončno zagotoviti visok izhodiščni položaj pred osmino finala. "Zadar je naš stari tekmec. Starejši igralci, Zdovc, Daneu in Kraljevič, se še spominjajo dvobojev iz nekdanje zvezne lige, v katerih smo mi kot po pravilu zmagovali v dvorani Tivoli, oni pa na Jazinah. Upam, da se ta tradicija ne bo prekinila v četrtek in bomo dosegli deveto zmago v evroligi," je med drugim dejal trener Zmago Sagadin na novinarski konferenci v prostorih zavarovalnice Triglav. Ljubljančani, ki so si z zmago proti Albi na široko odprti vrata v evropski vrh, bodo verjetno nastopili v enaki postavi kot prejšni teden, se pravi brez Jurkoviča, ki bo začel trenirati šele prihodnji teden, in Daneva, ki ima dela z utežmi vsaj še za tri tedne. Se nekaj dni tudi ne bo jasen status Vladimerja Stepa-nie, o katerem je spregovoril direktor kluba Rado Lorbek. "Predstavniki Seattla bodo sredi tedna dopotovali v Ljubljano, prvo ponudbo, s katero nismo zadovoljni, pa so že poslali. Ce se res zanimajo za Stepanio, nas bodo še danes znova klicali. Možnosti za odhod Gruzijca v ZDA pa so trenutno 50:50," pravi Lorbek. Tekma v dvorani Tivoli, za katero je na voljo še nekaj vstopnic, se bo začela ob 20.30, sodila bosta Italijan Fabio Facchini in Poljak Grzegorz Ziemblicki. Veliko zanimanje vlada tudi za drevišnjo tekmo v Bologni (20.30) med mestnima tekmecema Kin-derjem in Teamsystemom. Nasproti si bosta prvi v evroligi stala tudi NBA košarkarja Michael Olovvaokandi in Winny Del Negro. V skupini F bo Varese gostoval pri vodilnemu Panathinaikosu. Poka! Saporta Na prvih tekmah šestnajstine finala košarkarskega pokala Saporta sta obe slovenski ekipi zmagali, italijanski pa izgubiti. IZIDI: Slask Wroclaw (Polj) - Pivovrna Laško (Slo) 81:82; Savinjski Hopsi (Slo) - Telekom Ankara (Tur) 70:64, Slovakofarma (Sik) - Sony Milan (Ita) 89:77, Pekaes Pra-szkovv (Polj) - Benetton Treviso (Ita) 70:62, Atomeromu (Madž) - Valencia (Spa) 70:71, Split (Hrv) - Kalev (Est) 83:75, Estrelas (Por) -Cholet (Fra) 59:75, Aek Atene (Gr) - Buduč-nost (Jug) 66:61, Ventspils (Lat) - Unics (Rus) 88:73, Stahlbau (Avt) - Jouventud (Spa) 66:92, Lietuvos (Lit) - Aris (Gr) 77:76, Trier (Nem) - Tofas (Tur) 70:92, Charleroi (Bel) -Limoges (Fra) 60:61. Povratne tekme bodo 19. in 20. t.m. Senators - Kontovel Nor-dest 61:57 (26:30) KONTOVEL: M. Emili 2, Spadoni 2, Paoletič, Turk 12, Umek 7, Semec n.v., Križman 16, B. Starc 9, Černe 5, Godnič, trener C. Starc. SON 25. PON: Križman (35). 3T: Turk 3, Umek 2, Križman 1. V zaostali tekmi košarkarske D lige so si Kontovelci sinoči v Gorici zapravili zmago v zadnjih štirih minutah. Tedaj so namreč še voditi za 6 točk, napsoled pa je prevladala izkušenost domačinov, ki so z veteranoma Biagijem in Puiattijem spravila na koleno našo ekipo. Večji del srečanja pa so imeli pobudo v rokah naši košarkarji, med katerimi se je zlasti izkazal Pavel Križman, ki je bil s 16 točkami tudi najboljši strelec v Kon-tovelovi ekipi. (B.S.) Nogomet: Kras visoko zmagal Kras - CGS 3:0 (2:0) STRELCA: Mosca 2 in Floridan. KRAS: Scrignar, Bastia-nelli, Vengus (M. Bratovi-ch), Fratepietro, Rizzitelli, Coccoluto, Mosca (A. Scrignar), Norbedo (A. Bratovi-ch), Majcen (Dagri), Va-scotto, Floridan. V zaostali tekmi 3. amaterske lige je Kras v sredo v Repnu povsem zasluženo premagal CGS. Gostitelji so že od vsega začetka imeli pobudo v svojih rokah in bi lahko dosegli še obilnejšo zmago, ko bi ne Vengus in Floridan zamudila stoodstotni priložnosti za gol. Za zmago in novi točki je treba pohvaliti prav vse Krasove nogometaše. Ontagnano - Primorje B 1:0 (1:0) NAMIZNI TENIS / DRŽAVNI TURNIR ZA TRETJEKATEGORNIKE V Trevisu sta največ pokazali J. Kralj in I. Rusija Kraljeva pristala na 2. mestu, z Rustjo pa sta osvojili bron v ženski igri dvojic - Nastopilo je kar 256 igralcev Sest Krasovih pingpon-gaSev je uspešno nastopilo v Trevisu na državnem turnirju za tretjekategor-nike, veljavnem kot tretja preizkušnja za pripustitev na člansko državno prvenstvo. 2. mesto Jasmin Kralj, uvrstitev med prvo osmerico Irene Rustja, njuna bronasta kolajna v igri ženskih dvojic so samo najvidnejši rezultati Krasovih ping-pongašev, ki so po kratkih novoletnih počitnicah spet v odlični formi. Konec tedna je istočasno potekal isti turnir v Messini, vendar je vse drlo na sever. V moški konkurenci je bilo v Trevisu kar 256 igralcev, v južni pa le 59. V njej je Kras igral z dvema predstavnikoma. Andrea Bertolotti se ni prebil iz skupine, medtem ko je Bojan Simoneta uspešno prebrodil kvalifikacije in se v končnici uvrstil v 128-tino finala. Od Krasovih deklet sta bili Jasmin in Irena Rustja zmagovalki začetnih skupin, Roberta Ridolfi je iz nje napredovala z nekaj sreče zaradi boljše set razlike, edino novopečeni tretjekagornici Martini Tretjak poskus preboja ni uspel. Martina je imela tudi zelo težavno skupino, kjer je premagala eno nasprotnico, medtem ko je bila Di Pietrantonijeva nedosegljiva, da o častitljivi »noni« v namiznem tenisu Edit Santifaller niti ne govorimo. Kasneje je z njo poravnala račune Irena Rustja. Ena sama zmaga Tretjakovi žal ni zadostovala za napredovanje v drugi del tekmovanja. Ri-dolfijeva se je spopadla z nasprotnicami iz svojega C-l prvenstva. To je gojenko lombardijskega centra Erico Pinotti, pa tudi z igralkama, ki igrajo v B prvenstvu Sabrino Bon-tembi iz Alta Sebina in z Tino (Adriatica Ascoli Pi-cieno), s katero je v izločilnem delu izgubila. Prav proti seniorki B ligaša je Roberta spravila v žep en set v 32-tini finala. (-10,14, -10), kar je zanjo že uspeh. Bodisi Roberta Ridolfi kot Bojan Simoneta še nista na seznamu te kategorije, pač pa imata privoljenje deželne komisije, da tekmujeta na turnirjih tretjekategor-nikov. Jasmin Kralj (št. 78) je v svoji skupini nadigrala nsprotnico iz Verone Gua-rientijevo in igralko Castel-groffreda Danielo Bonfat-tijevo. V finalnem delu je imela celo vrsto težkih tekem. V 32-tini je naletela na Anno Norcia iz Bologne (13, 14), s sovrstnico Dano Pellegrini je imela tudi nekaj težav (21, 18), zelo trd pa je bil njen dvoboj s prvenstveno nasprotnico Tino Santini. Kljub vodstvu nasprotnice 14:18 se je Jasmin ujela in jo premagala na 18 oz. 20. Najtežja preizkušnja je krasovko čakala v polfinalu s Cristia-no Carosso (št. 56 - lestvica tretje kategorije se začne s št. 55). Po treh napornih setih je slavila Jasmin (19, -16,15). V finalu je zelo dobro zasledovala trdovratno nasprotnico, iz Tramina Margit Rellich (-12, 19, -17). Jasmin Kralj je dosegla 2. mesto, sicer rahlo razočarana, saj bi lahko segla tudi po zlati medalji. Irena Rustja (št. 94) je drugi del tekmovanja začela zelo dobro, Paolo Moli-na, s katero je na prvem turnirju v Bergamu izgubila, je sedaj gladko premagala. Za tem se je spopadla Irena Rustja in Jasmin Kralj z veteranko svetovnega formata Edit Santifaller in jo z 2:1 (17, -15,16) premagala, igra pa jo je preveč psihično izčrpala, da bi bila prisotna z glavo do konca v tekmi četrtfinala proti Carossovi (-9, 21, -19). Zares škoda, ker je krasovka že vodila proti močnejši nasprotnici v tretjem setu 18:12 in je imela takorekoč zmago v žepu. Kljub tem osebnim prepričanjem ob-seh igralk pa so vsi krasovi predstavniku po mnenju trenerja Ge Keja igrali na turnirju zelo dobro. Irena Rustja in Jasmin Kralj, ki imata po tretji preizkušnji že zagotovljnen nastop na državnem prvenstvu sta si z visokimi rezultati v Trevisu zagotovili še nastop na kvalifikacijskem turnirju druge kategorije za Top 12. Omenili smo že tretje mesto ženskega para Rustja - Kralj, med šesatnaj-sterico pa sta se juvrstila še ženski par Ridolfi - Tretjak in mešani Bertolotti - Rustja, med dvaintrideseteri-co pa mešana para Simoneta - Kralj in Tretjak - Gil-liam (Lahsana). Zadnji kvalifikacijski turnir, enoten za vso Italijo, bo zadnji teden februarja v Temiju, takrat bo rečena zadnja beseda, ali bo imelo zgoniško društvo samo dva ali pa več predstavnikov na članskem državnem prvenstvu. (J.J.) ATLETIKA / PO VEC LETIH V soboto bo Bor na stadionu no Kolonji priredil tekmovanje v krosu Tekme bodo v mladinskih kategorijah Atletska sekcija SZ Bor, v sodelovanju s tržaškim pokrajinskim odborom UISP, priredi v soboto, 16. t.m., na šolskem stadionu na Kolonji pokrajinsko prvenstvo v krosu za posameznike in društva v mladinskih kategorijah (dečki in deklice, kadeti in kadetinje ter netekmovalni tek za začetnike in začetnice). Ob 15. uri je zbor sodnikov in tekmovalcev. Vpisovanja so možna neposredno pred startom. Prvih šest uvrščenih v posameznih kategorijah in prva tri društva bodo prejela nagrade. Pomembno je, da Bor po več letih spet organizira tako zahtevno tekmovanje, tudi s ciljem, da bi privabil morebitne nove atlete. Zato Borova atletska sekcija vabi vse mlade od letnikov 1984 do 1989, ki jim je atletika in tek pri srcu, da se udeležijo tega krosa. SPORED 15.00: zbor sodnikov in vpisovanje tekmovalcev; 15.30: začetniki in začetnice, 500 m, 1988/89; 15.45: deklice, l. 000 m, 19086/87; 16.00: dečki: 1.500 m, 1986/87; 16.15: kadetinje, 1.500 m, 1984/85; 16.30: kadeti, 2.000 m, 1984/85. Sledi nagrajevanje. Športni sodnik tokrat diskvalificiral več nogometašev naših društev najbolj pa jo je skupil Primorec Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijskem prvenstvu za eno kolo diskvalificirala Giorgia Lorenzija in Roberta Ispira (oba Zarja/Gaja) ter Maria Landa (Primorje). V 1. amaterski ligi je dobil prepoved igranja za eno kolo Pierlui-gi Polesello (SovodnjeJ, v 2. AL pa za dve koli Alessandro Martel-lani, za eno kolo Maurizio Pro-centese in Roberto Sorrentino (vsi Primorec). 1. MOŠKA DIVIZIJA Finvolley - Val Kmečka banka 2:3 (15:9; 12:15; 8:15; 15:13; 12:15) VAL KMEČKA BANKA: Golob, Corva, Sustarini, Nanut, Bemardis, Furlan, Pinto, Kuštrin, Cemic, Devetak Valovcem je po dolgi in napeti tekmi končno le uspelo osvojiti prvo zmago in dve točki več v lestvici. Začeli so sicer slabo. Standardna postava ni bila dovolj zbrana, zato je bilo treba korenitih sprememb, ki pa niso bile dovolj učinkovite, da bi fante privedle do zmage. V naslednjih dveh nizih je Val odigral spet z začetno postavo, ki pa je medtem prišla k sebi in nasprotnike premagala. Kljub porazu v četrtem setu pa fantje niso vrgli puške v kom-zo in so v tie-breaku dali vse od sebe ter prišli do prve zmage. Pohvala gre Kuštrinu in Devetaku, ki sta se izkazala na centra. Acli Ronchi - 01ympia Agraria Terpin 3:1 (15:1; 10:15; 15:10; 15:13) OLVMPIA AGRARIA TERPIN: Hlede, De luri, Komjanc L, Komjanc P., Komjanc M., Mucci, Frandoli, ZIMOVANJE SPOT / ZA SILVESTROVO OB VZNOZJU STEN CIVETTE Poleg smučanja tudi celo vrsta zabavnih alternativnih dejavnosti Člani in članice SPDT so novoletne praznike preživeli v čudovitem zasneženem okolju Dolomitov, kjer so teden dni, od 26. decembra do 2. januarja 1999 uživali v smučanju po progah ob vznožju mogočnih sten Civette. Člani smučarskega odseka so že drugo leto zaporedoma priredili to tradicionalno zimovanje v hotelu Marmelada v kraju Caprile, ki leži nedaleč od bolj znanega smučarskega središča Alleghe. Zimovanje je res lepo uspelo, tako po zadovoljstvu udeležencev kot po njihovem številu. Vpisanih je bilo kar šestdeset ljudi, od katerih triindvajset otrok in naraščajnikov. Število udeležencev pa se je za silvestrovanje še celo povečalo na sedemdeset. Dolgočasja na zimovanju res ni bilo. Dvaindvajset udeležencev se je vsako jutro, po dve uri, redno udeleževalo smučarskih tečajev, ki so jih vodili za alpsko smučanje društvena učitelja Igor Devetak in Janja Del Linz, za deskanje pa David Strain. Tečajniki so preiskuševali svoje smučarske veščine porazdeljeni v štirih skupinah, od začetniške do nadaljevalne. Snežne razmere so bile zadovoljive, čeprav dobršen del prog je bilo pokritih z umetnim snegom. Tudi po smučanju je bilo poskrbljeno za dobro počutje. Za to sta bili zadolženi Sabrina Zezlina in Elena Bogateč, ki sta prirejah razne dejavnosti: drsanje po ledu, ples, ogled hokejske tekme, ogled video posnetkov tečajnikov, itd. Smučarski učitelji SPDT so se tudi udeležili nočne baklade, ki so jo priredili učitelji smučarske šole iz Alleghe in se z njimi spoprijateljili na družabosti ob kozarcu kuhanega vina. ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Združena ekipa mladincev Adrie se je predstavila proti valovcem Pokrajinski naslov ni pod vprašajem - 1. MD: prvi uspeh Vala Kmečke banke 6+1, Figheri 5+0, Pacorig 1+1, Franceschini 2+1, Pema 0+0, Neki 5+1, Nativi 2+0. Združena ekipa Finvolleya je brez večjih težav premagala valovce. Val se je na tekmo predstavil v popolni postavi, ni pa še dovolj izkušen, da bi kljuboval močnejšemu Fin-volleyu, ki združuje igralce Finvolleya, Vala in Soče v sklopu projekta Adria Volley. V vrstah Finvolleya sta bila sicer odsotna Orel in Faganel, doprinos katerih v pokrajinski fazi še ni potreben. Val je igral solidno. Fantje so bili zbrani in so z dobro a predvsem premišljeno igro nasprotnike tudi nekajkrat posta'™ v škripce. Za Finvolley je bila tekma trening, da se igralci med seboj bolje spoznajo. Izkazala sta se Mitja Černič v napadu in Jan Prinčič v obrambi. Ostali izid 1. kola: Intrepi-da - Torriana 0:3. DEKLICE Izidi 2. kola skupine B: Cormons - Fincantieri B 3:0, Tip. Budin - Farra 0:3, Lucini-co - Val odložena. Vrstni red: Farra 6, Val, Fincantieri in Cormons 3, Tipografia Budin in Lucinico 0. NARASCAJNICE Farra - Tipografia Budin 3:0 (15:1; 15:1; 15:4) TISKARNA BUDIN: Klanjšček, Robazza, Simi, Devetak, Lavrenčič, Cemic, Bri-ganti Mlade igralke 01ympije so spet doživele poraz. Njihova igra sicer ni bila dobra, velja pa poudariti, da bolj kot na igri, ta mala dekleta trenirajo bolj na tehniki, ki je v teh letih bistvena. Po mnenju trenerja Leghis-se pa sploh ni važen rezultat. Boh je važno, da si mlade igralke pridobijo izkušenj in tehničnega znanja. Tudi Farra, je društvo, ki je na mladinskem področju konkurenčno in izkušeno. Ostala izida 2. kola: Azzur-ra - Val bo danes, Etsi - Fincantieri 3:0. Vrstni red: Farra in Etsi 6, Tipografia Budin, Val in Fincantieri 0. Najbolj veselo pa je bilo seveda na Silvestr-vanju, ki je potekalo v hotelu. Učitelji so najprej porazdelili tečajnikom priznanja, nato pa so se vsi skupaj veselih prihoda novega leta in si voščili še na mnoga prijetna zimovanja in nadaljnje smuke. Te bodo nekateri preiskusili že na nedeljskih smučarskih tečajih, ki se bodo začeli v nedeljo, 17. januarja v Podkloš-tru v Avstriji, (r.d.) Pintar, Petejan Tudi fantje 01ympije so tekmo začeh slabo, kar je razvidno, če iz samega rezultata. V drugem nizu je ekipa doživela “preporod” in z dobrimi servisi ter napadi osvojila set. Tudi v tretjem setu so se do konca enakovredno kosah, ko so pa popustih in izročih nasprotniku set. V četrtem pa so celo zgubljali 13:1. Trener Petejan pa je z nekaj dobrimi potezami 01ympjo rešil iz težav. Ostali izid 6. kola: Intrepi-da - Cormons 0:3. Vrstni red: VBL Cormons 15, Ach Ron-chi 14, Intrepida 10, Torriana in Agraria Terpin 5, Kmečka banka 3, Finvolley 2. 1. ZENSKA DIVIZIJA Izida 6. kola: Morarese - Cormons 3:0, Pieris - Azzurra 0:3. 2. ZENSKA DIVIZIJA Multiservice - Villesse 2:3 (7:15, 15:10, 11:15, 15:6, 11:15) MULTISERVICE: Corsi, Carrara, Cettul, Mania, Visin-tin, Sfiligoj, Perše Igralke Multiservica so tekmo začele še kar raztreseno. Veliko je bilo nepotrebnih napak, kar pomeni tudi veliko po neumnem podarjenih točk nasprotnicam. V 2. in 4. setu pa so igrale dobro in brez prvega. Tudi tie-break so začele slabo in zaigrale dobro komaj proti koncu, ko pa je bilo za zmago že prepozno. Predvsem je bil pomanjkljiv servis, dober pa je bil sprejem. Ostah izidi 6. kola: Fincantieri - Pro Romans 0:3, Fossa-lon - Staranzano 1:3. Vrstni red: Staranzano 15, Capriva in Villese 14, Multiservice 11, Torriana in Pro Romans 6, Fincantieri 3, Fossalon 0. MLADINCI Val Kmečka Banka - Fin-volley 0:3 (5:15,2:15,4:15) VAL KMEČKA BANKA: Golob, Corva, Sustarini, Nanut, Bernardis, Furlan, Simeoni, Pinto, Cefarin, Kuštrin, Černič, Devetak FINVOLLEV: Černič A. 4+4, Černič M. 8+6, Prinčič PRIREDITVE Četrtek, 14. janurja 1999 Newyorški kritiki za Reševanje vojaka Ryana NEW YORK - NewyorSki filmski kritiki so za najboljše filmsko delo v letu 1998 - enako kot njihovi losangeleški kolegi - izbrali zadnjo uspešnico režiserja Stevena Spielberga, dramo Reševanje vojaka Ryana, ki - kot je znano -govori o slovitem izkrcanju zaveznikov 6. junija 1944 na normandijski obali. Najboljši igralec minulega leta naj bi bil Nick Nolte v vlogi v filmu Prizadetost (Affliction), najboljša igralka pa Cameron Diaz v filmu Nori na Mary. Najboljša režija leta 1998 naj bi bila po mnenju newyorških filmskih strokovnjakov v rokah Terrenca Ma-licka pri filmu Tanka rdeCa Črta (The Thin Red Line). (-STA/AFP) Kokoschka v Parizu PARIZ - V galeriji Seita v Parizu si je do začetka marca mogoCe ogledati slike in risbe avstrijskega likovnega umetnika Oskarja Kokoschke. Razstavljena dela sodijo v obdobje od slikarjevih začetkov leta 1906 na Dunaju vse do njegovega bivanja v Parizu leta 1931, konec januarja pa bodo pripravili tudi okroglo mizo o slikarju. . Galerija Seita si že vse od leta 1992, ko je predstavila dela ekspresionista Egona Schieleja, z nizom razstav želi pariškemu in širšemu francoskemu občinstvu približati avstrijske in nemške likovne ustvarjalce. (STA/AFP) Nov film o Jamesu Bondu PARIZ - Nedavno se je začelo snemanje novega filma o najbolj znamenitem tajnem agentu na svetu Jamesu Bondu. V najnovejšem filmu o slavnem 007 z naslovom Svet ni dovolj (The world is not enough) je vlogo britanskega agenta že tretjič prevzel irski igralec Pierce Brosnan. James Bond je tokrat dobil lepo in nadvse nevarno nasprotnico z mitološkim imenom - Elektro. Priložnost, da zaigra ob Brosnanu, je dobila francoska igralka Sophie Marceau. Pomagal ji bo Ken Loach, v filmu pa bo nastopila tudi igralka Denise Richard, nova zvezda, ki jo je odkril režiser Paul Verhoeven. Po napovedih naj bi si ljubitelji Jamesa Bonda nov film o svojem agentu lahko ogledali konec leta. (STA/Hina) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V ponedeljek, 18. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Albertom Dohmenom. Gledališče Rossetti V soboto, 16. ob 20.30 in v nedeljo, 17. januarja ob 16.00, Italo Svevo »Una burla riu-scita«. Režija Egisto Marcucci. Od 19. do 24. januarja bo Stalno gledališče iz Abrucov podalo Pirandellovo komedijo »Gosi e (se vi pare)«. Režiser Lorenzo Salve-ti. Predstave: v torek, 19. jan. ob 20.30, v sredo, 20. jan. ob 16.00, 21., 22. in 23. jan. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. jan. ob 16.00. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Danes, 14., jutri 15. in v soboto, 16. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 17. januarja ob 16.30 bo na sporedu delo »II riformatore del mon-do«, ki ga bo podalo gledališče Franco Patenti. Avtor Thomas Bernhard, režija Piero Maccarinelli. Slovensko stalno gledališče Gledališče Cristallo Komedija Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimira Jurca. Predstave bodo: v ponedeljek, 18. januarja ob 20.30 Red B in E, v torek, 19. januarja ob 20.30 Red A in F, v sredo, 20. januarja ob 20.30 Red D in v četrtek, 21. januarja ob 16.00 Red C. Gledališče del Fabbri (Ul. del Fabbri, 2/a) Jutri, 15. in v soboto, 16. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 17. januarja ob 17.30 bo gledališče »Carlo Pontesilli« podalo delo »Canta-ta per la festa dei bambini morti in mafia« Luciana Violanteja. BAZOVICA Župnijska dvorana V nedeljo, 17. januarja ob 17. uri gostuje SSG z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. BOUUNEC Občinsko gledališče »F. Prešeren« Danes, 14. januarja ob 16. uri (red G) gostuje SSG s komedijo Alana Ayckbourna »Polovične resnice«. Režija Vladimir Jurc. TRŽIČ Občinsko gledališče Niz današnjih komikov: pod tem geslom se bo v četrtek, 21. januarja ob 20.30 predstavil Alessandro Bergonzoni. ŠTEVERJAN Dvorana KD »Briški grič« V soboto, 16. januarja ob 20.30 gostuje SSG z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. PORDENON Bivši samostan sv. Frančiška V sredo, 20. januarja ob 19.30 in ob 22.00, gledališče Arca Azzurra predstavlja »Le vo-ci«. Režija Ugo Chiti. SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij Jutri, 15. januarja ob 18.00 in 20.30, ljubezenska komedija, »Ljubi me, ne ljubi me ...«. Režija Nick Hamm. V soboto, 16. januarja ob 20.30, gledališka predstava narečne amaterske skupine »Gli amici di San Giovanni« iz Trsta z delom Roberta Grenzija »Solo un minuto«. Organizira skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana. V nedeljo, 17. januarja ob 18.00 in 20.30, slovenska predpremiera »Čarovnije za vsak dan«. Režija Griffin Dunne. V soboto, 23. januarja ob 20.30, gledališka predstava s SSG iz Trsta z delom »Master Class«. Režija Vito Taufer. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo danes, 14. januarja ob 20.00, ponovitve pa še 15., 16., 21. in 23. januarja ter 5. februarja vedno ob 20. uri. ■ LJUBLJANA Mestno Gledališče 19., 20., 21., in 22. januarja ob 19.30, Wil-liam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V soboto, 16. januarja ob 19.30, Boštjan Ta-del »Policija, d. d.«. Danes, 14. januarja ob 15.30 ter 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Jutri, 15. januarja ob 19.30, Curth Flatovv »Mož, ki si ne .upa«. V soboto, 23. januarja ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«. SLOVENSKE KONJICE Jutri, 15. januarja ob 19.30, gostuje SSG iz Trsta s predstavo T. McNallyja »Master class«. Režija Vito Taufer. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V soboto, 16. januarja 1999 ob 20.30 prva predstava »Salome« Riharda Straussa. Ponovitve: v torek, 19. jan. ob 20.30, v četrtek, 21. jan. ob 20.30, v soboto, 23. jan. ob 17.00, v nedeljo, 24. jan. ob 16.00, v torek, 26. jan. ob 20.30, v četrtek, 28. jan. ob 20.30 in v nedeljo, 31. jan. ob 16.00. Gledališče Rossetti Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bosta v Rossettiju v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 nastopila Oliver Triendl - Uršula Berg. V ponedeljek, 25. januarja pa bo nastop Tria iz Parme. Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15) 19. januarja 1999 bo Glasbena matica iz Trsta priredila 3. abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele Quargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Gershvvin, Hmeljak. Gledališče Miela Jutri, 15. januarja, ob 20.30 bodo v okviru predstav »Palcoscenicogiovani« nastopili gledališka skupina Kulturnega združenja Immagine e Suono s predstavo »L’eth delPoro«. Sledil bo koncert Border mušic, na katerem bodo nastopili skupine Nomos, Evasion in Kraški ovčarji. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž Danes, 14. januarja ob 20.30, bo na pobudo Italijanskega združenja gluhonemih v veliki dvorani glasbeno srečanje »Fantazija znanih skladb in romanc«. Kulturni dom Glasbena matica Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici vabi jutri, 15. januarja ob 20.30 na koncert Pihalnega orkestra in tolkal Serenade ensemble iz Trsta. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 15. januarja ob 20.30, bo nastopil Kvartet Kelljer iz Budimpešte. SLOVENIJA HRPELJE Cerkev sv. Antona V soboto, 16. januarja ob 17.00, prireja moški pevski zbor Slavnik Božični koncert. Dirigent Marko Kocjančič. Nastopila bosta še cerkveni ženski pevski zbor iz Klanca in pa cerkveni mešani pevski zbor iz Rodika. SLIVJE Cerkev sv. Martina V nedeljo, 17. januarja ob 15.00 koncert družine Galič. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 25. januarja, nastopajo Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. LJUBLJANA Cankarjev dom V Gallusovi dvorani bo v soboto 16., v nedeljo 17. in v ponedeljek, 18. januarja, vedno ob 19.00 gostovanje Habbel-Theathtra iz Berlina z opereto Gertrude Stein »Saints and Singing«. Danes, 14. januarja ob 22. uri, Muze se muzajo ... Nočna glasbena druženja, Mia Žnidarič, predstavitev nove zgoščenke. V torek, 19. januarja ob 20. uri, svet in mi, latinski zvoki Vlade Batista. Sodeluje orkester Ocho Rios. V sredo, 27. januarja ob 19.30, bo v Gallusovi dvorani nastop Simfoničnega orkestra akademije za glasbo v Ljubljani. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V torek, 26. januarja ob 20. uri, bo v viteški dvorani, četrti koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«. Godalni kvartet Tartini, Harald Schoneweg, viola, Igor Mitrovič, violončelo. DOBROVO Na Dobrovem gradu bo v petek, 22. januarja nastop Tria Luwigana. _______________KOROŠKA____________________ CELOVEC Mestno gledališče V petek, 15., 20., 23., 26. in 28. januarja ob 19.30 - La clemenza di Tito (opera - W. A. Mozart). 16., 21. in 29. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). 22., 24., 28. in 30. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta - E. Kalman). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elip Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: razstavlja Elettra Me-tallind. Razstava bo odprta do 15. januarja in sicer v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob pondeljkih zaprto. Galerija v Centru »the Centre’s Art Gallery«, Adriatico Guesthouse, Grljan 9: razstava grafičnih listov, odprta do 15. januarja. Urnik: v tednu od 17.00 do 19.30 ob praznikih od 10.00 do 12.30. APT (Ul. san Nicold, 20): Cesare Serafino, razstavlja do 23. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih pa je razstava zaprta. Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do 10. februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure. Art Gallery (Ul. s. Servolo, 6): do 30. januarja VIII. državna razstava »mini okvirjev 1999«. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih zaprto. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 23. januarja, podaljšana grafična razstava italijanskih umetnikov. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 ter od 16.30 do 19.30. Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 28. februarja in sicer od 9.00 do 18.30. GORICA Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA_______________ KOPER Pretorska palača: do 17. januarja bo odprta razstava, kultura Aalto. PORTOROŽ Avditorij: do 19. januarja razstavlja dekorativna stekla Marko Jezernik. Urnik: od 9. do 12. ure ob delavnikih ter v času večernih prireditev. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. NOVA GORICA Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: Ivan Čargo, spominska razstava ob 100-letnici rojstva. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstmkcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije. TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. Več-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. v RAI 3 ek slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Senjam beneške pesmi: Poje Chiara TV DNEVNIK TV Mozaik (ponovitev) RAI 2 S RAI T Euronevvs Pregled tiska, 6.45 Ju- tranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me- teo Film: Stasera mi butto (kom., It. ’67, i. Lola Fa-lana, G. Giannini) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo 4 Nan.: 11 tocco di un ange-lo - Angelsko petje Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: «Sol-letico« (vodi Mamo Se- rio), vmes risanke Heidi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Aktualna odd.: Il fatto (vodi Enzo Biagi) Kviz: La Zingara Glasb, odd.: Primofesti- val (vodita Enzo Decaro in Elisabetta Gardini) Dnevnik Dokumenti: Romanje na ototk bogov NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational: Il grillo, Aforizmi Sottovoce - Potihoma Film: Racconti romani (kom., It. ’55, i. Vittorio De Sica, S. Pampanini) Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Blossom Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 Loto ob 8-ih Večerni dnevnik TV film: La vita che verra (kom., It. ’98, i. V. Golino, S. Dionisi, 2. del) Variete: Amada mia, amado mio Dnevnik, 0.20 v parlamentu Glasb, odd.: Avtorska glasba - Nagrada Luigi Tenco RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: La saga dei Forsyte (dram., ZDA ’49) Aktualno: Pulsar, 11.00 Mi smo zgodovina Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni. 13.00 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr -Leonardo Onda anomala Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Bugs Film: Danko (krim., ZDA ’88, i. A. Schvvarzeneg-ger, James Belushi) Dnevnik, deželne vesti Kviz o književnosti: P er un pugno di libri Pred premiero -Madama Butterflly Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario §2 RETE 4 B Nad.: Un volto, due don-I ne, 6.50 Regina M Pregled tiska ■awil Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: L’ anniversario (dram., VB ’68, i. B. Davis, S. Hancock) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: La retata (krim., ZDA ’87, i. Dan Aykroyd, Tom Hanks, C. Plummer) Film: Prosciutto pro-sciutto (dram., Sp. '92, r. B. Luna, i. S. Sandreli) Pregled tiska Film: La suora giovane IS CANALE 5 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.40 22.40 0.50 2.20 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Detektiv na razpotju, 12.30 Nonno Feli-ce Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uoniini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) TV film: Miracolo nel bo-sco (dram., ZDA ’97, i. Della Reese) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodij Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zta (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Tre stelle (kom., It. ’98, r. P. F. Pingitore, i. Alba Parietti. Eva Gri-maldi, zadnji del) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street % ITALIA 1 Slovenija 1 o Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Raj Nan.: Mac Gyver H Film: Sotto 1’ albero yum yum (kom., ZDA ’63, i. Jack Lemmon) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Baby Sitter Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills B Variete za najmljase, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio Šport Nan.: Palvolaska za oCe-ta, 19.30 Tata (i. F. Dre-scher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Aktualna oddaja: Moby Dick (vodi Michele San-toro) Glasb, odd.: Night Ex-press Odprti studio, 0.50 Italija 1 šport Film: Ercole al centro della terra (pust., It. ’61, i. Reg Park, C. Lee) # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Innamorarsi Aktualna oddaja Konjske dirke Nan.: Get Smart Informativna oddaja Gledališče v Gorici Nan.: West Side Medical (S) MONTECARLO 19.25, 22.45, 0.30 Dnevnik, 19.15 Šport Film: Femmina contesa (’53, i. R. VVidmark) Nan.: Agencija Rockford Nan.: Quincy Film: Due donne e un purosangue (kom., ’44) Variete: Tappeto volante Film: FX - Effetto mortale (krim.. ZDA ’86) Film: Alba rossa (pust., ZDA ’84, i. P. S*wayze) y Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor. Kviz: Male sive celice + risanka, 10.35 Službeni vhod Zgodbe iz školjke Kamniti svet: Mrtev kamen - Ziv kamen Zgodbe iz Amerike: 0"d I Indijancev do Boeinga Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Film: David Copperfield Osmi dan Mostovi Po Sloveniji Mladinska oddaja: Enajsta šola Glejte, kako rastejo: Paličnjak Obzornik, vreme, šport Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi Zenit Risanka Dnevnik, vreme, šport Tednik 21.00 21.40 22.00 22.40 22.50 23.20 Oddaja TV Koper: TV Poper Oddaja o turizmu: Homo turisticus Odmevi, kultura, vreme Šport Opus L. van Beethoven: Klavirski koncert v režiji Adriana Marthalerja TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.00 17.25 18.15 18.45 19.15 20.00 20.25 20.45 21.45 22.20 23.00 17.00 Videostrani Videospot dneva Kuhajmo skupaj: TV Pika Pogovor o... Nad.: Sosedje (114. del) Za piko veC: Davek na dodano vrednost Videostrani Dnevnik, vreme Iz tiska - Misel dneva Vi sprašujete - Zupan odgovarja: Kazimir Bavec Nad.: Sosedej (115. del) Glasbeni utrinki Dnevnik TV Primorka fr" Slovenija 2 8.45 9.00 9.30 10.00 10.25 11.15 12.15 13.30 14.00 14.15 14.45 15.45 16.10 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 23.25 - 0.45 Teletekst Vremenska panorama Ponovitev SR Nanizanka/Nocni pridih Matineja. Nanizanka: Zamudniki (Avstralija, 17. ep.) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Angel, varuh moj (ZDA, 11. ep.) Koncert 2. Kovači TV nad.: Ipavci (Fran Žižek, 1. del) Svet poroča Euronevvs TV prodaja SP v biatlonu (M +2) Ris. nan.: Don Kihot Film: Rapa Nui 8ZDA) Nan.: Lukas (Nemčija, 8.) Nanizanka: So leta minila (VB. 5. ep.) TV igrica: Kolo sreče Videoring s Tanjo Šport Film: Camping Cosmos (Belgija 1996, r. J. Buc-quoy-M. Baudour, i. Jean-Henri Compere, Fanny Hanciaux) Nočni pridih iC Koper 14.30 15.00 15.30 17.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.25 22.00 22.15 22.30 22.45 Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica Film: Dekle imenovano ljubezen (Fr. 1969, i. M.-F. Boyer. D. Mosmami) Aktualno: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Minute za... Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Košarka: Union Olimpija - Zadar (EL) TV dnevnik - Vsedanes Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Med valovi » Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Skrito cvetje rožmarina (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 20. del); 9.30 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 MPZ Štmaver; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja; 18.45 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10,30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 ^Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16,00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr. ; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00.18.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Stari gramofon. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.20 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gym-nasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR - Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG 20 Četrtek, 14. januarja 1999 VREME IN ZANIMIVOSTI Z-. . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA <6 66 666 SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA \TJč Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo sprva ugoden, čez dan se bo pojavila zmerna obremenitev. PLIMOVANJE Danes: ob 1.00 najnižje -5 cm, ob 7.03 najvišje 40 cm, ob 14.15 najnižje -50 cm, ob 20.54 najvišje 21 cm. Jutri: ob 1.44 najnižje -8 cm, ob 7.38 najvišje 44 cm, ob 14.42 najnižje -57 cm, ob 21.21 najvišje 26 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............2 2000 m. 1000 m............ 1 2500 m ... 1500 m............-1 2864 m. “C ......-4 ......-7 ......-8 DANES CELOVEC O -5/0 o "9/"a KRANJSKA GORA Q TRŽIČ r * -V-5 ČEDAD—«>_ o 0/10 O KRANJ O VIDEM , O/'0 —^N. GORICA-1/10 GORICA o /10 O POSTOJNA Z v O -S'2 KOČEVJE ..O s GRADEC -4/1 O S. GRADEC -5/0 MARIBOR °-4/l m M. SOBOTA "S O PTUJ CEUE O-4/0 "v\ ZAGREB -2/2 . UMAG ,„rV' ^ T8 . «;rr“ o HT------^ REKA ^ * 3/11 m - OPATIJA PAZIN q V petek in soboto bo precej jasno vreme. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ki se lahko ponekod zadrži večji del dneva. V višjih legah bo spet topleje. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE V Rusiji so predstavili Moški leta 2000 novo bojno letalo osvobojen tradicije MILAN - Po ženski je moda začela osvobajati tudi moškega. Rešuje ga poškrobljene tradicije, desetletij konvencionalnega načina oblačenja v klasične hlače in suknjič. Milanske revije kažejo, da je tej dobi odzvonilo in da lahko moški izbira popolnoma svobodno. Modni kreatorji mu celo svetujejo, naj se odpove nasvetom Žene ali zaročenke in pogumno izbira sam svoja oblačila. Za prvo zimo let 2000 je torej moška podoba bolj svobodna in strpna, odprte pušCa vse možnosti, od ohlapnih do oprijetih oblačil, barvastih ali Črnih, le da so udobni, funkcionalni in primerni za gibanje. MOSKVA - Rusija je na letališču Sukovski blizu Moskve predstavila peto generacijo bojnega letala vrste Mig (na posnetku AP) , ki pomeni »revolucijo v ruskih oboroženih silah«, saj naj bi se z njim bistveno izboljšala bojna sposobnost ruske vojske, je na predstavitvi, ki so se je udeležili številni ugledni predstavniki ruske države, med drugim prvi podpredsednik ruske vlade Jurij Masljukov, ter domači in tuji novinarji, dejal ruski obrambni minister Igor Sergejev. Letalo je sodilo sicer med projekte naj strožje tajnosti vse do lanskega leta. Po ministrovih besedah naj bi »razvoj letala izvedli z minimalnimi stroški«. Gre za enosedežno reaktivno letalo s horizontalnim smernim stabilizatorjem, sredinsko pozicioniranimi del-tastimi krili ter z repom v obliki Črke V. Letalo poganjata dva reaktivna motorja tipa AL-14F, ki omogočata izredno krmiljenje ob katerikoli hitrosti, ob dolgih poletih z nadzvočno hitrostjo pa se ne pregrevata. NajviSja hitrost je kar 2,5-krat večja od hitrosti zvoka. Strokovnjaki trdijo, da lahko letalo hkrati napade kar 20 tare. Nova oprema v pilotski kabini pilotu letala omogoča, da nasprotnike napade tudi izven svojega vidnega polja. V ta namen so izdelali posebne rakete dolgega dometa vrste zrak-zrak in zrak-zemlja. Sicer je letalo zelo težko zazanati, ker je opremljeno s posebnim plaščem, ki ga varuje pred oddajanjem radijskih signalov. Novo letalo ima v primerjavi s svojimi predhodniki tudi močnejši radarski sistem. Direktor podjetja Mig Mihail Koržujev, ki je letalo izdelalo, trdi, da je novi bombnik primerljiv z ameriškim letalom vrste F-22 ter da je ruski izdelek v nekaterih taktičnih in tehničnih značilnostih celo boljši. Koržujev meni, da bi novo letalo v nedavnih britansko-ameriških letalih na Irak kar 90 odstotkov vseh izstrelkov, med njimi tudi vodene rakete, sestrelilo, Se preden bi zadele tarče na zemlji. (STA/Itar-Tass) Modne katastrofe leta LOS ANGELES - Pop zvezda Madonna je na seznamu najslabše oblečenih žensk že kar redna gostja. Izgleda kot »lesketajoči se pljuvalnik«, meni ameriški modni kritik Blackwell, ki je slovito pevko uvrstil na drugo mesto modnih katastrof leta. Seznam Blaekwellovih favoritinj slabega okusa - že 39. zapovrstjo - so objavili v Los Angelesu. Se slabše kot Madonna se je odrezala Linda Tripp, nekdanja zaupna prijateljica Monice Lewinsky. O Trippovi sploh ni vredno govoriti, saj spominja na »ovčarja v Zenski obleki«, je svojo odločitev, da na vrh lestvice uvrsti žensko, ki je s tajnimi posnetki spravila na dan afero Lewinsky, utemeljil Blacktvell. Težave v svoji garderobni omari ima po mnenju kritika tudi igralka Sandra Bullock. Bullockova je modni obešalnik, ki izgleda kot »viktorijanski senčnik« na dveh nogah. Tudi zvezda filma Titanik Kate VVinslet s svojimi barvnimi večernimi oblekami in okornimi škornji ni naletela na razumevanje. Njena garderoba bi se morala potopiti skupaj z luksuznim parnikom, meni Blackwell. Carmen Electra, ki nastopa v televizijski seriji Obalna straža, pa ga spominja na »modno viagro na visokih petah. (STA/dpa) MILAN - Domenico Dolce in Stefana Gabbana sta se pri svojih modelih navdihovala pri filmu Črna mačka, bela mačka. Zamislila sta si nekoliko ciganskega mladeniča (na posnetku AP), ki išče svoja rahlo folk, velikokrat izvezena in celo muzejska oblačila na bolšjih sejmih vsega sveta. Oblači se v zakrpane hlače, ki jih dopolni z izpranimi in prekratkimi puloverji, smisel izrazite mešanice stilov modnega para Dolce &■ Gabbana pa je poziv mladim moškim, naj ne opustijo svojih korenin in naj nosijo pristna stara oblačila iz svojih daljnih domovin. Ce ni izviren, folk ne velja nič, opozarjata Dolce in Gabbana, ki sta včeraj, zadnji dan milanske modne prireditve, pokazala svojo drugo linijo pod znamko Ittierre.