ILUSTRIRANI rzLASNIK LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA ^^^ ^^^B SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA URED- KRON 8'-, ZA DIJAKE KRON 6—; POSA- BB NIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATO- MEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA LIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLA- NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10--, ZA MACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 2. * 27. JANUARJA 1916 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 22 Beg srbskega topništva s Kosovega polja. Občinska fjiša v Cetinju. Pristanišče "Bar. Črnogorska dinastija. 9la poti v Srbijo. Ma ruski\) reka}). illlliiiilllliiiilllli(iilIIIiiiiEll1iiii.[1 ItiiiillllTiiilllIiifilllliiiillftiiiilllliiitlllliiiillllitiilllliriilllliiiitllliiiilllliiiillllitiilllliiaililliiiilllliiiilltltiiilllMtiillltiaiifl IT^ ^|IMII||llMIII|||llll||||llll|||lllll|||llini|||llll||||llll||||IMI||||llll||||llll||||lll|||||llll|||||M Črnogorska dinastija: Kralj Nikolaj j Kraljevič Danilo fj Kraljica Milena I mladnih sapic. Toda srce ji je težila kakor kamen skrb za Giacoponeja- Dalje je stopala med koruznimi polji, ki so jo zakrivala z visokimi stebli, mimo svetložarečih obrežij, kjer so valovale vodne lilije, narcisi, vrbovje in trst. V vodi so se igrale zlate ribice, in v zraku so prepevali lepi ptiči. Samotna romarica pa si je dejala: »O, ko bi Giacopone mogel vse to videti!« In šla je naprej med gozdovi cipres in pinij, čez peščene čeri,- in čutila je, da ji je kljub vsej lepoti srce vedno težje. Prišla je na širno goličavo, kjer se je razprostirala resa v svojem škrlatu, nad njo so pa prepevali škrjanci visoko v zraku. Ta lepota, ta gorkota je po solnčnih žarkih iskala pota do mlade Vanne, toda pregnati ni mogla bridkosti iz njenega srca. Vendar je z veseljem gledala čuda božje ljubezni okrog sebe. Rada bi bila dvignila svoje sklenjene roke proti nebu, a zdelo se ji je, kakor da so vklenjene v vezi bolečin, rada bi bila zapela hvalospev, a ni našla za pesem ne besede ne glasu. Od daleč je začula nad-zemeljsko petje. Zdelo se ji je, da posluša tudi vsa narava. Metulji so se dvignili in kakor čete hitele tja, od koder so prihajali glasovi, za njimi so leteli ptiči, kosi, čižki, grlice, drozdi, sinice, ščinkovci — po potih pa so hitele veverice, zajčki, miši, celo jež se je podal na pot. Vanna je dvignila oči in je na višavi pred seboj ležečega griča zapazila samotnega potnika. Bil je ves ožarjen od svetlega solnca, kakor krona je žarelo okrog njegove glave, na ranjenih rokah in nogah pa so se svetlikale rdeče rože. Na žarečih ranah je Vanna spoznala, da je mož, ki se ji bliža, sveti Frančišek, njen opornik in zaščitnik od mladih dni. Čim bliže ji je prihajal, tem več je čutila veselja, miru in varnosti, prav kakor to začuti preganjanec, ako se mu približa rešitelj. Vanna je padla na kolena, in tedaj je tudi razločila prav natančno besede hvalospeva, ki ga je prepeval božji ubožec: Kresalo duhov. Ronjan iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) »No, pravijo, da je bila gospodična Claire in da sploh ni mrtva,« »Gospodična Claire? Če bi bil jaz vedel, bi bil lumpu posvetil, preden se je je dotaknil.« Predstava je bila res tako neprisiljeno naravna in dovršena, da je bil gospod Max-well tudi po igri tarča krutih šal, s katerimi mnogokrat napada množica človeka, ki je samo igral katerokoli vlogo. Če človek nosi levjo kožo, mora biti tudi pripravljen, da ga kot leva grajajo in se ga boje. In na Irskem, kjer je vse opera buf-fa (burka), kakor je dejal nek šaljivi sodnik, mora človek vse mirno prenesti, naj igra tisto vlogo, ki jo hoče. In tako je množica Otela v belem plašču in v njegovem s coflji okrašenem pasu preganjala med krikom in žvižganjem do hišnih vrat. »Ss — ss — ss — ss — ss — ss! — Glejte zamorca, ki je zadušil svojo ženo. Pfuj, kakšen lep človek si moral biti, da si ji ugajal! In ljubosumnost! Mislil je, da ni nihče tako lep kot on. In zdaj bo škilil za drugo. Ss — ss — ss!« Več ali manj prestrašen in jezen, toda kmalu spet napol potolažen radi nezavednega priznanja množice je Maxwell mrmral skozi zobe: »Res, tako ljudstvo vzgajati ni otroška šala.« Razgret in truden si je ravno hotel sprati z obraza saje, ko je prišla Done-ganova in dejala: »Zunaj sta dva gospoda, ki bi rada govorila z Vami.« »Naj počakata,« je dejal nevoljen. A nista; brez vsakega oklevanja sta vstopila drug za drugim in prvi je dejal: »Vi se imenujete Maxwell? Robert Maxwell?« »Da,« je odvrnil osorno. »Česa želite od mene?« »Vsled neke ovadbe oziroma bolje vsled nekega suma aretirati! Obdolženi ste, da ste umorili neko deklico.« Bil je še tako ves zamišljen v predstavo in v vlogo, ki jo je ravno igral, da je mislil, uradnik namiguje na to. Raditega je dejal nevoljen: »Ali ne veste, da je pač Šekspirjeva igra? Zelo slabo je, če človeka preganja nevedna množica. Vi bi pa vendar lahko bili bolj poučeni.« »Saj nima nič opraviti s tem! Obtožba je mnogo bolj resna. Pridite!« »Dovolite mi,« je dejal gospod Max-well, ki je uvidel, da se neznanec ne šali, »to je pač velika pomota. Trdite, da sem obdolžen udeležitve pri umoru ali pa celo umora samega. Kje in kdaj se je to zgodilo?« »Jaz bi Vam svetoval,« je dejal uradnik, »da se vzdržite vsakega Nadaljnjega Podlistek. & Illllllllllillllll IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIf IIIIIIIIHIIIIIIHII ■ •IIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllllllllllllltllllltlltllllllllllll lllllt IHKItVItllf >tlffClttlll tllBBMtll If lili Vlllllllll ......................................................... STRAN 216. ILUSTRIRANI GLASNIK ....................I......t......................IIIIIMI.........UMI..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... IIIIMIIIIHIIIIIIMIIHIIHHMMHIUMIUHIIIIHIIIIIIIHIII 22. ŠTEVILKA »Najvišji, vsemogočni, dobrotni Gospod! Tvoja je cena, slava, čast in vsako češčenje, Ti edini si tega vreden. Noben človek ni vreden, da bi Te imenoval. Češčen bodi, Bog, moj Gospod, v vseh svojih stvareh, predvsem v plemenitem bratcu solncu, ki dan deli in ki po njem sveti luč, ki žari lepo, v mogočnem sijaju pred Teboj, o Gospod, Tvoja podoba!« Kakor da bi bila iz solnca prekipevala mogočna, glasna solnčna pesem. Bil je glas vesoljstva, ki je oživel v Frančišku v proslavo večnega Stvarnika. Tedaj pa je stal mož luči, mož dobrote z vsevedočo dušo pri Vanni, Prenehal je s svojo pesmijo, nagnil se je k njej ter dejal: »Mir Gospodov bodi vedno s teboj, hčerka moja!« A Vanna je čutila težo na svojem srcu, globoko se je sklonila in poljubila noge svetnikove, rekoč: »Ti veš, zakaj nimam miru, oče moj, ti veš, da moja duša plače zaradi Giacoponeja.« Tedaj se ozre Frančišek čez Vanno, kakor da bi se oziral preko časa in prostora v daljno, daljno prihodnjost. »Ne jokaj zaradi Giacoponeja, mojega dragega brata,« je dejal Frančišek Vanni. »Kajti Giacopone je odločen za velike in Z iskreno zahvalnostjo gaje poljubila, Dnevi bolezni, vročice in sanj so minevali kakor temne sence, ki zagrinjajo solnce. Mlada Vanna se je opomogla. Lica so niiiiiiiiiiiiiiimimiiMiiiiiHiiiiiiiniiiiHHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠTEVILKA 22. mil,............................................................................................. in biserov in zlatih verižic, ki jih je motal svoji ženi okrog vratu. Ves ta čas ni kar nič slutil, kako se je Vanna izpremenila v dnu svoje duše, ker je bila vesela in prijazna bolj nego ,,„............................................................................................................................................. Klim,lil....................................... ILUSTRIRANI GLASNIK 217. STRAN lillllItlHIMIIMIi linillllillllMIlilll IIMIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIMI IIMIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIU mnogi, ki smo se poslavljali s tugo in bolestjo od ljubljenega Bovca. Nisi mogla braniti rodnega kraja s puško v roki, a storila si več! Gnala Te je idealna sama-ritanska ljubezen do bližnjega. Vstopila si v službo ranjencev. Na Humu si delovala do zadnjega časa, neustrašeno, v občudovanje vseh, na kraju, kjer je do 1000 sovražnih granat na dan bilo in razoravalo našo grudo. Ti si vztrajala; v časih, ko si nihče ni upal pokazati svoje glave izpod zemeljskih lukenj, si vršila svoje delo neustrašeno, v občudovanje in pogum lastnim četam — izpoved on-dotnega častnika Nemca. Sedaj strežeš vlazaretu ranjencem, nedaleč od bojne črte, z veliko pohvalo predstojnikov. — V veliko čast in ponos si nam. Ne bo pozabljena pred Bogom Tvoja neumorna požrtvovalnost! štovan in čislan. — Prijatelji njegovi, ki so z njim vred odhajali na bojno polje, se vljudno prosijo, ako je kateremu znana njegova usoda, naj blagovoli sporočiti na upravo tega lista. t Janez Kramer je služil pri 17. pešpolku. Bil je v bojih na laški meji; v hudem ognju je bil 22., 23. in 24. novembra, ko so mnogo Italijanov ujeli. Dne 2. decembra pa je bil težko ranjen v prsi in je podlegel. f Andrej Becl. Rajni je bil rojen 1. 1894. na Mitlovi pri Doberlivasi na Koroškem. K vojakom je bil poklican kot črnovojnik dne 15. maja 1915, in je služil pri 8. lovskem bataljonu. Bojeval se je nekaj časa v Galiciji; koncem oktobra se je pripeljal na italijansko bojišče, kjer je že v začetku novembra padel junaške smrti za domovino. Rajni je bil pošten in tih mladenič, desna roka Na ruskih rekah: Avstrijske čete se peljejo čez reko itki vleio konje za seboj. General Hamilton in general Gourana. svete stvari. Iz njegove duše, ki je sedaj še trda, bo prodrl vir blagoslova, ki bo tisoče napajal. Še prihodnji rodovi bodo točili njegove solze in prepevali njegove pesmi. To vse pa zaradi tebe, hčerka moja. Ti otmeš dušo, ki je Bogu dragocena za njegove namene. Ker Giacopone sam ne zadostuje za greh nečistosti in za umor do tedaj nedolžne duše, zato ti delaj zanj pokoro. Velika je tvoja ljubezen. Gospod Bog hoče, da bodi vsemogočna. Vzemi ta bodeči pas, ki sem ga večkrat nosil vesel, ovij si ga skrivaj okoli svojih ledij, in bodi vesela, ker Giacopone je še potreben tvojih smehljajev. To zahteva od tebe ljubezen do Giacoponeja, ki si mu prisegla večno zvestobo.« Tedaj je svetnik izginil, in Vanna, nežna in razvajena, je čutila, kakor da ima v rokah železen pas, ki naj ga nosi, da reši dušo Giacoponejevo, ji bila zopet rožnata, oči so ji žarele, ustnice so se ji smehljale in njen glas je bil kakor vesela pesem. Duša njena pa ni pozabila nadsvetnih opominov. Giacopone je popolnoma pozabil nanje, pozabil je na Moniko, ki je radi njega umrla nesrečnica, pozabil je na bolezen svoje žene in na njene sanje. Močno je živel samo trenotku. Kot doktor prava se je radoval svojega odličnega dostojanstva. Vodil je pravde svojih someščanov, in razumel je pokazati belo, kar je bilo črno, krivico je obračal v pravico. Besede njegove so imele dvojno lice, in iz zakonov je izvabljal dvojno mero. Reveže je izdajal bogatinom in nedolžne krivičnikom. Stiskal je uboge v duhu, in se bahal s svojo peklensko zvijačnostjo. Vse se mu je zdelo dovoljeno, kar je donašalo denar. Nenasiten se je radoval bogastva, ki si ga je ugrabljal, kdaj poprej. Ni razumel, da ta njena ve-selost in krotkost mora imeti globlje ko-renike, tudi ni opazil onega bridkega gorja, ki se je skrivalo na dnu njene duše, ker je le čutno ljubil; njemu se še niso mogle razodeti skrivnosti duše, on ni slutil, da biva njegova žena polna težkih bolečin ob temnem njegovem bitju. (Dalje.) of i*tltiiiii*t(itiiii»ti«a*iiitaati«ii*(«aaii«Mfa«««ir • ILUSTRIRANI GLASNIK 22. ŠTEVILKA •■••iitiiiiiii*i(aaitiiMiMiiiiiiiiiiiiitiaiaa(«ii(«a(itaiiiiaaaaaaiia(iiiiiii*iiiii«i«iiiiitaaiiai*iit«iiiiiiiiiiia«i*iiHHiaat«li*ll*MN««f«tit«««iiiMii Avgust Šumandl ranjen, umrl na Češkem. Janez Kramer zadet na ital. bojšču. brata — gospodarja, kateremu je do svojega odhoda pomagal pri njegovem gospodarstvu. Za njim žaluje njegova že priletna mati, trije bratje — katerih sta še dva pri vojakih — in dve sestri, obe usmi-ljenki. Počivaj v miru, dragi Andrej, naj Ti bo lahka zemlja goriška! Cvetek lepih na gomilo Zdaj ne moremo saditi Toda v dušno pokrepilo, Hočemo zate moliti. t Maks Mal. Dan za dnem se pišejo nekrologi. Vse te žalostne besede je rodila ista velika bolečina, a gorje naših časov je, da gremo Marica Komac — slovenska Samaritanka. vek. Nato so prišli domov njen mož, sin in hči. Bili so ravno tako dobri napram meni. Vprašal sem po delu in ga tudi dobil. Pač mi ni treba povedati, da je moje delo imelo samo ime. Moji udje so me boleli že pri naporu, ki je bil tem korenjakom v zabavo. Toda odpustili me niso, smatrali so me za sebi enakega. Samo ta razlika je bila med nami, da so oni delali, jaz postajal. Ko sem bil nekaj časa pri njih, sem hotel spet preč. Hči, Debbie po imenu, je šla za menoj in mi rekla, naj ostanem. V mojo srečo; ponoči me je napadla revmatična mrzlica in ležal sem tri tedne. Med tem časom so mi dobri ljudje stregli z nadvse veliko skrbjo in ljubeznijo, Prišel je čas, ko bi jim moral izkazati svojo hvaležnost. Vi pač že veste vse. Kako niso plačali najemnine, ker je bila vsota prevelika, kako se je Netterville maščeval —« »Jaz razumem vse,« je dejal gospod Hamberton, »samo nečesa ne. Zakaj ste zabranili takrat dogovor z biričem. Vi veste, kako slabo se Vam je to zapisalo in razumelo.« / »To vem dobro,« je dejal smehljaje se gospod Maxwell. »Toda ljudje naj občutijo trpljenje do najnižjih globin, da si nato sezidajo trajno srečo. Dalje sem pa hotel vsemu svetu pokazati, česa je zmožen irski agent, in Vi, gospod Hamberton, mi morate pomagati. To nesrečno aretiranje, oziroma ta smešna, prismojena pomota je vse stvari in razvoj, kakor sem si ga jaz mislil, postavila na glavo. Tu imate lastninsko pogodbo za Lisheen. Posestvo sem kupil od gospodarja in izročim ga za vedno družini Mc. Auliffe. Jaz poznam Vaše dobro srce, gospod Hamberton, in zato Vas prosim, poskrbite med mojo odsotnostjo, da bo hiša prezidana po najnovejšem načrtu, a pri tem ohranjene vse stare, priproste lastnosti. V hlevu naj stoji, ko se vrnejo dobri ljudje iz zapora, sedem krav in na polju naj se pase deset ovac. Potem naj se popravijo vse ograje, kupijo naj se nove mreže, zorjejo in posejejo naj se polja. Mogoče pridobite Deželno zvezo, da vse pre-srbi. Njeni člani store za Vas vse. Mene bi ustrelili. Z eno besedo, jaz želim, da se družini Mc. Auliffe vse pripravi, kar se da pripraviti, in se na Vas zanesem. Pač ni treba pripomniti, da stroške poravnam jaz.« Umolknil je. Claire je smehljaje se zrla skozi solzne oči na svojega strica-očeta. »To so čudne, čudovite stvari,« je dejal gospod Hamberton ter hodil po sobi gorindol. Stvari, ki bi izven Irske bile popolnoma nemogoče. Jaz bi rekel: tudi na Irskem, če bi ne imel slučaja pred nosom. Toda, moj ljubi prijatelj, kaj namerjate, če se Vam posreči doseči to kraljestvo?« »Svojo lastnino prodati, sužnje osvoboditi, se naseliti tu blizu Vas in z Vami delati za človeštvo.« »Neuminost! Sami se tu ne morete naseliti,« »On ne sme biti sam!« je dejala Claire ter stopila zraven gospoda Maxwella. Oči so ji bile vsled solz, ki jih je točila med pripovedovanjem, vse pordele. Nekaj je bila že prej izvedela od njega. »Če Ti dovoliš, sem mu obljubila, da postanem njegova.« (Dalje.) • •(■•••■••(•■■■iiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiilaitaiitiiiiKiiiiiiiitiiiiiiiKiKitfiiiiaitatiiaiKiiiKiiitaiiiiioiittiiiii (Razširjajte Jlustrirani Glasnik"! Maks Mal padel na ital. bojišču. preko njih kot čez dnevne novice. Grozno hitro živimo in vsak preživi do konca ali vsaj napol le tisto bolečino, ki je bila neizogibno njemu od-menjena. Vendar je v nas tisto silno razpoloženje, da se vsaj za hip zavemo resničnosti bolesti, ki teži na nas in naše brate. Naši možje padajo, naši fantje padajo! Gotovo je, da so še ponajveč bolečine poskrili v svoja srca naši kmetski ljudje. Matere so zajokale, stari očetje so samo Anton šumand, zavzdihnili: _ »Bog!« Cctovodja pri gorski bate_ Naši kmetski domovi riji, odlikovan z bronasto , ,.v . i in srebrno hrabrostno ko- klicejo vsevprek vne- ]ajno. bovpijočo besedo — mi jo zdaj še ne čujemo. A prišli bodo časi, ko bomo zaslišali ta klic v vsej njegovi žalosti in trdoti. Par besed bom napisal v spomin temu trpljenju, ki še ne more biti zdaj do konca izgovorjeno. 13. novembra je padel našmihelski gori pri Gorici, zadet od granate, Maks Mal, 24 letni posestnikov sin s Pretrža pri Pe-čah v moravški dolini. Že od izbruha vojne vztrajajoč na gališki fronti, je odrinil jeseni 1915 na italijansko bojišče, kjer ga je v 14 dneh doletela smrt. Pokopan je v Rubijah pod goro sv. Mihaela. Fantje Andrej Becl z družino in blagom. X Padel na ital. bojišču. padajo, naši dobri fantje! Ko se je ob začetku mobilizacije poslavljal naš blagi Makselj od svojega starega očeta, je prosil : »En mesec ne prodajte nobene živine !« Minulo je cele mesece in ga ni bilo nazaj. Samo v pismih je bil še zmirom doma — bodoči gospodar. In materi je pisal iz bojev: »Samo Bog in Marija me varujeta.« Pozimi 1914 je prišel, ranjen v roko od ruskega šrapnela, zadnjič na svoj rodni dom. — »Še nad Laha gremo!« je pisal v zadnjem pismu. In čez par tednov so se začele vračati vojnopoštne karte in na vseh je bilo zapisano z modro barvo: »Tot« ! Mrtev! Makso, predobra duša, Te res ne bo več nazaj ?! iiiaiaiiiiaaiaaiiiiiiiiaiiiiiaaiiiiiiiiiaaaaiaiaiiaiiiiiitiiaiaiaiaaaiaiiaaaiaaaaaaiaiaiaaaiaaiaaiaaaiaiaiaaaaaiaaiaaaaaaaaiaaaa parujte za Trdeči križ! ............................................................................................................................... Alojzij Nedeljko 17. pešpolk; odšel na severno bojišče, pogrešan od 5. junija. IIK •■IMIlIMIlIllliiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimimii, IlIltIMIIIII številka 22. IIIIIIIIIIIMHIIMMIlllllllllll iiiiiiillliiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiiiiiiiii 219. stran ..........bi & 9o svetu, oš HIIR =U\ — ==f Svetovna vojska, 15. jan. Naše čete so zmagoslavno vkorakale v Cetinje. Tu so zaplenile 154 raznih topov, 10.000 pušk, veliko streliva in vojnega blaga. Pri Lovčenu je zaplenjenih 45 topov. Ujetih je v raznih bojih nad 1000 Črnogorcev. — Pri Oslavju na soškem bojišču so naši nenadoma obkolili sovražno postojanko za cerkvijo, in ujeli 933 Lahov. Ker je ta točka izpostavljena ognju laških topov, so se naši potem zopet vrnili v svoje prejšnje jarke, — Sovražni zračni letalec je preletel Ljubljano in metal bombe; škode nič. 15. jan. Rusi še vedno napadajo v Bukovim in v Galiciji. Dosedaj niso pridobili nikjer niti pedi naše zemlje, dasi imajo izgub, kakor se pravi, do 70.000 mož. 16. jan. Francozi in Angleži zasedajo grške otoke. Sedaj so zasedli tudi Faleron, to je vojno luko atensko. Vse kaže, da hočejo napraviti iz Grške svoje opirališče za nadaljno vojskovanje. — Venizelos še vedno ruje proti grškemu kralju. Dela baje nato, da odstavijo kralja. Grško so naši sovražniki od" vseh strani zaprli, od maja so zasedli vse važne miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiI..................................iimiiiiimiimiimiitimi...........umnim..............i.....imunim..................... ilustrirani glasnik strategične otoke in luke, na suhem raz- 17. jan. Črnogorski kralj in njegova streljajo razne mostove, Grki dobe iz vlada sta po zavzetju Cetinj prosila našo tujine toliko živil, kolikor jim jib dovolijo vojno poveljništvo, da naj ustavi vojsko- Angleži in Francozi, vanje ter naj se prično pogajanja za mir. 17. jan. Dva, tri dni so Rusi prenehali Mi smo zahtevali, da vsa črnogorska ar- z napadanjem, ker so trpeli hude izgube mada odloži orožje. Črnogorska vlada je in morajo dobiti novih čet, — Na laški te pogoje sprejela in se je brezpogojno meji je splošen mir, le topničarji nadaljujejo s streljanjem od vseh strani. — Več vdala našim zmagovalcem. 18. jan. Tudi včeraj je počivalo orožje Dvanajstletni Jezus v templju. (Narisal laških zračnih letalcev je bilo pri opazovanju na naši strani sestreljenih v zraku. Služba božja v cerkvi, ki je prirejena kot lazaret, na zahodnem bojišču. na ruski meji, zato pravi vojno poveljništvo, da smemo misliti, da je ta bitka začasno dovršena, in sicer s popolno našo zmago. Bojišče je segalo 130 km daleč, in na tem prostranem bojišču so naši pešci odločevali pri vseh bojih zmago, pomagala jim je uspešno artiljerija, tako da smo nasproti mnogokrat močnejšim sovražnikom obdržali vse svoje postojanke. Ta novoletna bitka je trajala od 24, decembra 1, 1, do 15. januarja 1916. Torej 24 dni. Več naših polkov je bilo skozi 17 dni neprestano v najhujših bojih. — Ruski ukazi četam, izjave vojnih ujetnikov, in druga uradna obvestila iz Petrograda potrjujejo, da je rusko vojno poveljništvo od te ofenzive pričakovalo velikih vojaških in političnih uspehov. Tem namenom odgovarjajo tudi množica vojakov, ki so jih žrtvovali. Brez najmanjšega uspeha so žrtvovali 70.000 vojakov mrtvih in ranjenih, in 6000 vojnih ujetnikov. Naše zmagoslavne čete so bile tako sestavljene, da so se bojev udeleževali vsi avstrijski narodi. — Na laškem bojišču nič posebnega. — V Črnigori so naše čete zasedle Vispazar in Rijeko, še preden se je vojskovanje ustavilo. 18 . jan. Naša morska letala so napadla v Ankoni z bombami kolodvor in vojašnice, in so se nepoškodovana vrnila, * * * STRAN 220. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii IIIIIIIIIIIIHlItlllimilMIlMIllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIMIII llllllllllllllllllllllll MHMIltUllflllMlIUIIIIIIIIIIIIII ILUSTRIRANI GLASNIK 22. ŠTEVILKA Minutni mi.....iiiiiiniiiiiniiiiiii iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini se je zgodilo. Črnagora je po teh porazih spoznala, da je premagana, zato je kralj prosil, naj se vojska ustavi in naj se pri-čno pogajanja za mir. Naše vojno poveljstvo pa je zahtevalo, da se mora črnogorska armada vdati brezpogojno in odložiti vse orožje. Kralj je moral biti seveda z vsem zadovoljen in se je vdal tudi v to zahtevo. Črnogorci niso bili sicer močni po številu, a so junaki, kar jih je in zato so bili vedno nevarni naši sosedje, proti katerim je bilo zato treba v sedanji vojski postaviti precej znatno armado, da je čuvala naše meje in nazadnje premagala Črnogoro, Ta naša armada je sedaj prosta; to je prvi veliki uspeh črnogorskega po- Odpoklicani avstrijski poslanik v Washingtonu. raza. Naši imajo sedaj prosto pot v Albanijo, kjer se bodo merili z laškimi in drugimi sovražniki. — Ta sklep Črnogorcev pa tudi kaže, da ne upajo na končno zmago naših sovražnikov, ker bi se sicer ne bili vdali. Spoznali so, da so jih Lahi pustili na cedilu, da jim Rusi niso mogli pomagati. Avstrija je lahko ponosna na te lepe uspehe. Z zavzetjem Lovčena si je naša država utrdila svoje stališče na adrijan-skem morju. Kotor bo sedaj ena najmočnejših luk celega sveta, in Lah bo moral opustiti svoje sanje, da je to morje laško. Z Lovčenom smo pa tudi dobili važno točko, odkoder ni težko nadvladati Albanije. Tako žanje že Italija kar je sejala, Albanija je zanjo izgubljena. Zaradi dogodka v Črnigori so si pa tudi naši sovražniki v laseh. Posebno pišejo listi, da Rusi očitajo Italiji veliko brezbrižnost in pravijo: Če ne zaradi Čr-negore, že zaradi sebe bi bila morala Italija braniti z vsemi silami Lovčen. Vsako nesporazumljenje pri nam sovražnem sporazumu je za nas dobro, ker se s tem vedno bolj približujemo miru. Papež zopet pripravlja novo okrožnico, ki bo v njej oznanil svoje zahteve glede rimskega vprašanja; že naprej pa listi poročajo: Papež ne išče v sedanji vojski nobenih koristi za rešitev rimskega vprašanja, njemu je le na tem, da se čim prej ustavi strašno prelivanje krvi, da čim prej pride v ta krvavi potop golob Z vejico miru. Hipohonder« Črtica. Prebolel sem precej hudo bolezen. Zdravniki so mi natančno določili, kaj smem jesti, kaj ne, koliko piti in kaj, kdaj da moram spat hoditi in kako moram biti oblečen. Meni, dosedaj vedno zdravemu, se je zdelo vse to čudno, vendar sem se po tem ravnal, ker sem brezpogojno zaupal zdravnikom. Popolnoma sem ozdravel, hvala Bogu, a nekaj mi je pa ostalo; strah pred novo boleznijo. Vsled tega sem si večkrat domišljeval razne bolezni, ki sem o njih bral, bil sem naravnost na potu, da postanem hipohonder, to je, človek s stoterimi boleznimi, seveda samo v domišljiji. Zadel sem pa na človeka, ki ni bil zdravnik, pa me je te bolezni popolnoma ozdravil. Bilo je v vročem poletju. V gostilni sem kosil; bil je v dvorani slab zrak, soparno tako, da so ljudje že po juhi dremali in da so jih morali natakarji buditi, ko so jim prinesli drugo jed. Tudi jaz sem, prevzet od vročine, gledal zaspano proti vratom, od koder sem pričakoval boljšega zraka. Tu opazim pa nekaj čudnega. Eden gostov gre iz sobe, in pusti vrata odprta; tedaj pa skoči neki novi gost skozi odprta vrata v gostilno, se stisne v bližnji kot, in potegne ovratnik svoje suknje čez vrat. Tako ogrnjen je ta gost čakal, da so se vrata zopet zaprla. Potem pa stopi zavit v dvorano. Čudno se mi je zdelo, da bi se tako bal vsakega vetriča skozi vrata pri tej vročini, pa sem se prepričal, da se ga je res bal. Bil je to bled, a ne bolan mož v srednjih letib, ki se je vsedel k mizi, meni nasproti. Imel je s seboj majhen kovčeg, in iz njega je razložil po mizi celo apoteko raznih stekleničic, posodic, fijol in orodja. Kaj to pomeni, si nisem mogel razložiti. Ali misli v gostilni predavati o zdravstvu, ali hoče delati pri gostih praktične poizkuse ? Take misli so mi begale po glavi, ko sem gledal to razstavljeno ropotijo na mizi. — Ko je bilo vse na mizi, tedaj je vzel velik list, ž njim vse razstavljene reči pokril in ne-zaupno poškilil name, če ga morda opazujem. Jaz pa sem se delal, kakor da bi se mi dremalo kakor drugim gostom, in stem je bil tujec vidno zadovoljen. Naročil je kosilo po dolgem besedovanju in prerekanju z natakarjem. Ko mu postavi natakar juho na mizo, odgrne tujec list, vzame toplomer, in ga vtakne v juho; toplomer je moral kazati, da je juha prevroča, ker je dolgo brodil ž njim po juhi, preden je vzel žlico v roko in pričel jesti. In kako jo je jedel ? Po kapljicah, kakor pije kokoš vodo. Na dnu krožnika pa je moral nekaj opaziti, ker je vzel z mize povečalno steklo in pregledoval skrivnosti na dnu krožnika. Z opazovanjem ni bil zadovoljen, saj je ves nevoljen položil krožnik na stran. — Nato je osnažil toplomer, ga položil na mizo in je prijel z levico desno roko; preizkušal je kako mu bije žila. Zdelo se mi je sodeč po čemernem obrazu, da s poizkusom ni bil posebno zadovoljen; najbrže mu je dognana skrivnost na dnu krožnika razburila kri. To je tudi pokazal natakarju in mu je očital nesnaž-nost. Ta pa je mignil z ramo in dejal: »Drobtinica od zapečenega kruha«. — »Drobtinica!« je ponavljal gost, in gledal obupno za krožnikom, ki ga je odnesel natakar, kakor da bi bil na njem sam strup. »Drobtinica! — Ti nesramni ljudje!« Ko je dobil meso na mizo, ga ni rezal z nožem, kakor mi navadni ljudje, ampak je privlekel z mize orodje, podobno škarjam, ki ž njimi brivec človeka na čisto ostriže. S tem orodjem je mož meso drobil prav v atome. Ko bi bil nastal kak prepih v dvorani, bi mu bil vse drobce veter odnesel s krožnika. Iz treh ali štirih škatljic je vzel razne ingredience in jih je pomešal med meso. Za prikuho je rabil svoj jesih, svoj poper in svojo sol. Ko je vse tako lepo pripravil, se mu vzpne kužek na kolena; najbrže bi bil rad dobil kako drobtinico od njegove mize. »Ivan!« je zakričal tujec, in žlica mu je padla iz roke, »Poglej, pes ... saj ga nisem klical, — morda grize, ali je celo stekel, ... in kako naj človeku pri tem tekne kosilo!« Natakar Ivan je seveda psa zapodil, tujec pa se je s skrbjo oziral za njim in šele nato použil meso, ali kar je že bilo, s takim obrazom, kakor da mora precej po kosilu na — vislice. Namesto močnate jedi si je naročil opečeno žemljo in jo iz svoje lekarne polil z neko tekočino, kaj da je bilo, ne vem. No, sem si mislil, tak boš, če si boš domišljal razne bolezni. — In od tedaj sem zopet zdrav. — ZMES. Elektrika v prihodnji vojski. Marconi, znani iznajditelj in izpopolnje-vatelj električnih naprav, je v razgovoru, kako se bo tehnično izboljšalo orožje v prihodnji vojski, dejal, da bodo v prihod-njosti popolnoma nove iznajdbe vojski na razpolago, iznajdbe, ki o njih niti Jules Verne ni sanjal. V tem oziru se bo posebno odlikovala elektrika. Pred seboj vidim že bojišča — je dejal Marconi — brez kanonov, brez pušk in brez bomb. Vojskovanje se popolnoma izpremeni, ko se nam posreči električni ustroj izpopolniti v tako silo, da bo mogoče z močnim električnim tekom iz daljave uničevati strelivo. Morje bo brez bojnih ladij, ker vsaka, ki se pokaže, bo žrtev električne sile; enako bo s strelivom in s topovi. — Bomo od zadej videli, pravi naš Bohinjec. Krušne karte. A : Za božjo voljo, kako je naše dekle neoprezno. Z največjo silo smo dobili krušne karte, a pes je prišel do njih, in jih je pojedel. Kaj hočemo sedaj storiti? — B: Tiho bodi, in nikar ne bodi žalostna; kajti sedaj jih saj nam ne bo treba jesti, ker kruha nanje itak ne dobimo. — ■■■■■■■■■ ,Vojska v slikal)'. Jtflaje 7. skupina. Izpiranje grla s Fellerjevim bolečine lajšajočim, razkrajajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »EISAFIUID" olajša dihanje. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). Nad 100.000 zahv. pisem in zdravn. priporočil. »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiimimiiiiiiiii ŠTEVILKA 22. .......................................................................................................................................................................................""""".......................m.....................................i..."......."..".................... ILUSTRIRANI GLASNIK 221. STRAN tllllllllllllllllUlIllllllllllllllllllimilllllllMHIIIIIMIIIIIIII I.................................................III ■ IIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII lllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIK TE & frdllfa =dJ Umivanje in kopanje nog. Potreba vsakega človeka je, da si umije večkrat noge. Ker vpliva to umivanje ali kopanje jako na Italijanska ljubeznivost. Kralj,- »Avstrijce bijemo, Srbe že imam — še Dalmacijo... in Albanija je naša! IIIIIIIIIIIIIIIH'1 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHl iihiiihhiiiihiuihhihiuiuhihiihiiiiiihih •imihiiiiiiimhuhiuuiluhii* STRAN 222. ILUSTRIRANI GLASNIK ......................................................................................................................................."H.....m...............................................11M zdravje, si močimo noge tudi v boleznih, da odvajamo kri iz života in da uredimo njen obtok. Kopeli za noge pomagajo za trganje, prehlad, nahod, krvavenje nosu in pljuč, bolečine v glavi, splošno utrujenost, zapeko, maternične bolezni, naduho, srčno pešanje, pritisk krvi v možgane, bolečine v zobu ali v bolezni v očeh, ozebline, mrzle noge, zastrupljenje v nogi, potne noge, ohromele in opešane noge, udnico itd. Pri boleznih je treba zdaj mrzle, zdaj vroče ali mlačne kopeli; različen je čas kopanja in sestava kopeli. Nekateri ne prenese mrzle, drugi ne prenese tople kopeli — predolgo pa ne sme trajati nobena! Mrzla kopel naj traja od 15 sekund do 5 minut, le-deno-mrzla voda škoduje, najbolj zdrava je rečnica ali potočnica, kadar sije solnce nanjo. Mrzlota vode se ne občuti toliko, če se drgnejo noge v vodi. Ako držiš noge predolgo v mrzli vodi, dobiš lahko skrnino ali krče, tudi vnetje; ako jih držiš predolgo v gorki vodi, vpliva slabo na srce in na možgane; pri ženskah, ki imajo zatečene in boleče maternične žile, je nevarnost, da jim poči žila. Gorka ali vroča kopel sme trajati 15 do 20 minut in se mora vedno prilivati, da ostane toplina ista. Mrzla kopel ima lahko 5 do 15 stopinj mraza, topla ali vroča 10 do 30 stopinj toplote, kakor prinaša bolezen in prenese bolnik. Navadno imajo vroče kopeli namen, da izsilijo potenje po životu, ravno vsled tega škodujejo slabotnim, škodujejo tudi hudokrvnim in materničnim. Priletni prenašajo kopeli laže zjutraj, ko jim je telo odpočito. Nekatere ženske si ne upajo sploh z nogami v vodo zaradi zatečenih žil, a hitro kopanje v mlačni vodi ne more škoditi, če si tega ne upa, pa naj bi si vsaj izdrgnila noge z mokrim otiračem, kajti umazane noge vplivajo slabo na zdravje. Tudi umivanje z razredčenim špiritom ne škoduje. Seveda je pri zatečenih žilah boljša hladna V bližnji prihodnjosti. dajte Wm mila! za udnico tudi kopel toplega močvirskega blata. -— Po kopeli je treba noge namazati Z mastnim mazilom in pretreti, tako ostanejo tudi v visoki starosti gibčne in urne, in če je noga zdrava, da nosi človeka na ljubo božje solnce, potem je ves človek zdrav. (7=11111111=^ L^fe^ol Gospodinja, o* - 4ip Krompirjev kruhek. Napravi testo iz */» litra moke, 20 gramov kvasu in mlačnega mleka in postavi ga na gorko. Ko je vstalo testo, vmesi vanj 35 gramov sladkorja, 35 gramov surovega masla in eno jajce in pusti zopet vzhajati. Skuhaj tačas krompir, olupi ga in pretlači 250 gramov skozi sito, zmešaj ga z žlico suhe moke in zamesi v testo; mesiti je treba toliko časa, da je testo gladko. Ko je dobro premlajeno, ga razreži v štrucice ali deni kar celo na namazano in z moko potrošeno pekačo in nareži v testo z noževim robom okraske. Zdaj mora še enkrat vzhajati. Ko vsadiš, namaži z mrzlim mlekom; ko jemlješ vun, namaži z gorkim mlekom. Peči je treba 3/4 ure; vročina naj bo srednja. Slanikovo cvrtje. Zvečer operi slanike v topli vodi, očedi in razpolovi, namoči čez noč na mleku in oplakni drugi dan. Stepi jajce in žlico kisle smetane, zriblji malo kruha in sira, namoči slanik v jajcu, potem povaljaj v kruhu, ponovi in ocvri na olju ali na masti. Madeže od črnila izje najbolj mleko. Kani na madež mleka, posuši na solncu in namoči zopet, ali namoči blago v mleku in izperi v čisti vodi. — Madeže vijoličastega črnila namoči večkrat s čistim špiritom. Madeže rde-čila moči s salmijakovim cvetom, madeže zelene alizarinove tinte moči s ščavno soljo. Madeže lanenega olja namoči v laškem olju, namaži z milom in kuhaj v lugu, če je blago za to. Mačka hodi v golobnjak. Potrosi vhod s papriko. Gi