štev. 5 Cena 15 cHn PTUJ, 5. februarja 1960 Letnik XIII Oblikovanje socialistične zavesti pruD med nalogami SZDL Te dni — pred občinsko kon- ferenco SZDL — je šestinšestde- set osnovnih organizacij Sociali- stične zveze v dve sto štirih va- seh ptujske občine na svojih zbo- rih ugotavljalo rezultate in ne- dostatke svojega dela v preteklem letu. Več jih je med njimi; ptuj- ske crganizacije, Markovci, Cirku- lane, Dornava, Ptujska gora, Maj- šperk in druge, ki imajo za seboj zelo aktivna bilanco svojega dela, k: so bile resnično vodilen poli- tični fatktor in ki so ztiale zedi- niti prebivalstvo na svojih pod- ročjih za organiziran boj za na- predek. S^^stanki, ki so jih skli- cevali ti In drugi aktivni odbcri SZDL, so bili pravi ljudski par- lament, v katerem se niso obrav- navale sama ozke organizacijske zadeve, temveč poleg važnih sploš- nih in Iskalnih političnih vprašanj tudi k nalni, zdravstveni, pro- svetni, jpodarski, šolski in dru- gi problemi dotičnih področij in vse skupnosti. Nedvomno so vaške organizacije posvečale mnogo po- zornosti vprašanjem našega kme- tijstva, organizacije mssta in in- dustrijskih krajev pa vprašanjem delovne storilnosti in nagrajeva- nja po učinku ter vsem drugim vprašanjem delavskega in druž- benega samoupravljanja. Kakor so bile osnovne organizacije različ- no aktivne, tako so bile različne- mu odstotku volivcev medsebojna vez in fnrum za javno udejstvo- vanje. Nskatere osnovne organi- zacije so dosegle lep uspeh kar se tiče povezovanja volivcev v or- (janizacijo: organizacija Zagajiči je zbrala v svojih vrstah vse vo- livce, Breg pri E»tuju 93 odstot- kov, ptujske organizacije razen petega terena 90 odstotkov, Haj- dina 77 odstotkov, Dornava 75 odstotkov itd., medtem ko so na koncu te razpredelnice Grajena z 28 odstotki, Desternik z 22 od- stotki, Žetale z 21 odstotki, Le- skovec z 18 odstotki, Spuhlja z 18 odstotki in Podvinci s 14 od- stotki volivcev. Odborom osnovnih organizacij sta v prizadevanju za dvig soci- alistične zavesti prebivalstva po- leg občinskega odbora SZDL v največji meri pomagala radio in tisk. Poleg tega, da se je število radijskih naročnikov v zadnjih letih občutno povečalo, je bil tisk tisti, ki je največ pripomogel, da se široke množice članov SZDL tudi v tistih krajih, kjer odbori osnovnih organizacij niso izvrše- vali svojih nalog v polni meri, ni- so izgubili v drobnih vprašanjih vsakdanjosti, temveč so še dalj? vlagali svoje sile v boju za na- predek. Občinski odbor SZDL je v času cd zadnje svoje konference v maju 1958 na svojih trinajstih se- jah ter na številnih sejah svojih komisij obravnaval razna vpraša- nja našega kmetijstva, volitev za- družnih svetov, predlog družbe- nega plana občine, ustanovitve stanovanjskih skupnosti, tarifne politike, zdravstva, reforms šol- stva in poravnalnih svetov. Ko- misije so obravnavale obrobna vprašanja teh problemov, kot so pi^-iprava volitev poravnalnih sve- tov, tolmačenje kooperacije, po- jasnjevanje raznih gospodarskih ukrepov, pereča vprašanja društev in organizacij itd. itd., torej vse, kar je prinašala vsakodnevna po- litična akcija pred njih kot nalo- go, ki ji je potrebno posvetiti vso pozornost. Občinski odbor SIBL je v pre- teklem obdobju izvedel nekaj le- pih akcij v pogledu aktivizacije članstva na raznih področjih. Ta- ko je skupno z občinskim sindi- kalnim svetom organiziral prosto- voljno delo pri urejevanju mest- ne kanalizacije, pri čemer je na- letel na velik odziv pri prebival- stvu. Posebno so se izkazali v tem pogledu sindikati, ki so orga- nizirano prihajali na delo. Na po- budo osnovne organizacije v Ki- dričevem je prišlo do sklopa, da bodo s prostovoljnim delom začeli .spomladi urejevati okolico nase- lja, v raznih vaseh so organizaci- je SZDL izpodbadile prebivalstvo s sklepom da se uvede prosto- voljno delo pri popravljanju cest (med temi je organizacija Viča- va, ki je sklenila popraviti Vičav- sko pot), v Stopercah so sklenili zgraditi garažo za avtobus, v Maj- šperku otroško igrišče itd. Občin- ski odbor in osnovne organizacije £o dale še več drugih pobud za ureditev raznih lokalnih proble- mov, ki jih ni moč vseh navajati, kar pa kaže, da so organizacije trdno zasidrane v vsakdanjem živ- ljenju, da čutijo pereča vpraša- nja množice kot svoja vprašanja in posvečajo potrebno pozornost njihovemu reševanju. Kieiifsiie mMm Lani decembra je Občinski ljudski odbor sklepal o zdru- ževanju kmetijskih zadrii^ z namenom, da bi večje kmetij- ske zadruge vzporedno s hitrim gospodarskim razvojem bile kos nalogam in postale močne gospodarske organizacije. Lan- ski promet v okviru kmetijskih zadrug je bil realiziran s preko 1 milijardo 100 milijonov dinar- jev ali pa povprečno ca. 44 mi- lijonov na KZ s tem. da so ne- katere zadruge realizirale do 100 milijonov, nekatere pa samo 25 milijonov dinarjev. Vzrok tako nizke realizacije pri nekaterih zadrugah je bil vsekakor majhno gospodarsko zaledje. Kjnetijske zadruge z realizacijo izpod 100 milijonov dinarjev so šibke in obsojene na samovzdrževanje ter ne predstavljajo močnih gospodar- skih organizacij, ki bi ustvar- jale sredstva ter ta investirale v osnovna sredstva, ki so po- trebna za razvoj kmetijstva in zadružništva. Po sklepu bi se naj kmetij- ske zadruge od sedanjih 25 združile — pripojile v 12 moč- nih kmetijskih zadrug, ki bi po združitvi vsekakor realizirale od 100 do 200 milijonov dinar- jev. Zelo poučen je bil ta po- litično gospodarski ukrep, h katerega izvajanjti so pristo- pile že vse kmetijske zadruge razen KZ Gorišnica. V drugi polovici januarja, zlasti pa prve dni februarja so bile po vseli zadrugah seje upravnili odbo- rov, zadružnih svetov in v katerih že občni zbori, na ka- terih so sklepali in živahno razpravljali o združitvah in pripojitvah. Zadružniki z razu- mevanjem sprejemajo sklepe o združevanju, le tu pa tam so posamezniki, ki temu imsprotu- jejo, kar izvira po vsej verjet- nosti iz lastnih interesov. Po sklepu Občinskega ljud- skega odbora in občnih zborov se združujejo kmetijske zadru- ge: Ptuj in Rogoznica; Dester- nik. Trnovska vas in Vitomar- ci; Juršinci in Polenšak; Moš- kanjci. Gorišnica in Muretinci; Zavrr in Cirkulane; Leskovec in Videm; Žetale in Podlehnik; Stoperce in Majšperk; Lovrenc in Sela; Cirkovce in Šikole, ki je pod KZ Sp. Polskava, Slo- venja vas, Tlajdina in Turnišče ter Markovce, ki se ojačajo s k. o. Stojnci in Spuhlja. S tako združitvijo bi nove zadruge po- stale močne gospodarske orga- nizacije, ki bi lahko poleg red- nega upravnega kadra zapo- slile še nujno potreben stro- kovni kader, jačale osnovna sredstva in s tem bile kos na- logam pri pospeševanju gospo- darskega razvoja. Ciril Šatej V Franciji so s potrditvijo iz- rednih pooblastil sedanji vladi in z aretacijo uporniškega voditelja Lagailisrda za zdaj premaknili alžirsko vprašanje za nedoločen čas naprej, posebno ker je de Gaulle v svojem zadnjem govoru ponovil načelo o samoodločbi al- žirskega naroda, ne da bi pri tem pristal na politična pogajanja z alžirskim osvobodilnim gibanjem. Zadnji upor je pač samo ena izmed epizod desničarskih kro- gov, ki hočejo za vsako ceno ohraniti Alžir zase. Za razumeva- nje vssh dogodkov bomo segli malo v preteklost. Alžirska osvo- bodilno gibanje je začelo upor pred petimi leti in pol, ker ta- krat Francozi niso hoteli pristati na samoupravljanje v sklopu Francije niti niso hoteli zagoto- viti djmačincm pravice enako- pravnega naroda, saj Alžircev kot naroda niso niti priznali. V prvih dveh letih boja niso niti enkrat povedali, da se borijo za neodvis- nost, temveč so vedno znova po- navljali, da bodo o bodočih od- nosih s Francijo govorili po kon- cu upcra. Med VloIIetovo vlado so bile celo možnosti za sporazum, toda tamkajšnji francoski velepo- sestn k' im tovarnarji so spora:^u- mevanje prepi ečili. Obratno, od- ločili so se ?a »pacifikacijo« — pomiritev z vojsko. Poleti leta 1956 so Alžirci nato na svoji prvi skupni konferenci prvič povedali, da zahtevajo ne- odvisnost in zaplet je postal bolj jasen in sočasno bolj zamotan. Usoda enega milijona Francozov v poznejši svobcdni in neodvisni alžirski državi je tisto vp^-ašanje. zakadi katerega so izvedli tam- kajšnji francoski koloni-priseljen- ci IS-majski puč in sedaj ponov- no januarski upor. Položaj je postaja! jasen. Al- žirci ne bodo popustili, .samo s »pacifikacijo« pa Francozi tudi nimajo možnosti, da bi dosegli mir, v katerem bi obvarovali svo- je interese. Vedno bolj so se na- gibali k mi^li, da je potrebno najti zaVliuček, ki bi bil sprejem- ljiv za obe strani. Brž ko so koloni zvedeli za takšna mnenja, so se uprli. • V prve<^ nr meru. leta 1958, so lah- ko zrušili tedanjo četrto republi- ko in postavili predsednika de Gaulla, saj so računali, da bo po- polnoma podprl njihove težnje. Zmota francoskih priseljencev je postala očitna po prvem obisku generala de Gaulla v Alžiru, kajti takrat ni povedal: »Alžir in Fran- cija sta eno nerazdružno telo za večne čase.« Francoski priseljenci vidijo namreč v svojem kolonia- lističnem problemu vse svetovno dogajanje, de Gaulle pa je cenil alžirski problem samo za del, kar je tudi pravilno. Menil je, da bo rešil Alžir z druge strani, to je, če se bo uveljavil na drugih pod- ročjih, tako da bodo morali Al- žirci kapitulirati pod pritiskom svetovne javnosti. Nestrpnost med milijonom Fran. cczov v Alž-ru pa je narasla do take mece, da so pred dvema te- dnoma prijeli za puške. Menili so. da bo to dovolj, da bodo v Pa- rizu padli na kolena. Tokrat so se zmotili in sedaj ima de Gaulle odprte roke za izvajanje svoje po- litike. Prvi korak je napravil že lani z deklaracijo o samoodločbi, sedaj pa bo moral napraviti še drugi korak, v katerem bo naka- zal možnost za resničen mir. Takšen .je skratka položaj v tej francoski koloniji, v kateri se do- mačini že pet let z orožjem bo- rijo za svojo svobodo. Francoski priseljenci se upirajo, ker bi za vsako ceno radi ohranili tisto, kar so si v 130-letnem gospodovanr-i prilastili ir prigosoodarili. Vsak- do namreč ve, kako so postajali rori.celjenci v koloniiah veleposest- niki .Alžirci terjajo sedaj svoj dolg. Aktivne organiz^dir ZB NOV v občini Stolne naloge organizacij ZB NOV ^ Socialna in zdrairstvena pomoč borcem in varovancem * Novi spomeniki * 152 novih članov * »Ptuj v boju za lepše dni«« * Predkongresno tekmovanje B Na območju občinskega odbora ZB NOV Ptuj je 22 krajevnih organizacij s 1063 člani ir. 456 članicami, 526 bor- ci. 271 aktivisti, 563 sodelavci in 232 interniranci ter izseljen- ci. Od vsega prebivalstva je v organizacijah ZB NOV včla- njenih 2,37 "/n prebivalcev. ■ Od mnogih nalog, ki jih imajo organizacije ZB NOV na območju ptujske občine, je največ stalnih, ki jih izpolnju- jejo iz leta v leto ter sporočajo članstvu ob občnih zborih ce- loletne uspehe. Največ teh na- log je ostalo organizacijam tudi za 1960. leto. Med najglav- nejšimi je skrb za socialno in zdravstveno stanje družin bor- cev in varovancev, postavljanje spomenikov in spominskih plošč, zbiranje spominov bor- cev in zgodovinskega materiala iz NOB, vključevanje novh članov v organizacije, širjenje borbenih tradicij, šolanje ter splošno in strokovno izpopol- njevanje borcev in varovan- cev, skrb za njihovo zaposlitev in pravilno razvrstitev na de- lovna mesta, udeležba na raz- nih prireditvah in slovesnostih in drugo. H 1959. leta je bilo na območ- ju ptujske občine zdravniško pregledanih 209 članov in čla- nic, od tega 131 zavarovanih in 78 nezavarovanih. Na klinično zdravljenje je bilo poslanih 12 zavarovancev in 19 nezavaro- vanih. Pri mnogih je bila ugo- tovljena bolehnost, reuma m živčna izčrpanost. Za zdravni- ške preglede in zdravljenje je bilo lani porabljenih 550.000 dinarjev, ki jih je prispeval Občinski ljudski odbor Ptuj. Umrlo je 9 članov. Socialno po- moč je prejelo 69 članov. Ne- kateri so jo dobili od Obč. odbora ZB, nekateri pa od Občinskega ljudskega odbora. Enkratna in redna pomoč zna- ša mesečno od 2000 do 5000 din. ■ 37 bolehnih varovancev je bilo na letovanju; vseh varo- vancev je 87. Od tega jih 51 sprejema osebni invalidski do- datek, 4 štipendije, H |)omoč Občinskega ljudskega odbora. 18 pa jih ne prejema pomoči. 28 varovancev obiskuje osem- letko, 19 srednje šole, 25 va- jenske šole, 6 visoke šole, 7 ad- ministrativno šolo in 4 dopol- nilno šolo, 16 varovancev je že usposobijenili za poklice in so že sprejeti v službe, 15 je de- lavcev. 8 pa jih dela na po- s^^stvih. ■ Lani sta bila odkrita spo- menika v Mostju in v Vitomar- cih. Odkritja spomenika Lac- kovi čeli v .Mostju se je ude- ležilo tisoče ljudi iz vseh pre- delov Slovenije. Tudi pri od- kritju spomenika v Vitomarrih je bila lepa udeležba. ■ Več borcev je napisalo Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem Direktor: Ivan Kranjčič. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribrc, podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor, Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozetnstvo 1250 din Dr. France Prešeren in njegova pesem 8. februarja 1849. leta je umrl naš najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren. Ta- krat je usahnilo plodno življenje velikega Slovenca, ki se je z vsem srcem ' boril za napredne ideje in ki je želel svojemu na- rodu samo dobro. Iz leta v leto praznujemo obletnico njegove smrti, praznujemo jo iz globoke hvaležnosti in občudovanja. Prešeren je bil pesniška oseb- nost, ki se lahko meri z največ- jimi evropskimi pesniki. Bil je prvi Slovenec, ki je v skladu z zavestjo svojega pesniškega po- slanstva znal izraziti svojo oseb- no in narodno nesrečo. Ko je uvedel v našo književnost vrsto novih pesniških oblik, je postavil slovensko poezijo na raven so- dobne Evrope. S Prešernom je slovenska književnost, književ- nost zamudniškega naroda, do- hitela evropske narode. V Pre- šernu je doživela hkrati svojo renesančno, klasično in progre- sivno romantično dobo. Prešeren je poiskal njene korenine pri ljudstvu, v ljudski pesmi, ki mu je postala izhodišče vsega na- daljnjega pesniškega ustvarja- nja. Prešernova pesem je tako domača, ljudska, naravna, no- tranje resnična, prepričevalna, hkrati pa klasično izbrana in svetovljanska, da jo zmeraj rad bere kmet, delavec ali izobraže- nec in da v njej uživa tudi iz- obraženi tujec. Pomen I^ešerna, pesnika in umetnika, pa ni samo v njegovi popolni poeziji, temveč tudi v tem, kako je pesnik izpovedal revolucionarno - demokratična, socialna in filozofska gesla svoje dobe. V svoji poeziji je razvil moderna umetnostna, politična in narodnostna gesla. Globoko je dojel in natanko opredelil svoj položaj umetnika v družbeno zaostalem okolju, povezal svojo osebno nesrečo z nesrečo svoje domovine ter pokazal slovenske- mu ljudstvu njegovo vlogo v krogu ostalega človeštva. Prešernovo plodno delo je bilo kratko. Po daljši bolezni je iz- dihnil 8. februarja 1849. leta. Z njim smo Slovenci izgubili ve- likega moža, ki je bil s svojimi poezijami eden prvih budnikov slovenskega ljudstva. Dolžni smo mu globoko zahvalo in zato se ga ob obletnicah njegove smrti spo- minjamo z globokim spoštova- njem. VABILO NA PREŠERNOVO PROSLAVO V ponedeljek, 8. februarja 1960, bo ob 19. uri v Ptuju v Mestnem gledališču PREŠERNOVA PROSLAVA Program zanjo je pripravila gimnazija Ptuj s sode.ova- njem Glasbene šole Ptuj. Brez vstopnine. Vabljena mladina in odrasli! svoje spomine, večina borcev pa je izpolnila anketne liste. Na novo se je vpisalo v orga- nizacije 152 članov in članic. Akcija za vključevanje novih članov je še v teku. ■ V vseh vprašanjih, pri do- seganju pravic, pri tolmačenju zakonov in predpisov, ki ure- jajo pravice borcev in varo- vancev, je članom v pomoč pravni svetovalec iu občinski odbor. ■ Za širjenje borbenih tra- dicij in obujanje spominov na NOB je javnosti na ogled lepo urejen in bogato opremljen od- delek NOB ptujskega muzeja. »Ptuj v boju za lepše dni« je brošura, ki jo je pripravila in dala v tisk zgodovinska spome- niška komisija. ■ Sekcija borcev za severno mejo šteje 6? članov, od teh 16 članov ZB NOV. Sekcija in- ternirancev je evidentirala 230 članov in članic. ■ Za 1960. leto je poleg na- vedenih nalog kot glavna na- loga tudi predkongresno tek- movanje za okrepitev politič- nega vpliva organizacij ZB NOV, za tesnejšo povezavo s SZDL, za sodelovanje članov v organih delavskega in družbe- nega upravljanja, za odprav- ljanje nepravilnosti, za bud- nost proti samovolji in poja- vom birokratizma, za skrb za izpolnitev "^-letnega plana in pravilno izvajanje ukrepov. ■ Dosedanji predsednik Franc Bel.šak-Simon je bil na zboru 23. januarja 1960 ponovno iz- voljen za predsednika. Občin- ski odbor ima tudi letos 39 čla- nov, 13-članski sekretariat in 5 komisij. SDZL Breg ima za leto 1960 nove načrte Leto 1959 je bilo za to organi- zacijo SZDL leto kulturne de- javnosti in nadaljnjega urejanja kulturnega doma, ki je nastal iz skladiščnega poslopja s temeljito adaptacijo. Del sredstev je pri- dobila organizacija z raznimi pri- reditvami in z odstopanjem dvo- rane podjetjem in kolektivom svojega območja za njihove pri- reditve, nekaj sredstev pa si je izposodila. Vse obveznosti z gra- (Nadaljevanje na 4. strani) STRAN « PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 5. FEBRV.ARJA 1960 POGODBENO SODELOVANJE V SAVINJSKI DOLINI V Savinjski dolini ix) letos 97 odst. vseh površin v kooperaciji. V celjskem okraju je sklenilo po- godbe 3220 proizvajalcev s povr- šino 2028 hektarov hmelja in predvidenim pridelkom 3047 ton. Porabili bodo 3360 ton umetnih gnojil, priskrbeli najmanj 100 ti- soč hmeljevk in 180 ton žice. Za vsa dela predvidevajo najmanj 133 tisoč strojnih ur, 100 LITROV VINA NA OSEBO LETNO Proizvajalci vina z območja ma- riborskega okraja lahko porabijo doma 100 litrov vina pridelka 1959-60 na vsakega nad 15 let starega družinskega člana. V KRANJU SE DIJAKI PRIDNO UClJO Na gimnaziji v Kranju je v L polletju izdelalo 70,47 odst. dija- kov in dijakinj. V primeri z lan- skim letom je letošnji polletni uspeh na tej gimnaziji boljši za 10 odst. V I, polletju je na tej gimnazij' uspelo zbližati dijake in profesor- je in vzpostaviti med njimi tes- nejše odnose. SEME ZA ZGODNJI BOMBAŽ Podjetje »Sviloprejec« iz Nego- tina bo do konca sedaj trajajoče odkupne sezone za odkup bomba- ža odkupilo 30.000 kilogramov bombaža. Letos preizkušajo v Negotinu novo bomteževo seme in računajo, da bo pridelek tega semena 15 do 20 dni prej zrel kot je bilo prejš- nje seme. Letos bodo posejali no- vo seme na 10 ha, 1961. leta pa bodo posejali vse površine z no- vim semenom, če se bo to letos dobro obneslo. ZRE.NJANIN — 20.000 ČLANOV ZB NOV V okraju Zrenjanin je 33 ob- činskih odborov ZB NOV z 89 os- novnimi organizacijami ŽB NOV in z nad 20.000 člani. V okviru organizacij ZB NOV imajo sekcije vojnih ujetnikov, interniranih, de- portiranih in diugih. Za šolanje otrok padlih borcev igre letno 65 milijonov dinarjev. Poseben invalidski dodatek pre- jema 436 otrok in' znaša letno 31 milijonov dinarjev. MANUFAKTURA NA SAMOPOSTREŽBO V Leskovcu v Srbiji imajo trgo- vino »Veternica«, v kateri si lahko stranke same izberejo blago, ki je razvrščeno na dolgih nizkih pul- tih. Prednost tekstilne samopo- srezbe je v tem, da pride istočas- no na vrsto več strank, ne da bi motile druga drugo. NOVE SUŠILNICE ZA SLIVE V okraju Kruševac imajo nad 3 in pol milijona slivovih dreves, ki dajo v dobri letim 27 tisoč ton sliv. Lani so zgradili šest novih sušilnic za slive kalifornijskega tipa in so posušili okrog 28 va- gonov sliv, ki jih je trg že skoraj razgrabil. Letos bodo zgradili še 16 novih sušilnic. Računajo, da bodo letos posušili skupno okrog 550 vago- nov svežih sliv. Vse sušilnice bo- do elektrificirane, kapaciteta ene sušilnice bo 10 ton v 24 urah ali 25 vagonov v eni sezoni. KG »HALOZE« TUDI ZA VZGOJO TRSNEGA IN CE- PILNEGA MATERIALA Kmetijsko gospodarstvo »Halo- ze« Ptuj, se misli poleg ostalega tudi v bodoče baviti z vzgojo trs- nega in cepilnega materiala. S proizvodnjo trsnega in cepilnega materiala se je minulih 10 let bavila Vinarska zadruga Ptuj, ki je sedaj obrat tega gospodarstva. Na Sp. Bregu je več ha obsega- joč kompleks z nasadi matičnja- kov z uvoženim materialom in na Mestnem vrhu sortni matični vi- nogradniški nasad, posejan s se- lekcioniranimi in uvoženimi viso- kokvalitetnimi cepljenkami. Na breškem kompleksu je možno kolo- barjenje. Zemlja je peščenohu- musna, propustna, ugodna za raz- voj korenin in ima primeren nivo podtalne vode. Tekom zadnjih dveh let je bilo vloženih več tisoč cepljenk. Pri žlahtnih sortah in podlagah, ki jih razmnožujejo, se bodo tudi v bodoče ravnali po izboru, ki je določen za območje KG »Haloze«. Vzgojo trsnice in pregled nad matičnimi nasadi opravlja kmetij- ski tehnik Anton Horvat, ki ima s tovrstnimi posli nad 10 let iz- kušnje in je doslej dosegel na tem področju lepe uspehe. Stanovanjska zadruna »Novi dom« v Ptuju 2:dravstveni delavci ptujskega zdravstvenega doma so ustanovil: stanovanjsko zadrugo z imenom »Novi dom«, k; že ;ma svoja ix>- trjena pravila m agilen upravn: odbor. Predsednica upravnega odbora je dr. Nada Pavličev. Se- dež te zadruge je v Ptuju, Zrinj- skc-Frankopanska 1. Pod okri- ljem in pomcči te zadruge bodo zdravstveni delavci širili svoj stanovanjski prostor z graditvijo novih hiiš. ki bodo v skladu z da- našnjim' zahtevami in družbenim: možnostmi. Elaborat za novogradnjo hotela v Ptuju Občinski ljudski odbcr Ptuj je te dni predložil Republišk: komi- siji za revizijo investicijskih pro- gramov, ki je pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS v Ljub- ljani, investicijski program za no- vogradnjo hotela na og'u Masa- rykove in Trstenjakove ulice. Program je izdelal Projektivn: biro v Radovljici ' (n odgovorni projektant je inž. arh. Jože Kajn- čič. Ptujsiki novi h-ctel bo zgrajen v 3 nadstropjih m bo imel 43 sob z 80 ležišči, restavracijo z 216 sedeži ir vrtno kavarno. V pri- tličju bo hotelska hala z recep- cijo, prostor za upravo, restav- racija, kavama in kuhinja. V kleti bo kotlarna, shramba za re- stavracijo, trafopostaja in odprta garaža za 5 osebnih vozil. V 1. nadstropju bodo sebe s kopalni- cami in brez njih, čajna kuhinja in konferenčna soba V II. in III. nadstropju bedo hoteske sobe. Mansardne sobe bodo za hotelsko osebje, mehanično pralnico in li- kalnico. Zgradba z oprema bo sta- la nekaj nad 200 milijonov di- narjev. Z novim hotelom bo imel Ptuj za turiste in prehodne goste 100 ležišč, medtem ko jih ima sedaj le 20. nekaj hotelskih prostorov (za 50 ležišč) služi sedaj drugim namenom. Pred vojno je btto v Ptuju za geste 70 ležišč. Letno bo imel hotel z nočninami nad 11 milijonov prometa, z re- stavracijo nad 6 milijonov in s prehrano abonentov nad 4 mili- jone. Pijač bodo predv-doma sto- čili za nad 2 milijona din. Premet s pogostitvijo prehodnih in do- mačih gostov bo znašal predvido- ma okrog 20 milijonov dinarjev. Koliikor bo Ptuju orimanikovao kvalificirano gcstm.sko osebje, ga bo lahko dcbil iz Gostinske šole v Mariboru in Ljubljani. V novem hotelu bo zapos'enih v cslcti 3^^ oseb. V Obratni ambulanti TGA Kidričevo V štirih mesecih pregledanih 2830 delavcev * Največ poškodb v delavnici obrata giinice * Stal- na skrb za zdravje delavcev * Obiski na domu ^ Ponekod so razmere vzrok ponovnih obolenj Na zdravniškem pregledu v amb ulanti 9 Nedavni obisk v Kidričevem sem izrabil med drugim tudi za obisk Obratne ambulante Tovarne giinice in aluminija v Kidričevem, zdravnika dr. Stjepana Kožula, medicinske sestre Majde in bolni- čark ter jih poprosil za nekaj po- datkov o delu in uspehih ambu- lante ter načrtih za 1960. leto. Dr. Kožul mi je najprej opisal do- sedanje in bodoče naloge ambu- lante, nato pa mi je še razkazal prostore in njeno opremo. Prišel sem, ko je bil z delom tega do- poldneva že pri kraju in je lahko nekaj minut žrtvoval še za naše bralce. G Obratna ambulanta v Kidri- čevem se dobro uveljavlja s pre- ventivno in kurativno službo. V zadnjih štirih mesecih preteklega leta je bilo v dopoldanski ordina- ciji pregledanih 2830 bolnikov; prvih pregledov je bilo nad 740, ponovnih pa nekaj nad 2000. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so obratne in ostale poškodbe, gripa, akutna obolenja dihal, bolezni že- lodca najpogostejše, saj odpade na nje v 4 mesecih po 25—75 prime- rov, ostalih bolezni pa je razme- roma malo, in sicer po 2—18 pri- merov v istem razdobju. Ravno tako se je še izkazalo, da odpade od 6194 primerov potrebe prve pomoči v 4 mesecih največ na de- lavnico obrata giinice (1107), elektrolizo (813), glinico 11 (714), strojno energetiko (514), glinico 1. in 111. ter na transport — promet (403 primerov); manj primerov poškodb odpade na livarno, delav- nico obrata aluminij, gradnje, sti- kalnico, obrat anodne mase in skladišča. Največ primerov potreb- ne prve pomoči je bilo v septem- bru (1908), potem v oktobru (1585) in v novembru pa nekaj nad 1300. e Te in druge ugotovitve na- rekujejo ambulanti in Zdravstve- nemu domu Kidričevo stalno pro- učevanje delovnih mest, pogojev dela, oroanizacije dela, vpliva oko- lja na delovno mesto in človeka, dalje proučevanje potreb in upo- rabe zaščitnih sredstev, razmesti- tev žensk, mladine in invalidov na primerna delovna mesta. Tudi v bodoče bo še na dnevnem mestu analiza in študij splošnega zdrav- stvenega stanja kolektiva, različ- nih vplivov na delovna mesta in visok odstotek nezgod. Pri tem vsem delu jim bo zelo koristila Dosebna evidenca o kroničnih bol- nikih, o poklicnih obolenjih in bol- nikih, ki se zdravijo v raznih za- vodih, še posebej pa evidenca o obratnih nezgodah ter njih vzro- kih. O Bolnike so že doslej zdravili z najboljšimi sredstvi. V primerih, kjer je bil potreben specialni pre- gled, so dali bolniku napotnico za specialista. Nekaj zdravnikov spe- cialistov že sedaj prihaja v Kidri- čevo. Dobri stiki z zdravstvenimi institucijami v Ptuju. Mariboru in Ljubljani so že ustaljeni in bolni- kom zelo koristni. Nadalje mi je dr. Kožul po- vedal še o sodelovanju s higien- skotehnično zaščito v tovarni, ki je v veliko pomoč preventivni službi ambulante, o nočni službi bolničark v ambulanti, o obisku bolnikov na domu, o spoznavanju z obrati in drugem. © Medicinska sestra Majda je koncem lanskega leta obiskala na domu okrog 100 delavcev — bol- nikov, ki so bih večkrat bolani. Tako je dobila ambulanta tudi vpogled v socialne, stanovanjske in zdravstvene razmere v druži- ne^ obiskanih delavcev v Kidriče- vem, Apačah in Kungoti. V nekaj primerih je bila potrebna inter- vencija za izboljšanje delavčevih razmer. Februarja letos bo sestra Majda z obiski nadaljevala. Ker je že več let v Kidričevem, jo delav- ci in delavke poznajo kot vestno in marljivo zdravstveno delavko in ji tudi radi potožijo svoje brige in težave. © Po razgovoru z zdravnikom, medicinsko sestro, bolničarkami in nekaterimi delavci sem odnesel iz ambulante vtis, da je ta strokov- na enota Zdravstvi nega doma Ki- dričevo zelo prizadevna in da je njeno delo tudi uspešno. Če bodo vsake 4 mesece letošnjega leta zabeležili toliko uspehov kot so jih lani od septembra do dec. ne bo v Kidričevem delavca, ki ga ne bi pregledali in ugotovili, ali je zdrav ali pa potreben pomoči, ki je bo takoj deležen. © Razveseljiva je ugotovitev dr. Kožula in ostalih v ambulanti, da delavci iz Kidričevega delo ambulante cenijo in kažejo vedno več razumevanja za njeno priza- devanje, da bi vsako nevarnost za okvaro zdravja pa tudi samo obolenje v Kidričevem ravno tako hitro in takoj temeljito prepreči- li kakor delavci radi preprečujejo nevarnosti in okvare na svojih srojih, da bi lahko nemoteno dela- li in storili čimveč za naš gospo- darski in ostali vsestranski napre- dek in za lastno višjo življenjsko raven. Nova vinska klet v Ormožu so v teku priprave na gradnjo velike vinske kleti, ki jo bo ^rradilo Kmetijsko go- spodarstvo >Jeruzalem-Ormož«. Klet bo sprejela 300 vagonov vinskega pridelka ter bo zgra- jena bližini ormoško železni- .ške postaje. Idejni načrt je že odobren in vlo/ena prošnja za kredite. Občini bo pri lastni udeležbi pomagal tudi OLO. Na razvalinah davkarije Na razvalinah bivše davka- rije bodo v Ormožu zgradili stavbo, v kateri bodo iii)ravni prostori za potrebo občinskega ljudskega odbora (v pritličju) in stanovanja v nadstropjih. Za to zgradbo so načrti žo naro- čeni. Zraven stoječa liiša se bo umaknila zgradbi, ki bo pome- nila pomembno olepšan je glav- ne ormoške ulice. Odprti hlevi Kmetijsko gospodarstvo >]•"- ru/.alcm-Ormož« je pričelo t Ormožu in v Središču z grad- njo po enega odprtega hleva za govejo živino. 'I akšni hlevi so v pogledu gradbcnih^stro- škov mnogo bolj ekonomični od klasičnih zidanih stavb za go- vejo živino in po izkušnjah mnogih živinorejcev sveži zrak v teh hlevih zelo ugodno vpliva na zdravstveno stanje živine. Ormoški vodovod v Ormožu so stalne težave zaradi pomanjkanja vode, po- sebno v poletnih sušnih mese- cih. Razen tega vsebuje voda v nekaterih vodnjakih nezaže- lene usedline, kar ne koristi njeni kvaliteti. Iz teh razlogr>v se je že dalje časa pojavljala želja prebivalcev mesta, da bi bil zgrajen za področje mesta vodovod. Ta zahteva se je po- novno pojavila tudi na zborih volivcev, ki so bili pred kon- cem preteklega leta. Občinski ljudski odbor je glede na splo- šno željo prebivalstva sklenil zgraditi vodovod ter v ta na- men naročil tudi že načrte. Graditev sladkorne tovarne Kakor je znano, bodo začeli graditi v Ormožu tovarno slad- korja. Načrte za tovarno izde- luje >Mašinoprojekt« iz Zagre- ba, ki bo za to delo zaračunal 70 milijonov dinarjev. Razpi- sana so bila že tudi vodilna de- lovna mesta v tovarni. Prebi- valstvo nestrpno pričakuje za- četek gradbenih del. ker bo ta tovarna daleč največje podjet- je na tem področju. Konec poslovne zveze Poslovna zveza v Ormoža je s koncem januarja t. 1. prene- hala s poslovanjem. Inventar je bil razdeljen kmetijskim z^ drugam, ki bodo odslej le še tri. kakor smo v našem listu že poročali. Tovorni avto je iil dodeljen KZ Tomaž, ostali in- ventar pa kmetij, zadrugama Ormož in Središče. Poslovna zveza je obrat mesnico preim- stila KZ Ormož, sicer pa fo tudi preskrbo z mesom na osta- lem področju prevzele področ- ne kmetijske zadruge. Premeščanje korita Drave Vodilni ljudje občine Ormož so glede na nevarnost, ki jo predstavlja Drava zaradi pre- meščanja svojega korita, uk-e- nili vse potrebno, da so za a- devo zainteresirali pristojne forume na OLO in pri Izvrš- nem svetu LRS. Vodna skup- nost je glede na tozadevne in- tervencije izrazila pripravlje- nost za izvršitev potrebnih va- rovalnih del, vendar pa je za- htevala tozadevne načrte. Kdaj bo prišlo do vodoobrambnih del na Dravi pri Obrežu, torej trenutno še ni znano. Krožna peč za opekarno Središče Opekarna v Središču, ki raz- polaga z najkvalitetnejšo ilovi- co za vse vr>te opečnih izdel- kov, bo dobila še v letošnjem letu krožno peč. Za to gradnjo predvidena potrebna' sredstva bodo zasrotovljena iz občinske- ga sklada za stanovanjsko gra- ditev. Ta opekarna ima vseka- kor vse izsrlede za uspešen raz- voj v veliko podjetje, posebej še. ker ji je svojo pomoč za- gotovil tudi občinski ljudski odbor Ormož. VzdrŽevanje ceste Ormcž-Središče Cesta Ormož-Središče je bila že precej časa prerlmet vroče kritike vseh. ki so jo uporab- ljali. Na nristojneni mestu smo zvedeli, da bo cesta v bodoče bolj skrbno vzdrževana, med- tem ko 7 popolno rekonstruk- cijo in tlakovanjem ali asfalti- ranjem v bližnjem času še računati. Nova st^oina lopa Tomažu Kmetijska zadruca Tomaž ie pred kratkim končala z grad- njo 60 m dolge strojne lope. v kateri ima sedai vse svoif^ stroje in skladišče umetnih gnojil. Dosedanja skladišča je zadruga uporabila z malimi nf^i^tari jami kot pitališče za teleta. V P!e!erfah bo letos dcpajen gasilski dom Na rednem letnem občnem zboru, ki ga je imelo Prostovolj- no gasilsko društvo Pleterje dne 20. januarja 1960, so člani so- glasno sklenili, da bodo letos do- končali gradnjo gasilskega do- ma. Gasilski dom so v Pleterjah začeli graditi že pred leti, ven- dar so dela zelo slabo napredo- vala. Lansko leto je bil zgrajen tako daleč, da po zidovih ne teče več. Zanimivo je, da je to malo gasilsko društvo začelo gradnjo gasilskega doma, ko je imelo v blagajni samo 300 din. Člani so morali trdo prijeti za delo, se žrtvovati in narediti marsikatero prostovoljno uro, preden je dom toliko zrastel. Pri raznih nabi- ralnih akcijah, ki so jih izvedli v Pleterjah in Zuoečji vasi, so pri ljudeh naleteli na veliko razumevanje. Na ta način je bilo zbranih največ finančnih sred- stev in lesa za ostrešje. Na letnem obračunu se je predsednik zahvalil vsem, ki so sor?elovali pri gradnji ali na kak drugi način pomagali gasilske- mu društvu. Priporočal se je še za nadaljnje razumevanje, ker bo treba v dom vložiti mnogo sred- stev, preden bo zgotovljen. Gasilsko društvo Pleterje se bori za motorno brizgalno in resno razmišljajo, kako bi jo do- bili, ker je to društvo med zelo redkimi, ki še ima samo starin- sko ročno brizgalno, daleč za drugimi društvi, ki so opremlje- na z avtomobili in dobrimi mo- tornimi brizgalnami. K.-n. Glasovi iz Nadol Z:A Ž^ivljenjem Vedno manf gospod iti j ste v in ljudi * Za zemljo ni kupcev * Novorojenčki ostajajo * Samoplačniki ne kličejo na pomoč zdravnika * Mirnejši način življenja * Slabi kolovozi ^ Opuščeni vinogradi * Živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo e^Jini izhod Nadole je najmanjši kraj v naši občim, ki ima svoj vaški odbor SZDL in tudi svoj krajev- ni odbor Ko sem bil zadnjič tam na občnem zboru SZDL, so ljudje načeli vrsto problemov, ki so po- dobni problemom večine ostalih pasivnih predelov v naši občini in tudi zanimivi za naše bralce. Naselje Nadole ^av/iema okrog 4 kvadratne kilometre hribovite površine Gorujih Haloz. Dobro polovico površine prekrivajo go- zdovi. Tu je živelo 1945. leta ne- kaj nad 320 prebivalcev v 55. gospodinjstvih. Danes je še 50 gospodinjstev z le 280 prebival- ci, čeprav je povprečen naravni prirastek letno za 3 ljudi. Nad 100 ljudi se je torej v dobrem desetletju izselilo, nekateri v bližnje sosednje kraje, večina pa je našla svoj boljši kruh širom naše domovine od Maribora do Kopra. Za dosedanji najprimitiv- nejši način obdelave zemlje že močno primanjkuje delovnih rok. čeprav je še mnogo preveč ust za tisto, kar jim skopa zemlja lahko daje. Odhajajo predvsem samski ljudje; težje je za družino. Za- poslitev bi sicer še našli, toda ni stanovanj. Zato mnogi sanjajo o tem, da bi svoje bregove pro- dali in si zgradili svojo hišico kje v bližini industrijskega centra. Morda bi lahko doiiupili še ko- šček zemlje. Toda za svojo siro- mašno zemljo nimajo kupcev. Eden izmed tiomačinov mi je po- vedal, da jo je ponudil v odkup zadrugi, pa so mu povedali, da njegovih bregov ne vzamejo, če- prav bi jih dal v brezplačni na- jem, ker se ne splača obdelava. To ga je užalilo in sprašuje, ka- ko potem on lahko na tej zemlji vzdržuje družino in plačuje da- vek. Kljub vsemu tarnanju ljudi pa je v primeri s stanjem pred vojno tudi v tem kraju viden napredek, čeprav je .še daleč za razvitejšimi predeli. Posebno zdravstveno stanje ljudi se ne da s predvojnim niti primerjati. Povprečna starost ljudi je pre- cej višja, primerov umrljivosti dojenčkov in otrok skoraj ni več, saj so vsa leta od osvoboditve do dacies umrli Vtem kira'3"u'le"triiis otroci. Nekoč je bilo v teh krajih precej drugače, saj sta povpreč- no umrla v vsaki družini naj- manj dva otroka. Znani so tudi primeri, da je od 9 rojenih v dru- žini umrlo 7 otrok. Delno se je tudi zmanjšalo povprečno število rojstev, ker v marsikateri druži- ni tega ne prepuščajo več zgolj »božji volji«, kar je tudi napre- dek. Doslej so največ zdravniške pomoči potrebovali tisti, ki so bi- li socialno zavarovani, socialno šibki, ki so imeli pravico do brez- plačnega zdravljenja in oboleli za boleznimi, katerih zdravlje- nje je po zakonu brezplačno. Zelo malo pa so rabili oziroma zahtevali zdravniške pomoči sa- moplačniKi, ker pač ti niso imeli sredstev za zdravljenje. Zato odobravajo ljudje iz Nadol zdravstveno zavarovanje kme- tov, čeprav bo socialno šibkej- šim — številčno večjim druži- nam bolj trda za denar. V okvir splašiiega napredka kraja spada tudi treznejSe in kuiturnejšc življenje prebival- stva. Pijančevanje, pretepi v družinah in med fanti, kar je bil nekoč »narodni običaj« v tem kraju, je povsem izginilo. Mnogo si ljudje obetajo tudi od elek- trike, za katero se že nekaj let potegujejo, vendar brez izdatne pomoči skupnosti ne bo šlo. Pred leti so se skoraj vsi vpisali med interesente za elektrifikacijo, vendar sedaj, ko je treba začeti vlagati tudi lastna sredstva, ne- kateri odpovedujejo, ne zaradi kakega konservatizma, temveč zato, ker nimajo sredstev. Krajevni odbor se je do sedaj uveljavil le pri organizaciji po- pravila krajevnih cest, ki jih imajo preko 10 km. Domovi v tem kraju so namreč raztreseni po hribih in bregovih, ki jih medsebojno povezujejo kolovozi. Vse te kolovoze so nekoč v ka- tastru označili kot »občinske« cestci ki jih je treba vsaj za silo vzdrževati, manjka jim pa sred- stev, ker se vse ne da opraviti s prostovoljnim delom. Kmetje so v glavnem natural- ni proizvajalci. Skromne dohod- ke imajo le od živinoreje, od sadja, kadar je letina, in delno iz gozdov. Nekoč je bilo precej razvito vinogradništvo, vendar se to vse bolj opušča in omejuje le na domačo potrebo. Ker jim zemlja ne daje dovolj, si skoraj vsak išče še dodatnih virov z raznimi priložnostnimi zaposlit- vami. Ljudje čutijo, da s sedanjim načinom gospodarjenja in živ- ljenja ne bo šlo več naprej. Res je, da se bo moralo še precej ljudi odseliti, vendar se tistim, ki bodo ostali doma, ne bodo zboljšali življenjski pogoji, če bodo ostali pri sedanjem drob- njakarskem načinu gojitve vseh kmetijskih kultur. Nujno se bo- do morali usmeriti na živinorejo in sadjarstvo, puste lege pa ^^ treba pbgozditi, predvsem^^z" mačim kostanjem. Te panoge so za kraj primerne in se medseboj- no dopolnjujejo. Ljudje o tem že dosti razmišljajo in se zavedajo, da je v tej smeri za nje edini izhod. Vendar se njihova pri- rojena konservativnost in ne- zaupanje do vsega novega temu upira, zato si noben ne upa na- praviti smelejšega koraka v tej smeri. Posamezniki že, sicer pre- vidno, uvajajo nov način proizvod- nje, a se jih loteva malodušje, ker so prepuščeni lastni inicia- tivi, od strani kmetijske zadruge pa do sedaj ni bilo konkretne pomoči in opore. Ff PTUJ. 5. FEBRUARJA 1onosni. S tem hote ali nehote vplivajo na vzgojo svojih otrok v zelo negativnem smislu, namesto da bi prikrili svoje so- delovanje z najhujšimi sovražniki našega naroda S tem v zvezi je predsednik omeni! cdipor miroljubnih ljudi vsega sveta zoper pojave nacistič- nega izzivanja, ki se je pojavilo v zadnjem času v nekaterih de- želah, kjer so po drugi svetovni vojni premalo dosledno izkoreni- nili to zlo. Na zboru je bila spre- jeta posebna resoducija, ki je od^ ločno obsodila prebujanje in oživ- ljanje fašistične propagande, ter vse tiste kroge v svetu, ki takšne podvige tolerirajo, namesto da bi podvzeli vise, da bi se oživljanje fašizma v kali zatrlo. Iz f>oročila je bilo razvidno, da šteje organizacija sedaj cikr<:g 400 članov, sekcija intemirancev pa okrog 180 članov; sekcija borcev za severno mejo še ni v celoti vzpostavljena. Krajevne organiza- cije so se v zadnjem letu učvr- stile, le da se njihovi odbori pre- redko sestajajo na seje, članstvo pa na svoje sestanke. To so po- trdili tudi delegati v razpravi, ki so se zavzemali za pcgkbitev dru- žabnosti med članstvom. V preteklem letu je izvedel obč. odbor aniketo o družbenopolitič- nem udejstvovanju članov ZB. An- keta je pokazala, da sodeluje v delavskem upravljanju 9,5 odst. članov v družbenem upravljanju 23 cdst. članov, v cdbcrih SZDL 40,5 odst. članov in v dnigih or- ganizacijah 30 odst. članov. Anketa je dala tudi zanimive podatke o družbenem f>oložaju, ki ga zavzemago člani ZB. Tako ima na primer višjo strokovno kva- lifikacijo kot pred vojno "e 12 od- stotkov članov. Iz tega je razvid- no, da je organizacija |>as.veti!a premalo pozornosti prekvalifika- ciji članstva preko doix>lnilnega šolanja, za kar nudi organizacija pomembne možnosti. Delegati in gostje so na zboru obravnavali vprašanje štipendij in podipor za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, pred- sednik okrajnega odbora ZB NOV Maribor pa se je zavzel poleg dru- gega za prenašainje tradicij NOB na m.adino. Sekretar obč. komi- teja ZKS Matija Pajnkihar je predlagal, da se kcnčno določi da- tum občinskega praznika in reši vprašanje prekopa in ureditve grobnico narodnega heroja Vinka Megle pri Tomažu. Poleg tega je občni zbor obrav- naval še vsa ostala pereča vpra- šanja tako osnovnih organizacij ZB kakor splošnih vprašanj član- stva ter izvolil nov upravni in nadzcmi odbor ter štiri delegate za okrajno konferenco. V januarju 1960 je začelo teči 71. leto Antonu Blažeku iz Ptuja, ki je napisal Muzeju T Ptuju svoje spomine na na- rodn^ostne, politične, gospodar- ske in kulturne razmere v Ptu- ju po prvi svetovni vojni, spo- mine na borbo Slovencev proti Nemcem in nemčurjem v Ptu- ju. V teh spominih opisuje med drugim, kako je kot prvi ptuj- ski župan začel akcijo za elek- trifikacijo Ptuja, kako je pri- šlo do prevzema gledališča s strani Slovencev in druge važ- ne politične in gospodarske ter kulturne spremembe v Ptuju do izbruha druge svetovne vojne. Miklavž pri Ormožu V okviru Delavske univerze je bilo pri Miklavžu v torek, 26. ja- nuarja t. 1., že drugo predavanje in sicer o socialnem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Udeležilo se ga je okrog 100 kmetov, ki so z zanimanjem sledili predavanju. Predaval je tajnik ObLO Ormož. Kako pa so kmetje ta zakon o so- cialnem zavarovanju sprejeli, pa je pokazala živahna diskusija po pre- davanju. Prvo predavanje pa je bilo v četrtek, 21. januarja t. 1., v pro- storih Osnovne šole Miklavž. Zbralo se je okrog 250 prebivalcev iz Mi- klavža in okoliških vasi. Predaval je profesor Rudolf Ivan in sicer o temi »Dežela ob Nilu«. Predavanje je bilo spremljano s skioptičnimi slikami. Ljudje so bili zelo zado- voljni ni si podobnih predavanj še želijo. ★ Dramska sekcija Prosvetnega društva Miklavž študira igro An- tona Korena »Ambasador«. Z njo se misli predstaviti na kulturni reviji, ki bo meseca marca pri Ve- liki Nedelji. Igro režira skupaj s tov. Klemenčičem, tov. Kmetec Zlatka, ki kaže veliko voljo in sposobnost za zaupano ji nalogo. -ar- Moški se opredeli za oceno »dražestne ženske« zlasti tedaj, kaaar je prepr-čan, da ni pamet- nejša od njega. Adaptacije v Juršincih v sredo, 27. jan, 1960, je bila v Juršincih pomočnica upravnice Zdravstvenega doma Ptuj s pred- stavnikom gradbenega podjetja »Drava«, Ogledala sta si zgradbo krajevnega urada, ki bo sčasoma preurejena za potrebe zdravstvene službe. V njej bo stanovanje za zdravnika, čakalnica, ordinacija, laboratorij in kar je za ambulan- to potrebno. Odborniki so razpravljali Krajevni odbori so imeli 21. jan. t. 1. skupno sejo v Juršincih ob stoodstotni udeležbi. Na njej so določili živinopreglednike za ce- lotno območje ter razpravljali o preurejanju zgradbe krajevnega urada v ambulanto, o občinskem skladu in ostalih vprašanjih. Na seji je tolmačil odbornik občinske- ga zbora Ptuj Martin Slodnjak o rebalansu občinskega proračuna, CIRKULANE Gnojila že nabavljena Kmetijska zadruga je že decem- bra 1959 in v začetku januarja ti. nabavila in tudi dobila 9 vagonov umetnih gnojil za sadovnjake, vi- nograde in travnike, ki so vskla- dišfčeni v zadružnem skladišču. Ljudje že kupujejo gnojila glede na pogodbeno sodelovanje z za- drugo. Ža^a zopet obratuje žaga v Cirkulanah je zopet za- čela delati po 3 mesečnem poči- vanju. Sedaj reže les za kmetij- ska gospodarstva, kmetijske za- druge in zasebnike. Ob do^onu prodanih 15.000 kg živine Na vsakem živilskem dogonu je odkupljenih po 15.000 kg goveda, telet in svinj. Enako je bilo ob zadnjem dogonu v sredo 27. janu- arja 1960. Ljudje so se temu na- činu prodaje živine navadili, ker jim je blizu, imajo manj stroškov in tudi v medsebojni primerjavi živine lastno živino laže ocenijo. Gotov hlev za vzrejo telet Do konca januarja je bil v Bre- zovcu gotov hlev za pitanje telet, ki ga od decembra dalje ureja za- druga v lastni režiji v lastni go- spodarski zgradbi v Drenovcu. Prostora bo za 50 telet. IZ CENTROV PREDVOJAŠKE VZGOJE ROGOZNICA Tudi v centru Predvojaške vzgoje Rogoznica je bil v tem letu prvič pouk predvojaške vzgoje. Ob tej priložnosti sta bila za dosežene uspehe nagra- jena najboljša mladinca Slav- ko Kuserbajn iz Podvinec in Bruno Kranjc iz Nove vasi. Omenjena mladinca sta v pre- teklem letu dosegla najboljše učne uspehe, redno sta obisko- vala pouk. bila disciplinirana ter imela do ostalih mladincev pravilne tovariške odnose, za kar sta bila nagrajen-« od Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj. FB Učiteljski dom pod streho Učiteljski dom, ki bo imel pro- stora za 4 učiteljske družine in samske učitelje, je že pod stre- ho. Stoji zapadno od šolske zgrad- be. Gradi ga gradbeno podjetje »Drava«. Stavba je lepa in bo iz- popolnila sliko Juršinc. * V sredo, 27. januarja 1960, so bila svečano podeljena odliko- vanja Predvojaške vzgoje naj- boljšim mladincem v centru PVV Juršinci v letu 1959. Od- likovani so bili: Simon ToplaK iz Most, Franc Šalamun iz Sa- kušaka in Stanislav Bec iz Sa- kušaka. Omenjeni odlikovani mladinci so dosegli v pretek- lem letu najboljše uspehe si osvojili naziv najboljših in najzaslužnejših mladincev, ■:a kar jih je odlikoval državni sekretariat za narodno obram- bo, Ob tej priložnosti so se poslovili tudi mladinci letnika 1940, ki so zaključili pouk predvojaške vzgoje. Ptuj Nova radio popravljal- nica v Ptuju Podjetje »Elektroobrat« Ptuj je že začelo na novo urejati pro- store nekdMijega »Radiocentra«, kjer bo ustanovljen radiooddelek tega podjetja. Ta bo začel obra- tovati februarja. Sprejemal bo v popravilo radioaparate vseh znamk m opravljal razna radioinstalater- ska dela, kot n. pr. montiranje UKV anten in podobno. ^ »Elektroobrat« se je v mailem že prej bavil s ix>pravili radio- apairatov, vendar se ta oddelek ni mogel razširiti, ker niso imeli zanj pKJsebnih prostorov. Z likvi- dacijo »Radiocentra« Ptuj se je pokazala potreba po dejavnosti, ki jo je »Elektroobrat« že oprav- ljal. obenem pa ima to podjetje vse možnosti, da radiooddelek dobro uredi m zagotovi strankam vsestransko zadovoljstvo z oprav- ljenim delom. Industrijski tir pri hajdinski postaji ^ Podjetje za projektiranje »AGROBIRO« Ljubljana, je že iz- delalo Idejni projekt za industrij- ski tir pri Hajdini. Tam bo zgra- jena tovarna močnih k:rmil v večjem obsegu s kapaciteto nad 35.000 ton. ki b>o delala v dveh izmenah in bo rabila večje koli- čine surovin. Dnevni transportni promet bo znašal okrog 170 ton ali 12 voz dnevno. Nova tovarna bo povezana z industrijskim tirom na glavni tir Kotoriba—Pragersko pri hajdin- skem postajališču. Postaja Haj- dina bo preurejena v prometišče. En odcep industrijskega tira bo z glavnega tira k tovarni med Ptujem in Hajdino, drugi pa med Hajdino in Kidričevim, tako da bo dovoz in odvoz od tovarne olajšan. Idejni projekt je »Agrobiro« predložil Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj kot investitorju za tovarno močnih krmil. SINDIKATI PRICETEK SINDIKALNE POLITIČNE ŠOLE V PTUJU Stan® KavciC na otvoritvi šole Izvoljen »svet slušateljev« ^ Študijsko-debatni krožki * Predavanja ob torkih in petkih popoldne ■ v torek, 2. februarja^ 1960, so se prvič sestali slušatelji Sindikalne politične šole Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj v zvezi s pripravami na pričetek šole v četrtek, 4. fe- bruarja 1960. v Ptuj je bil povab- ljen za ta dan predsednik re- publiškega sveta /veze sindika- tov Jugoslavije za Slovenijo Stane Kavčič, je otvoril Sin- dikalno politično šolo. Pridobi- tev te šole spada med najpo- membnejše uspehe delavskega razreda ptujske občine. ■ Na sestanku je bil sluša- teljem predočen program šole. V raz])ravah o njem so dali a- vzoči vrsto zelo dobrih in ko- ristnih predlogov, ki bodo upo- števani v programu. ■ Na tem sestanku je bil iz- voljen »Svet slušateljev«, ki r^a tvorijo: Stane Strelec iz Zavo- da za socialno zavarovanje, Dinko Tasovec iz Občinskega ljudskega odbora, Lucija Gaj- zer iz >Petovie<, Alojz Rihtarič iz Perutnine in FVanc Majcen iz Tekstilne tovarne Ptuj. Pri- hodnji torek, 9. t. m., bo izvo- ljen še sedmi član sveta in še dva člana, ki ju bodo izvolili iz svojih vrst mladinski pred- stavniki iz podjetij, ki so vpi- sani v Sindikalno politično šolo. ■ >Svet slušateljev« se je se- stal in se pogovoril o oblikah dela s slušatelji v študijsko- debatnih krožkih, ki jih bodo vodili. Že po njihovih prvih predlogih se je pokazalo, da .:o slušatelji iz svoje sredine iz- volili res agilne in izkušene to- variše, ki bodo v celoti zmogli naloge, ki so jih prevzeli. ■ Sindikalna politična šola bo imela redna predavanja vsak torek in petek (m1 16. do 18. ure v sejni dvorani na ma- gistratu, kjer bodo tudi štu- dijsko-debatni krožki. V pro- gramu šole je predvidenih - ( č poučnih obiskov nekaterih de- lovnih kolektivov v Mariboru, Kidričevem in Ptuju, kjer bodo slušatelji seznanjeni z delom organov delavskega upravlja- nja in z delom sindikalnih or- ganizacij. Ob tej priložnosti si bodo slušatelji šole ogledali večje tovarne. LAHKO BI BILI MED NAMI Ob prvem srečanju slušate- ljev Sindikalne politične šole v torek, 2. februarja 1.1., smo zelo pogrešali slušatelje iz sin- dikalnih podružnic podjetij in zavodov: Tovarna avtoopreme Ptuj; Splošna bolnišnica Ptuj; Želez- niška postaja Ptuj; Slovenske gorice Ptuj; >Javor« Ptuj; Banč- ne uslužbence Ptuj; Mizarstvo in žaga Ptuj; Žaga Rogoznica Ptuj; Vodna skupnost Pesnice Ptuj; Gozdno gospodarstvo »Dravinja« Ptuj; Okrajno sodi- šče Ptuj; Kmetijsko-strojna po- staja Ptuj. Želeli bi, da bi tudi omenje- ne sindikalne podružnice vpi- sale v Sindikalno politično šolo nekaj svojih članov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da potre- bujejo v zgoraj navedenih sin- dikalnih podružnicah agilne sindikalne kadre. Svoje naj- aktivnejše člane naj sedaj na- potijo v politično šolo. Tako bodo v vrsti z vsemi ostalimi sindikalnimi podružnicami pri skupnem delu in izvajanju na- log družbenega upravljanja. SINDIKALNI koledar # V ponedeljek. 8. februarja 196U, bo ob 12. uri letni občni zbor sindikalne podružnice Ko- munalne ustanove Ptuj. Udele- žila se ga bosta Lajmk Občinske- ga sindikalnega sveta Feliks Ba- gar in član Stanko Vilčnik. Po dosedanjem delu te podrtiž- nice velja, da je bilo uspešno posebno glede na povečano skrb za članstvo. ■ V prihodnjih dneh bo več pomembnih posvetovanj v zve- zi s konkretnimi akcijami sin- dikatov. Vabila so razposlana. % Popoldne ob 16. uri 6. II. 1960 bo na Občinskem sindikal- nem svetu skupna seja upravne- ga odbora Sindikalne p>olitične šole in sveta slušateljev te šole. Na seji bo obravnava predlo- gov za sistem in metode dela v študijsko-debatnih krožkih šole. Člani sveta slušateljev so vodje študijsko-debatnih krožkov. O V torek. 9. februarja 1960, bo v prostorih Inštituta za zgo- dovino delavskega gibanja v Ljub- ljani plenum republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo. Razpravljal bo o stro- kovnem izobraževanju. Referat o tem bo imel Ivo Tavčar, Plenuma se bosta udeležila iz ptujske občine Jože Šegula in Jo- že Križančič, člana republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. ■ Vse sindikalne podružnice obveščamo, da bo v sobotni šte- vilki »Delavske enotnosti« ob- javljeno gradivo III. plenuma Centralnega sveta ZSJ, ki , a naj funkcionarji podružnic ta- koj preštudirajo in z njegovo vsebino seznanijo vse članstvo podružnic. Referat Ivana Bo- žičeviča bo objavljen v prihod- njih »Pogovorih 60« v soboto, 20. februarja. O V sredo, 10. februarja 1960, bo ob 16. uri v pisarni Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj po- svetovanje predsednikov in taj- nikov sindikalnih F>odružnic obrt- nih in komunalnih podjetij v zvezi s pripravami na letne občne zbore v sindikalnih podružnicah obrti in v zvezi s konkretnimi problemi obrtnih delavcev. ■ Opozarjamo še na zelo bo- gato gradivo v 4. številki »Po- govorov 60« v 2. številki »De- lavske enotnosti« z dne 30. a- nuarja 1960. 1. Franc Mrevlje: »Ekonom- ske enote — sodobna organi- zacija podjetja.« 2. Božo Strman: Ekonomske najemnine stanovanj in pred- pisi ljudskih odborov in 3. Dr. France Bučar: Ameri- ški sindikati. Sindikalni občni zbor marca 1960 Sindikalni občni zbor v Kidri- čevem bo v začetku marca 1960. Tak je sklep sindikalnega ple- numa. Dotlej se bodo vsi pod- odbori temeljito pripravili, iz- delali podrobne načrte za delo v 1960. letu ter poročilo o delu in uspehih v 1959. letu. Iz žetal 10 milijonov za elektrifikacijo Na območju ŽetaJ s: elektrifi- kacijski odbor nadvse prizadeva, da bi letos zasvetila v vseh 400 raztresenih hišah električna luč. Ker ne morejo mteresenti sami takoj prispevati vseh potrebnih sredstev, se je elektrifikac. odbor odločil najeti 10-milijonsko poso- jalo na daljš-' odplačilni rok. Tra- fopostaja že stoji. Po javnih zgradbah in zasebnih hišah je že speljano hišno omrežje. Največ sredstev bedo porabili za žico in napeljavo elektrovodov. 90-odstotni šolski uspeh v Trnovski vasi v I. polletju je bil dosežen v šoli v Trnovski vasi 90 odst. uspeh pri 197 učencih v 6 oddelkih s 3 učitelji pri dopoldanskem in po- poldanskem pouku. Za tehnični pouk kažejo otro- ci veliko zanimanje, zato bo mo- rala šola pridobiti primeren pro- stor in orodje za tehnični pouk. Učiteljski blok pod streho Učiteljski blok je že pod streho. Stoji na prostoru med šolo in župniščem. Je lepa sodobna zgrad- ba, v kateri bo prostora za uči- teljske družine in samce. Ko bo zgradba končana, ne bo več težko dobiti v ta predel občine učitelj- ske družine ali samskega učitelja ali učiteljice kot doslej, ko je bilo vprašanje stanovanj najbolj pere- če. Združitev kmetijskih zadrug Združitev kmetijskih zadrug Desternik, Vitomarci in Trr^vska vas je naletela pri večjemiT delu zadružnih članov na razumevanje, je pa še pri vsaki zadrugi nekaj vprašanj, ki jih bo potrebno ure- diti. Večja zadružna organizacija bo imela tudi večje možnosti za tehnično opremo, za razvoj de- javnosti in gospodarskega vpliva zadruge na razvoj kmetijstva v tem delu Slovenskih goric. Nujna ureditev dvorane I>vorana v zadružnem domu je ena izmed glavnih skrbi vseh funkcionarjev organizacij in dru- štev, Z njeno usposobitvijo za kulturno-prosvetne namene, za kino in gledališke predstave bo zaživela kulturno-prosvetna de- javnost v Trnovski vasi. Sedaj je ta dvorana garaža in skladišče, kar pa ne more biti v nedogled zlasti glede na tesne šolske pro- store in pomanjkanje prostora za zbiranje ljudi ob raznih prire- ditvah, sestankih, zborih in raz- nih drugih prilikah, ★ V centru Predvojaške vzgoje Trnovska vas sta bila najboljša mladinca v letu 1959 nagrajena s knjižno nagrado za dosežene najboljše uspehe v preteklem letu, ki ju je nagradil Občin- ski ljudski odbor Ptuj. Nagra- jena sta bila mladinca: Janez Kramar iz Biša in Janez Rojs iz Derbetinec, kot najboljša mladinca centra. Majšperk Na matičnem območju Majšper- ka je bilo lani rojenih 52 otrok, bilo je 34 porok in 43 primerov smrti. »Panonija« Ptuj bo pro- dajala tudi kolke, taksne znamke in davčne vred- notnice Trgovsko podjetje »Panonija« Ptuj se poteguje za direktno pra- vico prodaje kolkov oziroma taks- nih in davčnih vrednosti v svoji trgovini Galanterija — papirnica Ptuj, v trafiki v Ptuju ter v svo- jih prodajalnah, in sicer v Kidri- čevem, Veliki Varnici, Leskovcu, Vidmu, Podlehniku, Lovrencu, Dornavi, Bukovcih, Stojncih, Mu- retincih, Cirkovci, Markovcih, Moš- kanjcih, Cirkovcih, Žetalah, Cir- kulanah, Medribniku, Majšperku in na Ptujski gori ter v Kozmin- cih. Potrebe po tako široki prodaji kolkov, taksnih znamk davčnih vrednotnic zlast' na sedežih kra- jevnih uradov se kaže že dalj ča- sa, vendar doslej ni prišlo do di- rektne ureditve te prodaje tudi na podeželju. Prodaja kolkov v trgo- vini Galanterija in papirnica v Ptuju bi bila zelo priročna za stranke, ker je zraven zgradbe ob- činskega ljudskega odbora Ptuj. v kateri je vložišče in hodijo ljud- je vsakodnevno po koleke. Za dosego te pravice se je pod- jetje »Panonija« že obrnilo na od- delek za finance pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj. Polletni uspehi štipendi- stov na učiteljišču v Mariboru z območja občine Ptuj obisku- je učiteljišče v Mariboru 83 šti- pendistov, ki prejemajo štipen- dijo od občine Ptuj. Od tega je 50 deklet in 33 fantov. Uspešno je končalo 1. polletje 20 dečkov in 37 deklic. Razširitev letovišča v Crikvenici Sindikalna podružnica Tovar- ne glinice in aluminija Kidričevo se zavzema, da bi tovarna letos razširila svoj počitniški dom v Crikvenici. Z nakupom hiše, ki je zraven zgradbe, kjer je sedaj počitniški dom TGA Kidričevo, bi se število ležišč povečalo od dosedanjih 65 na skupnih 100 ležišč. Nadalje se zavzema sindikal- na organizacija za to, da bi pri- šlo letos do zamenjave ležišč z drugimi kolektivi. Tako bi šli lahko delavci iz Kidričevega le- tovat v Split, Dubrovnik, na otok Rab in drugam, kjer imajo počit- niške domove drugi večji kolek- tivi. člani teh pa bi prišli v Crikvenico. O tem sindikalnem predlogu bo razpravljal na eni izmed pri- hodnjih sej delavski svet tovar- ne. Predhodno bo izdelala upra- va počitniškega doma TGA Ki- dričevo v Crikvenici obračun za 1959. leto ter proračun za 1960. leto. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 3. FEBRUARJA 1960 PO VRTNINA: krompir 20, če- bula 40—50, česen 140—160, rdeča pesa 40 ze.je v glavah 30, oslala Prešernova družba za majhen de- nar. Poglejmo jih! KOLEDAR ZA LETO 1960 ma razen običajnih dvanajstih kole- darskih strani še kakih 120 stra- in s prav zanimivo vsebino. Ta- ko pišeta Boris Ziherl in Ivan Regent o naši Partiji o priliki njene štiridesetletnice prvi o njeni »Slavni poti«, drugi »Med- narodnem delavskem gibanju ob ustanovitvi KPJ«. Nato se vrstijo p>oučni in zabavni članki, ki ob- ravnavajo najrazličnejše zanimive teme. Lepa je slikovna priloga, ki nam kaže portret in pokrajine naših starejših slikarjev. Tudi članke poživljajo ilustracije. Naš priljubljeni pisatelj France Bevk nam je letos dal povest VI- HARNIK. Godi se v času franco- ske zasedbe naših krajev v letu 1812, kajpada, spet na Tolmin- skem, v Bevkovi ožji domovini. Ta viharnik je Krištof Tomažin, vojaški ubežnik, ki se skriva pred oblastjo, se potika kot preganjana zver po gozdovih, prenočuje v skritih drvarskih kočah ali kar pod grmom, ljubi svojo lepo Alen- ko, hrepeni po mirnem domu, a nazadnje tragično umrje v spopa- du z žandarji. Pi.satelj tudi v tej povesti, kakor v nekaterih svojih prejšnjih, piše tako, kakor smo ga vajeni: ne rešuje velikih proble- mov, temveč piše o človeku, ki vsi razumemo njegovo borbo za kos življenjske sreče in sočustvujemo z njim, ko vidimo, da ne doseže svojega cilja. Povest bo rad bral vsak najpreprostejši človek. Druga povest, namenjena tudi mladini, je Venceslava VVinklerja POT NA LISEC, ki popisuje doživ- ljaje dečka Primoža med našo na- rodnoosvobodilno vojno. Povest je ena od onih, in to boljših, mladin- skih tekstov, ki nam govore o naj- slavnejši dobi slovenske zgodovi- ne, kjer so sodelovali tudi naši najmlajši, naši pionirji. Četrta knjiga Hansa Ruescha NA VRHU SVETA bo zbudila po- zornost pri najširšem krogu bral- cev. V obliki romana podaja pisa- telj tako lepe, prepričljive, in za nas, ki le malo vemo o življenju ljudi okrog severnega tečaja, ne- navadne opise življenja Eskimov, da bo knjigo vsak, ki jo je enkrat začel brati, brez c^lašanja prebral do kraja. Roman je zgodba res- ničnih dejstev in doživljajev. Sam pisatelj pravi o tem: »Želim po- udariti že vnaprej, da so vse so- cialne, seksualne, prehrambne na- vade, običaji v verstvu in zdrav- ljenju, kakor tudi druge šege in navade, čeprav so v tej knjigi vključene v obliki romana, sama človekoznanska dejstva.« Čuden in neverjeten se nam zdi sledeči av- torjev sestavek v uvodni besedi: »Primer Eskima, ki je pojedel lastne zmrznjene noge, da bi ostal živ — kar se mu je tudi po- srečilo — je dogodek, ki ga je ob- javilo dnevno časopisje.« Toda če bomo prebrali knjigo do konca, se nam ta trditev ne bo zdela izmiš- ljotina. Peta redna knjiga Franceta Pla- nine NAŠA DOMOVINA JUGOSLA- VIJA je precej zajetna, saj šteje 242 strani, priložen ji je pa še pregleden zemljevid FLR Jugosla- vije. Knjiga je bogato ilustrira- na in opremljena z najrazličnejši- mi novejšimi statističnimi podatki. Delo obravnava našo državo po ljudskih republikah začenši s Slo- venijo. Saj je bilo po letu 1945 iz- danih že nekaj priročnikov, ki opi- sujejo naše kraje, vendar so v tem delu zbrani podatki, ki zelo pregledno prikazujejo Jugoslavijo. Knjiga bo dobrodošla za vsakdanjo rabo, koristna pa bo tudi popot- niku kot vodnik, ki pojasnjuje mnogotere značilnosti posameznih pokrajin in opisuje lepote in zani- mivosti, s kakršnimi se lahko po- naša le malokatera dežela. Razen teh rednih nam je Pre- šernova družba poklonila še dve izredni izdaji, in to Cankarjevega HLAPCA JERNEJA, ki je izšel v počastitev štiridesetletnice Komu- nistične partije Jugoslavije in §polar-Tavčar: DOMAČA DELA IN POPRAVILA! »Hlapcu Jerneju« je spisal za- nimiv informativen uvod Boris Ziherl. Tako piše Ziherl med dru- gim: »Cankarjev Hlapec Jernej, ki ga je sam imel za svojo najbolj- šo povest, je družbeno-kritično, revolucionarno delo. Zato je na- šel pot v slovensko delovno ljud- stvo in še prav posebej v sloven- ski delavski razred. Med obema svetovnima vojnama, ko se je pro- letariat Jugoslavije pripravljal na odločilni spopad z reakcionarno buržoazijo, je bilo to Cankarjevo delo najpogosteje na sporedu de- lavskih govornih zborov in igral- skih družin, osveščalo je, razvne- malo borbeno voljo, dvigalo ...« Knjiga je tiskana z večjimi črkami in lepo ilustrirana. »Domača dela in opravila« je spet priročnik, ki bo dobro služil današnjemu človeku. Večkrat sli- šimo pritožbe, kako je danes tež- ko dobiti obrtnika, da bi nam pri našem hišnem gospodarstvu po- pravil to in ono. V tej knjigi so napotila in navodila, kako si lahko človek sam popravi kos pohištva, ključavnico, okno, vodovodno pi- po, električni kuhalnik, radio, vo- zile, kako si prebeli ali poslika stanovanje, postavi ograjo okrog vrta, uto, hlevec za kunce itd. Ali ni med nami precej ljudi, ki imajo vsak svojega tako imenovanega »konjička«. Tem bo knjiga nudila mnogo izbire, ko se bodo posve- čali svojemu priljubljenemu opra- vilu v prostih urah. Zadnja Prešernova knjiga, ki pa je za doplačilo, nosi naslov: ŽI- VALSKI SVET — SREČANJE Z ŽIVALMI OB TEČAJNIH IN GOR- SKIH PREDELOV. V njej opisuje dr, Anton Polenec, ki je knjigo priredil, zanimive živali mrzlega severa: moškato govedo, severne zajce in lisice, ptiče, mroža, tjule- nja, pingvina, potem živali ameri- ških azijskih in afriških gora. V zadnjem poglavju pa beremo o na- ših, tudi nam znanih gorskih ži- valih: o kozorogu, gamsu, pla- ninskem zajcu, ruševcu, planin- skem orlu, pa tudi o gorskih pla- zilcih. metuljih in žuželkah. Knji- ga ne opisuje živali suhoparno ka- kor kak stari učbenik, temveč po- daja živahne opise, doživljaje in spomine slavnih prirodoznancev. Razen našega Erjavca srečamo v knjigi opise A. Brehma, dalje A. Petersena, E. Tratza in drugih. Knjiga je opremljena s slikami vseh važnejših živalih, ki govori o njih. Rad jo bo vzel v roke vsak prijatelj dobre knjige. ■ Tako smo bežno pregledali vseh osem knjig, ki nam jih je letos poklonila Prešernova družba. Na- ročnina — nekaj stotakov — je res nizka v primeri s pisanim bo- gastvom tega knjižnega daru. Na- bavimo si jih, vsaj posamezne, če jih imajo knjigarne še na zalogi. Če ne, pa pohitimo. da ne zamu- dimo vsaj knjig za prihodnje le- to. Rok je 5. julij 1960. N. K. Bilo je med 4. in 5. uro 8. av- gusta 1942, ko so gestapovci v spremstvu dobro oboroženih orož- nikov obkolili borce in jih začeli obmetavati z ognjeno točo. Poka- nje se je slišalo daleč naokoli. Posledice te borbe so se kmalu raznes'e med ljudi. Iz obroča so se iz gozdiča Laze prebili Osojnik proti Kicarju, Reš proti Kicarju in Desterniku, Lacko pa proti Sp. Velovleku k znancu Horvatu, ki pa ni hotel več poznati prijatelja v nesreči. Javil je gestapu, kdo je v njegovi pasti. Desetega avgusta so prišli ponj gestapovci. Že tam so ga pretepali s puškinimi kopiti, nato pa so ga odvedli v Ptuj, kjer so ga še naprej zverinsko mučili. Čeha so po boju Nemci ujeli na kraju samega boja, ranjen ni bil, Pukšiča pa so ujeli ranjenega. Od- peljali so ga v ptujsko bolnišnico, nato pa ustreli'!. Najbolj nevaren je bil Čeh, ki so ga gestapovci oblekli v nemško uniformo in ga vodili po Sloven- skih goricah, kazat hiše in ljudi, ki so pomagali partizanom. Zaradi Čehove izdaje so aretirali okoli 70 domačinov. Zaradi njegove izdaje so bili ustreljeni Fuks Franc in njegova žena Marija, kmeta iz Zg, Velovleka, kjer je bila postojanka; Cuš Janez in Ana, kmeta v Zg. Velovlek-a, kjer so se borci radi oglašali, Fras Jože, kovač in nje- gova žena v Škofcih, kjer je bilo skladišče za hrano. Tako so padale žrtve okupatorjevega nasilja od Ptuja do Cerkve- njaka. Mnogo ljudi so od- Cerkvenjaka. Mnogo ljudi so od- peljali v koncentracijska tabori- šča. Z aretacijami je začel oku- pator že tretji dan po bitki. Dne 12. avgusta je prišla vrsta tudi name. Ob prvem svitu so obkolili mojo hišo. Vdrli so v hišo in pre- iskali vse kote in ker me ni bilo doma, so ženo spraševali, kje sem. Potikal sem se ' po gozdovih. 15. avgusta sem se odpravil na Pohorje. Srečno sem zgodaj zju- traj prekoračil Dravo in šel po Dravskem polju proti Ptujski gori. Ustavil sem se v Zg. P"eterjah pri prijatelju Beraniču Jožetu, ki mi je pokazal pot na Pohorje. Še istega dne sem odše' v Sp. Pol- skavo, od tam pa v Brezno do Golobovih, kjer sem prenočil in prebil še dan in noč. Golobova sinova 16 letni in 15 letni (Mihec) sta povedala, da nekje nad Are- hom lahko najdem partizane. Mi- hec bi me naj pospremil do svo- jih sorodnikov, dalje pa bi odšel sam. Še istega dne sva odšla na pot. Mimo Martina, kjer je bi"o 30 orožnikov, me je Mihec pre- vidno vodil skozi gozdove v Smrečno pod Arehom, kjer so bili njegovi sorodniki. Tu sem se hitro udomačil in spoprijateljil z doma- čimi. Smukov starejši fant, že vo- jaščine prost, mi je svetoval, naj ostanem pri njih nekaj dni, ker KIDRIČEVO Lutkarji se pripravljajo na premiero 12-čIanska lutkovna sekcija samih mladincev, ki jo vodi Vla- do Sere, pripravlja lutkovno igrico, ki bo posneta na magne- tofonski trak. Premiera bo v Ki- dričevem. ponavljali pa jo bodo v bližnjih krajih, kjer je zani- manje za lutkovne predstave. K svojemu odru in lutkam so pri- (jospodarili še svoj magnetofon, tako da jim je sedaj delo zelo olajšano. Načrti SZDL Brag za leto 1960 (Nadaljevanje s 1. strani) ditvijo doma so v glavnem po- ravnane, nekaj pa jih še bo. Se- daj misli organizacija na pro- store za vrtec. Ko bo še ta zgra- jen, bo še ostalo vprašanje ure- ditve igrišča, ki že obstaja, ven- dar ga bo še potrebno razširiti, da bo na njem dovolj prostora za otroke iz vrtca in odrasle, po- leg tega pa bo to igrišče služilo breški osemletki, ki nima pri sami šoli dovolj prostora za te- lesno vzgojo. Na zboru so bile dodatne vo- litve odbornikov, da bo odbor občutno okrepljen in bo štel nad 20 članov, ki bodo delali v 4 ko- misijah, in sicer v politični, go- spodarski, kulturno-prosvetni in prireditveni. Predsednik je še nadalje ostal Ivan Rudolf, bla- gajnik pa Viktor Cvirn glede na dosedanje aktivno in uspešno opravljanje funkcij v organiza- ciji. V odboru so štiri učiteljice breške osemletke, ostali odbor- niki pa so iz raznih služb in po- klicev. V načrtu ima organizacija SZDL več poučnih predavanj, Prešernovo proslavo z nastopom terenskega pevskega zbora in drugimi točkami, pustovanje itd. Za izvajanje programa bodo skrbele komisije skupno s pred- sedstvom organizacije. Terenska organizacija SZDL Breg je stalna spodbudo ostalim terenom s svojo nenehno dejav- nostjo in močnim političnim vplivom na svojem območju. Društvo prijateljev mladine v Dornavi Vzgojne sbrbi Prednost vzgojnemu delu - Dobro obiskane kino matineje - Posebna skrb za »hlapčke« - 278 otrok se hrani v šolski kuhinji - Na vidiku šola za starše Preteklo nedeljo je imelo Dru- štvo prijateljev mladine v Dor- navi letni občni zbor. Društvo je ob svojem pričetku štelo 42 čla- nov, danes jih ima 131. Društvo stremi v prvi vrsti za tem, da razvija družbeno zavzetost za slehernega otroka-mladinca. V svojih vzgojnih stremljenjih ko- raka vštric z domom in šolo, iskreno želeč, da bi otrok-mla- dinec kar najbolj vedro in pra- vilno preživljal svojo mladost ter se razvijal v čustveno in moralno uravnovešenega človeka. Člani društva so opravili mar- sikatero vzgojno delo, pri marsi- katerem vzgojnem delu pa aktiv- no sodelovali. Opaziti je, da so s: vse organizacije, vsa društva v Domavi osvojila vzgojno na- čelo, ki ga je pred leti sprožilo DPM. namreč to, da se priredite- lji veselic drže gesla: »Noben predšolski ali šolski otrok ob ve- černih urah na veselicah!« Kot posebna oblika vzgojnega vplivanja so se uveljavile kino- matineje, ki so približno 14- dnevno in so zaradi minimailne vstopnine dostopne vsej mladini. Za pravilni izbor filmov skrbi Programski svet pri upravi kina Domava ter je v Svetu zastopan tudi član DPM. Posebno pozornost posveča DPM, ki se je v tej zadevi po- vezalo s šolskim odborom, vpra- šanju tkvz. »hlapčkov«, t. j. oskr- bovancev pri tujih družinah. Vzporedno z ObLO Ptuj vodi društvo spisek in nadzor nad te- mi otroki. Trenutno je 18 takih otrok na terenu, ki ga zajema DPM. Da je bila ustanovitev kuhinje, ki jo je sprožilo DPM pred leti, umestna, dokazuje že dejstvo, da se od 288 šoloobveznih otrok hrani v njej 278 otrok. Vsi mla- dinski prazniki so bili doslej skrb- no pripravljeni in ne bi bili tako uspešni, ako se ne bi povezovale vse organizacije in društva z DPM. Marsikaj je biilo storjenega v prid mladini, še mnogo, mnogo bo treba storiti. Še je mnogokje mladina pod slabimi vzgojnimi vplivi ali nezadostno zaščitena, še je mnogokje brez pravilne usmeritve. Z veseljem je treba pozdraviti inicijativo SZDL za ustanovitev šole za starše, ki bo prinesla marsikatero razčiščenje vzgojnih vprašanj. Vedno bolj živa postaja želja vaščanov, da bi se dogradil za- družni dom. v katerem bi prišla do preix>trebnega prostora zlasti mladina. Pevski zbor BPD Svohoda ICirirtcevo se pripravUa na 10. obletmao obstoja Letos bo obhajal pevski zbor DPD »Svoboda« Kidričevo 10. obletnico obstoja in aktivnega delovanja. Na slovesnost so se začeli že sedaj pripravljati. 22. januarja t. 1. je pevski zbor za- čel z vajami, ki jih vodi Branko Rajšter. Prve vaje se je udeležilo lepo število pevcev, med njimi pa tudi nekaj novih. Vadi.io v novi šoli. Mešani zbor šteje ne- kaj nad 40 članov. Za pevski koncert ob obletnici se bodo na- učili nekaj novih narodnih in umetnih ter partizanskih pesmi. Predsednik pevskega zbora Jo- že Knez star. in pevovodja Bran- ko Rajšter si resno prizadevata, da bi Kidričevo, Ptuj in drugi kraji zopet slišali pesem ljudi iz Kidričevega kot so .jo že ob svoječasnih pevskih festivalih in drugih kulturnih prireditvah v Kidričevem in Ptuju. Kot kaže, njuno prizadevanje ni zaman. V zbor vabita vse dobre pevce iz naselja Kidričevo, da bo zbor čimmočnejši in da se bo že v začetku vaj videlo, kako bo zbor številen in s kakšnimi glasovi razpolaga. Resnica pozna tudi svoje nieje. Videti jih je treba tam, kjer se resnica spremeni v nevljudnost ali celo prikrito zlobnost. ★ Kjer pamet odpove, se dobroti odprejo vrata. Tabornike iz Kidričevega vobi narava ^ Odped taborniška organiza- cije v Kidričevem že šteje 108 članov in 28 članic kluba. Usta- novljen je bil 19. marca 1959 in je pridobil v svoje vrste otroke in mladino iz naselja Kidričevo, ki jih veseli delo in razvedrilo v prosti naravi. Za leto 1960 ima organizacija obširen program dela in udeležbe na raznih taborniških in drugih prireditvah. Urediti sii namerava- .jo v Kidričevem taborniški pro- stor, kjer bodo imeli taborniške sestanke, va.ie v taborniških spretnostih in taborni ogenj. Na- baviti si že nameravajo taborni- ški prapor. Sedaj, februarja, že mislijo pričeti z enodnevnimi ne- deljskimi pohodi v bližn.jo okoli- co. Na dan tabornikov. 22. aprila, bodo imeli taborniško slovesnost. Za 1. maj imajo v načrtu obisk Srec pri Makolah. k.ier so padli Sagadinovi. Za dan mladosti se bodo udeležili Titove štafete^ junija in julija j>a bodo imeli več taborjenj, ki bodo trajale 2 do 3 dni. V počitnicah bodo šli na samostojno taborjenje v Logarsko dolino. Po vrnitvi v šolo bodo na- dal.ievaH z de'lom po novem na- črtu. ki s- aa bodo izdelali za novo šolsko leto. 4. NADALJEVANJE SPOMINOV POKOJNEGA ALOJZA LOVRENCI- CA IZ NOVE VASI PRI PTUJU da on ni še zaenkrat nič slišal o partizanih tam okoli. Tako sem ostal pri Smukovih pet dni. Petega dne smo doživeli veliko nemško hajko. Tudi k Smukovim so prišli Nemci, vendar me niso našli. Ker nisem vedel ne kam ne kod in ker so me Smukovi opozorili na nevarnost, ki preti tudi njim, če ostanem tam. sem se nerad vrnil proti domu. kamor sem srečno prispe'. Med tem so Lacka že zaprli. Osojnik se je nekje skrival in si zdravil rane. Naposled je prišel še likvidirat izdajalca Horvata v Sp. Velovlek. V Doliču je padel v zasedo v gozdičku pod Šuenovo hi.šo. a je srečno ušel in se prebil na Grajeno k znancem. Oglasil se je pri prijatelju Kram- bergerju, kjer so ga izdali doma- čini in kjer sta pad a s Kramber- gerjem 29. decembra 1942. Po Osojnikovi smrti ni bilo v tem delu Slovenskih goric do leta 1944 oboroženih spopadov. Bili so le sestanki OF in razne akcije. Leta 1943 v jeseni, so se formirale skupine aktivistov-terencev. ki so vzdrževali zveze s Halozami, Go- rišnico in Polenšakom. Leta 1944 na zimo in spomlad leta 1945 se je razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje v vseh krajih. t.eta 1944 sem hudo zbolel. Muči' me je revmatizem v rokah in nogah, da sem le ležal. Naj- agilnejša na našem terenu je v tem času Kolarič Štefka, sedaj poročena Brglez, stanujoča v Mur- ski Soboti. Bila je aktivistka te- rena od jeseni leta 1943. Sredi n^ieri^sv, dela in usoehov (Nadaljevanje) Ena izmed največjih akcij ptujskih študentov je študentska delovna brigada, ki bo pomagala graditi novo kopališče na enem izmed otokov pri Ptuju. Ptujski akademski klub se je obvezal, da bo poslal na to akcijo vsaj 50 študentov. Jasno je, da bo za vse študente, ki sprejemajo štipen- dijo od ptujske občine, udeležba obvezna. V načrtu je tudi izgradnja smučarske skakalnice za ptuj- skim gradom. V letošnjem letu bodo poskrbeli za potrebne na- črte in strokovno vodstvo, ob ugodnem vremenu pa bodo s po- močjo družbenih organizacij in JLA pričeli z deli. To bi bile samo besede o na- črtih, delu in uspehih, ki jih ptujski študentje dosegajo izven študijskega dela. Članek pa ne bi bil popoln, če ne bi omenil, da dosegajo naši študentje lepe uspehe tudi pri študijskem delu. Za to se imajo zahvaliti svoji pridnosti in pa dobrim osnovam, ki jih nudi ptujska gimnazija. Upamo, da bomo začeto delo uspešno nadaljevali in da bodo ti lepi sklepi postali resničnost; v našo kroniko pa bomo lahko Se mnogokrat zapisali, da smo uspešno izpolnili svoje naloge. —tf Mestni kino Ptuj predvaja od 5. do 7. februarja t. 1., ameriški barvni film »Helena iz Troje«, in od 9. do 11. februarja jugoslo- vanski film »Gospa ministrica«. Kino Muretinci predvaja 7. fe- bruarja t. 1. ameriški film »Dr- žite lopova«. Kino Vedrost, Miklavž pri Or- možu predvaja 6. in 7. februarja t. I. jugoslovanski film »Dolina miru«. Dnevni spored za nedeljo, dne 7. februarja 1960. 6.00—6.30 Za netrebni obnove. Gospodarsika sti- ska je bila velika in ker goric niso mogp obnav"jati, so jih za- čeli prodajati Kupovali so jih or- moški in ljutomerski meščani, največ nemške narodnosti, tudi Neme' iz Gr^dc?. Dunaja in dru- god. Slovenski kmet je v mnogih primerih stopil napram njim v razmerje viničarja. Propadanje slovenske zemlje je prišlo tako daileč, da so ljudje pred prvo sve- toivno vojno zaskrbljeno že govo- rili: če bo šlo tako naiprej, bodo kmalu vse tukajšnje (Jeruzalem- ske) gorice v nemških rokah. Prva svetovna vojna je ta pro- ces zavrla. Prehajanje slovenske zemlje v nemške roke je prene- halo. Po drugi svetovni vojni so bili poleg nemškega viteškega reda in nekaterih cerkev ter ormoške in domavske graščine v posesti več- jih površin zemlje še ptujski pek Ornig (na Gomili), ljutomerski gostilničar Herndl (na Strmcu), ormoški trgovec Diermajer (na Kajžarju), radgonski veleposest- nik Kc^olič (na Kogu) in drugi. Nekaj jih je bilo celo iiz Gradca. Dunaja in Salzburga, celo iz Če- škoslovaške in Holandije. Bila je res potrebna korenita zemljiška reforma, da je zemlja prišla v roke onih, ki so jo obdelovali za druoe skozi stoletja Po zamisli ljudske oblasti je preš.a cerkvena zemlja in ona knžniškega reda ter vseh graščin m tujerodnih velikašev, mestne gospode, ki jim kmetijstvo ni bilo glavni pvoklic, in vseh onih, ki so jim jo obdeiovald viničarji, v sklad ljudske movine. Za oskrbovanje in obdelavo te zemlje so ustano- vili vinogradniško zadrugo, iz ka- tere je po letih nastalo Zadružno vinogradniško gospodarstvo »Jože Kerenčič« z upravnim sedežem na Temnarju. Vsa zemlja tega go- spodarstva meri danes okoli 450 hektarov, od teh je kakih 260 ha vinogradov, drugo so sadovnjaki, njive in nekaj gozda. Razdeljeno je na pet delovišč, na katerih je staJno zaiposlenih 240 delavcev. Vsako delovišče ima svojega delo- vodjo, celokupno delo pa vodi de- lavski svet z upravnim odborom in direktorjem na čelu. Delavci so organiziiani v sindikatu kmetij- skih in gozdarskih delavcev. Vinograde obdelujejo po so- dobnih najm-^demejših načelih. Kdor jih je videl prej in gre da- nes mimo njih. bo videl velikan- ski napredek v vsej vinokulturi: vsepovsod so že novi nasadi, ki jih je vsako leto več, napravlje^ni tu- di na terasah in zasajeni z izbra- no najdonosnejšo vinsko trto, ki je že na mnogih krajih speljana na žico. Obdelovanje v njih je že delno mehanizirano, na pnmer škropljenje s stroji. V začetku leta 1959 se je Zadr. vinogradniško gospodarstvo »Jože Kerenčič« združilo z vinogradni- škim gospodarstvom »Jeruza^Iem« ter kmetijskimi gospodarstvi ozi- roma zadrugami v Ivanjkovcih. Litmerku. Ormožu in SrediščJ Uprava tega gospodarstva je v Orm-žu. prejšnje uprave. t'iii- ona na Temnarju, so postale obrati. Vsa njegova površina meri 2300 hektarov zemlje, od teh je 550 ha vinogradov, 280 ha sadovnjakov in 340 ha njiv. Direktor tega podjet- ja je sedaj agilni in spasobni kme- tijski tehnik tov. Matija Rat©k, ki je bil do nedavna vodja VG »Jože Kerenčič« na Temnarju. Vina iz teh vinogradov so po oceni strokovnjakov na zadnji mednarodni razstavi vin v Ljub- ljani najboljša na svetu. Temnar je danes lepa, daleč na okoli vidna zidanica, ki ji pra^ vijo tudi grad. Skazi dolgih 700 let je bil v rokah nemškega vite- škega reda. Doživel m preživel je mnogo burnih in nemirnih časov, ko se je moral braniti pred ro- parskimi vpadi Madžarov in v za- četku 18. veka še pred Kruci. Oboji so pobijali ljudi, jim poži- gali hiše, kradli b ago in živino ter jih večkrat izropali do golega. Z drugo svetovno vojno je Temnar svojo nalogo izpolnil. V njem polje sedaj novo življenje. V letih 1957-58 so zgradili na za- hodni strani k poslopju prizidek, ki se lepo prilega celotni zgradbi, nastali v sedanji obliki v 18. sto- letju. Povečali .so obenem klet in jo opremili z novo ovalno poso- do. Prostora je sedaj v njej za 16 do 18 vagonov goričkega pri- delka. Ljudje obdelujejo gorice, kakor so to delali nekdaj, toda ne več, da bi kopičili bogastvo nemškemu viteškemu redu in drugim mogot- cem. n.iihovo delo prinaša blaginjo njim samim kori.sti pa obenem .-^I^-kupni naši družbi. In tako je prav. STRAN « PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 5. FEBRV.ARJA 1960 Občinski ljudski odbor Ptuf ODLOKI IN OBVESTILA Po 5. členu zakona o pokopali- ščih (Ur. 1. LRS. št. 49-160/55) 23. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Ur. 1. LRS, št. 26-119/56) in po 19. členu Od- loka o pokopališčnem redu za ob- močje občine Ptuj (Uradni vestnik OLO Maribor št. 22-236/59) ter po 22. členu točki č/2 zakona o pri- stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) je Svet za ko- munalne in stanovanjske zadeve Kdor ima pravico revnih, je oproičen te tarife. Kdor pa bi bil ogrožen v preživnini svoje druži- ne, mu lahko krajevni odbor zniža tarifo do 50 odst. Za podaljšanje pravice uporabe groba se plačuje le osnovna tarifa za uporabo prostora. 2. Za novo postavitev oziroma po- pravilo spomenika mora lastnik groba pred pričetkom teh del pri- dobiti potrebno dovolilnico pri- stojnega upravnega organa poko- pališča za delo kamnoseka radi splošnega reda, ekonomične povr- šinske uporabe prostorov in estetskega izgleda spomenikov. 3. Za kritje stroškov izvršitve po- kopa in vzdrževanje mrtvašnice ter potrebnega inventarja se pla- čuje: 1. S spremstvom do daljave 2 kilometra 5000 din. tjreko 2 km Oskrbovanje grobov vrši po želji svojcev grobar proti plačilu po medsebojnem dogovoru. 5. Te tarife stopijo v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Maribor. S tem dnem prenehajo veljate ObLO Ptuj na svoji seji dne 9/12-1959 sprejel TARIFO ZA PLAČILO PRISTOJ- BIN IN GROBARJEVIH STORITEV NA POKOPALIŠČIH NA OBMOČ- JU OBČINE PTUJ 1. Za upravljanje prostora za grobnice, rodbinske grobove ali grobove, namenjene določenim >sebam se plačujejo upravnemu organu pokopališča: 6000 din z dodatkom 600 din za vsako začeto prevozno uro. 2. Brez spremstva do daljave 2 kilometra 3000 din, preko 2 km 3500 din z dodatkom 600 din za vsako začeto prevozno uro. Te pristojbine je plačati pred pokopom upravnemu organu po- kopališča. 4. Groharjeve storitve se plačuje- jo načelno po sklenjeni pogodbi med grobarjem in upravnim orga- nom pokopališča z manipulativni- mi stroški upoštevajoč določila 6. in 7. člena Pravilnika za izvrševa- nje zakona o pokopališčih (Ur. 1. LRS, št. 26-119/56), da je odkopa- ti grobno jamo v dolžini 2.60 m, širini 1 m in minimalne globine 1.80 m. Za otroke do 10 let zado- stujejo polovične površine toda ista globina. Plačujejo se sledeče pristojbine: vse tarife na območju občine Ptuj, ki so v nasprotju s to tarifo. Št. 05/3-3932/3-59 Ptuj, 9/12-1959 Predsednik Sveta za komunalne in stanovanjske zadeve Branko BARTOL 1. r. terenska služba zdravnikov Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po slede- čem razporedu: 5. II. dr. Nada Pavličev, 6. 11. dr. Slobodan 2akula, 7. II. dr. Slobodan Zakula, 8. II. dr. Ladislav Pire, 9. II. dr. Emil Blagovič,, 10. II. dr. Franc Rakuš, 11. II. dr. Nada Pavličev. Pomožni dežurni zdravniki vršijo dežurno službo po potrebi in sicer od 16. do 20. ure po sle- dečem razporedu: 5. II. dr. Franc Rakuš, 6. II. dr. Milan Carli, 7. II. dr. Milan Carli, 8. II. dr. Emil Blagovič, 9. II. dr. Ladislav Pire, 10. II. dr. Nada Pavličev, 11. II. dr. Franc Rakuš. Pomožna ambulanta v Juršin- cih posluje vsako sredo in vsako soboto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: 5. II. dr. Ljuban Cenčič, 8. II. dr. Aleksander Poznik, 9. II. dr. Ljuba Neudauer, 10. 11. dr. Aleksander Poznik, 11. 11. dr. Ljuban Cenčič. Otroške posvetovalnice: 5. II. v Ptuju od 14. ure dalje, 8. II. v Gorišnici, 9. 11. v Leskov- cu, 10. II. v Zetalah in 11. 11. v Vidmu. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah, pozneje naro- čeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pregledi pljuč se vršijo v torek popoldan od 13. do 18. ure, v soboto dopoldan od 7. do 12. ure za vse, ki se zdravijo za TBC, in v sredo dopoldan od 7. do 13. ure za vse ostale, ki že- lijo biti pregledani na pljučih. Specialistična internistična ambulanta dr. Andrej Lušicky posluje vsak dan razen srede in sobote od 12. do 14. ure. Uprava ZD Ptuj Osebna broniba NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA. I>ečke so rodile: Ma- rij« Sakelšek, Videm 1 a — Ivana; Ljudmila Florjančič, Strejaci 3 — Franca; Marija Ogrizek, Dražen- cl 33 — Andreja; Ida Verhovnik, Sp. L žma 18 — Vladimrja; Ma- rija Draškovič, Starošinci 34 — Ivana; Angela Lovrec, Drbetinci 60 — Franca; Marija Vogr;nec, Hum št. 31 Janka; Marija Cafuta, Dravinjski vrh 14 — Zvonka; Ma- rija Solina, Budina 16. — Dv^kiice so rodile; Ljudmila Vrabl, Ptuj, Rajčev4 7 — Zlatko; Vera Mlakar, Središče 17 — Leonido; Terezija Povcdnik, Stojnci 26 — Jcžico; Marija Lukežič, Pcdlehnik 1 — Da- nico; Albina Perger, Maj.siki vrh št. 23 — Jožico; Ivana Cimerman, Pav.ovski vrh 14 — Martino. POROK m SMRTI ni bito. novi krvodajalci. Dne 28. januarja so darovali kri prebivalci Leskovca in okolice. Vsem darovalcem ter požrtvoval- nemu organizatorju tov. Janku Cajgerju se iskreno zahvaljujemo. Krvodajalci so: Mihelač Terezi- ja, Potočnik Maks, Cajger Marija. Potočnik Anica, Orešič Štefan, Šmigoc Lizika, Plohi Verona, Bez- jak Marija, Koletnik Rozika, Sto- pajnik Juljana, Šmigoc Franc, Ivančič Veronika, Vindiš Franc, Vindiš Pavla, Vindiš Gerčka, Ci- glar Terezija, Kozel Cecilija, Ro- škar Franjo, Vodušek Anton, Šmi- goc Franc, Mihelač Jože, 2ula Franc, Gabrovec Franc, Kranjc Ignac, Mohorko Angela, Emeršič Milika, Petrovič Ana, Šmigoc Ma- rija, Kozel Julijana, Mlakar Mari- ca, Liber Marjeta, Turk Juljana, Kranjc Barbara, Mere Marija, Si- rec Neža, Sok Marija, Lesjak Ja- nez, Zavec Franc, Mlakar Janez, Bedrač Anton, Mlakar Gerg, Vi- dovič Julčka, Hriberšek Marija, Kmetec Lizika, Vindiš Lizika, Mla- kar Antonija, Bedrač Matilda, Za- vec Gera, Kozel Marija, Vidovič Terezija. Splošna bolnica Ptuj Postaja za transfuzijo krvi Brzoturnir DPD Svobode—ŠD Ptuj za mesec februar bo v to- rek, dne 9. t. m., v Narodnem do- mu. Pričetek ob 19.30. Prvenstvo slovenskih mest v Novem mestu Tudi letos je Ptuj sodeloval na tekmovanju reprezentanc sloven- skih mest, katerega se je udele- žilo 19 ekip. Zmagala je ponovno reprezentanca Maribora pred Ljubljano. Slede: Kranj, Novo mesto, Celje, Jesenice, Domžale, Ptuj, Žalec, Kamnik, Hrastnik, Črnomelj Kočevje, Trbovlje, Bre- žice, Šoštanj, Radeče, Litija in Idrija. Reprezentanca Ptuja je zma- gala proti: Šoštanju, Radečam, Idriji, Črnomlju, Litiji, Hrastni- ku, Trbovljah, Brežicam. Kočev- ju; a neodločeno je igrala proti Ljubljani ter Celju. V zadnjem času so se zdra- vili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesre- čenci: Julijana Krajnčič iz Go- rišnice 75, ki je padla in si po- škodovala nopo; Janez Kosta- njevec iz Bukove 119 — padec, poškodba iiOf?e; Mirko Berlak iz Juršinc 15 — nekdo je napadel in ])oško(ioval po jrlavi in nogi; Anton Cucek iz l)ra- ^'oviča 10 — vsekal se je v roko; Alojz Rižiiar iz Moškanjc štev. 41 - - padec, poškodba til- nika; Ana Mohorko iz Cermo- žič 37 — padec, poškodba noge; Janez Klobasa iz Sovjaka 5 — padec, poškodba noge; Vlasta Erman iz Selc 05 — padec, po- škodba noge; Prane Glavnik iz Ptuja, Murkova 7 — padec, po- škodba noge; .Milan Pavič iz Lukovščaka 18 — opekel se je z žarečim železom; Ivan Braiu- ša iz Formina 31 — vsekal se je v roko; Vlado Preac iz l>a- sigovc 16 — padel je z vlaka in si poškodoval nogo; Dimi- trij Cvriila iz Krapino — pa- del je s kolesa, poškodba gla- ve; Ana Ravenšek iz Krapine — padla z okna in si poškodo- vala roki; Janez Marin iz Bot- kovc 24 — popa ril se je po roki; Franc Vinkler iz Stanečke vasi 5 — iiadec. poškodba ro- ke; Franc Muršič iz Podleli- nika 4 — hlod mu je poškodo- val nogo; Neža Bezjak iz Lasi- govc 22 — padec, poškodba noge; Vinko Kovačec iz Zg. llajdine 1 — vsekal se je v nogo: lledvika Pogorele iz Ptu- ja, Cafova 1 — prerezala si je žile na roki; Marija Laboter iz Mostečna 12 — nadec. poškod- ba reber; Ljudmila Grabar iz Podvinc 103 — padec, poškodba glave; Janko Vantur iz Stare- ga grada 86 — vsekal se je v roko. LUNINE SPREMEMBE in vremenska napoved Prvi četrt 4. februarja 1960, ob 15.26; lepo in toplo vreme. Republiška modelarska ko- misija pri glavnem odboru Le- talske zveze Slovenije v Ljub- ljani je organizirala med pol- letnimi zimskimi počitnicami — od 24. do 31. januarja, tečaj za učitelje ročnega dela na osemletkah in osnovnih šolah. Namen tečaja je bil, da bi uči- telji ročnega dela razširili svo- je znanje na področje, ki mla- dino zelo zanima in bi tako pripomogli do bolj pestrega pouka ročnega dela in boljše- ga organiziranja krožkov letal- skega podmladka, ki so oblika dejavnosti Letalske zveze Slo- venije. Aeroklub Ptuj je sporazumno z referentom za kulturo in pro- sveto ObLO Ptuj napotil na omenjeni tečaj v Ljubljani 12 učiteljev in učiteljic ročnega dela, ki so se prostovoljno pri- javili za tečaj med počitnicami. Tečaj je bil zelo dobro pri- pravljen in je poleg skupnih predavanj naših najboljših modelarskih konstruktorjev bil osredotočen na praktični pouk ročnega dela. Delovni čas je bil predviden 8 ur dnevno; toda pouk je bil pester, da so tečaj- niki sami prostovoljno ostajali na delu in delali 10 do 15 ur. Udeležba tečajnikov iz Ptuja je bila na prvem mestu v re- publiškem merilu in je znašala 20®/o vseli udeleženih, kar te zelo pohvalno za naše učitelje ročnega dela, ki so se prosto- voljno prijavili za tečaj med počitnicami. Poleg tega so te- čajniki iz Ptuja bili tudi po doseženem uspehu na prvem mestu in so vsi končali tečaj z odličnim uspehom in do- bili spričevala kot kvalificira- ni učitelji modelarstva. Naj- boljša med vsemi tečajniki sta bila Lado Stumberger iri Fra- njo Majcenovič iz Cirkulan, vendar so tudi tečajniki: Vil- ma Božič iz Lovrenca, Ela Div- jak iz Kidričevega, Slavko Ko- sec iz Juršinc. Slavko Vrtnik iz Polenšaka, Simon Petrovič iz Vidma, Franc Zagoršek iz Ki- dričevega, Angela Burg, Kri- stina Burger, Karel Jošt in Miha Mašanovič iz Ptuja do- segli odlične uspehe. Na koncu tečaja je bil orga- niziran modelarski miting na aerodromu, kjer so tečajniki tekmovali s svojimi modeli. Stroške tečaja je nosila Le- talska zveza Slovenije, potne stroške pa Aeroklub Ptuj. HIŠO V ZABOVCIH štev. 68 pro- dam. KUHLNJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, in štiricevni radio- aparat predam ali zamenjam za les. Naslov v upravi. GRADBENO PARCELO v Ptuju (blizu breškega mostu) prodam. Naslov v uipravi. KMETIJSKA ZADRUGA SELA PRI PTUJU prodaja naslednja osnov- na sredstva: pisalni stroj, mo- ped TMZ, cirkularko, mlatiilni- co in dve nahrbtni ročni škro- pilnici. Hišo, sadonosnik in njivo, sku- paj 2 ha, prodam. Nova vas 89, Ptuj. Posestvo s hišo in gospodar- skim poslopjem ter 3 ha obde- lovalne zemlje v GrMncih dam v najem. Vprašajte Čeh Ivana, Gr- linci 23. Juršinci. POKLICNEGA ŠOFERJA-IN- ŠTRUKTORJA sprejmemo. Imeti mora triletni šoferski staž. Na- stop s užbe takoj. Avto-moto društvo Ptuj. PRAZNO SOBO v Ptuju iščem. Dam nagrado Nas'ov v upravi. PREKLIC Podpisani Majcen Marija in Irena, stanujoči v Zamušanih 90, preklicujeva in obžalujeva, kar sva govorili o Majcen Katarini v zvezi s požigom v Zamušanih v oktobru 1959. Zahvaljujeva se ji za odstop od tožbe. Majcen Marija, Majcen Irena Dne 26. januarja 1960 sem pri kinopredstavi ob 18. uri izgubila zapestnico. Ker mi je dtag spomin, jo bom dala oceniti in nudim najditelju po ocenitvi vrednosti primerno nagrado. Brumen Vera, Ptuj ODJAVA OBRTI Friderik Modic, kinostrugar v Vidmu pri Ptuju, odja^dja obrt in prosi cenjene stranke, naj odnesejo svoje predmete do 29. februarja 1960. OBVESTILO Komisija za sprejem in odpust delovne sile v podjetju TEKSTILNA BARVARNA IN APRETURA PTUJ obvešča, da do nadaljnjega ne sprejema nove delovne sile zaradi objektivnih razlogov. — Isto velja za že vložene prošnje. Tovarna perila zahtevajte pri nas izdelane in konfekcije * g^mirane dežne plašče UI^J^ I ^ * moške ter ženske plašče iz balonske p T' T T T * trgovina za malo prodajo v zgradbi tovarne, PTUJ, - * ^ J tro štev. 6-8. Anekdote »Dobra žena,« reče zdravnik, »vašemu možu ni nič posebno hudega, samo {>opoln mir mu je potreben. Zapisal sem mu zdra- vila za pK>mirjenje. »In kolikokrat na dan naj mu jih dam. doktor?« »Njemu jih sploh ne smete dati, draga gospa. Zdravilo je za vas. Vzemite ga štirikrat na dan.« ★ »Kakšen poklic ima tvoj zaro- čenec?« »Mesarski pomočnik je!« »Potem pa je ravno prav. da si vegetarijanka!« DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV KIDRIČEVO vas vljudno vabi na V. tradicionalni plesni večer ki bo dne 6. februarja 1960 zvečer v veliki dvorani restav- racije. Igral bo ansambel Mojmica Šepeta, pela pa bo Majda Sepe. Sodeloval bo tudi balet mariborske Opere. PTUJSKI AKADEMSKI KLUB vabi na VII. TRADICIONALNI Študentski ples DNE 6 FEBRUARJA 1960 OB 2 0. URI V NARODNEM DOMU V PTUJU VABLJENI! zdravstveni dom ptuj ZOBOZDRAVSTVENA AMBULANTA PTUJ, Krempljeva ul. 2 obvestilo v soboto, 6. februarja 1960, bo zobozdravstvena ambu- lanta zaprta zaradi odprave nepravilnosti v delovanju vodo- voda in kanalizacije. V ponedeljek, 8. februarja, bo odpeta le v primeiru, če bodo popravi la navedenih okvar gotova. Na- slednje dni bo delo zopet nemoteno. UPRAVA ZD PTUJ VODSTVA SINDIKALNIH PODRUŽMIC ki še nimajo v svojih kolektivih poverjenikov Prešernove družbe, VABIMO, da čimprej izberejo prizadevne člane, ki bi bili voljni posre- dovati delovnim ljudem najbolj cenene in kvalitetne knjižne izdaje Prešernove družbe. Njihove naslove pošiljajte upravi v Ljubljani, Erjavčeva 14/a. PREŠERNOVA DRUŽBA Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz- merij pri »PLETARNI«, obrtni zadrugi, PTUJ, razpisuje de- lovno mesto računovodje Pogoj: samostojen knjigovodja s predpisano šo!sko iz- obrazbo in vsaj petletno prakso. — Plača po tarifnem pra- vilniku Dodjetja. — Nastop službe takoj ali do dogovcru AGENI BKODARJI Pred nekaj leti so v Ptuju usta- novili Brodarsko društvo. Društvo danes šteje 42 članov, ki se v let- nem času bavijo z lepo športno panogo, toda s pičlim plovnim par- kom. Čeprav društvo nima nobe- nih virov dohodkov, uspešno de- luje. Posamezniki iz lastnih sred- stev ali sami izdelujejo ali nabav- ljajo plovne objekte in s tem po- večuje društvo svoj plovni park. Posamezni člani so se lani udele- ževali raznih tekmovanj ter do- segali vidne uspehe. V društvu je včlanjen slovenski prvak v spu- stu in slalomu v I. razredu Pav- ličev Sergej, v mojstrskem raz- redu pa že več let tekmuje tudi en član društva. Društvo ni imelo lani nobenih izdatkov, ker so čla- ni na vseh tekmovanjih tekmovali z lastnimi sredstvi. Letos bodo napravili barako, ki bodo v njej popravljali plovne objekte. Razcvit društva pričakujejo v času, ko bo nastalo zaradi graditve hidrocentrale Hajdoše na Dravi veliko jezero. PA.