Posamezna številka 10 vinarjev.
Sfev. 83.	V LjnMiaoi, v soboto, 12. aprile 1913.
LelO XLL
s Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . K 28*— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno • ,i 29'-za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . E 24'— za en metpa „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman meteini „ 1*70
= Sobotni izdaja: =
za celo leti ..... „ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9 — ia ostalo inozemstvo „ 12 —
~--Inserati: 1
Enostolpna petltvrsta (72 nun): za onkrat . . . . po 15 *
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Pn oznanila, zahvale, esmrtnice Ud.:
eaos.olpna petltvrsta po 18 vin.
Poslano: -
enostolpna petltTTBta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši ne-delje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
t£S" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštno branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Avstrija ii Albanija.
(Dr. I. Žitnik.)
Noli turbare circulos meos.
Za časnikarje je balkanska vojska bogata žetev. Manjši listi, katerim jc prostor tesno odmerjen, so komaj sproti mogli objavljati poročila s štirih bojišč na Balkanu. Občinstvo pa je kar požiralo senzačne vesti o nepričakovanih in sijajnih zmagah krščanskih držav. Skoraj tri mesece je evropejsko javno mnenje z redkimi izjemami spremljalo krvave boje dolga stoletja zatiranih narodov s simpatijami. Ko pa so zvezne države strle in na vse vetrove raz-gnale ostanke sultanove armade, jc zopet Evropa vzdignila svoj ščit, da ustavi likvidacijo propale Turčije. To je čin sedanje svetovne politike, ki raz-pečava narode in njihova domovja kot tržno blago brez ozira na njihovo kuf-turo in zgodovino. Tako zahtevajo »višje koristi«, načrti in spletke neizvedljive, prevzvišene diplomacije. Kakor Arhimed kliče vsem, ki jo motijo v somraku: Noli turbare cirkulos meos — spravi se s poti! In to »kulturno delo« podpira največja velesila, svetovno časopisje, ki dobiva svoje informacije, vsakdanja navodila iz kovačnic visoke diplomacije in za dobro plačo občinstvu meče varež v oči. Podkupljivo časopisje dela javno mnenje, ta brezvestna kokota zvaja površne čltatelje in ostruplja vodnjake.
Dunajski župan dr. VVeiskirchner je bil predsednik poslanske zbornice, tudi že minister. On je torej oseba, katere beseda gotovo več velja neg > vaškega pastirja. In ta veljavni mož je minoli teden na javnem shodu rotil grofa Berchtolda, naj z železno roko udari po upornikih, ki Skadra ne puste Albancem. V istem smislu govore njegovi somišljeniki in pišejo njihova glasila. »Ako Evropa noče poslušati naših diplomatov, potem naj ve, da imamo dovolj topov, ki govore glasneje nego naši diplomati; Avstrija noče biti več le nakovalo, ampak hoče in mora biti tudi kladivo.« Kateri Avstrijec bi ne pritrdil tem besedam in z navdušenjem žrtvoval blago in kri za čast in blagor domovine, ko bi naša diplomacija razumela svojo nalogo in dosledno ter odločno zasledovala prave in resnične življenjske koristi habsbur-ške monarhije? Kdaj pa smo čuli iz ust naših diplomatov zadnjo samozavestno besedo, ki more prepričati svet,
da. Avstrija ni Turčija in noče živeti le od milosti Svojih zaveznikov? Vsa naša vnanja politika žc desetletja tava v temi in išče dnevnih uspehov, ki nasprotnikom ne škodujejo, nam ne koristijo, večkrat pa nas spravijo v zadrege. Koliko praha je vzdignila Pro-chaskova afera in konec? Preiskava ob povodu Paličeve nasilne smrti sc bo bržčas tucli izgubila v pesku, ako bo to zahtevala dnevna politična situacija. Parturiunt montes, nascetur ridiculus mus.
Sicer pa bi možje a la VVeiskirchner morali vedeti, da jc nevarno z lučjo hoditi v shrambo za smodnik in dina-mit. Avstrija ni sama v Evropi in grof Berchlokl doslej ni še dosegel kneza Bismarcka, ki je imel vedno dve železi v ognju. Le politični diletantje morejo danes v tej napeti situaciji naši diplomaciji priporočati politiko proste roke proti Črnigori in Srbiji. V trenutku, ko bi pred Skadrom počil prvi strel iz avstrijskega topa, vzbudi odmev po vsej širni Rusiji javno mnenje za vojsko, ki bi vso Evropo pokrila z mrliškim plaščem. Tako početje bi bilo več nego brezvestno in grof Berchtold bi bil drugi Ilerostrat. Danes nihče no ve, kako se bo razvilo albansko vprašanje. Bati pa sc moramo, cla danes ali jutri naša diplomacija vleče ploh. In ne samo pravica, tudi dolžnost naša je, cla opozarjamo na nevarnosti.
Pustimo na strani vprašanje, ali so albanski rodovi zreli in sposobni za samovlado. Osvojimo si stališče' naše' diplomacije in vojaških krogov, cla je bodoča Albanija za Avstrijo oni naravni jez, ob katerem se bodo lomili nam sovražni valovi. Nato pa smemo vprašati: Zakaj pa naša diplomacija že leta 1878. nI izrabila svoje pravice, ki jo je nudil člen 25. berolinske pogodbe? Evropa bi bila tedaj molčala, ko bi bila Avstrija pomaknila, svoje čete in zgradila žclcvaico od hercegovske meje clo Mitrovice. Odprta bi nam bila pot do Soluna in danes bi si Srbi in Črnogorci mogli le preko avstrijskih bajonetov podati roke precl Skadrom. V tem slučaju bi Avstrija z vso pravico v svojem in v imenu velesil, ki so podpisale pogodbo, in ne kot nadležen redar branila svoje koristi in varovala mir Evropi. Avstrija bi imela sedaj v pesti poroštvo, cla dobi primerno odškodnino, ko si drugi dele turško cled-ščino. Toda v modrosti in nesebičnosti svoji smo žc dne 21. aprila 1879. s turškim sultanom sklenili pogodbo, da ostane samo 5000 mož v Sadžaku. In ko so nam Turki pretili z albansko li-
go, umaknili smo se še iz Bjelopolja do bosanske meje. In leta 1008. smo dali iz rok vse svoje servitute brez odškodnine, šc plačali srno 56 milijonov v zlatu, cla so se nam mladoturški fra-karji v Carigradu smejali v pest. Trideset let smo gradili 150 km dolgo železnico clo Mitrovice in danes nimamo niti čuvajnice zagotovljene. Zarili pa srno so v zagato, v kateri obtičimo navzlic demonstraciji in blokadi vojnega bredovja.
Mecl Avstrijo in Italijo je bilo zadnjič leta 1907. dogovorjeno, da postane Albanija samostojna, država, ako se bo delila Turčija. O teh dogovorih več v drugem članku. Ko pa je 1. 1911. Italija brez dogovora z Avstrijo Turčiji napovedala vojsko in zasedla tripoli-tanska mesta ter več turških otokov, je postal dogovor glede na Albanijo ničev in naša monarhija je dobila proste roke tudi nasproti Turčiji, ki io iskala pomoči v Londonu in Parizu. To je bil vzrok, cla. smo tedaj grajali zvijačnost italijanske diplomacije, česar gotovi krogi niso hoteli razumeti. Ker pa je Avstrija po berolinski pogodbi dobila novo pravico in sprejela tudi dolžnost, da izvrši svoj protekto-rat v Albaniji — početek tega protekto-rata sega do leta 1642. — potem je bilo dvojno mogoče: Ali Avstrija v skrajnem slučaju tudi z oboroženo silo varuje in zagotovi svoje »življenjske koristi« na Balkanu ali pa mirno gleda, ko turške čete neusmiljeno koljejo razorožene Albance in se male krščanske drža ve.pripravljajo za novo križarsko vojsko. Tedaj so bile tudi nase simpatije na strani zatiranih Albancev, ki so bili pripravljeni, da poženo Turka v Alahovo naročje. Tedaj je bila prilika, da c. in kr. avstrijska vlada s nestjo potrka na sultanova vrata in odločno zahteva: 1. Turčija odpokliče iz Albanije ekspedicijo divjih bašibo-zukov in enakih mesarjev in tolovajev ter Albancem dovoli popolno versko, narodno in kulturno avtonomijo. 2. Avtonomno upravo naj vodijo domačini in sploh uradniki, katerim more ljudstvo zaupati. Vsi deželni davki naj se rnorabljajo za domače potrebe in ne za hareme turških paš. V šolah naj so poučujejo albanski otroci izključno v svojem materinskem jeziku. 3. Za povzdigo deželne kulture se najame posojilo, ki se odplačuje iz deželnih dohodkov pod nadzorstvom mednarodne komisije. Avstrijski tehniki naj vodijo vsa kulturna dela. i. Turška vlada mora takoj izdati koncesijo za zgradbo dveh železnic, od bosanske
meje skozi Sandžak do Mitrovice in od Prizrena do Kukusa ob Drinu in dalje clo Ohrida in Bitolja. Od Prizrena bi se mogli zgraditi zvezni progi do Adrije in glavne črte Mitrovica — Solun, od Ohridu pa proti zapadu mimo Elbasa-na clo Drača in Valonc. To so že stari načrti bodočih železnic. 5. Ako bi Turčija ne sprejela teh zahtev, zasede Avstrija novobazarski Sandžak in vse ozemlje od Djakove clo Prizrena, da napravi red vsaj v severni Albaniji. .
Vem, cla čitatelji zmajujejo z glavami in migajo z ramami. Toda stvar je resna in je bila, kar je največ vredno, tedaj tudi mogoča. Ruski vnanji minister Izvolski so je mnogo trudil, da pridobi grofa. Aehrentliala za svoje načrte na Balkanu. Osebno je bil na Dunaju in Avstriji ponudil malone ves zapadni Balkan, ako pomaga R u s i j i o d p r e t i D a r d a n e 1 c. Vse dotične obravnave, v kolikor niso bile strogo tajne, sem že pred tedni opisal na tem mestu. Toda grof Aehren-thal — Bog mu daj vso najboljše — je brez premisleka odklonil to ponudbo in zamudil za našo monarhijo najugodnejšo priliko, ki. se ne povrne nikdar, nikdar več. Italija je bila. pripravljena na skok v Tripolis, ki ga je tudi izvršila s tihim dogovorom v Parizu in Londonu. Angleži in Francozi so hoteli s to vabo Italijo odtrgati od trozveze. Rusija bi nas ne motila, ker bi imela dovolj dela ob Bosporu in v Armeniji. Balkanske države pa bi se pridružile Avstriji proti Turčiji, ko bi jim monarhija zagotovila nova ozemlja v Stari Srbiji, Makedoniji in Tra« ciji. In Nemčija? Da, Nemčija jo bila tista naša prijateljica, ki je varovala nerazdeljivost Turčije in v odločilnem trenutku zaklicala grofu Aehrentlialu: Stoj! Noli turbare circulos meos! Za Avstrijo je ključ ocl Dardanel brez pomena, za Nemčijo pa življenjska korist. S tem ključem si bodo Anglija, Francija, Nemčija in Rusija odpirale vrata v Malo Azijo, Avstrija pa ostane albanski policaj, ki se bo suval in lasal z italijanskim karabinarjem za sinjo Adrijo. Ljudje božji, ali razumete vso to modrost? In vendar ni nobena uganka, ako pomislimo, da orjemo z Bis-marekovim drevesom in sejemo z ma-žarskim ojesom. »There ara more things in heavenand earth, shan are dreamt of in gour philosophy.«
Sedaj pa. na delo s kopačo in plen-kačo. Kralj Nikita sc ni ustrašil šeste-rih velesil, katere mu na račun Avstrije in Italije — ker ne vesta, kam 7. denarjem, — ponujajo 20 milijonov v či-
LISTEK.
Jezera solzo.
Črnogorska pripovedka.
Ko je bil Bog hudobne angele iz nebes pahnil, ker so bili v svojem napuhu odrekli Vsemogočnemu pokorščino, se je Gospod namenil vprašati svoje nebeške prebivalce, česa si želijo. In zbral jih je ki£g svojega prestola ter z očetovsko prijazrSKstjo vsakega posebej vprašal: »Reci mi, dete, česa si želiš?«
In tedaj so vsi razen ene same duše odgovorili: »Kar Bog stori, vse ptav stori. Bodi hvaljeno Njegovo ime in delo Njegovo!«
Edina, ki se slavospeva ni udeležila, je bi i a razkešna nimfa Vilja. Bogat venec zlatih las ji je objemal cvetoče lice, a njene globoke, temnomodre oči so žarele z ognjem večne mladosti. Med vsemi temi seralinskimi prikaznimi je edino ona združevala v sebi božjo in zemsko milino.
»Samo eno željo imam,« se jc oglasila z nedolžnim nasmehljajem na licu, ki bi bil vsakega drugega razen Boga očaral. 'Želela bi si drugačnih las in oči. Večni Bog, ki si tako dober, daj mojim očem barvo temne noči in enako tudi mojim lasem, znak moči in srčnosti,'«
»Zblodila duša! Zemska koketa!« jo je prekinil Gospod ter se obrnil ocl nimfe in zlokobne gube so zorale Njegovo gladko čelo.
Tedaj je nesrečni Vilii modre oči žalil potok solza, ki ni več usehnil. Skozi tisoče in tisoče let ji jc lil iz oči, sc stekal dol na , zendjo in tvoril jezero Oskodar.")
In odsihdob so vselej na dan zagreška povodne žer.e (nimfe), na kresno noč, ko tajne prikazni snujejo svoje spletke, videli naši predniki vleči sc po tleh krog jezera belo ognjeno žensko poslavo. Najpogtnn-nejši so pa trdili, da so jo videli bridko plakajočo in da jc bil tok solza, ki so ji lile iz oči, tako močan kakor studenec iz gorske skale.
Nekoč pa, krasnega dne, ko jc solnce s svojimi zlatimi žarki veselo sijalo na zemljo, se je sklonil Gospod k zemlji, morda tako kakor se dobri oče skloni uad zibelko svojega sinčka. Pa ko mu je pogled padel na Skadersko jezero, je bil kar očaran od jasne modrine njegovih voda.
»Oj, glejte si no, la čarokrasni kot zemlje, ki doslej nisem vedel zanj,- jc strinč zaklical Bog,
»O Gospcd, mar si pozabil uboge Vilje, ki si jo v Svoji pravični jezi za njeno smelo ničemurnost kaznoval?« ga ,'s vpra-
*j Teko imenujejo Turki Jezero pri Skcvdrt',
šal najvišji dostojanstvenik nebeške družine.
»Zdaj se spominjam,« je dejal Bog, in bolesten izraz mu je obsenčil lice. Uboga mala Vilja! Brž jo sem pokliči!«
Urno sc je prikazala Vilja pred Bogom. Njene oči so bile izpremenjene v dva studenca solza.
Uboga mala koketa, je rekel Bog s sočutnim smehljajem, drago si plačala svojo krivdo! Vračam ti vid. No, zdaj poglej dol na zemljo. Kaj opaziš tam?«
Veliko jezero vidim, obdano z visokimi gorami. Dve reki sc izlivata v jezero, a bregovi so obrobljeni z zlatim pasom, z zrelim žitnim klasjem iu z rumenimi koruznimi palicami. Kakor rosa jasna, kakor kristal prozorna jc modra voda v jezeru, in zlato klasje se ziblje po poljubi mirnega vetriča! Mojster, kako rada bi vse svoje dni, celo večnost preživela sredi tc krasote!«
»Torej tuj, Vilja! Modra in zlata barva tam doli jc lista, ki si jo svoj čas zavrgla. Uči se iz tega in nikdar ne zabi. da jc vse, kar jc Bog ustvaril, krasno in sveto!-
Vilja, ki ji stoletna žalost in solze od njene lepote niso ničesar uplenile, se jc ponižno priklonila pred Bogom, a ni črhnila bescdicc, ker sc jc bala, da ne bi rekla več nego jc bilo treba.
»In sedaj,;- je dalje govoril Gospod, sc ti nehote izpolnijo tvoje želje, Darujem
li Skadersko jezero, odpravi se v svojo novo domovino. Njegova jasna gladina te ne prepriča samo o tvoji krasoti, ampak te bo tudi vsak trenutek spominjala na božjo popolnost!«
In tedaj si je Vilja, iznova se priklo-nivši, pripela zlati žarek k pasu in se je nalahno spuščala na zemljo. Bog in vsa nebeška družina so boječe zrli za njo tako dolgo, dokler ni izginila v valovih ska-derskega jezera, ki je tako modro kakot njene oči.
Preložil Nenad VojvodiČ.
Povesil ranjencev.
\ bolnišnicah so zbirajo lažje ranjeni in okrevajoči vojaki v gruče in si pripovedujejo vojne doživljaje. Radi poslušajo drug drugega in se v duhu potapljajo v dogodke povesti, čeprav le- ta ni vselej taka. da bi ji človek brezpogojno mogel verjeti. Saj se ne gre toliko za resničnost pripovodovanega l akor za lo, da nudi ljudski duši za-željeno hrano. V naslednjem par primerov.
Na straži.
»O! dan je trajala I juta borba med nami in Arnavti. Nikakor nismo mogli pregnati Arnavtov iz njihovih okopov, dokler nam ni prišla na pomoč art.ilje-
steni zlatu, da osuši močvirja ob Ska-der;ikem jezeru in Bojani za svoje junake. Mi Avstrijci pa pošljemo vsaj sto tehnikov in najmanj deset tisoč delavcev, katerih imamo donm itak preveč, v Albanijo, da hitro grade ceste, mostove, vodnjake, železnice In šole. Našim učiteljem bi svetoval, da se hitro nauče italijanskega jezika, ki ga bodo vtepali v bistre glave albanskih vite-ziČev. V Albaniji hočemo poslanci poskrbeti za sijajne plače. Meje nove Albanije sicer niso še določene, toda to je stvar londonske konference, ki sproti rešuje vse akte. Albanija mora biti cesarstvo, sicer štirje balkanski kralji in turški sultan nc bodo imeli spoštovanja do bodočega albanskega carja. In kdo bodi car ? To mesto naj se razpiše v vseh svetovnih listih, toda v albanskem jeziku. Kdor se oglasi s cenejšo ponudbo, ta dobi Skanderbergo-vo krono. Ako bo več enakih ponudb, odloči naj žreb; morda se oglasita tudi Isa Boljetinac in Leopold MandeL Na Dunaju je baron C.hlumecky Osnoval pomožni odbor, ki zbira rado-voljne darove za junaške Albance. Ker se morajo te človekoljubni dolžnosti odzvati vsi avstrijski narodi, opustimo »Slovensko Stražo« in družbo Sv. Cirtia in Metoda ter žrtvujmo, kar imamo, za svoje albanske brate. Gotovo bodo potem tudi Nemci opustili »Stidmarko« in druga enaka društva ter v Albaniji gradili mostove in trdnjave za — Italijo. Ah, Corydon, Cory-don, quae te dementia cepit!
Bataljon smrti.
»II Secolov« dopisnik poroča svojemu listu:
General Martinovič je poklical k sebi častnike in jim rekel: »Prišel je čas, da vržemo Turško s Taraboša, in sicer treba to hitro storiti.« Polkovnik Pavel Plamenac, eden najpriljubljenejših črnogorskih častnikov in načelnik generalnega štaba generala Martinoviča, je stopil naprej in rekel: »General, dajte mi 600 izbranih mož in osvojil bom Taraboš.« »Dobro,« pravi general Martinovič, »izberite si svoje ljudi sami.«
Nato sta general Martinovič in polkovnik Plamenac natančno proučila sovražnikove postojanke in sestavila načrt za bitko. Artiljerija je imela osredotočiti svoj ogenj na četvero redut, moštvo polkovnika Plamenca pa je imelo pohiteti naprej do mrež iz bodeče žice, jih potrgati, nato se pa vreči na zadnje okope in tako odpiraje pot ostalim črnogorskim kolonam, ki bi napadle Mali Taraboš, po odstranitvi zadnjih zaprek zavzeti toliko zaželjeno trdnjavo.
General Martinovič je odobril načrt polkovnika Plamenca, kateremu je nazadnje rekel: »Kako pa naj imenujemo vaš izbrani bataljon?«
»Imenujte ga bataljon smrti!« je odgovoril Plamenac.
Ta vest se je hitro razširila po bojišču. Prišli so stari vojaki z osivelimi bradami in prosili Plamenca za čast, da jih uvrsti v bataljon smrti. Polkovnik Plamenac si je iz raznih oddelkov izbral 600 svojih mož. Med drugimi so prišli k njemu skupaj pe-
Tu je opisan naskok, ki so ga Črnogorci fia svojo pest pred dvemi tedni na Skader uprizorili, a se je nesrečno končal.
rija, ki jih je hitro pognala iz okopov in spravila v divji beg. Mi smo zapustili svoje rove in začeli poditi Arnavte, ki so pod našimi kroglami padali kakor snopje. Ko je ponoči izšel mesec, je bitka prenehala; ustavili smo se na go-ličavi blizu manjšega gozdiča nad zapuščeno arnavtsko vasjo, da prenočimo. Jaz sem bil prvi na vrsti, da grem k izmeni na mrtvo stražo. Stražni vodja me pusti na nekem gričku, poraslem z gostim hrastovim grmičevjem. V moji neposredni bližini so ležali trije mrtvi Arnavti. Ko hoče stražni vodja z ostalimi dalje iti, mu pravim: »Tu so mrtvi Arnavti; mislim, da bi bilo boljše . . .« Besedo mi je pretrgala pekoča zaušnica, ki mi jo je bil priložil četovodja, da so mi iskre letele pred očmi. Ko mi je nehalo zvoniti po ušesih in sem zopet videl, četovodje in njegovih ni bilo nikjer več videti. Pogledal sem na mrtve Arnavte in zdelo sc mi je v mesečini, da se pomikajo drug k drugemu in si nekaj šepečejo. Pomerim nanje s puško ter jih napeto opazujem — bilo je svitlo kakor po dnevi: mrliči leže mirno ko zid. Nič se me ne boje. Tedaj sem rekel sam pri sebi: kaj mi mar mrtvi ljudje; treba da gledam sam nase in svojo dolžnost.
Kakor sokol opazujem okolico krog sebe. Vse mirno, nič se ne gane. Dolgo žc gledam tako, ko opazim, da sc doli iz vasi prikaže nekaj črnega in se hitro vzpenja po bregu navzgor, pogostokrat se ustavljaje. Ravno ko hočem zaklicali »Si<?j!JMf> Kisi«, se črn« prikazen
teri bratje in mu rekli: »Prisegli smo si, da se hočemo skupaj boriti in skupaj umreti.«
Plamencu ni bilo težko zbrati prostovoljcev, ki so bili pripravljeni se žrtvovati. Ko je prišlo povelje za naskok, so bili polni junaškega veselja. Mlajši so peli.
Ko so topovi izvršili svoje delo, je bataljon smrti stopil pred oddelek, ki sta ga tvorila dva bataljona iz Virpazarja in eden s Cetinja, kateremu so bile dodeljene nekatere stotnije Njeguškega bataljona, in se z bojnim krikom vrgel v zono mrež, ki so bile razpletene po bregu pred turškimi pozicijami; 600 pionirjev je junaško vršilo svojo nalogo. Izpostavljajoča' se ognju sovražnikovih topov in streljanju izza okopov so metali ročne bombe. Z velikimi žrtvami so raztrgali dve vrsti žic, tretja se je še upirala. In tu so se dogodili prizori polni grozote in bajnega junaštva. Tedaj so pričeli z akcijo tudi oddelki, ki so korak za korakom sledili bataljonu smrti. Tretjo vrsto so rešili divje braneči se bašibozuki, ki so mojstrsko manevrirali s petimi mitra-ljezami in grozno podirali črnogorske oddelke. Njeguške stotnije in virpazarska bataljona so z nataknjenimi bodali navalili na male okope, ki so se nahajali pred bodečimi žicami.
V tem je pa z vrha Taraboša zabobnelo grmenje turške baterije, sestoječe iz štirih brzostrelnih Kruppovih topov po 75 mm, ki je edina artiljerija, ki je nameščena na tej centralni visočini. Črnogorci so bili hitro na okopih in se z bajoneti vrgli na sovražnika. Tedaj pa jih objame turški ogenj od vseh strani: od spredaj so jih de-cimirale mitraljeze, Kruppovi topovi pa so sipali krogle na vso zono za njihovim hrbtom in jim odrezali pot nazaj. Nastal je strahovit metež. Polkovnik Plamenac se je s potegnjeno sabljo postavil na čelo drugemu bataljonu ter se obupno vrgel na ne-prijatelja. Poletel je par korakov naprej, kar ga sredi čela pogodita dve kroglji in ga v hipu usmrtita. Junaški polkovnik se zvrne na tla, ne da bi imel časa izgovoriti le eno samo besedo. Poveljnikova smrt je izzvala med častniki nepopisno zmedo, ker niso bili pripravljeni, da bi ga nadomestili; bitka se je sedaj nadaljevala v težkem neredu. Kljub temu so v boju na nož vzeli Turkom dve mitraljezi. Neki mlad turški častnik je s samokresom v roki pridrl naprej proti Črnogorcem, ki so obupno navalili na smrtonosne stroje, in ustrelil črnogorskega častnika, ki je bil že skoro tik mitraljez. Prihiteli so drugi Črnogorci in potolkli turškega častnika.
Toda turški vojaki še niso popustili' mitraljez — predobro so jim služile! Odi« vidci pravijo, da so Turki do zadnjega ostali krog teh strahovitih strojev in niso nehali streljati niti tedaj, ko jim je bil bajonet že na prsih. Obenem z dvema mitraljezama so Črnogorci osvojili tudi dva mala okopa, ki sta ju mitraljezi spajali s to in ono stranjo tretje mreže. Turki so nadaljevali z ognjem noter do večera, ko je radi utrujenosti in teme morala bitka prenehati.
Naslednje dni so pripeljali na Cetinje in v Podgorico 700 ranjenih in toliko je tudi mrtvih; nešteto ranjencev pa je še ostalo med mrliči. Iz tega se vidi, kako strahovit je moral biti boj na Tarabošu,
Črna gora je kliknila: Skader ali smrt! In usoda ji v obilni meri daje smrt, ker ji Skadra dati ne more , . «
Da se osvojita dve poljski utrdbi tretjega reda, je moralo zapasti smrti 1500
ustavi, vzpne kvišku in žalostno zatuli. Spustim puško in tiho pravim: Pes! Verujte mi, da ne lažem: Pes je tekal na desno in levo, dokler ni nazadnje prišel v gozdič do mrtvih Ar-navtov. Ovoha jih in pri enem se ustavi, začne ga lizati po licu in rokah in žalostno hoditi krog njega. Konečno prime pes tistega Arnavta za noge in ga začne vleči po bregu nizdol proti vasi. Verujte mi, da sem bil trd od začudenja. Gledal sem za psom, dokler ni izginil v vasi. Čez kake pol ure opazim, da se pes po isti poti zopet vrača; šel je naravnost k ostali dvojici mrtvih Ai navtov.
Sedaj bo drugega odvlekel, si pravim sam pri sebi. Motil sem se! Pes dva-, trikrat obleti Arnavte in vse krog njih natančno prevoha — končno pa izpod enega izvleče čepico — nedvomno jo je bil izgubil njegov gospodar — in jo v divjem teku odnese v vas.
Ko sem zjutraj ta svoj nočni doživljaj povedal svojim tovarišem, so šli gledat in res našli le dva Arnavta, za tretjim pa sled, koder ga je bil vlekel pes.«
»Kje je bilo to?« vpraša eden poslušalcev.
»Na potu proti Prištini po bitki na Lisicah.«
Zaka) Je Turško zadela kazen.
Neki drug ranjenec pripoveduje:
Približali smo se turški vasi. Kakih 100 do 200 metrov pred vasjo nam
mož od 3400, ki so šli k napadu. To ni več vojna, to je samoumor!
Sedaj nam,« tako nam je rekel nekega dne eden črnogorskih generalov, »ne preostaja ničesar drugega, nego da pokažemo Evropi, da znamo kljubovati in umirati. Malo nas je in slabi smo, toda odločili smo se, da se sili ne pokorimo. Z vseh meja smo poklicali čete, da, celo z Lov-čena je umaknjen zadnji oddelek. Vsi se hočemo zbrati krog Skadra. Naša vojska sprejme smrt za zmago. Je v zgodovini trenutkov, ko narodi izginjajo, da si pridobe pravico, da zopet vstanejo!«
Polom nemške posolilnice v Loškem irou. Pomoč države?
Iz kornpelentnega vira doznajemo sledeče:
Nemškonacionalni krogi, predvsem poslanec Marckhl, sc trudijo na vse kriplje, da bi vlado prepričali o potrebi državne podpore ne le v prid zadružništva, ampak v prid nemštva; pri tem se poslužujejo celo napačnih podatkov o stanju posojilnice, posebno višine primanjkljaja. Udeleženih jc pri posojilnici 300 do 400 slovenskih vlagateljev in zadružnikov, ki po številu tvorijo večino; zato Slovenci podpirajo stremljenje, cla se doseže državna podpora. Poslanec dr. Benkovič kot zastopnik laškega okraja, je te dni interveniral pri c. kr. namestništvu, finančnem ministru Zaleski in pri poljedelskem ministru. Vlada je v principu pripravljena priskočiti na pomoč, pa ne s prispevkom a fond perelu, cla bi takorekoč pokrila poaioverjene sto-tisočako — primanjkljaj baje znaša 700.000 K — tudi ne s posojilom, ki bi se končno moralo odpisati, ampak le z večletnimi večjimi prispevki ali na drug podoben način, za slučaj, da se posreči napraviti sanacijski načrt in sestaviti potreben sanacijski odbor; vlada zahteva izdatne prispevke od onih faktorjev, ki iz gospodarskih ali nacionalnih ozirov želijo zadrugo sanirati; posebno pa vlada, zahteva, da se sokrive člane načelstva in nadzorstva pritegne k sanaciji. Vršil se je sestanek raznih 'nemškonacionalnih in gospodarskih korporacij, pa vsled zanašanja na vladno pomoč in ker vsakdo tišči žepe, zato ni prišlo do defini-tivnih sklepov. Slovenski interesentje so bili dosedaj navezani le na poročila nemških listov; zato je dr. Benkovič energično zahteval, da se slovenskim interesentom da popolni upogled v zadeve zadruge in priznajo mesta v sanacijskem odboru. Vsekako bodo Slovenci z vso energijo znali varovati svoje interese; v ta namen se vrši v petek, 18. t. m., dopoldne ob 8. uri zopetni sestanek, omejen na. slovenske vlagatelje in zadružnike, v Laškem trgu v pivnici; poročal bode poslanec dr. Benkovič in sklepalo se bode o korakih, katere treba nujno uvesti. Zato vsi na shod!
Idrijske novice.
i Dijaške podpore. Dne 1. januarja 1882 je bila podpisana sprejemna listina Jan. Ev. Kavčičeve dijaške ustanove. Leta 1906 je imelo sedem dijakov in
pride iz vasi nasproti Turek. Ustavi se, zatakne puško s cevjo naprej v zemljo, na kopito pa priveže svoj turban. V zemljo zabode tudi jatagan z velikim belim držajem. Nato se je z licem obrnil k nam in dvignil roki.
Poveljnik je poslal narednika z dvema vojakoma, da vzameta Turku orožje in njega samega pripeljeta k njemu. Povelje se je takoj izvršilo. Pred poveljnikom Turek poklekne in lepo po srbsko pravi:
»Cestiti paša! V tej vasi smo sami Turki. Jaz sem vaški načelnik. Pobral sem orožje po celi vasi in ga zložil skupaj sredi vasi; krog orožja sem zbral vse Turke, ki morejo puško nositi in zdaj sem tukaj, cla Alahu, tebi in tvojemu svetlemu kralju izročim svoje in njihovo življenje. Prosim te, čestiti paša, pusti nam v miru naše žene in naše otroke, mi pa bomo pod okriljem tvojega in sedaj tudi našega kralja delali, davke plačevali in ubogali vse, kar se nam bo ukazalo.«
»Dobro,« pravi poveljnik; »sprejemam te kakor tudi ostale tvoje va-ščanc pod varstvo našega kralja in obe-čem, da niti vam niti vašim ženam in otrokom noben las z glave ne. pade, ne od moje, ne od strani mojih vojakov ter se tudi bilke vašega premoženja ne bo nihče dotaknil, — vse to pa seveda le pod pogojem, da ste res pošteni Turki in nimate zavratnih namenov. V tem slučaju veste, kaj vas čaka.«
Turek se je nato zaklel, cla je resnica. kar ie govoril in da bo na vsa
učencev to ustanovo, v letih 1911 in 1912 samo še pet. Par let že ni bila nobena razpisana. Po časnikih ravno isti ljudje zabavljajo, da mi ne privoščimo revnim dijakom podpor, ki so krivi, da so že skozi leta prikrajšani revni dijaki -na ustanovah. Vse kaj drugega je tudi, če uživa dijak ustanovo ali pa če mora vsako leto prositi pri občinski blagajni. Morda komu niso všeč določbe blagega ustanovnika Jakoba Peer, ki je odredil, da se te ustanove ne smejo nikdar razglašati po časnikih, ampak le v cerkvah v Idriji, Spodnji Idriji in Sebraljah pri nedeljski službi božji po pridigi s prižnice oznaniti. Gotovo se komu sedaj ne dopade, cla ima pri oddaji ustanov glavno besedo župnik. Radovedni smo tudi, koliko pobotnic revnih ustanoviteljevih sorodnikov more pokazati naš občinski urad, ki bi jih bil potrdil kak župnik, kakor je naročil Peer v svoji oporoki. Naš od« bornik Janez Kavčič je pri računski seji namignil na te nerednosti, pa se je ob njega obregnil v »Narodu« najbrž tisti, ki ima nepravilnosti na vesti.
i Računarji v naši občinski pisarni niso prav natančni. Leta 1911 je župan« stvo izkazalo v občinskih računih, da ima terjati od realčnega osobja 3357 K 67 h, kakor je razsodil deželni odbor* Lani je prejelo, kakor javlja v računih, 619 K 74 h, preostane torej še dolga 2737 K 93 h. Kako to, da so vpisali med aktivnimi zaostanki 100 K manj? V računskih zaključkih občine v letih 1909 do 1911 beremo vsakokrat med aktivnimi zaostanki znesek 4872 K 84 h, ki ga baje dolguje mestna hranilnica občini na ustanovnih stroških. Leta 1912 je clobila na ta račun občina 400 kron, in pravilno beremo med zaostanki, da, ima še 4472 K 84 h občina terjati od hranilnice. V računskih zaključkih, mestne hranilnice pa beremo med pa« sivi čisto drug znesek pod naslovom »račun ustanovnih stroškov«, da nam« reč dolguje hranilnica mestni občini v Idriji 2855 K 46 h. Razlika bi potem znašala torej čez 2000 K v škodo ob« čini. Tu bi bilo županovo pojasnilo jia mestu. Pozabljivi so pa tudi včasih občinski računarji. Tako jim je odšel iz spomina odlok deželnega odbora z dne 29. novembra 1911, proti kateremu so se naprednjaki pritožili na upravno sodišče, a svojo pritožbo vložili za en dan prepozno. Razsodba je postala pravo-, močna, in občina bi imela biti na boljši šem za 1074 K 20 h, ker je bilo iz računov leta 1910 črtanih 729 K plače uradnikom, 245 K 20 h za ponesrečeno zgradbo pod gradom in 100 K podpore Ciril - Metodovi družbi. Županstvo je »šlo preko teh zneskov« ter jih ni navedlo niti med aktivnimi zaostanki. Sicer pa tudi drdge določbe navedene razsodbe, deželnega odbora niso izve« dene. Čisto nepotrebno zadiranje dopisnika »Slov. Nar.« v naše odbornike, ki so se drznili podati svoje pripombe k računskemu zaključku leta 1912, bo najbrže pomagalo, da pravomočna naročila ne ostanejo na papirju.
i Hišnim posestnikom se ne piše dobra, če bo šlo po mnenju tistih, ki imajo v prvi vrsti njih usodo v rokah. Proračuni ene so bile prvotno SOodstot-ne doklade na hišnonajemninski in 97 odstotkov na ostale davke. Rudniško ravnateljstvo se je pritožilo proti dife-
vprašanja samo čisto resnico povedal. Poveljnik ga„vpraša:
»Ali ste ti in tvoji sovaščani zares pravi Turki?«
»Vsi smo pravoverni Turki.«
»Zakaj se pa ne bojujete za carja, marveč se predajete?«
»Alah nam Je tako velel, bodi mtt čast!« odgovori Turek in prekriža na prsih roke. »Da, Alah nam je velel, da se ne bijemo za carja radi njegovega velikega greha.«
»Kakšen greh je pa storil car?«
»Kaj res ne veš, čestiti paša?«
»Ne morem se spomniti.«
»Car je proti zapovedi korana kot prorol&v naslednik poljubil roko gja-verski ženski. Ocl začetka sveta ni pra-vovernik nikdar nikomur poljubil roke in tudi svoje ne dal poljubiti gjav-ru, marveč mu je v poljub ponudil le rob svojega oblačila in šolne. Radi tega velikega cesarjevega greha se je Alah, ki mu bodi slava, močno razsrdil na carja in začel kaznovati njega in njegovo carevino; gotovo bo pripustil, da se v ustih, ki so poljubila roko gjaver-ske ženske, napravijo gobe. Vsemu temu je kriv šejtan (zlodej), ki bodi pro-klet! Da, šejtan, efendum, šejtan, ki jo ustvaril kačo, ki je zapeljala prvega človeka, da je grešil radi žene. Šejtan je prišel sedaj tudi v carja in ga pre-varil, cla je poljubil roko gjaverski ženski.«
»Katera gjavrtrska žena pa je bila
t O ? <4
renciranju doklad in zahtevalo enako dokladc na vse davke. Županstvo je poročalo, da bi morali napraviti 93od-stotne doklade na vse davke počez, če ima dobiti občina isti dohodek, kakor iz diferenciranih 50- in 97odstotnih doklad. Občinski odbor je sklenil, da posreduje županstvo pri rudniškem ravnateljstvu, naj umakne svojo pritožbo proti diferenciranju doklad. Kaj v slučaju, da bo posredovanje neuspešno? Ali bo res treba kar 25odstotne višje doklade, nego so bile v letu 1912? Gotovo ne, ker je lani občina prav dobro izšla z 68 odstotki, bi letos tem lažje, ker bo erar zopet več plačal radi večjega dobička v letu 1911. Previdno naj se tudi gospodari ter tam izdaje občinski denar, kjer pride splošnosti v korist, ne pa enemu samemu.
TržiSke novice.
t. Dekliška Marijina družba priredi jutri, 13. t. m., v društvu sv. Jožefa ob pol osmih zvečer veselico s sledečim sporedom: spevoigra »Letni časi« z de-klamacijami in slavnostno igro »Na razpotju življenja«.
t Upravno sodišče je potrdilo, kakor smo svoječasno poročali, razsodbo c. kr. deželne vlade, po kateri sta bila razveljavljena mandata dveh delavskih zastopnikov v občinski odbor. Že takrat smo pisali, da bodo poslanci S. L. S. priborili delavstvu pravico, da pride v občinski zastop, naj jc to všeč visoki gospodi ali ne. In v zadnji seji je deželni odbor sklenil pri prihodnjem de-želnozborskcm zasedanju tako jasno popraviti dotični paragraf, da bo razvidno, da imajo tovarniški delavci ne samo pravico voliti, temveč tudi izvoljeni biti.
t. Duh se je bil omračil črevljarju Kristjanu Globočniku. Taval je zadnje čase sem in tja in nikjer ni našel pokoja. Minoli petek je zopet odšel z doma. Pet dni so ga iskali vsepovsod. Šele preteklo sredo so ga našli v gozdu obešenega. R. I. P.
Jeseniške novice.
j Vincencijeva družba. Pred nami leži poročilo Vincencijcve družbe za. Jesenice. Iz njega posnemamo, da je podpirala lepo število ubogih. Dohodkov je imela družba 1203 K 28 h, izdatkov pa 1040 K 58 h. Družbo, ki podpira roveže brez razlike stanu in mišljenja, najtop-leje priporočamo.
j Shod, ki ga je priredilo preteklo nedeljo strokovno društvo, je bil namenjen v prvi vrsti našemu ženstvu, ki se ga je udeležilo v ogromne številu. Gospa Ivanka Klemenčič iz Ljubljane je v vsestransko premišljenem in temeljitem govoru razmotrivala tvarino: Žena in politika. Viharno odobravanje naj bo gospe j plačilo in priznanje za njen trud. — Nato pa je g. župnik Sku-bic z ozirom na shod, ki so ga svoječasno priredile socialne demokratinje, na podlagi grške in rimske zgodovine pokazal, kaj je bila žena v poganstvu. Shod je protestiral, da bi še kdaj kaka tržaška »dama« hodila žalit čut našega poštenega ženstva. — Na shodu je vladalo navdušenje, kakršno ne zlepa na kakem shodu.
j Orle opozarjamo, da ima jeseniško okrožje jutri, v nedeljo, vaditeljski
tečaj ob 9. uri dopoldne, ob i. uri popoldne pa občni zbor.
j Nov grob krije našega vrlega somišljenika Jakoba Žerjav, posestnika v Plavškem Rovtu, očeta č. g. Gregorija Žerjava, prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. V ponedeljek je bil pokopan. R. I. P.
Bulgarski volni dopisnik o napadu na Odrin.
V. Vlasakov, dopisnik bulgarskega vladnega dnevnika »Mir«, poroča dne 4. aprila iz Odrina naslednjo podrobnosti o zavzetju glavne turške trdnjave:
Bulgarska vojska se odlikuje po izredni tajnosti vojnih načrtov; v vojaški zgodovini nimamo v tem oziru nobene primere. Tako tajen je bil tudi operacijski načrt pred Odrinom. Zalo je v opisovanju naskoka na Odrin toliko nasprotij. Odlašal sem dopis do clanes (4. aprila), ker sem potreboval mnogo časa, da vse natančno proučim. Kar navajam tukaj, sem povzel iz pripovedovanja častnikov, vojakov in iz uradnih dokumentov.
Načrt za naskok.
Dne 23. marca je iz vojaškega glavnega stana prišlo povelje za naskok; po tem povelju so se morale operacije začeti 24. marca popoldne, in sicer naj napad pripravi artiljerija z vseh sektorjev, glavni udarec pa naj izvršijo čete vzhodnega sektorja. Istočasno tu-
di naskok z drugih sektorjev ni izključen.
24. marca popoldne je začela naša artiljerija s silnim ognjem na vse turške pozicije; samo artiljerija vzhodnega sektorja je streljala kakor navadno, bolj redko in nc iz vseh topov. Tako so hoteli Turke z zvijačo preslepiti, da ne bi vedeli, od katere strani bo glavni naskok. Ivanonada je trajala do mraka. Sredi noči se je obnovila s še večjo silovitostjo in je trajala do naslednjega jutra.
Pod varstvom artiljerije so se naše čete ob štirih zjutraj z vseh strani približale k turškim pozicijam. Čete vzhodnega sektorja so bilo zbrane pri Pravadijski roki in pri potoku K um v razdalji 600 do 1000 korakov od okopov sovražnih prednjih pozicij. Ob pol petih zjutraj se je začel naskok. Čete so odločno prodirale med silnim streljanjem topov in pušk. Potem se je začel boj na nož, in ko se je zdanilo, so bile vse sovražnikove pozicije vzhodnega sektorja, namreč Maslaka. Mal-tcpe, Sapundžilar, eMzar-tepe in Demir-ka-pu v rokah naših hrabrih čet.
Ko so naši prekoračili žične, mreže, so zajeli 1000 vojakov, 22 poljskih topov i \ 8 mitraljez. Dve turški brzo-strelni bateriji sta bili od naših takoj obrnjeni proti turškim fortom. Nepo-siedno za pehoto je sledila naša poljska artiljerija. Pod varstvom pehotnega in urtiljerijskega ognja, so se vse naše poljske in havbične baterije pomaknile na prve pozicije. Oblegovalna težka artiljerija je obrnila ogenj proti
NA^ANIMIVEJŠI DEL ZEPPELINO-NOVEGA KRIŽARJA »Z 4«.
Nemci so vsled dogodka v Lune-ville (ko je moral nemški vojni zrako-plav »Z 4« na. francoskih tleh pristali in si ga je posebna francoska komisija dobro ogledala) nekoliko pomirila. Tolažijo se z mislijo, cla Francozi v notranjost zrakoplova le niso videli in da jim zunanje ogledovanje brez natanč-
nih načrtov in podrobnih risb ne more veliko koristiti. Najzanimivejši del »Z 4« je platforma na njegovem hrbtu in stopnjice, ki iz srednje gondole vodijo nanjo; s te platforme so se na Boclen-skem jezeru vršili velezanimivi strelski poizkusi s strojno puško. Vsekako so Francozi imeli priliko, da so si od blizu ogledali najdovršenejši zrakoplov na svetu.
»Bolgarska carica vendar! Sredi Stambula, pred vsemi svojimi pašami, ministri, vezirji, konzuli in celim svetom ji je poljubil roko. Kakor hitro smo zvedeli za to gorje, smo takoj vedeli, da je blizo naš črni dan. Nikdo nas nc more rešiti. Izgubljeni smo. Šc sled za nami bo izginila.«
Ko smo prišli v vas, smo našli vso tako kakor je Turek rekel; orožje nakopičeno sredi vasi, krog njega pa Turki z na prsih prekrižanimi rokami. Ženske ali otroka nismo videli nobene.
Use sorte.
Douh šc ni ud tega; puvedat pa. use glih na uiorm, kdaj je biu prou za
prou. Večer je biu lep in luna. jc tku svetila, kokr de b mela ud štuka.
Men kar ni dala žilca, de b ustou duma, čeprou sm biu neki prehlajen in sm krehu in kašlu, de sni mislu, de m uja žilcc u teles pupokale. Neki me jc gnal vn in ta skušnava nism mogu premagat pu inuben viž. Pa pejma no, čc ni drgač, sm s mislu nazadne, sneu klubuk s klina in ja ubrau vn in naprej preke mest.
Tam pr jubilejskem muste sm sc šele ustavu, naslonu se na ugraja, in začeu ugledvat tist razkupavajne tam ukul; zraven sm s pa mislu: Buh ve, če na zagledam tlela ke še ta druga šlapa ud Prešernuga puvodnga muža neveste Urško; ena je najdu urednik »Dana« tam pr tantlarjeh za vudo, ta druga je pa murde prplavala du sm dol. Napačn na u, če ja res najdem; ene par grošu b se dubl še use glih zajna, če prou b ja biu treba šc preli putemplat, predn b bla za kašna raba; sccr pa prauja, de. ma stai-a pulomlena reč uča-seh več urednast, kokr nova. In gledu sin tku vern u tiste luže u strug, de b ja mogu zagleda t, če b bla le i"es. Kar naenkat pa zaslišem sm ud kavarne »Austrije« en žvrgulejne in šunder, kokr de b biu sodu dan.
»No, kua u pa tu?« prašu sm se na tihem in stopu ke preke kavam, de b l kej bi natančn puzvedu, kua pumen ta dirndaj. Kc pridem du kavarne, se jo
scer slišu ta šunder še bi in žvenklajne glažu je biu že tak, de je biu čluvek za uglešit, če b douh pušlušu ta šunder.
»Ta nar bi pametn u še, če stopm kar not u kavama, um saj vidu, za kua se gre. En bezgou čaj m na u škoclvu, sej sm tku prehlajen na usa muč in sm u navarnast, je. reku dohtar, de znam clubit šo feregarje, če se na um merku in varvu, al me zna pa kašna infaulen-ca u postla pulužit.
Glih, ke sm tou stopt not u kavarna, m pa puluži ud uzad «i gespud ru-ke na uči:
»Ugn, kdu je?«
Ta peru hip sm se mal ustrašu, ko je tku nanadama zarenču nad mana, pučas sm pa use glih tulk h seb pršou, de sm začeu vohat ukul sebe:
»Pulcaj!« sm zavohu naenkat.
»Nis zadeu!« zarenču je gespud za mana in m začeu šc bi prtiskat rukc na uči.
»Kuku je tu, de ne? Moj nus se še ni nekol zmotu. Šo drgačne reči m je zvohu, pa b enga pulcaja ne. Moj nus na fali,« sm se razjezu in puskusu rukc dol z uči strgat.
»To pot te je pa le nus na cedil pustu. Ugibi naprej I«
»Tu b se m lebil! Če me nečeš spe-stit, pa me drž du sodngu dneva. Kar sm reku sm reku. In tu more držat.«
»No. pa puglej, de na clrži,« uglasu
fortom. Naša največja artiljerijska pozicija je bila med Maslako in Mal-tepe. V tem artiljerijskem dvoboju je naša artiljerija pokazala čudovito junaštvo; povsod jc sledila neposredno za pehoto in sva se postavila v prvo vrsto. Turki so v paničnem strahu bežali k utrdbam. Naša pehota je ocl Maslako in Mal - tepe preganjala sovražnika in ob petih popoldne dosegla Kuš - tepe, 1000 korakov od utrjenega pasa.
Med tem so čete srbskega sektorja in našega južnega sektorja osvojilo, prednje okope turških prednjih pozicij.
Istega dne (25. marca) ob eni popoldne je boj na celi fronti utihnil. Ta mir po viharju je napovedal nov vihar. Okoli peiih popoldne se je hipoma obnovila kanonada iz poljskih in težkih topov in pas fortov so je pokrival z ognjem in dimom. Odgovarjala jo tudi turška artiljerija in dokazala, da še ni uničena. Bombardiranje fortov jo trajalo do polnoči. Takrat se je opazovalo, da turška artiljerija peša. Zdaj so naše čete v smeri od Kuš - tepe začele naskok proti Ajvat. - baba, Hadži-olu in Kestenlik; poveljnika šipčenske-ga. in rodopskega polka sta sporočila, da jima čete nevzdržno hitijo naprej, da jih ne moreta zadrževati. Poveljnik vzhodnega sektorja, general Vazov je razumel položaj in to sporočil poveljniku II. armade generalu Ivanovu, nujno zahteval, naj se naskočijo forti vzhodnega sektorja ter energično prosil, da ga podpirajo drugi sektorji. To se je res ukazalo.
Naskok na forte in mesto.
Odločilni trenutek jo nastopil. Od štirih strani se jo zopet začelo silno streljanje. Naše četo vzhodnega sektorja so pri luninem svitu in med meglo prodirale proti sovražni žični mreži, ki je bila 50 do 100 korakov oddaljena od topov. Ta mreža bodeče žice je bila poldrug meter visoka in seclem metrov široka, pritrjena na železno kole. Pehota je hitro prispela do mreže in začela silovito streljati iz pušk. Istočasno je naša artiljerija namerila topove v notranjost utrdb; najhujši ogenj poljskih in težkih topov je bil namerjen proti Taš - tabija. Ajvas -baba, Hadži - olu in Kestenlik. Ti turški forti so se nahajali pod groznim križnim ognjem severnih in vzhodnih baterij vzhodnega sektorja. Grmenje topov se je. zlivalo v nepretrgano buča-nje, ki jc trajalo celi dve uri.
Med tem so pionirji, podpirani ocl pešcev, rezali mrože in delali prehode. Ti vojaki so kljub uničevalnemu sovražnemu ognju hladnokrvno sekali mreže; padlo jih je približno 70 do 80 odstotkov.
Dne 26. marca, okoli dveh po polnoči so bili napravljeni prehodi pri fortu Hadži - olu. Četo. rodopskega polka, podpirano od 53. polka, so prodrle. skozi prehode, in po boju »na nož« udrle v fort »Hadži - olu. kjer je ob pol treh po polnočni zaplapolala naša zastava. Po telefonu se je četam vzhodnega sektorja in generalu Ivanovu sporočilo, da je ena turška utrdba že osvojena; četo vzhodnega sektorja so z velikanskim navdušenjem prodirale naprej.
Šipčenski polk, podpiran od drugih čet, je ob pol sedmih osvojil utrdbo Ajvas - taba. Telefoni so to novico sporočili celi fronti in povsod so se razlegali gromoviti klici »Ura!« Vojaki so
se je. spet gespud, uzeu ruke z mojeh uči in stopu predme.
»Lej ga zlumka; sej sm se res zmotu,« začudu sm sc, kc sm zagleclu pred saba enga veliega civilnega čluveka u dougmu rjaumu ibercigari. »Kuku pa je tu mugoče,« zamislu sm se in začeu bi natančn ud ush plati ugledvat ge-spuda. »Kuku je tu mogoče! Moj nos, pa de b me fratal? Nekol!« in prtisnu sm soj nus prou h negavem pršem. »Pe na z luč! Ti uš men reku, de nis pulcaj!«
>:Ne več! Sej me vnder videš, cla sm cevil, a ne?«
»Pa še ne douh, kokr m moj nus prau. In če se na motni, te še clu mal puznam. A nis ti tist, ke s — še ni douh tega — tam u Rožn ule prepuvedu raj-fenkerari saje iz rajfenka dol strgat in s pugervu, de jh more kar preč spihat, de na u ruputajna?«
»Ugnou s, Pepe!«
»No, viš! Kuku pa je. tu, de s zdej kar naenkat cevil? A s kvitiru? A nis tou zlezt pud piklhauba?«
»Viš, Pepe, tu je. pa moja reč, ke ja na um teb na nus ubešu.«
»Kokr čš; soj jest nism Buh ve kuku ferbčen. Škoda to jc pa le; tku s ga pa pihnu u tist ufeirsk unifurm, de je use za taba gledal, kedr s maširu. Zdej s pa tak! Naš magistrat je pa res čudn. A te ni mogu prdržat u uniform, če za. druzga ne, saj zavle leušga. Jest na
kakor levi naskočili še oslale forte; junaška poljska artiljerija se je od pozicije Maslaka vztrajno pomikala naprej, da zavzame pozicije okoli forta Hadži - olu. Pri tem prodiranju je bila uničena ena cela naša baterija v Kana-ladere, a to ostalega topništva ni nič oviralo pri zavzetju določenih pozicij. Približno v tem času je brigada polkovnika Ribarova zavzela forta Kuru-češme in Hidza, brigada polkovnika Delova pa forta Top - jolu is Kavkaz. Tako so bili dne 26. marca ob pol devetih dopoldne zavzeti vsi forti na vzhodnem sektorju in četo so se pomikale proti mestu, na čelu konjeniška brigada polkovnika Marholeva.
Med tem časom se je na severozahodnem (srbskem) in na našem južnem sektorju še nadaljeval boj za prve turške pozicije.
Med pol deseto in deseto uro dopoldne so čete brigade polkovnika Ribarova ter 29. in 32. polka prodirale v mesto, kjer se je prebivalstvo preplašeno skrivalo po hišah. V tem času se je boj na. srbskem in južnem .sektorju še nadaljeval. Istočasno so bile na povelje šukri paše zažgane zaloge streliva in živeža.
šukri paša ujet.
Ko se je izvedelo, da se Šukri paša nahaja v fortu Ilderim (Hadirlik) na zahodnem bregu Tundže, sta bila od generala Grenčarova poslana dva naša ordonančna oficirja na konjih, da Šukri paši sporočita, naj se brezpogojno uda in ustavi streljanje na severoza-padnem in južnem sektorju. Oficirja sta našla Šukri pašo in ko sta mu rekla, naj se uda, je ta zaplakal in vznemirjen odgovoril: »Kaka usoda! Kako naj se ti dam? Saj ste me ujeli! Tako je bila volja Alahova! Hotel sem sc že začeti pogajati!«
Šukri paša je ostal pod stražo na Svojem mestu.
Okoli poldne so v avtomobilu generala Vazova (poveljnik vzhodnega sektorja) prispeli v mesto general Va-zov s štabom, podpolkovnik Dobrevski in major Volkov. Ko so zmagoslavne čete, ki so bile že v mestu, zagledale svojega priljubljenega generala, so napravile špalir in ga pozdravljale z brezkončnimi »ura!«; general je s krepkim glasom pozdravljal junake slavne zmage. Preplašeni meščani so prihajali iz hiš ter z veseljem in s solzami v očeh pozdravljali bulgarskega »pašo« Vazova.
Avtomobil generala Vazova se je ustavil na zahodnem bregu Tundže pod fortom Hderim pri hiši, v kateri je bila pisarna Šukri paše. Tukaj sta Vazova sprejela generala Grenčarov in Cerkovski ter mu poročala o položaju. V eni sobi one hiše so bili turški paše; Šukri paša pa je bil s štabom še vedno v fortu Ilderim. General Vazov je ukazal pripeljati Šukri pašo. Med tem časom so pred njim defilirale junaške, bulgarske čete in generala veselo pozdravljale z gromovitimi »ura«.
Šukri paša je bil kmalu pripeljan h generalu Vazovu. Na stavljena vprašanja je odgovarjal razburjeno in raztreseno. bil je zelo potrt. Šukri paša je povedal, da je cela posadka odložila orožje; bilo je 20.000 nizamov (redne vojske), 20.000 redifov (rezervistov) in 25.000 artileristov in pomožnih čet. Ves čas obleganja so se padli vojaki nadomeščali iz mestnega prebivalstva.
vem, de Malli, ket predsednk ulepše-valnga udseka, ni na tu mislu! Ena taka lepa fegura, kokr s biu ti u unifurm, ni de b se j a kar tku pusti.«
»Zdej je že, kar je! Pestima tu! Če rotuže ni biu na tem, de b me pustil u unifurm, men jc tud use glih; sej pud Ciuhatam se tud na pučutem slab. Kam s pa prouzaprou namenen zdela?«
»Tlela u kavarna sm tou stopt na en bezgou čaj. A na videš, kuku sm prhlajen; sej se m vnder že na glase puzna, a ne? Pol pa ferbčen sm tud, kdu je u kavarn tku dobre vole, de dela tak šunder.«
»Pa stopva skp not pugledat. En glašček brinučka se m u zdela prlegu.«
In stupila sva u kavarna. ----
Tam pr en miz je sedela ena cela ramunda in Tomažič je biu med nim; šlampanca. sa pil, de je kar ud mize teki, in glasni sa bli, ket spumlad grabci na streh. Ke sva notr stupila, jc Tomažič glih ena frišna flaša udpiru in bec-kou notr u štoflc, de b bi poču, kedr b udletu u strop.
»Buh živ!«----pumi! jc poči
in štoflc je udletu Tomažiče glih u nus, in tu iz taka mučjo, de sa mu pr-šle souze u uči in de ni mogu več naprej puvedat,, ker ga je msilu, de nej ga Buh ževi; zatu mu je hitr edn iz ramunde pusegu u beseda:
»— — — naše južne brate, kc iz kuglam tku pokaja na Turke, kokr mi
Ob štirih popoldne se jc general Vazov s šukri pašo v avtomobilu peljal naproti generalu Ivanovu, ki je od vzhodne strani prihajal o Odrin. Premagani Šukri paša je bil predstavljen poveljniku zmagoslavne bulgarske oblegovalne armade.
Dne 27. marca zjutraj je Šukri paša izročil sabljo bulgarskemu kralju, ki mu jo je vrnil. Tako dopisnik S. Vlasakov.
Položaj v Odrinu.
Naš plovdivski dopisnik nam dne 6. aprila sporoča:
Odrinski prebivalci so zadnje dni obleganja zelo trpeli vsled lakote. Ko bi trajalo obleganje šc deset dni, bi bilo veliko ljudi od lakote pomrlo. Mnogi so popolnoma onemogli. V katoliškem zavodu v Kara - Agač pri odrinski železniški nostaji so z ročnim mlinom mleli žito in mnogo ljudi rešili smrti.
Turški vojaki so zadnji mesec obleganja dobivali samo po 200 gramov s slamo n^šanega kruha za 24 ur; a vendar so imeli Turki še velike zaloge moke, katere so pred predajo zažgali. Turški častniki so se malo brigali za vojake. Turška vojska je lz Odrina odhajala med zasramovanjem, grožnjami in preklinjanjem armenskih in grških prebivalcev.
Po odrinskih ulicah se je začelo živahno življenje. Vse ulice so kakor ob semnju; povsod se prodaja in kupuje živež. Vsak dan prihajajo nove zaloge živeža. Promet znatno ovira to, da je železniški most. čez Ardo pri Odrinu podrt. Pošta že posluje, a samo v omejeni meri.
Cerkveni veslnik.
c Blagoslovljenje novega cisterci-janskega opata v Zatičini. Preteklo nedeljo se je vršilo blagoslovljenje novega opata v Zatičini. Že v soboto se je pripeljal premil. gosp. knez in škof v spremstvu gg. stolnih kanonikov dr. Čekala in dr. Grudna k tej slovesnosti. Novi opat, ki je bival blizu enjtga leta v Zatičini kot prior regens, je P. B e r-nard \Vidmann. Rojen je bil v Vorderburgu na Bavarskem 15. julija 1867 kot sin učitelja. Šolal se je v mestu Kempten in v kolegiju sv. Bernarda v samostanu Mehrerau, v katerega je tudi vstopil po končanih študijah. Njegovi predstojniki so poslali za glasbo nadarjenega, mladega redovnika na cerkveno glasbeno šolo v Regensburgu." Vrnivši se v Mehrerau je postal v zavodu sv. Bernarda podprefekt, potem prefekt, leta 1898 prior in od leta 1900 regens chori. Leta 1912 jc bil poklican v Zatičino vodit začasno opatijo. Že tedaj so ga sprejeli zatiški redovniki z veseljem in odkritosrčno ljubeznijo, ki se je pokazala v ponedeljek, 31. marca, ko so ga cistercijani soglasno izvolili za opata. Z^atiški opatiji je čestitati na tej pridobitvi. Zatiški konvent je sedaj v resnici srečna družina — kakor zahtevajo pravila sv. Benedikta, Razmerje med opatom in redovniki je res družinsko. Izpolnjujejo se besede psal-mista: »Quam bonum et iucundum, ha-bitare fratres in unum.« Novi opat je obenem tudi župnik zatiške župnije. Opat je velik prijatelj slovenskega ljudstva. Pod njegovo vlado se je začelo že v cerkvi lepo ljudsko petje, Marijini družbi je odločil dve sobi v sa-
tlela iz štoflcam na našga vesokčislan-ga mecena ush žejneh Idi, gespuda To-mažiča!«
»Buh jh žiu!« zagrmel je pu kavarn in glaži sa začel spet žvenklat; edin Tomažič jc prjeu namest sojga glaža raj šnajctihl u roka in se začeu iz nim pu nuse ribat.
»Salament, ta je bla pa gorka,« pr-pomnu sm jest sojmo sosede. »Ta je pa že neki zalegla. Prmejš, če b men pr-letu zdela ke sm nahodn štoflc iz taka mučjo u nus, tu m ga udbije. Buh ve, kua maja, de je tak dirndej iz šlam-pancam. A je ud kerga gud al kal? Gustl že ni dons ne jutr.«
»Eh, al nis nč brau u Časnkeh, de misija u kratkem na. Hruvaškem ud-praut kumeserja Čuvaja iin nastaut Tomažiča za hruvaškega bana? Mur-dc mu je pršou pa dons dekret u roka.«
»Lej ga, hudimana, sej res! O pol mu morm jt pa hitr gratulirat,« sm reku in ni biu pet menut, pa sm sedou tud jest med ramunda in frišne flaše šlampanca sa maširalc na miza, de je kar miza pokala pud nim. Ke sma ga mel enkat. že usi mal pud kapa in sma pusti Tomažiča že zadost žiut, je prjeu pa še Tomažič za beseda in ublubu med drugem, de ke u on zasedu enkat hansk stou na Hruvaškem, na u nu-bedn druh negau sekreter, kokr
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
mostanu, kjer se more zbirati ob nedeljah in praznikih. Novega opata, ki je prišel v slavnostnem sprevodu, spremljan od mehrerauskega opata Evgena in marienštatskega v cerkev, jc po kratkem nagovoru blagoslovil presvit-li g. knezoškof dr. Jeglič. Po pontifi-kalni sv. maši je mil. g. opat Bernard, odičen s pontifikalijami, blagoslovil vernike po cerkvi. Nebroj brzojavk, ki so došle od premnogih najimenitnejših avstrijskih in izvenavstrijskih samostanov, je pričalo o veliki ljubezni, ki jo uživa novi opat vsepovsod. Med gosti smo opazili novomeškega prošta mil. g. dr. Elberta, g. kanonika Špen-dala, par zatiških rojakov duhovnikov, sosednjo duhovščino, vojvodinjo Me-klenburško in sorodnike opatove. Novi opat je imenoval za priorja Slovenca p. Avguština Kostelic, za subpriorja p. Roberta. — Mil g. opat si želi slovenskih dijakov, ki bi imeli veselje do samostanskega življenja. Vstopiti morejo po končani šesti šoli. Imajo pa tudi samostansko gimnazijo, v katero se sprejemajo mladeniči, ki se hočejo posvetiti redovnemu življenju in postati cistercijani.
Odkritje obsežne vohunske organizacije.
Glavni krivec bodoči častnik avstri-skega generalnega štaba. Dva avstri-ska častnika aretirana.
Na Dunaju so zaprli obiskovalca drugega letnika vojne šole, nadporoČ-nika Čedomila Jandriča in njegovega brata, iz armade izstopivšega nadpo-ročnika Aleksandra Jandriča. Nedavno so vojaške oblasti zasledile obširno vohunsko organizacijo, katere voditelji so se morali na Dunaju nahajati. Preiskava je dognala, da vodita vohunsko organizacijo brata Jandrič. Oblasti so zbrale toliko dokazil, da so brata Jandrič aretirali. Vohuna sta sinova pri sarajevskem armadnem zboru zaposlenega računskega oficiala Evrema Jandriča. Cedomil Jandrič je absolviral' sijajno terezijansko vojaško akademijo. Lansko jesen je bil po odlični izkušnji sprejet v vojno šolo in je bil v prvem letniku med vsemi učenci prvi; tudi v drugem letniku je bil prvi. Njegov brat Aleksander je služil v I. bosensko-her-cegovskem polku, a je pred enim letom iz armade izstopil. Brata Jandrič sta zelo razkošno živela, zapravljala sta, kar sta. mogla in sta bila zelo zadolžena. Cedomil Jandrič je, da se znebi dolgov, ponudil se za vohuna ruskemu špionažnemu birou. Za vohunstvo sta dobivala brata Jandrič jako visoke
'$2
zneske. Njuno razkošno življenje jo vzbudilo sum policije, ki ju je pričela nadzirati. Dognali so, da občujeta z ruskimi agenti in predlagali vojaški oblasti aretacijo. Iz Hofrichterjeve zadeve znani major avditor Jaroslav Kunz se je v torek zjutraj podal v stanovanje bratov Jandrič. Častniški sluga odpre, vrata, avditor ga pa, ne da besedico iz-pregovori, potisne na stran in stopi v stanovanje. Ced. Jandrič, ki šc ni bil oblečen, ko zagleda avditorja, hoče k pisalni mizi, a avditor in detektivi to zabranijo in Cedomila Jandriča aretirajo, v sosednji sobi aretirajo tudi njegovega brata Aleksandra Jandriča. Cedomila so odpeljali v garnizijski, Aleksandra pa v policijski zapor. Pri hišni preiskavi so našli zelo obtcževalno gradivo in zaznamke o visokih vsotah, ki sta jih brata dobila iz Varšave, Pariza in iz Budimpešte. V celi zadevi je zelo kompromitiran še neki častnik. Zdi se, da sta brata Jandrič v zvezi z v Budimpešti odkritim vohunstvom ruskega častnika Braburc. Ced. Jandričev součcnec v akademiji in v vojni šoli je bil tudi sin načelnika generalnega štaba Conrada pl. Hotzendorfa.
Notranje politične zadeve.
Nemci in Čehi. — V okovih hrvaškega komisarijata. — Nove mažarske šole na Hrvaškem. — Najetje novega avstrijskega posojila. — Deželnozborsko zasedanje. — Bosensko-hercegovske in dalmatinske zadeve.
Včeraj popoldne je zborovala skup- * na konferenca zastopnikov nemških in čeških deželnozborskih strank kraljevine Češke. Poročevalec za deželne finance dr. Urban je poročal o stanju financ in predložil kompromis Nemcev, po katerem naj bi se deželni zbor sklical, da reši vprašanje učiteljskih plač, da sanira deželne finance in da izpre-meni deželni red. Po štiriurni razpravi se je kompromis glede na učiteljske plače razbil. Poizkusiti hočejo še doseči kompromis glede na narodno-po-litično spravo in izdelati natančni program za poletno zasedanje češkega deželnega zbora. Kakor poroča »Bohe-mia«, namerava vlada sama sanirati češke deželne finance brez deželnega zbora, če se ne doseže kompromis med Čehi in Nemci.
Hrvaška sodišča so, odkar je uvedeni komisarijat na Hrvaškem, razpravljata skoraj 300 slučajev političnih deliktov. Policija je pa zelo veliko oseb v lastnem delokrogu kaznovala.
fi?Z«|
NOVA AVSTRALSKA PRESTOLNICA.
Z velikimi slavnostmi so te dni v Avstraliji položili temeljni kamen za novo prestolnico avstralskih zveznih držav. Takoimenovani ustanovni steber sc ponosno dviga vrhu holma in bo tudi potem, ko bo vsa okolica zazidana, od vseh strani viden kot znamenje avstralske edinosti. Veličastni še-sterovogelni steber je sestavljen iz ogromnih granitnih kosov, ki predstavljajo opsamezne avstralske države in nosijo primerne napise. Sicer jc pa doslej videti lc lope. Do konca proračunskega leta bo država za novo prestolnic izdala prvih 5 milijonov.
Ustanovni spomenik sc dviga na
holmu Kurrajong, odkoder bo vodila krasna široka cesta mimo parlamenta in dalje do jezera. Skozi sredo mesta teče reka Molongli. Canberra — tako je ime novi avstralski prestolnici — ima biti v osmih letih gotova. Naša slika nam kaže središče bodoče nove prestolnice. Spredaj bo stalo upravno poslopje, za njim pelje monumentalna cesta s strebri ob straneh k parlamentu, zadaj pa sc bo dvigal kapitol — gigantsko vladno poslopje. Kjer so doslej stale le redke ovčje ograde in jc rasla redka borna trava — bodo tekom nekaj let vstale veličastne palače in najlepše ceste bodo vodile od cneea kraia do drugega.
Mažarsko šolsko društvo »Julian«, oziroma ravnateljstvo ogrske državne železnice, ustanavlja nove mažarske šole. Hrvaška vlada je že dovolila, da se razširi mažarska ljudska šola v Os-jeku in da otvorijo več novih mažar-skih šol. Baje ustanove tudi v Zagrebu višjo mažarsko ljudsko šolo.
Včeraj so v avstrijskem finančnem ministrstvu pričeli posvetovanja o najetju 4Vs% državnega posojila v nominalni vrednosti 122,800.000 nemških mark. Posojilo preskrbi poštna hranilnica in konsorcij nemških bank, in sicer »Deutsche Bank«, »Diskontogesell-schaft« in tvrdkiMendelsohn in Bleich-roder. Avstrijske banke se posvetovanj niso udeležile. Posojilo se vrne v 65 letih. Ob posvetovanjih jc podal finančni minister zelo pomirljive izjave.
Odsek za volilno preosnovo gaiiškega deželnega zbora je 11. t. m. rešil 423 paragrafov. Danes upajo v odseku postavo rešiti.
Nižjeavstrijski deželni zbor je razpravljal včeraj o najetju šestmilijon-skega posojila za zgradbo cest. Ko se je prečital krščanskosocialni predlog proti zvezi obrtnih bolniških blagajn, so bili tudi spopadi med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati.
Jezikovno vprašanje v Bosni in Hercegovini se je rešilo, ker sc jc našla formula, ki zadovoljuje voditelje strank. Bilinski namerava zopet Bosno obiskati. Inspiciral bo osobito oblasti v Brodu, Doboju in Tuzli, pozneje Banja-luko in Jajce, končno pa vzhodno železnico.
Dogodki m Bolkaoo io mednarodni položaj.
Skadrsko vprašanje je v toliko rešeno/ da so sovražnosti pred njim ustavljene in se vrše pogajanja, da bi Turčija mesto predala velevlastem, ki ga bodo potem izročili Albaniji, katera še ne eksistira.
Italija se zelo prizadeva Črnogoro za to žrtev odškodovati v denarju in zemljišču. Velesile so sploh vse za to, da dobi Črnagora par milijonov in desni breg reke Bojane. S finančno odškodnino so se naši diplomati na Dunaju že spoprijaznili, o teritoralni na škodo še nc obstoječe Albanije pa nočejo slišati. Pravijo, naj sc Črnagora odškodujc na škodo Srbije. Namen je zelo očit: vzbuditi nasprotstvo med Črnogoro in Srbijo. Kakor se vidi, zasledujejo naši diplomati staro taktiko razdvajanja. Italija pa upa, da našo diplomacijo vendarle omehča in jo straši s tem, da se bosta Črnagora in Srbija združili, ako jim bo dunajska diplomacija še dol j nasprotovala. Vprašanje, če se bo grof Berchtold tega tudi res ustrašil.
Isto politiko zasleduje naša diplomacija glede ostalih vprašanj. Tako zagovarjajo zdaj naši diplomati načrt, naj se Solun izroči Bulgariji, ker jc slednja morala Silistrio odstopiti Rumuniji. Čudno pa je, da naša diplomacija zdaj tako toplo zagovarja želje Bul-garije, ko ni ne Bulgariji ne balkanski •zvezi sploh nič pomagala pri osvoboje-nju Makedonije. Ko so vse balkanske države združeno šle Makedonijo osvajat, jc naša diplomacija zagovarjala status quo, to se pravi: Turčijo, zdaj pa, ko gre za to, da se zavezniki med seboj mirno pobotajo, kako bodo Makedonijo razdelili, se naši diplomati postavljajo na stran enemu zavezniku. To je zelo lahko, toda ima jako prozro-ren namen, povečati nasprotstvo med zavezniki. Od zaveznikov je odvisno, ako se ti nameni uresničijo. Skupni interesi balkanske zveze so veliki in veliko več vredni, nego vprašanje, komu pripade Solun ali Bitolj, toda. tudi medsebojna nasprotstva so brez dvorna jako velika. Čc se balkanske države ne sporazumejo, se bodo zopet velesile v balkanske razmere »prijateljsko« vmešavale. Balkanski zavezniki so storili veliko napako, da so začeli vojsko, nc da, bi se čisto natanko med seboj za vsak slučaj pogodili.
Veliko pozornost vzbuja seveda Albanija. Provizorična albanska vlada v Valoni sploh ni nobena vlada, ker je ni nihče izvolil in nihče priznal. Velesile bodo morale Albaniji dati vladarja in ministre, zgraditi cesto, organizirati ycjaštvo, dati denarja, stesati trgovinske ladje itd. itd. Ali sc bodo velesile šc prepirale!
Glede konfliktnih vprašanj med Bulgarijo, Srbijo in Grčijo dohajajo jako resna poročila.
/ \
X
S i
SKADER SE NE OBSTRELJUJE VEČ.
Belgrad, 11. aprila. Dobro poučeni krogi trde, da je bilo včeraj generalu Cojovicu izročeno povelje, da naj pred
Skadroin prekine vojaške akcije, čeprav se oficielno to še ni naznanilo.
Pariz, 11. aprila. Dasi jc Črnogorski kralj odklonil zahtevo Evrope, da naj prekine sovražnosti pred Skadrom, je. le. izdal ukaz. naj z obstreljevanjem Skadra prenehajo. Francoski diplomati na Balkanu poročajo svoji vladi, da so z operacijami pred Skadrom Srbi in Črnogorci dejansko prenehali.
Rim, 11. aprila. Iz Skadra došle brzojavko potrjujejo, da je obleganje Skadra dejansko odpravljeno. Oblegovalne čete se sicer še nahajajo v svojih postojankah, a tu pričakujejo kmalu ukaza, naj svoje pozicije zapuste in se vojaki odpokličejo. Razmotriva se že vprašanje o usodi oblegane turške posadke v Skadru, ki bo prosta, ko se glede na skadrsko vprašanje dosežejo sporazumljenja.
SRBSKO POROČILO O USTAVLJE-NJU OPERACIJ PRED SKADROM.
Belgrad, 11. aprila. Potrjuje se, da Srbija odpoklicuje svoje čete izpred Skadra. Kljub dementiju je res, da je Avstro-Ogrska izjavila, da bo, ako Srbija svojih čet spred Skadra ne umakne, vprašanje Sandžaka zopet na dnevni red spravila. Pred Skadrom stoji,20 tisoč Črnogorcev in 17.000 Srbov, ker so se nadaljnji srbski transporti zakasnili, deloma preprečili. Splošni naskok bi bil preveč riskanten in mogoče le obleganje, ki bi moralo še. precej časa trajati. Kakor se Srbija zaradi sand-žaškega vprašanja ne more ustavljati velesilam, tako se Grčija zaradi Soluna in egejskih otokov ne sme spustiti v konflikt z Evropo. Srbija si mora ohraniti tudi prijateljstvo Rusije, zlasti zaradi Bitolja. Bilo je torej najpametnejše se v zadevi Skadra udati.
POGAJANJA GLEDE IZROČITVE SKADRA VELESILAM.
Dunaj, 11. aprila. Tu trdijo, da se že vrše pogajanja glede provizorične izročitve Skadra velesilam.
KOMPENZACIJSKA POGAJANJA ZARADI SKADRA.
Pariz, 11. aprila. Francosko zunanje ministrstvo še vedno ne ve, kakšno stališče zavzema Avstro-Ogrska glede na kompenzacijske predloge Rusije in Italije nasproti Črnigori za Skader. Zemljišče med Skadrskim jezerom in desnim bregom Bojane, ki je Črnigori nameravajo odstopiti, je najrodovit-nejša zemlja, ki bo, če se za melioracije ponujeno posojilo za nje porabi, veliko prinašala. Na konferenci poslanikov v Londonu bodo poizkusili pomisleke Avstro-Ogrske radi pomanjša-nja Albanija razpršiti. Razmotriva se tudi vprašanje, kako dati albanski kneževini posojilo, da ji omogočijo kulturen razvoj, da ne bi za Črnogoro zaostajala in ki bi ji tudi ustanovitev armade omogočil.
VPRAŠANJE SOLUNA IN BITOLJA.
— VAŽNA IZJAVA DR. DANEVA.
Dunaj, 11. aprila. Kakor se iz diploma ličnih krogov poroča, se. velesile nagibajo k temu, da Solun Grkom iz-roče. Bulgarija pa baje odločno zahteva. zase Solun in je odločena, da nasproti Grški s krajnimi sredstvi nastopi, če Soluna prostovoljno ne zapusti. Sklicevajc se na aliančno pogodbo, pa zahteva Bulgarija od Srbije tudi Bitolj. Zdi se, da se Srbija in Grška nasproti Bulgariji medsebojno podpirata.
Sofija, 11. aprila. Dr. Danev je na sestanku progresistov izjavil sledeče:
Upam, da se bodo velesile nasproti mladim državam, katerih čaka velika bodočnost in ki prevzamejo dedščina Turčije, tudi nadalje izkazovale prijazne. Kar se tiče Bulgarije, nima med velesilami nobme nasprotnice, ampak vse so ji naklonjene. Mi vojske zaradi nekoliko ozemlja več ali manj nismo boleli nadaljevati. Bulgarsko - rumunski spor je poravnan in Bulgarija se bo sklepu velesil pokorila.
Resna bojazen vlada le glede Grčije in Srbije. Mi se na vsak način ne bomo zadovoljili z manj kn s tem, na kar imam3 pravice. Govornik upa, da se bo med vodilnimi faktorji. Srbije in Grčije uveljavila tendenca odvrniti nevarnost konflikta, kar je le tako mogoče, da se pogodbe natančno izpolnijo. S Srbijo imamo natančno pogodbo in bomo strogo vztrajaii na tem, da sc izvrši. Kar pa se tiče Grčije, določa pogodba, da se osvojeno ozemlje razdeli v sorazmerju z d prinesenimi žrtvami. Mi upamo, da bo razumnost zmagala nad šovinizmom.
STALIŠČE RUSIJE GLEDE RAZDELITVE BALKANA. Belgrad, 11. aprila. Rusija sloji na staliSču, da se mora Balkan med zaveznike tako razdeliti, da se kolikor-mogoče onemogoči hegen unija katerekoli balkanske države. Solun prisoja Rusija Grčijei, Eitolj Srbiji in ž li tudi tesnejše zveze med Srbijo in črnofpro.
SRBIJA NE ŽELI POPOLNE ZVEZE S ČRNOGORO.
Belgrad, 11. aprila. Informirani krogi sodijo, da kralj Nikita ne odstopi. Aneksija Črnegore od strani Srbije bi bila zdaj jako neoportunna. Pač pa se sklene s Črnogoro v »jaška in ceirin-ska unija. Črnogorci so pa povelikem delu res za popolno unijo. O tem se vrše v Belgradu pravkar pogajanja.
MEDNARODNI POLOŽAJ UGODEN.
Dunaj, 11. aprila. Finačni minister Zaloški, ki je včeraj sklenil z bero-Unskimi bankirji posojilo 122.800.000 mark za železniške svrhe, je nasproti zastopnikom bank glede političnega položaja izjavil sledeče:
»Jaz morem glede zunanjih oino-šajev monarhi)'«: in z njimi zvezanega razvoja balkanskega vprašanja podati pomirjevalno izjavo.«
London, 11. aprila. (Reuter.) Sir Grey se je podal na dopust, kar »s smatra za znamenje, da se je mednarodni položaj znatno izboljšal.
MIROVNO VPRAŠANJE.
London, 11. aprila. Konferenca poslanikov je včeraj trajala dve uri. Poslaniki so se bavili. z odgovorom velesil na balkansko zvezo glede na mirovno posredovanje in konstatirali, da vlada med velesilami glede tega edinost. Prihodnja seja bo šele prihodnji četrtek.
Sofija, 11. aprila. Neki vodilni državnik je izjavil, da, ko se izroči odgovor velesil, katerega vsebina je že znana, izjavi Bulgarija, da posredovanje velesil sprejme. Če to tudi ostali zavezniki store, se lahko podpišejo mirovni preliminari, kar se lahko zgodi, še prodno se snide finančna konferenca v Parizu.
SRBSKI BOJKOT PROTI AVSTRO-OGRSKI.
Belgrad, 11. aprila. Na shodu trgovskih zbornic v Srbiji se je po kratki razpravi sklenilo, da se radi stališča, ki ga. je. Avstro - Ogrska v albanskem vprašanju zavzela, proti Avstro-Ogrski proglasi bojkot in se zavezniki pozovejo, naj so srbskemu protiav-strijskemu bojkotu pridružijo.
London, 11. aprila. Reuterjev biro poroča oficiozno, da je črnogorska vlada pristala na fo, da diskutira vprašanje p mu j eni h ji kompenzacij za Skader.
Kolin, 11. aprila. »Kolnische Zeitung« poroča oficiozno, da se racli skadrskega vprašanja, še ni doseglo diplo-matično sporazumljenje, a da se dejansko nekatere velesile pogajajo o odškodnini za Črnogoro.
novice.
Katoliški shod v Ljubljani, Iz
Zagreba se poroča: Med zagrebškimi katoliškimi zasebnimi krogi in korpo-racijami vlada veliko zanimanje za katoliški shocl v Ljubljani. Da bi bil odziv in zastopstvo Hrvatov na tem shodu čini večji, namerava zagrebški nadškof - koadju-tor to dni sklicati posebno konferenco, na kateri se bo izvolil poseben odbor, ki bo vodil vse pripravo med Hrvati, da bo udeležba čim večja in lepša. Delovanje odbora so bo v prvi vrsti raztezalo na zagrebško nadškofijo, da bi bila le-ta kot največja škofija dostojno zastopana. — Iz Krakova se poroča, da se je. ondi osnoval posebni odbor, ki bo vodilo priprave za udeležbo Poljakov na katoliškem shodu v Ljubljani. — Naša društva naj žo sedaj vrše predpriprave za največjo udeležbo na katoliškem shodu, posebno pozornost naj se obrača na to. da bodo n a r o d n e n o š e iz vseh slovenskih krajev kar najlepše zastopane.
Staro orožje »Slovenskega Naroda« laž. — »Skasa slovenskega naroda,« »Slovenski Narod« se je zadnje dni na najnizkotnejši način zaletaval v konferenco Hrvaške Stranke Prava in S. L. S. v Opatiji. Vse, kar je poročal, so bile laži. Pokazali smo danes poslancu, ki iso je udeležil sestanka, tudi »Narodov?« notico »Največja sloga, in ljubav«, v katerem trdi, cla je eden navzočih duhovnikov predlagal reso-Jučijo v slučaju Paličevem in kjer navaja hekaj o nastopu dr. Mandiča. Poslanec je odgovoril: »Vse je zlagano od prve do zadnje besedo.« Nastane vprašanje, kake s ti meni »Narod«, da bodo imeli venci od takih njegovih laži? boljšega, kot je zveza mod Hrvati in Slovenci, liberalci s svojim dolom no zmorejo ustvariti, pač pu so liberalni časnikarski golobradci zaganjajo v ljudi, ki delajo za boljšo narodno bodočnost. Tako jo pri »Slovenskem Narodu« narodno delo bilo in je! Zo lota 1873. se i<> clr. Blci\veis pritoževal v »Novicah' o »Narodu«: »cla naš list piše zoper nas in z a. n a s p r o t n i k e naš e, da besno bije tudi z n e r e s n i-c o po lastnih naših zaslužnih možeh,
ivort-Slo-Kaj
da psuje svoje in se zlorabi kot orožje osebne strasti narodu na sramoto in kvar — nasprotnikom v glasno izrečeno veselje.« »Slovenskemu Narodu« pristoja pač ime, ki so mu ga na-dale Bleiweiove »Novice«, ko so pisalo, da bi se namesto »Slovenski Narod« moral imenovati »Skaza slovenskega naroda«.
-i- Politični shodi. V Metliki je bil preteklo nedeljo shod »Kmečke zveze«, ki ga jo vodil deželni poslanec Matja-šič. Državni posl. Jarc je podal zbranim možem, ki so popolnoma napolnili dvorano »Kmetijskega društva«, temeljito poročilo o političnem položaju. Na predlog gosp. Jutraša je izrazil shod zaupnico poslancu in stranki.
■f Deželni glavar v D. M. v Polju. Včeraj je gospod deželni glavar v spremstvu deželnega komisarja dr. Tomažiča prispel v Polje in si ogledal ondotno novo plctarsko šolo, za katero dežela Kranjska ni samo prispevala v denarju, ampak tudi brezplačno prepustila v deželni norišnici na Studcncu obširno zemljišče za saditev vrbe. Gospod glavar se je o zavodu pohvalno izrazil.
Državna podpora. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo sporazumno z notranjim ministrstvom 50.000 K podpore, cla sc pomore vinogradnikom n«. Kranjskem, prizadetim vsled lanskih uim, z dobavo galice in žvepla po znii žani ceni.
+ Kranjski Nemci niso skromni. »Domačin«, glasilo združenih kranj« škili nemških losvonromovcev in fevdalcev se je spričo govora nemškega državnega kanclerja tako navdušil, da kliče avstrijskim državnikom: »Skrajni čas bi pa tudi žo bil, da bi tudi v naši državi merodajni činitelji dvignil? svarilen glas in označili nevarnosti, ki prete obstoju naše avstrijske držav« ne lc s strani zunanjih, marveč še bolj notranjih sovražnikov. V avstro-ogrskŠ državi bi nam trebalo moža, ki se jo povzpel do poguma, z železno pestjo na merodajnem mestu udariti ob mizo in jasno brez strahu izreči: Dotlej i« ne dalje!« — Kdo so ti»notranji sovražniki« Avstrije, se razvidi iz govora nemškega kanclerja, ki je »Domačina« tako ojunačil, cla že kar s pestjo po mizi udarja. Junaki, ki to glasilcc pišejo, bi torej radi kar avstrijsko Slovane, ki niso s politiko avstrijske diplomacijo zadovoljni, kar potolkli. Komaj čakajo, da se germanstvo spoprime s slovanstvom, oziroma da sc že prej vsaj avstrijski Slovani pozobljejo, cla bi potem Prusi imeli lažje, delo. »Domačin« je vsekakor zelo energičen list, samo vprašanje'je, če ga. bo grof Berchtold tako vpošteval, kakor želijo tisi i junaški gospodje, ki se za tem ii-stom tako pogumno — skrivajo.
Izseljevanje Slov>>n:ev. Zadnja številka goriške »Soče« piše: »Samo iz Kranjske se jo v zadnjih 10 letih izselilo v Ameriko in drugam 34.000 Ijjuli! Naša izguba z izseljevanjem vsakega desetletja bi nc mogla bili večja nege: če bi imeli doma celo leto trajajoče krvavo vojno ali pa revolucijo z mnogimi bitkami — zlasti še, če pomislimo, cla izgubimo mi enako število rojakov vsakih deset let. Zlosli bi morala poznati to številko vsa slovenska inteligenca, ki se bo morala pričeti bolje zanimati za ta naš najvažnejši problem nego se zanima sedaj.« — K temu bi si dovolili sledečo opazko. Za izseljevanje se pri nas vlada silno malo briga. Zdi so, kakor bi ji bilo popolnoma vseeno, ali ostane krepko kmečko ljudstvo doma ali pa gre na tuje. Še manj se pa seveda brigajo za lo slovenski liberalci, ki prvič sami sploh nič ne store in se drugič ob vsaki priliki občesnejo ob »Rafaelovo družbo« edino slovensko izseljevalno organizacijo.
-!- Nova znamka za vžinalice »Slovenske Straže«. V zalogi T. C. M c-li ar d i v Ljubljani so izšle nove vrste vžigalice »Slovenske Straže« v korist obmejnim Slovcncem. Slika na škatlji-ci nam kaže orla, plavajočega nad Ljubljano. Stare znamke vžigalic v korist obmejnim Slovencem bodo v kratkem izginile iz prometa. Opozarjamo vse našo somišljenike na to rove naše vžigalice in prosimo, tla jih povsod širijo. Nova znamka izkljnčuje vsako zamenjavo s kakimi drugimi vžigalicami, zato bo ta nova znamka, tem boljša za. agitacijo. Vžigalice »Slovenske Straže« so še vse premalo razširjene, zato naj sedaj naši somišljeniki skrbe, da bodo novo vžigalice pomnožile dohodke »Slovenski Straži«! Vsak naš somišljenik, vsaka, naša somišljenica naj p tvsod odločno zahteva vžigalice v korist obm.rjnim Slovencsm iz zaloge I. C. Menardi v Ljubljani. To jo. treba povdnrjati, ker jih nekateri trgovci in trafikantjo sicer imajo v zalogi, vsi-ljujejo pa drugo vžigalice. f -f Slovenci v Rimu. Slovenski romarji nam iz Rima pišejo: Stanujemo v različnih hotelih, še. precej blizu skupaj. Danes, 11. t. m., smo bili ob 8. uri
že pri sveti maši pri sv. Petru. Govoril in maševal je knezoškof. Vsaki večer pa se strnijo razni oddelki v cerkvi M. Snežnicc, kjer imamo pete litanije, od-idemo vsak k večerji v svoj hotel in spat. Smo prav pošteno trudni. Danes so utrudile noge stopnice vrh cerkve in kupole. Občudovali smo tja grede novi spomenik kralja, a mali ribič Peter ima večjega. Včeraj pri dohodu je precej deževalo, danes zjutraj je bilo toplo vreme, sedaj jc oblačno in megleno. Vegetacij ni kaj dosti pred nami. Avdienc pri Sv. Očetu ni. Kardinal De Waal nas sprejme najbrž v torek.
—	Sveti oče ln romarji. 8. t. m. jc sveti oče sprejel le državnega tajnika in živahno obžaloval, da ni mngel sprejeti romarjev. »Toda kaj se hoče? Ultra posse . . .«, tako je pristavil. Nato jc rekel kardinal: »Vaša svetost, boste pa romarje kdaj kasneje zopet videli.« — »Eminenca,« je odvrnil sv. oče, »lepa hvala za vašo skrb. Toda bojim se, da bodo romarji potem videli drugega papeža.«
-f Kako nas zaničujejo. Te dni se je vršila v Celovcu ustanovitev koroškega deželnega odbora za ustanovitev avstrijskega zračnega brodovja. Pri volitvi odbora je zahteval dr. Brejc, naj se izvoli kot rednega člana gimnazijskega profesorja dr, Franc Kotnika, ki jc rodom Korošec in pozna dobro spodnjekoroške razmere. Za ta predlog se je vzdignilo samo deset rok in je predlog propadel, samo zato, ker je dr. Kotnik Slovenec, Nato sta dr. Brejc in g. Podgorc zapustila dvorano in pustila same ljudi, ki na tak način kažejo svoj »patrijotizem«. Nemški listi so celo tako predrzni, da pišejo, da je bil dr. Brejčev predlog »ein nationaler VorstoB«. Ali tako postopanje proti koroškim Slovencem ne izključuje sodelovanje vseh Slovencev od zgoraj omenjenega društva?
—	Umrla je v Dobrepoljah gospa Marija B e r d a v s, roj. Š t e h v 62. letu življenske dobe.
—	Medvedov nagrobnik. Profesor Peruzzi v Splitu je nasnoval nagrobnik za grob pesnika A. Medveda. Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega kraškega marmorja, v katerem je vdelan relief iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev in pa-stirček-pevec s piščalko. Iz srede reliefa sc dviga antični dobri pastir in Kristov monogram. V dnu spomenika na grobovo glavo je lira. Skozi potrgane strune se dviga kača. Ob straneh stojita na podstavkih dve kameniti žinvi, ob katerih kipita dve cipresi.
Osebne vesti s pošte. Poštni praktikantje: Robert Olifčič, Ivan Tav-zes in Leopold Marki, ki so bili jeseni leta 1912. poklicani v poštni in brzojavni kurz v Trst, so prideljeni od 1. aprila t. 1. zopet c. kr. poštnemu uradu Ljubljana 1.
—	Disciplinirani dalmatinski de-Selnosodni svetnvalec. Ob slavij u zmag krščanskega orožja na Balkanu v Dubrovniku je na shodu prečita! deželne sodnije svetovalec Ivo R. pl. Grisogoro pesem, ki slavi hrabre krščanske balkanske junake. Proti Grisogoru so uvedli disciplinarno postopanje. Pri disciplinarni raziskavi je predlagal zastopnik državnega pravdništva, naj se Grisogoro vpokoji, a senat je predlog odklonil in premestil Grisogora. Akte so predložili pravosodnem ministrstvu. O zadevi bo tudi parlament razpravljal.
—	Roparski umor v Tclstemvrhu pri Brusnicah. V vinogradnem hramu v Tol-stemvrhu je stanovala 75letna starka Doroteja Ovčjak, ki je skupovala jajca in druge take reči in se tako preživljala. Živela je čisto sama zase in ni skoraj z nikomur občevala. Bila je na glasu varčne pie-kupovalke, ki mora imeti tudi nekaj kron pod palcem. Drobiž je nosila vedno v ne-driju, in sicer vsake vrste drobiž v posebni cunjici, ker je imela že precej slabe oči. Večji denar, 10- in 20kronske bankovcc, je imela shranjene v mošnjičku v doljnem krilu, za katere jc pa malokdo vedei. Dne 8. aprila, v torek, je obredla po kupčijskih potih vasi Brusnice in Tolstivrh in se nato podala v svojo leseno bajto. Skuhala si je Koruzne žgance in se nato podala k počitku na ležišče, narejeno iz slame in vrbo-vine. Sredo zjutraj so prišle v vinograd na delo ženske in znanke iz Zapuž. Ogiasilc so se tudi v bajti Doroteje Ovčjak, ali našle so jo mrtvo s prerezanim vratom in gol-tancem in pod njo mlako krvi. Na lice mesta došli orožniki so še dognali, da ima staika prebito glavo in da nima v nedrjih nobenega denarja. Sodna komisija, ki je bila poklicana iz Novega mesta, je konsta-tiraia roparski napad in pobrala vse, kar bi moglo morilca izdati. Zdravnika sta izjavila, da se je moral izvršiti napad zjutraj ali pa še zvečer med jedjo, ker je imela starka v požiralniku še jed. Ropar je moral nesrečnico napasti od zadaj in ji jc zadal najmanj tri krepke udarce, da ji )e čre-pinja počila, nakar ji je prerezal vrat, ^la je izkrvavela. Pri njej so našli v dolnjem •;rilu kakih 60 kron, za katere ropar ni
vedel; pobral ji je pa denar iz nedrij. Na sumu imajo več potepuhov, katere so že zaprli. Na Dolenjsko se je odpeljal iz Ljubljane tudi g. T o p 1 i k a r s policijskim psom na lov za lopovom.
—	Ponesrečil se je na Spod. Brnikih
fri Cerkljah Primož Kosec, po domače omaževec, čvrst, priden mož, oče še nedoraslih sedmerih otrok. Rezal je bezgov grm, ki mu je bil na poti. Nož mu je pri tem izpodletel in s palcem leve roke je tako nesrečno pritisnil na oster obrezek grma, da se mu je ta globoko zadri za noht in zalomil. Konec lesa je vun potegnil, a ne vsega. Bolelo ga je hudo. Preteklo nedeljo se je sam peljal v Kranj po opravkih in je pri tej priliki namesto k zdravniku šel v lekarno za bolni palec iskat zdravila. Nato je še prisad pritegnil in prišel v telo. Dal se je v ponedeljek zjutraj prevideti navsezgodaj in je poslal po zdravnika. Zdravnik je spoznal, da mu je ostalo še veliko lesa v prstu in mu ga je izvlekel, potem pa rekel, da ni pomoči razun v bolnici. Odpeljali so ga popoldne v ljubljansko bolnico. A kmalu je prišel brzojav, da je umrl. Pripeljali ga bodo iz Ljubljane, da bo pokopan na domačem pokopališču.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 25. {ebruarja do 9. aprila so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Heb (r. 5. aprila). — Verouk: Dunaj I. (rlg. R. 10. aprila), Goding (r. R. 30. junija). — Klasična filologija: Dunaj III. (g. L. G. d. 21. aprila). — Moderna filologija: Gradec (L, B. A D. H. 1. aprila), Moravska Ostrava (r. D. E. event. E. F. d. 31. marca), Dunaj II. (r. F. E. d. 31, marca), Dunaj II. (r. D. F. ali D. E. 31. marca), Line (rlg. D. 1. g. 31. marca), Kromeriž (r. F. E. d. 20. aprila), — Historična skupina: Dunaj XIV. (rlg. H. event. še D. ali d. 20. marca), Inomost (g. H. 26. marca), Ogrsko Gradišče (g. H. 10. marca), Dunaj XIX. (r. H. 10. marca), Kromeriž (r. H. d. 15. aprila), Ljubno (g. H, event. še Ph. 30. aprila). — Prirodopisna skupina: Moste na Češkem (rlg. Ch. m. nI. 3. aprila). — Matematična skupina: Inomost (r. M. Ge. 26. marca), Trident (g. M. NL. 26. marca), Dunaj V. (r. M. Ge, 31. marca). — Prostoročno risanje: Dunaj XIX. (r. Z. 10. marca), Dunaj II. (r. Z, 10. aprila), Dunaj II. (r. Z. 20. aprila). — Telovadba: Dunaj XIX. (r. T, 10. marca), Dunaj XV. (r. T. 15. aprila). — Suplenture: Reka (mornarska akad. E. D. 30. aprila), Karolinen-tal (r. H.), Dunaj IV. (r. Ng. m. nI.), Idrija (r. M. NL.), Brno (rlg. T.). Kratice in znaki kakor navadno.
—	Kurz poštnih oficiantov in oiiciantk v Ljubljani, ki je trajal tri mesece, se je zaključil 31. marca t. 1. Vseh obiskovalcev je bilo 47, ki so delali 1. aprila pismeno, naslednje dni pa ustmeno izkušnjo. Izkušnjo so naredili ti-le gospodje in gospodične: Pavšek Anton, Kadunc Srečko, Benedik Ana, Modic Pavla, Božič Vekoslav, Tratnik Leopold, Pivk Julijana, Aaljančič Er-nestina, Smuk Kristina, Hrovat Vekoslava, Novotny Leopoldina, Zabukovec Pavla, Hladnik Vekoslav, Koritzky Rajmund, Gilli Jožica, Grill Marica, Helmich Julka, Peči-rer Anica, Pehani Dora, Glogovšek Gustav, pl. Kapus Frančiška, Bregant Ivan, Tomaž Jožef, Schondorfer Marija, Franzl Srečko, Udir Cilka, Jereb Dragotina, Hiti Albina, Puppis Viljem, Helmich Gizela, Černe Avguštin, Perko Marija, Debevc Gabriel, Arko Marica, Zoreč Anica', Hartman Jožef in Mencin Rožica. Drugih osem obiskovalcev ima nezadosten uspeh,
—	Iz ljudskošolske službe. Učiteljico Ano Bantan v Beli Cerkvi, kj je obolela, nadomešča izprašana učiteljska kan-didatinja Marija K a 1 i g a r ; obolelo učiteljico Marjeto Žele v Begunjah (Notranjsko) pa bivša začasna učiteljica v Kovorju Ema Mezesnel.
—	Mlad samomorilec. Pri usnjarski tvrdki D e u v Tržiču se je na stranišču obesil 181etni vajenec. Pravijo, da se mu je omračil um.
—	Napadli so 22 let starega delavca Franca Štiglica v Puštalu pri Škofji Loki, Ležal je na svislih. Napadalec mu je prizadejal več ran z nožem v rebra,
—	Za novo železniško progo Novo mesto—Metlika je naročila Železniška uprava pri avstrijskih tovarnah 12 lokomotiv (od teh 5 za brzovlake) za 1,055.000 K, nadalje 51 vagonov, in sicer 20 za prevažanje, oseb, 6 službenih in 25 vozov za blago v skupni ceni 905.000 kron. Tovarne imajo naročene stroje in vozove železniški upravi izročiti v prvem četrtletju leta 1914.
—	Aretirali so v Krškem Viktorja Reil radi postopanja, ker se je dognalo, da je bil že večkrat radi raznih prestopkov kaznovan. Izdaja se za umetnega slikarja, profesorja, oskrbnika, solicitatorja itd. Govori nemški, hrvatski in slovenski jezik. Včasih si privzame tuja imena, n. pr. Josip Ivellert. C. kr. okrajna sodnija ga jo izpustila, ker se mu v času, ko biva na Kranj-skerrl, ni moglo dokazati kaznjivo dejanje.
—	Dvojna izdaja »Riječkih Novin«.
Reški hrvaški katoliški dnevnik poroča: Ni tedna, da bi naš list nc bil v Banovini 2—3krat zaplenjen, Da bi naši banovinski
naročniki ne ostajali tolikokrat brez lista, smo se obrnili na kompetentno mesto z vprašanjem, kaj vse sc v Banovini pleni, da bi to iz lista izpustili. Odgovor se je glasil, da se plenijo samo napadi na dualizem in sedanji položaj na Hrvaškem. Od zdaj naprej bomo torej prirejali dve izdaji našega lista: za Banovino, kjer bomo izpu-ščali vse, kar se tiče gornjih dveh točk, drugo izdajo pa za ostale dežele, kjer bomo tudi o tem pisali. Tako dvojno izdajo smo
griredili že predvčerajšnjim, kjer smo za anovino izpustili članek »Jedan memorandum« in ga nadomestili z »Izjavo Faik-bega Konice o bodoči Albaniji«.
—	Posebni vlaki. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja, da ne more dati na razpolago posebnih vlakov po znižanih cenah o binkoštih, potem ob dvojnih praznikih v času od 15. junija do 15. septembra z ozirom na določbe osebne in prtljažne tarife, del II., zvezek 1., stran 48.
—	Posebnost leta 1913 so majniko-va žrebanja srečk v korist« Slovenski Straži«, pri katerih se v srečnem slučaju že po vplačilu prvega mesečnega obroka 5 kron zamore zadeti 90.000 K, 40.000, 30.000 in dvakrat po 20.000 K, oziroma lir in frankov. — Čita j to današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«!
Primorske vesli.
p Rozina aretiran. Iz Gorice nam brzojavljajo, da so ondi danes aretirali bivšega iajnika okrajnega šolskega sveta Rozino. Rozina je prišel sam v Gorico in se sam javil oblasti.
p Od Canadian • Pacific drnžbe. Za uboge izseljence, ki jih goni iz domovine ali lahkomiselnost ali pa res revščina, nima nobena pomorska družba drugega nego lepe besede. Pri novi C.anadian-Pacific-Railway pa mora biti prav posebno slabo. Tako je n. pr. s krova prve ladje »Rutenije«, ki je bila odšla prejšnji mesec iz Trsta, že v Na-polju pobegnilo 13 natakarjev. Vsi so prišli nazaj v Trst. Tu pripovedujejo, da na ladji z ljudmi silno slabo ravnajo, in če je vse res, kar opisujejo, bo morala poseči vmes oblast.
p Smrt na poti. V neki grapi pri Št. Petru pri Gorici so našli mrtvega starega berača Andreja iz Volčje drage. Moža je zadela na potu kap, vsled česar se je zvalil v grapo.
p Urad za prodajo in nakup živine. Kmetijska družba v Gorici ustanovi v najkrajšem času posredovalnico za prodajo in nakup živine. V večjih krajih pa napravijo podružnice.
—	Umrl je včeraj v tržaški bolnišnici g. Kristijan B r a t i n a, nadučitelj in voditelj posojilnice v Bovcu, star 56 let. Pogreb se je vršil danes popoldne ob 3. uri iz mestne bolnišnice.
p Srbski general Mihajlo Živkovič v Opatiji. Skozi Zagreb je dne 10. t. m. potoval srbski general Mihajlo Živkovič v Opatijo. Živkovič jc poveljeval srbski armadi v Novembasarju. Med vojsko je obolel na legarju. Da se okrepča, jc odpotoval v Opatijo.
p Ogrski konji za Uruguay. Neki uruguayski konjerejec si je naročil z Ogrskega 90 čistokrvnih konj, ki so jih vkrcali na ladjo »Georgio« družbe Au-stro-Americane, ki je že včeraj, v petek, odplula v južno Ameriko. Omenjeni konjerejec hoče z ogrskimi žrcbci izboljšati uruguaj sko pasmo.
p Samoumor zdravnika. Včeraj, v potek, zjutraj se je ustrelil v svojem stanovanju v Trstu šef-zdravnik okr. bolniške blagajne, dr. J. Corazza. Bil je. po Trstu obče znan. V smrt je šel radi neozdravljivega raka v grlu.
Ljillsnsks novice.
lj Slomšek - Elnspielerjeva slavnost, ki se prične jutri ob 5. url popoldne (na nekaterih lepakih je začetek napačno tiskan ob pol 5.), bo obsegala skoro izključno n^ve skladbe tako v zboru kot v orkestru. Oba slovanska plesa sta izmed najkrasnejših, istotako obe legendi morda še lepši. Pavčičcv zbor je zelo simpatično ocenil dr. G. Krek v »Novih Akordih«. Melodiozna skladba z zmerno euharmoniko toplega čustva. Lajovičova »Večerna pesem«, sedmeroglasen mešan zbor z modernimi harmonijami, bogato on-harmpnijo in zanimivo imitacijo mecl sopranom in baritonom. Skladba vsebuje izredne težkoče. Nič lažje ni dr. G. Krekova invencija (kontrapunktič-na oblika) »Blagor jim«, ker je treba pri izvajanju silne pozornosti. Foer-sterjev novi zbor »Slavnostna popotnica« je čvrsta koračnika; impozantna, ena najboljših skladb jc Focrsterjeva »Povejte ve planino«. Ta vspored, marljivo vežban. je gotovo vreden pozornosti vseh izobraženih, glasbo ljubečih krogov.
lj Pevska vaja so vrši danes, v soboto, šc v »Ljudskem Domu«, jutri, v
nedeljo ob 11. uri dopoldne pa v Unio-nu. Prosi so točne in polnoštevilne udeležbe.
lj Po končanem sporedu Slomšek-Elnspielerjeve slavn-isti naj občinstvo blagovoli počakati pol ure v stranskih prostorih »Uniona«, nakar se v dvorano postavijo mize in se. vrši v dvorani večer na čast slavnostnima govornikoma s sodelovanjem »Slovenske Filharmonije« in pevskega zbora.
lj Paberki deportirane uvojice Po« lanjko. Zanimalo bode naše čitatelje poclolgem premoru zopet nekaj slišati o aferi dvojice Polajnko, ki je svoj čas dvignila toliko prahu. Kakor znano, je bila dvojica Polajnko v Ellis-Islandu v Newyorku potom deportacije zavrnjena in pride svoječasno z neprostovoljnim spremstvom v Ljubljano. Dokler niso vsa tozadevna pogajanja končana, morata čakati nastopa neprijetne vrnitve iz Antverpna v Belgiji. Poročali smo tudi, da je Polajnko v Stutt-gartu naložil v neki banki 4000 kron, drug denar sta nesla pa s seboj. Ko so ju na Ellis-Islandu, tako zraven otoka solza prijeli, je imel Polajnko pri sebi * 29.000 kron, katerih mu pa tamošnja oblast v zmislu deportacijskih predpisov ni odvzela., marveč prepustila na razpolaganje Polajnkotu samemu. Za 10.000 K trdi, da so mu bile med vožnjo v Frankfurt. ukradene. Pravi, da je šel z ženo v jedilni voz, torbico z 10.000 K pa pustil v kupeju in ko je prišel na-, zaj, ni bilo niti torbice, niti denarja, Tatvino je baje naznanil, a so bile vse poizvedbe brezuspešne. Ostalih 1000 K je pa porabil. Kakor čujemo, se sedaj bliža izročevalno postopanje svojemu koncu.
lj Nagajivi april. April je bil za*
četkoin letos zelo topel, da pretopel, kar jd imelo za posledico, cla je zgodnje sadje že vse v bujnem cvetju in obeta letošnja letina biti s sadjpm izredno bogata, če ne bode elementarnih nesreč. Zadnje dni je pa postalo hladnejše in deževno. Danes ponoči je pa celo snejr pobelil precej nizko višje in nižje hribe, dopoldne je jelo pa snežiti tudi po nižavah. Če se tempei-atura ne premeni, se je bati pozebe, kar bi povzročilo sadje- in vinorejcem ogromno škodo.
lj 40 let učitelj. Jutri praznuje svoj štiridesetletni učiteljski jubilej na II. mestni dekliški šoli g. Anton Razinger. Na drugo mestno deško šolo je vstopil dne 13. aprila leta 1873. kot supleilt in je ostal vseh 40 let na istem mestu. G. A. Razinger je spisal tudi več šolskih knjig za ljudske šole in je svoj čas slovel kot izboren pevec pri »Slovenski Glasbeni Matici«.
lj Podmaršal Kusmanek se je vrnil t inšpekcijskega potovanja in je zopet prevzel štacijsko in vojaško poveljstvo.
lj Iz magistratnega gremija. Agronom Mulec namerava zgraditi enonadstropno vilo ob Marmontovi ulici. Stavbno dovoljenje se mu je podelilo. — Dragotin Hribar gradi kotlarno pri svoji tovarni na Zaloški cesti. Stavbno dovoljenje je izdano do preklica. — Gospodarska zveza postavlja razstavno lopo za gospodarske stroje na dvorišču svoje hiše na Dunajski cesti. — Na ljubljanskem polju, na ozemlju nasproti zeljarice Svellinove namerava Ravnikar zgraditi novo tesališče z delavnico in šuper. Oboje se mu dovoljuje provizorično; gospodarsko poslopje se mu dovoli zgraditi 18 metrov od regulačne črte, da ne bo oviralo zgradbe hiše, kadar se bo svet pre-zidaval. — Jeanu Schreiyu se dovoli postaviti primerno barako za prodajo kruha in mleka na vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice. Ugovori proti stavbi se zavračajo. Najemščina za svet znaša 200 kron na leto. Proti je govoril občinski svetnik Štefe, češ, da pritočniki trdijo, da je dovolj lokalov v Kolodvorski ulici. Posestniki bi imeli lokale prozne, ker bi vsak raje gradil barako za letno najemščino 200 kron. — Ker pušča nasip pri ribniku pod Tivolijem vode, najbrže vsled -dela« poljskih miši,

Nežni, slabotni otroci
postanejo kmalu močnejši, ako dobivajo nekoliko časa redno Scoltovo emulzijo. Ker je veliko bolj okusna in dobrodejna kot navadno ribje olje, in lahko prebavljiva in ker na ugoden učinek ni potreba dolgo časa čakati, jo navadno radi jetnljo. Scottova emulzija pospeši tvorbo trdnega mesa in razvoj močnih mišic, njen vpliv na tvorbo kosti je pa očividen. Na podlagi splošne okrepčave jamejo otroci kazati več veselja do življenja in krnalu jih bodemo videli že po kratkem času veselo okoli skakati. Scottova emulzija, v kateri se re-dilna vrednost ribjega olja po primesi mineralnih soli znatno poveča, zavzema brezpogojno prvo mesto; ampak mora biti pristna Scottova emulzija.
Cena originalni steklenici je » K 30 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor poMje no v narjev v znamkah na SCO l T fc BOVPNE, O. m. b H., Dunaj VII. in n sklicu) na U časopis, dostavi sc mu ena nosili tcv polom lekarne ia

sc izvrši potrebna pilotaža in betoniranjc ter se dovolijo proračunjeni stroški 1600 kron. — Za nujne popravke v kopališču v Koleziji se dovoli 473 K. — Na Vodmat-skem trgu se poseka šest starih dreves, potem se trg posuje in zravna. — Tržni nadzornik je predlagal, naj zeljarja Kačar in Marenko ostaneta na dosedanjem prostoru na Pogačarjevem trgu za škofijo, ostali sc pa premestijo na drug prostor, češ, da se prepirajo«. Večina je ta predlog, s katerim se prodajališča za enoinisto obrt dele, sprejela. Proti temu sklepu se vloži pritožba. — Magistratni gremij je sklenil, da Kotnikova gostilniška koncesija ne ugasne.
_ Odobri se strošek za očala bivšemu
policijskemu nadzorniku 1 Javorniku v znesku 8 kron.
lj Tržni nadzornik Ribnikar je z ozirom na izjavo načelnika kluba občinskih svetnikov S. L. S. v ljubljanskem občinskem svetu g. Ivana Krc-garja zahteval proti sebi disciplinarno preiskavo. Upamo, da bodo zaslišane vse. priče, katere bodo magistratu predložene. Vse, ki imajo o poslovanju ali o izrazih tržnega nadzornika kako pritožbo, prosimo, da pritožbe zbero in jih odpošljejo na, ono mesto, katero naznanimo v par dneh.
lj Predavanje. V korist Podpornega društva za učence e. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani predava profesor dr. Fr. 11 e š i č prihodnji torek, dne 15. aprila ob 8. uri zvečer v Mestnem domu o temi: »Ljubljanska gimnazija in nje življenje v prejšnjih stoletjih«. Vstopnina 50 vin., za dijake 20 vin., pre-plačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo.
lj »Na Osojah« v Ljudskem domu. »Šišensko prosvetno društvo« vprizori v nedeljo, dne 20. t. m. ob i. uri popoldne v Ljudskem domu ljudski igrokaz v petih dejanjih »Na Osojah«. — Po približno dvajsetih letih je ima občinstvo zopet priliko videti na slovenskem odru. Igra je skozi in skozi zelo efektna. Vstopnice dobite v predprodaji v društvenih prostorih in pri društvenem blagajniku g. L. Puharju, Sp. šiška 88, poleg šišenske cerkve.
lj Pritožbe zoper premogarje. V zadnjem času prihajajo pritožbe, da premogar-ski hlapci prinašajo strankam v vrečah premalo premoga, da jc moker, kakor tudi vreče, ter da so te češče tako plombovane, da se jih lahko sname in zopet dene nazaj. Po določilih za prodajo premoga na drobno mora biti v vsaki vreči toliko premoga, kolikor ga premogar napove (običajno 50 kilogramov), da ga sme biti na vozu lc jedna vrsta ter da ne sme biti moker niti premog, niti vreča takrat ko se tehta. Istotako je prepovedano v premog mešati kamenje ali pesek. Vreče morajo biti tako plombovane, da se mora, ako se hoče premog iz njih stresti, motvoz prerezati. Na plombah morate biti začetni črki imena in priimka prodajalčevega. Pri tem sc pa stranke opozarjajo še na neke druge zvijače, ki se tudi češče dogajajo. Ko kuharica čuje žvižg, naroči n. pr. 6 vreč premoga, katerega ji premogar znosi v drvarnico, kuharica ali gospodinja pa med tem časom opravlja svoj posel. Možakar ga faktično prinese le pet vreč, eno vrečo vrže pa prazno h kupu. Ako stranka tarna, da se ji zdi zremalo premoga, pokaže hlapec na vseh šest že izpraznjenih vreč, češ, saj vidijo, da je šest »žakljev«, in s tem preslepi stranko, da mu plača za šest vreč, medtem ko ga je dobila samo pet. Poudarjamo, da je to znan trik nekaterih premo-garskih hlapcev. Mestni magistrat bode po tržnem nadzorstvu na te nedostatke strogo pazil, stranke naj pa take tiče v lastnem interesu nemudoma naznanijo. Kazen je od 2—200 kron globe, v slučaju neiztirljivosti pa od 6 ur do 14 dni zapora, poleg tega se pa bode takim ljudem vožnja, prepovedala. Tudi gospodar, ki vzame takega hlapca v službo, zapade kazni.
lj Ženski boj na Tržaški cesti. Včeraj je dobila delavka v tobačni tovarni Pavlina Trpinova od nekega fanta razglednico, katero je vzela iz nabiralnika njena sodelavka Frančiška Tomšičeva ter jo prinesla v dvorano in jo položila na stran v mnenju, da jo pozneje odda adresatinji. Ženska radovednost in klepetavost pa je povzročila, da jc za to karto izvedel Trpinove pravi ljubimec, ki jc v tovarni ključavničar. In to ji je bilo preveč. Trpinova je v delavni dvorani naskočila Tomšičevo in jo vpričo vseh delavk oklofutala. S tem je bilo prvo dejanje končano, drugo se jc pa pričelo zvečer pred tovarno na cesti, ko je delavstvo odhajalo domov. Frančiška Tomšičeva jc klofute mirno spravila v žep, tembolj so pa bolele njeno sestro Marijo, ki je tudi v tovarni. Po odmoru je lc-ta počakala Trpinovo pred tovarno in ko jo zagleda, se zapodi vsa razkačena vanjo, jo začne obdelavati s pestmi, naposled sc je pa poslužila zadnjega ženskega orožja — las! Bil je vam prizor! Izpulila ji jc iz las vse igle, glavniki so frčali naokrog in hipoma je imela Trpinova lase podobne ko-deljj prediva. Ko je bilo tudi to dejanje končano, jo je Tomšičeva urnih nog od-kurila z bojnega polja. .Predstava* je pri-
vabila na stotine delavstva, ki jc tovarno zapuščalo, in čule so se pikre zabavljice, karanje, obžalovanje javnega ponižanja, največ je bilo pa šaljivk in smeha in tudi danes je v tovarni predmet vseh šal in govoric edino ravs zaradi nesrečne karte. Pripomniti je še, da je bil vsled tega boja promet na cesti popolnoma ustavljen do konca rabuke.
lj Razstava vajenških del v Ljubljani. Priprave za razstavo vajenških del, ki se ima dne. i. maja otvoriti v prostorih c. kr. državne obrtne, šole, vrlo napreduje. Kakor se nam poroča, je prevzel protektorat nad razstavo deželni predsednik ekscelenca baron S c h v*' a r z, častna predsednika pa sta deželni glavar dr. Ivan Š u s t c r -š i č in župan dr. Ivan T a v č a r. — Mojstri so dobili vabila, da se njihovi vajenci udeleže razstave potom obrtnih nadaljevalnih šol. Izjave, da se odzovejo vabilu, je tudi izročiti šolskim vodstvom imenovanih zavodov, ali jih ja pa direktno poslati razstavnemu odboru, oziroma predsedniku, vladnemu svetniku Ivanu Šubicu. Za razstavo nikakor ni delati posebnih umetnini in drugih predmetov; na. razstavo spadajo dela, kakršna izdeluje vajenec v delavnici. Mojstru torej ne nastanejo ni-kaki stroški če dovoli vajencu udele-žitev in mu da priliko za izvršitev kakega predmeta, ki je naročen od strank ali pa se pozneje lahko proda.
lj S trga. Včeraj je s šolskega drevoreda še ostala polovica mesarjev vsled začetka, z delom kanalizacije prestavila svoje, stojnice na Vodnikov trg, k jer bodo toliko časa. da bode delo končano. Ostalo je na svojem mestu le še zadnjih 11 stojnic, ki jih bodo morali na. tudi prestaviti, ko dospejo z delom do tja.
lj Umrli so v Ljubljani: Primož Kosec, posestnik. 43 let. — Matija Bi-tenc, bivši kvoiač. 70 let. — Franc Kopač. hlanec, 30 let. — Terezija Zupan, šivilja, 51 let. — Franc Triller, dninar, 64 let.
l j Nesreča na cnsti. Ko se jc včeraj popoldne z enovorežnim vozom Vodnikov hlapec Štefan Gnez pripeljal iz Streliške ulice na Cesarja Jožefa trg, je nenadoma padel z voza. vsled česar mu jc jela teči iz ušes kri in je obležal tam nezavesten. To je videl pri oknu član rešilne postaje Gašper Kumelj, ki je pritekel takoj na pomoč in ko je videl. da Gneza nc more spraviti k zavesti, so takoj napregli rešilni voz in ponesrečenca z njim prepeljali v deželno bolnišnico, kjer so še nezavestnega? izročili. Gnez je vozil zmirno in je baje epileptičen.
Tele onska in brzojavna poročila.
OFICIELNO POTRJENO ODPOKLICA-NJE SRBSKIH ČET IZPRED SKADRA.
Belgrad, 12. aprila. Naredba vlade, naj se srbske čete precl Skadrom polagoma odpoklicujejo, se uradno javlja.
ČRNAGORA EO SAMA BOJ NADALJEVALA?
Dunaj, 12. aprila. »Sudslavische Korrespondenz« poroča iz Kotora: Včeraj se je obstreljevanje Skadra zopet začelo.
Dunaj, 12. aprila. »Sudslavische Korrespondenz« poroča v popolnem nasprotju z vestjo Reuterja (glej članek »Dogodki na Balkanu«) oficielno od črnogorske vlade iz Cetinja: Vest, da je črnogorska vlada pripravljena za 20 milijonov odpovedati se Skadru, je zlobna izmišljotina. To bi pomenilo razžaljenje celega črnogorskega naroda. Ravnotakn ni res, da hiče kralj Ni-kita odstopiti. Vprašanje Skadra ni vprašanje dinastije, ampak življenjsko vprašanje črnogorskega ljudstva. Kralj Nikita ni bil nikoli tako priljubljen kakor je zdaj.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 12. aprila. Včerajšnja konferenca poslanikov se je v prvi vrsti pečala z mirovnim vprašanjem. Zadnja nota velesil se balkanskim zaveznikom še ni izročila, toda kabineti že pripravljajo odgovor, ki bo moral biti tak, da ne bo samo pomenjal posre-sredovanja, marveč v glavnih točkah vseboval že mirovne pogoje. Težave delata še Črnagora in Srbija. Konferenca se jc -bavila. tudi z južnimi mejami Albanije. Vprašanje egejskih otokov je jako malo napredovalo. Grčija skuša dobiti predvsem Mytilene. Med zavezniki je. oster spor zaradi Soluna. Italijanski krogi domnevajoč cla je konferenca velesil že določila mejo južne Albanije, ki teče iz zaliva Saida nasproti mestu Krfu tako, da Grčija dobi vse ozadje Janine, Konica in Korica pa ostaneta Albaniji. Grčija pa bo morala zagotoviti, da obrežja nasproti Krfu ne utrdi. Ne ve se pa, se, je li glede tc meje res že sporazum dosegel. Grčija bo bržčas pokazala veliko odjeuljivost, že radi prijateljstva Evrope radi Soluna.
V BELGRADU SO PESIMISTI.
Belgrad, 12. aprila. Vlada jo včeraj dolgo konferirala z načelniki strank. Dočim se evropski položaj v inozemstvu slika zdaj v najlepših barvah, so v Belgraclu še vedno skeptični. Srbska vlada si ne prikriva težkoč, ki se bodo brezdvoma izzvale glede varstva katoličanov in mohamedaneev v novoosvo-jenih kra jih, glede česar bo Srbija vztrajala na svoji suvercniteti. Vprašanje razmerja clo Bulgarijo je tudi kljub odločnemu prizadevanju obojestranskih vodilnih krogov ohraniti zvezo nekoliko kritično. V Peterburgu se zelo dela proti Sasonovu in če bi ta padel, pride na. vrh vojna stranka. Na vsak način hoče Srbija imeti svojo armado še dlje pripravljeno in ta želja jo tudi vplivala na odpoklicanje čet izprecl Skadra. Vlada jo strankam izjavila, da se mora kredit 90 milijonov za armado najdelj tokom enega tedna votirati.
RUMUNSKO - BULGARSKO VPRAŠANJE REŠENO.
Peterburg, 12. aprila. Včeraj se je vršila zadnja seja konference poslanikov v zadevi bulgarsko - rumunskega spora. Podpisal se je protokol glede odstopa Silistrije. Romunija dobi Si-listrijo in 10 kvadratnik kilometrov okoli njo. Tako Bulgarija kakor Rumunija sta izjavili, cla smatrata to rešitev za' sprejemljivo. Rumunija se jo pa nasproti Bulgarija obvezala, da bo v slučaju vojsko med Bulgarijo in katerokoli državo ostala za dobo 30 let nevtralna. Rumunsko-bulgarski dogovor se bo ratificiral obenem z ratifikacijo mirovnih preliminarijev mecl Turčijo in balkansko zvezo.
PROTIAVSTRUPKO FAPOLOŽENJE V RUSIJI.
Varšava, 12. aprila. Vse avstro-oerrsko. konzulate po celi Rusiji stra-žijo pomnožene vojaške straže in tajni policisti. V Peterburgu nabirajo podpise za peticijo na cara. naj Sasonova odpusti. Slovauofilsko demonstracijo v Moskvi je policija prepovedala.
INTIMNOST MFJ1 ITALIJO IN RUSIJO.
Dunaj, 12. aprila. Tukajšnji mero-dajni kropi z neko nejevoljo opazujejo vedno večjo intimnost, ki se razvija med Italijo in Rusijo. Ve se. da je Italija najbolj podpirala ruski predlog, da se Diakovica odstopi Srbiji. Znano jo tudi, da se ravno sedaj laški in ruski kabinet živahno dogovarjata slede stališča, ki naj ga zavzameta, v očigled zahtevi Avstrije, naj se izreče protektorat, velesil nad katoliškimi in moha-medanskimi manjšinami v Srbiji. Sumi se nadalje, da je Italija naibolj zagovarjala skupno akcijo proti Črnigori, cla ne nastopi Avstrija sama. Tudi glede finančnih in teritorialnih kompenzacij za Črnogoro postopata Italija in Rusija v najožjem sporazumu. Opaža se tudi neko z deianskimi potrebami nesorazmerno močno kretanje laških ladij a* Adriji, ki se sicer spravlja v zvezo z odporom Grčije zapustiti južno Albanijo.
ENERGIČNE IZJAVE MALINOVA.
Dunaj, 12. aprila. Bivši bulgarski minister Malinov, opozicionalec in nasprotnik balkanske zveze, izjavlja v Neue Freic Presse«, da Bulgarija brezpogojno zahteva zase Prilep, Veles, Ohrid in Bitolj. Če se Srbija izgovarja, da ni dobila Albanije, to Bulgarije nič ne briga, ker pogodba tega ne jemlje v poštev. Z Grčijo ima Bulgarija zgolj vojaško konvencijo, Bulgarija mora Solun in kosturski okraj zahtevati zase, drugače jc konec balkanske zveze. Malinov izjavlja tudi, da utegnejo Bulgari korakati vendarle proti Carigradu iu so tudi nezadovoljni, da se je Silistria odstopila,
BULGARI SE KONCENTRUJEJO V MAKEDONIJI.
Solun, 12, aprila. Bulgari so poslali dva polka v Doiran, Govori se, da hočejo Srbi Gergeli, ki so ga oni zasedli, prepustiti Grkom.
RUSKI VOJNI MATERIAL ZA ČRNO GORO.
London, 12. aprila. Semkaj jc došlo poročilo, da je v ponedeljek neki grški transportni parnik v luki Medovi izkrcal 80 vagonov municije, več topov in topovskih krogelj iz Rusije kot ruski dar Črni gori. Vojni materijal jc prišel iz Odese.
NOV ALBANSKI KANDIDAT, KI JE PA šE NEZNAN.
Pariz, 12. aprila. Egiptovski kedive Abbas dela na to, da pride na albanski prestol nek član njegove rodbine. Anglija jc s tem baje zadovoljna,
ANGLEŠKI NASVETI AVSTRIJI.
London, 12. aprila. »Times« priporočajo Avstriji, naj živi v prijateljstvu z jugoslovanskimi državami.
X X X
KOMISARLJAT V DALMACIJI.
Gradec, 12. aprila. Tagcspost poroča, da sc avstrijska vlada bavi z mislijo
proglasiti izjemno stanje v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in Kotoru. Poslanec Smodlaka jc odpotoval baje na Dunaj, da intervenira. Podobni poizkusi deželnega glavarja Ivče-viča niso imeli doslej še nobenega rezultata.
POIZKUŠEN SAMOUMOR.
Dunaj, 12. aprila. 36letni ministerialm podtajnik dr. Theodor Reisch se je v nervoznem spopadu obstrelil. Njegovo stanje je resno.
t MORGAN.
New-York, 12, aprila. Truplo Pierpont Morgana so danes semkaj pripeljali.
Vstopnice za jutrišnjo Slomšek-Einspielerjevo slavnost se prodajajo do jutri opoldne v trafiki gosp. Šoukala pred Škofijo in gasp. Podboja pri cerkvi Sv. Petra; od 3. ure popoldne naprej pa pri blagajni pred veliko dvorano »Uniona«.
Razne stvari.
Junaštvo slepega pevca. V ameriškem mestu VVorcestru (Massahusetts) je te dni v nekem gledišču med predstavo nastal ogenj. Ogenj je pni opazil sin gledališčnega ravnatelja, ki je stal za kulisami. Gorelo je za zadnjimi sedeži na balkonu. Na odru je. tedaj stal slepi pevec kupletov Mi-. Edvard Boyle, ki je pravkar izpel svoj komad. Hitro stopi k njemu ravnateljev sin in mu nekaj pošepeče na uho. Tedaj slepi pevec z mirnim glasom prosi občinstvo, naj takoj mirno zapusti gledišče, šele tedaj ljudje opazijo ogenj in prestrašen ni vsi naenkrat planejo k izhodom. Nastala jo nevarna zmeda, ker so ljudje drug drugega ovirali pri izhodu. Tedaj je pevec začel z veselim čistini glasom peti svojo najljubše pesmi in pianist. ga je spremljal na glasovirju. To je ljudi tako umirilo, da se je gledališče v kratkem brez nezgode izpraznilo. Šolo ko je odšel zadnji obiskovalec iz gledišča, je skočil na oder pianist in odvedel slepega pevca na prosto. Takoj nato je stalo gledališče, v enem samem plamenu in je do tal pogorelo.
Kmečki sinovi zmagujejo. Bolgarski finančni minister Teodorov jo nedavno izjavil v bolgarski narodni skupščini (državnem zboru), cla se ima Bolgarija. edino čvrstim kmečkim sinovom zahvaliti za velikanske uspehe na bojnem polju. Na Bolgarskem pripada namreč še 85% vsega kmečkega prebivalstva kmečkemu stanu. General Ivanov, ki se sedaj slavci kot zmagovalec precl Odrinom, je rekel nekemu časnikarju, da on naravnost občuduje velikansko junaštvo kmečkih vojakov, ki so zavzeli Odrin. Čvrst, kmečki narod daje moč posameznim narodom, pa tudi državi. Lansko leto jo bilo na Spod. Štajerskem izmecl nabornikov z deželo potrjenih 30%, z mest, trgov in industrijskih krajev pa samo 13%. Dno 29. marca se je vršil nabor za mestni okraj Žižkov v Pragi. Ocl 181 mladeničev jo bilo potrjenih komaj 22, torej samo 8%. Kmečki mladeniči, bodite ponosni na svoje zdravo telo!
Odkrit umor. — Detektiv zaročenec. Koncem oktobra lani so v Charlottenburgu našli obešenega 15letncga gimnazijca Ernesta Tiemanr.a; visel je na vratih v stanovanju svojih staršev. Žc tedaj domači niso mogli verjeti, da bi se bil deček sam obesil in so sumili domačo služkinjo Elizabeto Heinrich, da je z umorom v zvezi. Heinrich so tudi zaprli, a jo takoj zopet izpustili, ker je manjkalo vsakega dokaza za zločin. Starši so nato vso stvar poverili nekemu berolinskemu detektivu. Le-ta — Pavel Schvvarz po imenu — sc je pod napačnim imenom naselil v domovni občini Elizabete Heinrich in sc sprijaznil z njeno družino; končno se je z Elizabeto zaročil. Ko si je pridobil njeno zaupanje, jo jc začel zvito izpraševati o dogodku pri Tiemanno-vih. Izvlekel jc iz nje priznanje, da je 15-letnega Tiemanna obesil njen prejšnji ljubimec, o katerem pa ne ve kako se je pisal, marveč v6 lc toliko, da je bil ključavničar. Najbrže je hotel stanovanje opleniti, a so domači prezgodaj prišli domov. Dečku jc najpreje stresel v usta neki prašek, nato ga pa obesil. Detektiv je vedel dovolj. Takoj se je podal v Rummels-burg in napravil ovadbo, nakar so Heinrich zaprli. Sedaj iščejo še morilca.
20001etno sadje. Pri izkopavanju v Herculanumu in Pompejih so našli posode, v katerih se je nahajalo popolnoma dobro ohranjeno ukuhano sadje.
' ' ■	Služba .........
orpista in cerkovnika
v Radovljici se znova razpisuje. Orcianisf, kojemu sc jc pred mescci podelila, se ji je nepričakovano odpovedal iz vzroka, da tja farani vsled priljubljenosti nc puste proč in mu vse obet3jo.
Plačilo v denarju 1100 kron, prosto stanovanje in mogoC postranski prislužek pri hranilnici. Pismene prošnje s spričevali uoi se pošljejo žup-nemu uradu v Badovliicb	1090
Posode imajo zgoraj majhno odprtino, da je para lahko uhajala, kasneje so se pa zalile z voskom. Preiskava je dognala, da so v rimskih časih natančno tako ukuhavali sadje kakor dandanes, t. j. v sladkorju i i posodo potem her-metično zaprli. Tega načina za konzerviranje sadja in drugih živil, kakor mesa, sočivja itd. torej ni leta 1810 iznašel francoski tovarnar Appert, marveč je že vsaj 2000 let star. Razlika je le v tem, da so tedaj ukuhavali le sadje in samo vsak zase, izza Apperta se pa. konzervira zlasti meso in druga živila — in sicer na debelo v tovarnah. Tudi služi sedaj v to svrho cena pločevina in lot namesto prejšnjih ilovnatih posod in voska.
Rešilna misel. V Crefeldu se je tc "dni na ulici izgubil neki štiriletni dečko in ni več mogel najti domu. Na nekem voglu se je ustavil in začel glasno jokati. Krog njega so se zbrale usmiljene žesiice in ga sem in tje izpraše-vale, a fantek ni znal povedati, kdo in kaj so njegovi stariši. Že so ga hoteli peljati na policijo, ko so iz množice „pririje neki mož in pravi dečku: »Ej, možiček! Kam pa hodiš za svojega očeta po pivo?« Deček med ihtenjem odgovori: »K Roži!« Prijeli so ga in peljali v dotično gostilno, odkoder jc brž našel domu.
y Strokovno glasilo krojačic na Nemškem. Nemška državna zveza krojačic je začela izdajati lastno strokovno glasilo »Deutsche Schneiderinen - Zei-jtung«.
Novi poštni nabiralniki. Kanadska fvlada je naročila nove poštne (nabiralnike, ki bodo še prekosili znane londonske pisemske skrinjice. Na kanadskih nabiralnikih bo predvsem ulični napis; potem je na njem nameščen av-itomat za znamke, tako da bo vsak lahko znamko dobil, kadan bo hotel «— tudi ponoči in ob nedeljah, ko so prodajalne zaprte. Ponoči bodo nabiralniki električno razsvetljeni. Stene nabiralnika, ki bo približno tako visok kakor srednjevelik človek, bodo pa služile v reklamne namene. t Reklama v Ameriki. Reklama igra v Ameriki velikansko vlogo. Posamezne tvrdke izdajo na leto milijone samo za reklamo. Tako so newyorški dnevniki lani od največje blagovne tržnice Siegel, Sooper & Co. dobili 2 milijona za oglase, ocl tvrdke Wannemaker pa 2 in pol milijona. Prodajalna tvrdka Maey <fc Co, je v enem samem listu in-serirala za 3 in pol milijona, zato je pa imela letnega prometa 300 milijonov, čistega dobička pa 10 milijonov. iVclike tvrdke vzdržujejo samo za sestavljanje oglasov po cel štab uradini-kov; tako se pri Wannemakerju peča 1200 oseb samo s sestavo in pomnožc-vanjem reklamnih notic — ne vštevši posebnih nagrad za kak posebno duhovit in imeniten clomislek na tem polju.
Vojni zaklad angleških suiragetk.
Angleške sufragetke so 10. t, m. priredile v Londonu velikansk shod, na katerem so zbrale za vojni zaklad 360.000 kron.
Ukraden, ruskemu caru namenjen dar. V neki moskovski tvornici je bil ukraden srebrn krožnik, na katerem naj bi se ob jubilejskih slavnostih dinastije Romanov
doumno-nihrghrine
vedno sveža v zalogi pri:
Qrata Kabe. Hovomesto
1140
Organist
cecilijanec, kateri bi sprejel tudi tajništvo pri kaki občini ali posojilnici, išče slušbe. — Naslov pove upravništvo tega lista,	1144
ponudila caru sol in kruh. Tatove, tri hišnike, so aretirali.
Odstranitev postave proti jezuitom v
Nemčiji. Osrednje glasilo centra, »Ger-mania«, poroča, da je državni urad uvedel poizvedbe o določilih glede na jezuitski red v posameznih državah, »Germania« pristavlja, da gre brez dvojbe za to, zbrati gradivo zveznemu svetu glede na sklep državnega zbora, da se odpravijo postave proti jezuitom v Nemčiji.
Zopet velikanske povodnji v Ameriki. Veletok Mississipi grozi več državam s povodnjo. Veletok Mississipi neprestano narašča. V strašni nevarnosti se nahajajo predvsem države Mississipi, Arkansas in Louisana. Poseben vlak z inženirji in z materialom se jo odpeljal, da reši Neu Orleans.
JFlli ste že odposlali položnico »Slovenski Straži"?
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 12 aprila 1913.
Pšenica za april 1913.....1P95
Pšenica za maj 1913 . ... ,	1P06
Pšenica za oktober 1913 . . .	11'68
Rž za april 1913.......9-29
Rž za oktober 1913.....9 54
Oves za april 1913......9'86
Oves za oktober 1913 ....	9 o8
Koruza za maj 1913.....7-79
Koruza za julij 1913 . . . . <	8-—
5]
Tužnirn in vendar vdauim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo vzeti k sebi našo ljubljeno mamico, staro mamico, sestro, gospo
Marijo Berdavs,«Šteli
danes dne 11. aprila ob 2. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu življenske dobe.
Pogreb pokojne mamice bo v nedeljo 13. aprila i t. hiše žalosti na pokopališče v Dobrčmpolju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Priporočamo jo v pobožno molitev in blag spomin!	1137
Dobrčpolje, 11. aprila 1913.
Aiojzij, sin. — Marija, Jožefa, Ivana,
Julija, Kristina, Gizela, hčere. Jožef Šteh, brat. — Jožefa Gruden, roj. Šteh, sestra. — Ferdinand Sever, Franc Adamič, Viktor Engelman, Anton Pipp, Slavko Schwelger, zetje. — Marija Berdavs, roj. ČeIoflga,sneha. — Franc Berdavs, vuuk.
Zahvala.
Podpisane si štejemo v prijetno dolžnost izreči tem potom javno zahvalo vsem prijateljem in znancem za naklonjenost in sočutje ob smrti naše ljubljene matere, gospe	H24
Ane 5rakar
Posebno se zahvalimo preč. superiorju o. Avguštinu, blag. g. dr. Zajcu, slavnemu Olepševalnemu društvu v Rožni dolini za venec, slav. Katol. društvu za delavke za udeležbo z zastavo. Istotako bodi zahvala veleč, nadaoroval-nemu osobju c. kr. tobačne tovarne, ki je dovolilo našim sodelavkam prosto, da so se tako številno udeležile pogreba.
Vsem naj Bog z obrestmi povrne!
Rožna dolina, 12. aprila 1913. Marija, Ana in Jožefa Srakar.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da otvorim v nedeljo, dne 13. aprila novo urejeno
kegljišče.
Tem potom zagotavljam svoje cen j. goste najboljše postrežbe z dobro pijačo in kuhinjo in vabim vse na najštevilnejši obisk.
Na svidenje v nedeljo v Zalogu!
Z odličnim spoštovanjem
Fran Ziherl,
112«	gostilničar r Zalogu.
Mesta, katerih ceste leže 20 črevljev nad gladino Mississipija, so poplavljena in stoji po cestah voda 29 cm visoko.
Grof Karoly prodal svoj fidejko-mls. V czongradski stolici je prodal nekemu konzorciju grof Ladislav Ka-roly svoj 20.000 oralov obsegajoči fidej-komis za. 20,000.000 K.
Bogataša umorili sorodniki. Bogatega kmeta A. Tikacsa pri Sv. Martinu na Ogrskem so našli ustreljenega, ko se je vračal domov. Tikacsevo premoženje se ceni na pol milijona kron. Osumljeni umora so trije njegovi sorodniki.
Mati Poincarejeva, predsednika francoske republike, je dne 11. t. m. nenadoma umrla. Stara je bila 7i let.
Petrolejski vrelci v spodnji Murski Dolini. »Ungarische Post« poroča, da so ob spodnji Muri odkrili več pe-trolejnih vrelcev.
Samoumor zdravnika v Trstu.
Ustrelil se je dr. Josip Corazza, ker je imel ralm v grlu.
Zima v Nemčiji. V Berolinu in v
ostali Nemčiji je temperatura zdatno pačila. Iz cele Nemčije dohajajo v. Berolin poročila, da sneži in da pada toča. Pomladanska zima jc napravila velikansko škodo.
Velika nesreča v Dortmundu. V
plavžu »Union« v Dortmundu je eksplodirala peč, v kateri tope železo. Ubit jo bil en delavec, ranjeni pa 4. Med ranjenci sta že dva umrla.
Srečke c korist .Slopenskl Straži*
5 glavnih dobitkov
9C.000, 40,000, 30.000. 20.000 in 29.000 kron, oziroma frankov in lir
zadene tekom meseca majnika
v srečnem slučaju že z vplačilom samo 5 kron, kdor naroči izborno
skupino 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po K 5>—.
15 žrebanj vsako leto!
1079
Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkah! Iz njegove vsebine: Za eno krono 100.000 frankov! — Poročilo razpošilja in naročila sprejema za .,Slovensko Stražo" g, Valentin Urbančič, Ljubljana.
Razpis.
Št. 243,/pr.
Na deželni kmetijski šoli na Grmu se razpisuje mesto
strokovnega učitelja
za živinorejo in mlekarstvo
s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov t. j. z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K.
Strokovni učitelj, če je samec, dobi tudi naturalno stanovanje na Grmu. Služba sc odda za eno leto provizorno, po preteku te dobe pa se bo nastavil strokovni učitelj definitivno, če bo zadostil vsem zahtevam in če se bo izkazal z učiteljsko usposobljenostjo za kmetijske šole. Prosilci za to mesto naj predlože svoje prošnje
do 1. junija 1913
podpisanemu deželnemu odboru. Prošnjam je priložiti krstni list, domovinski list, spričevalo o fizični sposobnosti, dokazila o dovršenih študijah in o strokovni usposobljenosti ter dokazila o znanju slovenskega in nemškega jezika, V prošnji je tudi navesti, če je prosilec še podvržen vojaški dolžnosti.
Od deželnega odbora kranjskega
1143
v Ljubljani, dne 12. aprila 1913.
Deželni glavar: šusteršič 1. r.
Priporoča se modna trgooina
H
Ljubljani Peter Skrit stari trg 18
za gospode, dame in otroke, moderni moški klobuki, panama in drugi slamniki, stezniki, rokavice, nogavice, vezenine, nakit in vse
potrebščine za šivilje itd.
Priznano nagnile cene, postrežba točna.
II
J3 O
tO
Pozor!
Pozor!
¥iktar Bs#
salon, LjmMjsisan Šelenburgova ulica 6, tik pošte.
1134
Naznanjam sl. občinstvu, da sem začel izdelovati v veliki množini krasne
imii(S 2ang3r®ta© ¥©aa(S©
v vsaki obliki in velikosti, pod tovarniškimi cenami. — Pri večjih odjemih primeren popust in pošiljatve istih na deželo poštnine prosto.
Tudi s svežimi venci, šopki, kakor tudi sploh vsem vezanjem in predmeti spadajočimi v mojo stroko, se bom potrudil v vsakem •	oziru kar najbolje postreči.
Mojim nizkim cenam se mora vsakdo čuditi!
Za obilno naročevanje se najuljudnejc priporočam z odličnim spoštovanjem
Brzojavi: Viktor Bajt, LJubljana.	VlktOf Bajt.
t
KoroSke novice.
k Umrla jc v VolŠpergu gospa Ana Vunček, soproga tamošnjega c. kr. okrajnega tajnika g. Jožefa Vunček.
k »Uradni« list. Hotel Zajzera v Kanalski dolini, katerega posestnik Andrej Keil je v konkurzu, je kupila »Sudmarka« za 32.000 K. Zato hotel uradna »Klagenfurter Zeitung« toplo priporoča. Sploh prinaša celovčanka zadnji čas vsa strankarska poročila nemško - nacionalnih organizacij in nemških bojnih društev. Postala je v pravem pomenu^ besede nemško-naci-onalen, liberalen, zmerno urejevan strankarski list, ki se ga poslužujejo tudi »koroške« oblasti.
k C. kr. tobačna tovarna v Celovca leta 1912. Ob koncu leta 1912 je bilo 124 delavcev in 823 delavk, skupno torej 947. Od teh je poročenih 505, udovlje-nih 203, neporočenih 239; v tovarni jih stanuje 396, izven tovarne 551. Zaslužka se je izplačalo 778.862 K, starostnih doklad'(časovni avanzma) 51.504 K, za bolniško oskrbo in dobrodelne naprave 20.582 K; skupaj torej 853.768 K. V tovarni uporabljajo elektriko od mestne elektrarne. V uporabi je 14 elektromotorjev, ki gonijo 90 strojev. Poleg tega je v uporabi 927 strojev in razne naprave z ročnim obratom.
Štajerske novice.
š »Sudmarka« v Št. Ilju. V »Poslanem« piše dr. Janeschitz: Od občnega zbora v Celju leta 1911. je kupila v Št. Ilju » Sudmarka« nanovo 4 posestva z 67 orali. Poizvedovali smo in smo zvedeli: Od občnega zbora v Celju leta 19 11. ni »Sudmarka« v Št. Ilju niti enega posestva kupila. Pač pa je »Heimstatt« kupila trojno posestvo, dve nemški in eno slovensko. »Poslano« pravi, da je »Sudmarka« naselila leta 1912. v Št. Ilju 9 švabskih družin in leta 1913. že štiri. To je laž. Tri ali štiri rodbine so od leta 1911. res zopet prišle, a na taka posestva, ki jih je »Sudmarka« že prej kupila in na katera so dolgo posestnike lovili. Nekatere so pa bile že tu, a so zopet odšle. Mogoče dr. Janescihtz te zraven šteje. Nadalje piše: »Sudmarka« je dala za Št. Ilj od občnega zbora leta 1911 do konca leta 20.000 kron, leta 1912. okoli 80.000 K in leta 1913. že zdaj 30.000 K. To bi verjeli, te svote so dali lačnim Švabom, da se tu držijo, drugače bi zbežali. Ne samo, da ti »Siid-marki« obresti nc morejo plačati, da ni govora o tem, da bi ji kapital vračali, še podpirat jih mora, da ji ne obrnejo hrbta. Naseljeni Švabi nimajo ničesar in je »Siid-marka na njih posestva z vso kupno vsoto vknjižena. S svojim »Poslanim« hoče torej »Sudmarka« samo javnosti pesek v oči metati. Na eni strani hoče uničiti Heimstatt, na drugi strani pa prikriti strašen fiasko, ki ga je napravila s tem naseljevanjem, in nemško javnost prevariti, češ, vse gre dobro. Denartje raztrošen, veliko morajo dati za naseljence, viri pa se sušijo. Pred nekaterimi meseci je zapustil Št. Ilj in protestantske ovce znani pastor dr. Alboni, ki je bil s Fraisom glavni propagator naseljevanja. Zakaj? Videl je naprej, da je stvar zavožena in da je korupcija med naseljenci grozna. Vrnil se je zopet v nemški rajh.
š Dramatično društvo v Mariboru.
Letošnja sezona se zaključi v nedeljo, dne 20. aprila, z narodno igro »Roko^-njači«. To je 60. predstava, ki jo upri-zri društvo po svojem štiriletnem obstanku. Ž njo se je pred štirimi leti po daljšem premoru začelo delo na polju dramatike in ž njo hoče društvo zaključiti svoje trudapolno štiriletno delovanje. Želeti bi bilo, da bi bil zaključek tak, kakor je bil začetek, ko je bila dvorana nabito polna. Začetek predstave točnd ob pol 8. uri zvečer.
š Poojstren pasji kontumac v Mariboru In t okolici. V mestu Maribor in v kmečkih oblinah mariborskega okrajnega sodišča lev* in desni breg Drave so proglasili pasji f Mdumac. Ker so pa ob kontumačni dobi ff f. steklih psov izsledili in ustrelili, je r 'fersko namestništvo proglasilo pcojstren pwji kontumac v celem mariborskem političnem okraju.
š Nevaren blaznik je bil ušel leta 1910. tn izvršil v Habukukovi koči roparski umor, katerega žrtev je bila neka šolarka. Po večletnem zasledovanju se je posrečilo izslediti storilca v osebi viničarskega sina Karla Visočnika, rojenega leta 1885. in v občino Pohorje pristojnega. Dejanje je obstal. Pri potrebnem preiskovanju duševnega stanja so dognali, da je precej omejen in so nadaljnje kazensko postopanje zoper njega ustavili in ga spravili v deželno blaznico.
š Iz davčne službe. Davčni asistent Maks Merčun je premeščen iz Brežic v Kozje.	*
Vzrok migreni in glavobolu je če-
sto želodčno nerazpoloženjo ali zaprtje, proti kojemu se moramo vedno bojevati kot proti glavnemu povzročitelju bolezni. Pri zdravljenju kronično bolezni prcbavljenja je v prvi vrsti paziti na to, da je izbrano sredstvo prosto dražilnih sestavin in tako, ki tudi pri vodni rabi nc odreče. V naravni Franc Jožefovi grenčiei imamo tako zdravilno sredstvo, ki v resnici popolnoma odgovarja vsem zahtevam. Tajni svetnik profesor dr. Senator, znamenit učenjak v Berolinu sc jc izrazil: »Franc Jožefbva grenčica je še vedno storila svoj učinek.« Dobi se v lekarnah, dro-gerijah in v prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožefovih zdravilnih voda, Bu-dapest 13.

Brezt!ivozi;B fionudbe pošilja zastonj:
Zastopnik: Ivan Laure, Celovec.
blago za moške in žensko obleko dobo zasebniki najboljo iz prvovrstno raz-pošil.alnice	023 7
S0KHJI
FrsiSštsp SSiorbousfeif & sin
ijveflja izbora. Vzor.franko Na željo so napravijo moško obleko tukaj.
Najveflja izbera Vzor.iranko.	|< !p
Zahvala.
Za izredno požrtvovalnost in ljubeznivo oskrbo v vzorno urejenem sanatoriju Emona", kjer sta primarij g. dr. F. Derganc in profesor dr. A. Valenta pl. Marchtum rešila materi in detetu življenje, istotako g. dr. A. LeviČniku za izbomo diagnozo, se usoja tem potom naj-iskreneje zahvaliti
rodbina Anton Svetkova. Meteorologijo poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
C es Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v ttttn	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	i--3 •S S - > s = S £ n a »■ > * >
ii	9. zveč.	726-4	6-0	sr. svzh.	del. jasno	
12	7. zjutr.	7265	1-8	sr. svzh.	del. jasno	4-2
	2. pop.	722-4	2-0	sr. ssvzh.	5)	
Srednja včerajšnja temp. 7-3', norm. 8-9°.
Spi
lj| g ik^**^	naravna
—-—'	alkalična kislina
najboljša difefična m osuežujoča pijača
preiakušena pri želodčnih in črevesnih ka-larih. obistnih in mehunvh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstvo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdrav-Jenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
zvitek: Oiesshflbl Sauerbrunii,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni ln franko.
V Llubliani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicali in trgovinah z j tatvinami in vinom.
Zaloge orl Mihael Kasfner-u. Peter Lass-niku In Andrel Sarabonu, Ljubljana. li
nemšKesa m slovenskega Jezika.
Sestavil dr. Janko Šlebinger, c. kr. profesor.
Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Cena 1 K 20 vin,, vezan v celo platno 1 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več).
Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere ne najdemo v drugih slovarjih; razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tem, da upošteva v nemško-slovenskem delu tudi oblikoslovje nemškega jezika tako, da ne nudi samo razmeroma bogatega besednega zaklada, temveč nas tudi uči besede pravilno rabiti.
Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice „Nemščina brez učitelja", ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke.
Druga nedosežna vrlina slovarčka je pa nizka cena, ki se je dosegla na ta način, ker je založništvo računalo z izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor se običajno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila prodajna cena več nego še enkrat višja.
Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost je tudi važna prednost te lepe knjižice.
Za samouke je poleg slovarčka nujno potrebna tudi Pavel Novakova:
Nemščina brez uciiella,
ki obsega dva dela, in sicer:
I.	del „Nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več). Ta knjižica je nujno potrebna za vsakega, ki sc hoče nemščine temeljito priučiti. Marsikdo si pa samo s I. delom ne bo znal pomagati in je zato potrebno, da si kupi tudi praktični:
II.	del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju. Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več).
Oba dela skupaj vezana v celo platno veljata 2 K 80 vin. (po pošti 20 Vin. več).
Drugi del obsega razgovore potrebne v javnem občevanju, da izhaja z njimi vsak Slovenec, ki pride z Nemcem v neposredno do-tiko. Razgovori so prirejeni za najrazličnejše prilike in potrebe: tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi, slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem v svojem poklicu.
II. del priporočamo pa še posebej nemščino se učeči šolski mladini, kateri manjka često praktične vaje in se mora zato hudo boriti s težavami nemškega jezika.
eieieieieieieieie

„	Nekaj drugih knjig za praktično porabo:
Magdalene PIeiweisove
Slovenska kuharic
Šesti natis izdala S. M. Felicita Kalinškek.
To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga, ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu.
Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki obsoga 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6— (po pošti 30 vin. več).
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3'—, vezana K 3'60 (po pošti 30 vin. več).
Knjiga o Imm vedsniu.
Spisal Urbanus. Cena K 3-—, elegantno vezana K 4 —. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je tudi neprekosljiva, ker najde v njej sveta tako olikanec, kakor preprost Človek, tako odraščeni kakor nedorasla mladina.
Stoletna nraflika dvajsetega stoletja (1901-2000). K.1-30, vezana
y ~ K 2—. — lo je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njeno lepoto. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih podrobnosti za praktično življenje.
1 :10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko>mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
z novo bohinjsko in tržiško železnico. Ta zemljevid, ki ima slovenska krajevna imena, obsega celo Gorenjsko ter je natančen do najmanjše vasico pregleden in priročen. S tem zemljevidom v roki se bo vsak naj-ložje orientiral po Gorenjski ter našel najpripravnejšo pot za posamezne izlete. Zemljevid je pridejan »Ilustriranemu vodniku po Gorenjskem" in stane z njim vred samo 1 K 20 vin.
Zemllevfd Gorenjske
Katoliško BubusrnpLliii.
■tis
slSti
!
SS
ZNIŽANJE ADJUTANTOV NEMŠKIM KNEZOM.
V proračunski komisiji nemškega državnega zbora je bil sprejet predlog centra, da naj se zniža število adjutantov nemških knezov.. Propadel je pa predlog socialnih demokratov, da naj se število adjutantov nemškega cesarja zniža od 12 na 6.
PRED SPLOŠNO STAVKO V BELGIJI.
Iz Bruselja se poroča, da je glede na napovedano splošno stavko v Belgiji vlada mobilizirala 60.000 vojakov in 6000 orožnikov. Vpoklicati namerava pod orožje tudi rezerviste. Vlada je ukazala vojakom stražiti elektrarne in plinarne in rekviri-rala avtomobile.
IZ ANGLEŠKE ZBORNICE IZKLJUČENI POSLANEC.
Tajni državni svet je odločil, da mora poslanec sir Stuart Samuel odstopiti kot poslanec, ker je tvrdka Samuel Montagne & Comp., katere solastnik je Samuel Stuart, sklenila pogodbo z vlado o nakupu srebra z indijsko vlado. Postava namreč poslancem angleške spodnje zbornice prepoveduje sklepati pogodbe z vlado.
Pritlična hiša
z 2 sobama, kuhinjo, kletjo, drvarnico, sadnim in zelenjadnim vrtom se proda. Več pove MARIJA VOLC, Kamnago-rica 17, p. Št. Vid nad Ljubljano. 1010
Služba
je razpisana pri županstvu v Žužemberku. Mesečna plača je 60 K ter nekaj postranskega zaslužka. Služba se lahko nastopi takoj ali pa 1. maja. Prošnje je poslati županstvu v Žužemberku. 1130
Kupi se dobro ohranjeno
Sprejme se tudi vajenec. Takojšnje ponudbe na upravo lista pod štev. 1142.
Proda se
1141
malo posestvo
oa Krki. Več se izve pri lastnici Uršuli Purkat, Krškavas 24, p.Krka, Dolenjsko.
Lahko službo,
kot zapisovalka, nadzorovalka ali kaj sličnega
ŽegoTptin^Ša toipIfJČiiO.
Ponudbe na M. H., poštno ležeče Škofjaloka.
se da v najem:
nala illa Mi pohištva
hiša i »rtom
z vrtom na Bledu, oddaljena 15 minut od zdraviliškega parka, za K 240'—;
v Rečici pri Bledu, oddaljena 10 minut od železnične postaje Bled, ki je zelo pripravna za
g°S obrfhi 1 IIP 11 Uflfl vsem pohištvom na Bledu št. 6S. Hiše se tudi prodajo ceno in pod ugodnimi pogoji.	1125
Pojasnila daje Alojzij Prešern, vratar v Ljubljani, Knafljeva ulica 9.
Žvepleno zdravilišče
Varaždinske toplice (Hrvaško)
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo
1138
staroznana radioaktivna žveplena kopelj 58° C
priporočljiva za
trnamo ronrmn Ic^fin itc!- Pltna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jetrih, U JJZSlfiJiCf lEVltiU, JdilllJU želodcu in v črevesih. Električna masaža,blatne, oglj. kisline in solnčne kopelji. Odprto celo leto. Moderni komiort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert.
Keilova bela glazura za umivalne miz 90 vin. Kellova voščena pasta za parket 90 vinarjev. Keilov zlat lak za okvirje 40 vinarjev. — —
Keilov lak za slamnike v vseh barvah.--
Kellova pasta za čevlje 30 v. se vedno dobi pri
najboljša prevleka za mehek pod [gjKOUBC £ Medni, LjllIlljllfllL
Škofja Loka; Matej žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek.
Kamnik: I. Petek. Črnomelj: Anton Zurc.	liio

1118
Za nakup solidnih in priznano dobro idočih Švicarskih
zlatnine In srebrnlne, se priporoča tvrdka
F.
Ljubljana, Prešernova ulica 1
Lastaa tovarna ur v Sv ci
Glavni CENIK s žepnim koledarjem se pošilja zastonj.
vse skopaj samo
29a50.
Izredni priložnostni nakup!
JCompletne moške obleke
obstoječe iz suknjiča, hlač in telovnika, iz najboljšega trpežnega kam-garnaali brnskega sukna ali iz pristnega štaj. lodna v poljubni velikosti svetle ali temne barve, gladkega ali karir. v lepih in modernih vzorcih.
Mehke ali trde fasone moški klobuk »Kavalir«
iz najboljše klobučevine s svileno podlogo in trakom, zelo eleganten in modern, črn, rujav ali siv.
Moški črevlji iz usnja!
(na lastiko ali za hribolazce) iz najboljšega usnja, lepi, udobni, mod.fason. Vsled nakupa neke velike tovarniške zaloge smo v položaju prodati to celo moško garnituro, obstoječo iz klobuka, obleke in čevljev po toj
znatno znižani ceni za K 29-50 namesto za K 60-—. Kot mera za moške obleke zadostuje obseg črez prša, trebuh, dolgost rokava, hlač in koraka. Mera za klobuk zadostuje obseg glave, za čevlje pa dolgost stopala.
Samorazprodaja po povzetju:	1122
M. SWOBODH, Dunaj III/2, Hiessgasse 13-430.
Sprejme se k dvema otrokoma zanesljiva, starejša	1019
varuhinja
in samo taka, ki je vajena ravnanja z otroci. Tudi poštena in pridna
kuharica
dobi službo v isti hiši. — Naslov pove Upravništvo »Slovenca'- pod številko 1019. (Znamka za odgovor).
Sprejmeta se takoj
dua učenca
za ključavničarsko obrt pri Franc Mar* kiču, škofja Loka 19.	1070
želi nastopiti dekle poštene rodbine in vestn. značaja, iz-vežbana kot prodajalka v trgovini (tudi s trafiko) tervobče praktična in vajena eventuelno tudi v šivanju. Zmožna tudi nemščine deloma, italjanščine 11 hrvaščine. — Zeli se mesta v provinciji, tudi na Goriškem ali Primorskem. — Blagohotne ponudbe s pogoji se prosi na: Uprava »Slovenca« št. 1078.
na Vrhniki ši. 262 blizu farne cerkve, s tremi stanovanji, pripravna za trgovino ali obrt, se radi preselitve zelo ugodno proda. Pojasnila daje Ivan Juroa, Ilirska Bistrica.	1061
Sprejme se takoj
1127
K in učenec
kateri ima veselje do obrta, pri Vinko-tu Belec, stavbnem in galanterijskem kleparskem mojstru v Kranju.
Kupi se do 500 kg v
1040
bombaža (bate)
najcenejše vrste eventuelno pokvarjenega po cenah od 30—70 K za 100 kg. Ponudbe na: Ori-genes, poštno ležeče v Corenjlh Gorjah, Kranjsko.

Sprejmem
]Mli
dobro izurjenega v tem obrtu za trajno delo proti dobri plači. ANTON KREM-ŽAR, ključavničar v Št. Vidu nad Ljubljano.	1000
Izprašani optik
Fr. P. Zafec, LfuMjana
Stari trg št. 9
1135 1
^Očala in ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno!
in filazore za tla izborne specialiste, ki se naglo suše in jih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Maraa
I i pri tvrfll BRATA n, unutn.

I ustanovljeno v letu 1842. | Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Trgovina oljnatih barv, laka in jčirneža
Črkoslikarija
Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja
UlHjlDil, Miklošičevo cesio
Nasproti hotela Union Teleton 154. Telefon 154.
Firnež iz pristne-* ga lanenega olja.
za pohištvo in druge predmete
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-
ljive (Krosisteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	* 1132
Olje za stroje, pfašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake | za žgalno in briljantno
I

slikanje.
Delavnica za črkosiikarska^ ® likarska in pleskarska deia
Igriška ulica 6, Gradišče.
HI. glavni občni zbor jugoslovanske strokovne zveze.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je v svoji seji dne 2. aprila sklenilo, da skliče III. glavni občni zbor
v nedeljo i. raajnlka 1913.
Zborovanje bo v Ljubljani.
Spored:
A. Ob 8. uri zjutraj sveta maša s cerkveno propovedjo v kapelici Alojze-višča, Poljanska cesta. Mašuje in pro-poveduje duhovni svetnik Janez Kalan. Med sveto mašo pojejo pevci »Ljubljane«.
Po cerkvenem opravilu, ki naj sc ga vsi udeleženci občnega zbora gotovo udeleže, se ob 9. uri dopoldne prične v »Ljudskem Domu« III. glavni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki sc izvede po sledečem sporedu:
1.	Otvoritveni govor in poročilo načelstva J. S. Z.
2.	Poročilo o letnem zaključku leta 1912. Poroča glavni blagajnik J. S. Z. Bogumil R c m e c.
3.	Poročilo nadzorstva.
■i. Strokovno glasilo J. S. Z. Poroča dr. Jakob M o bori č.
5. Delavske organizacijo na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in na Primorskem. Za Kranjsko poroča načelnik J. S. Z. dr. Zaje c, za Štajersko državni iu deželni poslanec dr. Anton Korošec; za Primorsko in Koroško se poročevalca šc naznanita.
0. Izpreminjanje pravil in poslovnika.
7.	Društven znak.
8.	Sklepanje o predlogih, ki pridejo na občni zbor.
Vse naše skupine in plačilnicc opozarjamo na § 23. društvenih pravil, ki imeti zastopnik pi-da ga j c občni zbor izvolil za zastopnika zastopa. Glasov ima članov zastopa Načelstvo obve-
določa, da mora smeno potrdilo, njegove skupine in koliko članov toliko, kolikorkrat 15 (vlomki se ne štejejo).
sti svoje skupine in plačilnicc pismeno, koliko glasov da bo na občnem zboru njih na Občen zbor odposlani zastopnik zastopal.
B.	Skupno kosilo v »Ljudskem Domu« ob 1. uri popoldne.
C.	Zborovanja okrožij.
Od 2. do 3. ure zborujejo okrožja .T. S. Z. v »Ljudskem Domu« v smislu §§ 32., 33. in 34. društvenih pravil.
Okrožja so: a) Ljubljansko okrožje (Ljubljana, okrajni glavarstvi Kamnik in ljubljanska okolica), b) Primorsko okrožje, c) Dolenjsko in d) Gorenjsko okrožje. Ustanovi so štajersko-koroško okrožje, ki mu je določilo načelstvo sedež v Mariboru.
D.	Zborovanji strokovnih odsekov, in sicer:
a)	rudarskega in
b)	tekstilnega
se vršita od 2. do 3. ure popoldne.
E.	Praktična predavanja. Prično se ob 3. uri popoldne. Iver bo šlo za aktualna vprašanja, pričakuje načelstvo, da se jih vsi delegati udeleže. Predmeti predavanj sc naznanijo na občnem zboru.
Skupine in plačilnicc opozarjamo na § 25. društvenih pravil, po katerem se. morajo predlogi članov, ki ima o njih sklepati občni zbor, naznaniti predsedniku vsaj 10 dni prej.
Nadalje Opozarjamo, da sc bo sklepalo na občnem zboru tudi o izpre-menibi pravil in da mora biti za izpre-rriembo pravil polovica članov zastopana in da morata glasovati za njo dve tretjini navzočih. Načelstvo si pridrži pravico, da izpremeni naznanjeni spored.
Jugoslovanski krščansko socialni delavski pozdrav!
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani,
dne 2. aprila 1913.
Načelnik: Dr, Ivan Zajofc 1. r.
Zapisnikar: Frančišek Kerhne 1. r.
je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi sc v svetli, rnjavi in od Bergmann k Co., mli barvi, steklenica po
Teiin oh I.nhl K ~ 50 v lekanlall> llr°-lesin OD bani ^ gerijahinparfttmerijnli.
Izredni uspeli, ki sem ga dosegel pri svoji
ŽITNI KAVI
v vseh slovanskih pokrajinah, ine nagiba, da iznova opozarjam na la svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobeno konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseli slojih prebivalstva popolno ztiupunje in z zadoščenjem moram na toni mostu naghišuti, da .se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborno žitne kavo poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, porabcu v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, Praga VII. 586
in postali odjemalec.
bodete za vedno moj stalen
906



VI
v prvem nadstropju, obstoječe iz treh sob na ulico, kuhinje, jedilne shrambe, kleti, podstrešja, sobe za služkinjo, hodnika, uporabe vrta, Poljanski nasip, se za majev termin odda. Vprašati je Poljanski nasip 8, I. nadstropje. 1112
Stavbene parcele na prodaj!
Na izbero 38 stavbenih parcel, na novo regulirane v Zgornji Šiški, med državno železnico in celovško drž. cesto, 15 minut oddaljeno od nameravanih državnih železniških delavnic v Zgornji Šiški. Imenovana stavbišča so ugodna za delavske hišice. — Več pove Valentin Gregorc v Mengšu.	84-1
Stavbene
na Dunajski cesti o Ljubljani pred deHaoskiml hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški
cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBIIC, na Glincah 37. >127
Bilanca
z razpisom c. kr. finančnega ministrstva z dno 31. marca 1912, štev. 19.813 v korist ubogim otrokom dovoljene efektne loterije „Slovcnske Straže" v Ljubljani s 100.000 srečkami po 1 krono in 1554 dobitki v skupni vrednosti 20.000 kron, koje žrebanje se jo vršilo dne 18. novembra 1912 — 1130	po stanju dne 1. marca 1913.
Dohodki
K h
n I
Kosmati skupiček prodanih
59.824 srečk po t K.....'
Darila (preplačila)......
Skupiček razvidov izžrebanih številk in obresti naloženih
glavnic..........
Razlika med nastavljeno vrednostjo dobitkov in efektnimi stroški njihove nabave . . . ' V prid podjetju zapadli dobitki
59824!
541 31
287 40 6460 —
Skupno po odbitku izdatkov
teduj čisti donos
67112 71 i; 31826 79
!! 35285 92 i, i
Loterijski komite;
Evgen Jarc 1. r.,
predsednik.
Ivan štefe t, r.,	Anton Volta 1. r.,
tajnik.	blagajnik.
Izdatki
K h
i	n j
1 Državne pristojbine..... 200 —
2j Provizijo razpečalccm srečk: i po 25 h za lOOOkom. K 250-- | ., 20 ., „ 25231 „ ,. 5046-20 j! 5296 20
3' Stalne plače nastavljencev loterijske pisarno .......! 2340 —
4	Nagrade taistih.......j 350 —
5	| Reklame tinserati, plakati in afi-
žiranje..........ji 518i
6' Tiskanje srečk in drugih tiskovin . . .'........!| 946
7	Porto in stroški poštne hranil-
nice ..........* II 898
8	Stroški žrebanja ........ 296
9	Najemščina, pisarniški stroški,
zavarovalne premije, potem plačila za pomožna dela. . . 650! 10! Nominalna vrednost nastavljenih
I dobitkov......... 20000,
11 Različni izdatki (zavodu za po-nočno straženje, potnina, ko- ij leki itd.)........ . ij 330
Skupno
31826
Konfekcijska trgovina in zavoti za izdelovanje oblek po meri
, Kune. Lin!
priporoča svoje izborile izdelke vsakovrstnih
847 1
■«■•■■18«
pomladanskih oblačil. :::::::::
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
Ilualrovani ccnlkl na razpolago.
Domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3
p,
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznale naših cen za lelo 1913.
—najboljši in najcenejši nakup —
v	pri tvrdlu
Karel Camemik & Ko, Ljubljana,
Dunajska ccsta 9-12.
Specijalna trgovina s Kolesi, motorji, automsiJili in posamezni licli. - Mehanična delavnica in garaža.
ležeči in stoječi od 1—100 IIP. kakor tudi lokomobili od S—20 11 P. Na tisoče motorjev v obratu. Nikaka finančna kontrola. Mnogo pohvalnih pisem. Cena nabava. Ugodni plačilni pogoji. Največje jamstvo. 718 52
Dur.aj III, Paulusgasse 3.
Ceniki, pl>!-;:l c ljcmnlccm raslo« .
J. Warchalowski,]
se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
—— narejenih oblek. =
Sprejemajo se naročila po meri. ter se izvrže točno In solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna posirežba. — Najnižje cene.
Skoro nov	1121
2fftsrikanskl Ssarmonii
s 13 izpremeni in
mifgrai® pohištvu
se radi selitve pod zelo ugodnimi pogoji proda. Več je poizvedeti: Mestni trg 10 pri Klizi Kavčič.
na najbolj prometnem kraju Vranskega *e odda z vsem pohištvom pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Podrobnosti pri poštarju I. Kiad-nlku na Vranskem.	1119
na obrazu in na iokah odstranjuje t polili minutah
dr. H. Rixa
zajame, neškodljiv. gotov uspeli. f-katU.ia za K 4 — zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Hos.dr. A Lstjsratorii Dunsi IH, Oerseesse 17 H.
Zaloge v Ljubljani: Lekarna -pri zlatem .lclonu", par-fumcrijn A. Kaučič iu drožerija . A cl r ij n -.

Dvonadstropna, novo zgrajena
m V
• v kateri sc izvršuje trgovinska in go-| stilničarska obrt, jc pod zelo ugodnimi j pogoji na prodaj.	924 4
Natančneje podatke v delikatesni trgovini Leni Lapajne v Idriji.
3013
F. K. KAISEE. puškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk iu samokresov ter lovskih priprav. Avtoma-| tiOue piStole: „Browning", „Sleyet" itd. |
Najboljši topič „Salut".
s V zalopi ima vse potrebščine za ribji lov, g § v največji izbiri po najnižjih conah. Po- | | prava koles (bicikljcv) ter njih deH. S 8	Popravila točno in rcno.
Umctalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.


Najcenejše
dežnike in
soincnlke
domačega izdelka
priporoča po najnižji ccni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovSčini
niur. mi on
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	537
šip vožnja i Ameriko
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo:
Krasne
u:s
krila, kostume, notne halje, t perilo in vsako modno blago.
Zolo solidna tvrdka:
M. Krištofi č - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna lilša.
Neprekosljiva v
OTROŠKIM OBLEKCAH.
Razpošiljam orožje osake orste
za poskušnjo za lOdnevni ogled. Puška enocevka Lunkaster K 20'—. dvocevka Iankaster K 30-—, Ham-merless-puška K 70-—, Flobert K 8-—•, samokres K 5 —, pištole od 3 K naprej. Popravila hitro in poceni. Ilustrovani cenik zastonj F. DUŠEK, tovarna orožja, Opočno št. 2146. ob drž. žel. Češko. 3671
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Atorpen i New-York
jc proga
5)

Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
Ljubljana,
Stari trg štev. 20.
Ceniki franko.
Na naših parnikih .Lapland", »Finland« »Kroonlandc, >Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-lnnd«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba iu spalnicc ponovera urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Hod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice 0( .lej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Eošmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izhorno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Prvo manjšin podjetje n neti sieliMo in sllfiiie na stehlii
MSItt pasi!
rZa podgane K 41—, za miši K '-'-40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za Ščurke edina te vrste, na katero so ujame na tisoče ščurkov v eni noči, ;i K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisgasse 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji sc svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.44«.	215
Dimajšsika etssis št. S3 poleg „Figooca"
s.c priporoča preCastiti duhovščini iu cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
uradnega steklarstva ta slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno terportaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3686 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
31 B H
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na
tvrdko
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
ČCVlje sa dame, gospode in otroke, izdelovanje suhih šopKov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
Gospodinje l
Ne kupu'to presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
geodor Rorn
(poprej Henrik Korn)
pokrivalec streh in klepar, vpetjalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljansko cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
z izbočno in plošenato opeko, lesno-cc-mentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proiač-UDi brezplačno In poštnino prosti.
__ _ 20
JiLM_BL_ w—ww nan*
ni rastlinska margarina.
so izdeluje iz najčistejše goveje obistno tolste z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo ledilno vrednost in je resnično zdrav.
ni umeten, nego najčistejši naravni Izdelek.
0 cenejši od navadnega presnega masla in / 0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
jo resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse
doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLJLMSCHEINA „UNhKUNI" l^rSu!
kontrolo iu jo to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinjaj
iS B
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabito za nadomestilo presnega maslu za

praženje
samo
ftuharcie	1771
masten Kruli
K>
Dobiva so povsod.

Poizkušujc gratis in trauko.
11
Nf
m RE E
n
m H
Združene iwor»i3ce za margarino m presno maslo« Dunaj
■ 9HNnHBaaaBCINBBHBIRBHIIM
B ft
potniki v severno in južno Jlmeriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog
Austro-Amerikana
Trst — New York, Buenos Aires, Kio de Janeiro, Santos i. t. d.
z naj novejšimi brzoparniki zdvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom. svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih li dni.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon j{metetz, £juh!jana
JColodvorska ulica 26.
21
Po svetu.
Obletnica »Titanicove« katastrofe.
Tri ameriške žene, ki so ob »Titani-covi« katastrofi postale vdove, so sklenile na ganljiv način praznovati obletnico tega osodnega dogodka. To so: mrs. Jacques Futrelle, mrs. IIenry Har-ris in mrs. George Thorne. Dne 13. t. m. se bodo v Bostonu vkrcale na poseben parnik in se odpeljale na morje; v noči od 14. na 15. sc bodo točno,ob uri katastrofe ustavile na tistem nesrečnem mestu, kjer se je ladja pogreznila. V morje bodo nato izpustile velike košare cvetlic; na dnu košar bo naloženo težko kamenje, tako da bodo cvetlice nesle pozdrave prav do zadnjih globin. Duhovnik bo nato opravil zadušno službo božjo, nakar bo ladja počasi od-plula; medtem bodo vsi, ki se bodo na ladji nahajali, peli pesem: »Bliže k tebi, o Gospod!«, katero so peli tudi junaki na »Titanicu«, ko so sc pogrezali. Misel za praznovanje »Titanicove« obletnice jc izprožila vdova romanopisca Jasqucsa Furtclla, ki sc vsakega 15. v mesecu pelje na massachusettsko obrežje in tu pogrezno v morje cvctlice, ki jih jc njen mož posebno ljubil.
Cela vas s cerkvijo zgorela. Na Solno-graškem je zgorela vas NuGdorf. Vpepc-ijena jc cerkev, 10 hiš in 22 gospodarskih poslopij; 3 osebe pogrešajo. Gasilci požara niso mogli zadušiti, ker je divjal strašen vihar.
Najstarejši duhovnik v Nemčiji umrl.
V Dieburgu na Hesenskem jc umrl 2. aprila v kapucinskem samostanu pater Ingeninus Patzleincr, star 95 let. Bil je najstarejši redovnik in sploh najstarejši duhovnik v celi Nemčiji. Praznoval je leta 1892. svojo zlato mašo (50 let), leta 1902 demantno mašo (60 let), leta 1912. meseca avgusta pa je praznoval kristalni jubilej (70 let mašništva). K temu izvanrednemu slavlju je prišel tudi škof v Maincu. Pater kapu-cin je bil tedaj še tako pri moči in zdravju, da se mu je vse čudilo.
KNJIGOTRŽTVO.
Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil dr. Janko Šlebinger, c. kr. profesor. Založila »Katol. bukvama« v Ljubljani. Cena 1 Iv 20 vin., vezan v platno 1 K 80 vin.
Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere ne najdemo v drugih slovarjih. Razlikuje sc od podobnih pripomočkov predvsem v tem, cla upošteva v nem-ško-slovenskem delu tudi oblikoslovje nemškega jezika.
Vsaka nepravilna oblika pri sklanjatvi samostalnikov in spregatvi gla? golov jo točno označena. Povedano jc tudi, če se sprega glagol šibko ali krepko in čo sc tvori v preteklem času s pomožnim glagolom »haben« ali »bih — sein«.
Kdor so je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnico vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice »Nemščina brez učitelja«, ta ho s polnočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke.
Samouk in šolska mladina si bo s pomočjo tega slovarčka ne samo poiskala potrebnih nemških besedi, temveč jih bo vedela tudi pravilno rabiti.
Druga nedosežna vrlina slovarčka jo, pa tucli izv;mrcclno nizka cena 1 K 20 vin. za broširan, ozir. 1 K 80 vin. za platno vezan izvod (po pošti 20 v. več.) Ta cena se jo dosegla na ta način, ker jc založništvo, upoštevajo posebno po-rabnost slovarja, ki se bo prodajal v ogromnem številu, računalo v. izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor so običajno tiskajo slovenske knjige, hi mu bila. prodajna cena več nego šc enkrat višja.
Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost je tucli važna prednost te lepe knjižice.
Častito duhovščino opozarjamo, da pridejo letos prvič na vrsto Lectiones infra oclavas solemnitatis S. Joseph, S. Joannis Bapt. et Ss. apost, Petri ct Pauli«. Ker teh lekcij ni ne v psalteriju in ne v brc-virju in se dobi knjižica edinole v »K atoli š k i Bukvami« v Ljubljani, opozarjamo čast. duhovščino, da sc te lekcije nemudoma omisli, ker je mogoče, da zadnji trenutek, ko ne bo nič več mogoče dobavili novih izvodov, knjižica v Katoliški Bukvami« poide in bi gospodje, ki inmajo te knjižice, ne mogli moliti brevirja.
Mati čudovita. Spisal dr. Josip Jcršc. Opozarjamo ponovno na te res lepe, izvirne Šmarnice. Priporočamo jih ne samo za šmarnično berilo, temveč tudi pridigarjem in duhovnim voditeljem Marijinih družb, ker jim bodo pri izdelovanju govorov prav izvrstno služile. Prepletene so z lepimi, zanimivimi najnovejšimi zgledi, — Dobijo sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena vezanj koiigi 2 kroni.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranjo in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalno kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odi dež. boln.
Kot
oskrbnik
11.17
kake večje kmetije oziroma voditelj iste ali tudi majar išče mesta v vseli poljedelskih poslih dobro izurjen krepak in zdrav mož. Naslov pove uprava lista pod št. 1117.
znamke
zvezde
Pozor, kolesarji!
J\[amesto 120, samo JC 80'-
l''runko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles, model 1912, elegantnih in ("vrstili, s torbo in orodjem namesto za lv 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 05 - s poStnino vred. 2e rabljena kolesa od K -IO'— naprej. Nova Čvrsta guma po K 5'—, (>•—, <••—, , zračno cevi po K .'!■—, 4- —, 5-—. Svctiijke. zvonci, pedali in vsa ostalii pri-tiklinu po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanjc v lastni dolavnici hitro in ceno, Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje.	1064 TvorniSko skladižče dvokoles In šivalnih strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št. 23.
Ozirajte je pri nakupu na domačo tvrdko
priznano dobro umetno gnojilo za
vinograde, travnike, polja, clete-Ijišča in pašnike
prodaja na cele vagone in na drobno po ugodnih cenah

lil 2 Z8I8ZM8 J8IW
peter mmi
v CELJU 6oi
kjer je zaloga in prodaja tvrdke
ThomaspfiospliatTaljrikeii C. m. i l v Berlinu.
V tej trgovini sc prodaja na debelo in drobno tudi vsa druga umetna gnojila kakor:
kalijevo sol, čilski soliter in žveplenokisli amonijak.
nadalje vsakovrstno železninarsko blago posebno: palično žeiezo. traverze, cement, strešna lepenka, poljedelski stroji, vsakovrstno orodje i, t. d, ooa
Ure, verižice, uhani, j^rstani, obeski, zapestnice itd, Edina zaloga
ur z lastno jrj^f Ceniki znamko jrjS&jf zastonj.
" r ^
Najstarejša domača tvrdka
'JpM. Cente
juvelir in trgovec
LiaMiana, Welfowa ul. 3.
124
)
11 ? ii v LJubljani, il?28'ni dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina j»o zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno.	850
P. n. občinstvu javljam, da sem si za letošnjo sezijo
nabavil \/CT^LA
iAvwL.L-.OM najboljše tovarne
„Stgria-Dfirkoppa pod imenom »BH.LKH1M«.
Za vsako kolo jamčim dve Ieii. Imam tudi vedno v zalogi vse kolesarske potrebščine po najnižnji tovarniški coni. Za ccnj. naročila se priporoča
1048
51. Jlutner, trgovec, Vrhnika.
Došlc so novosti
ti vezanih švicarskih oMek m Visoko, moderno podobo. Ispole linij, udobnost iijo samo
Ceno čudovito Ji nizke.
(Originalno amesikanski izdelek).
So pere kakor vsako drugo perilo, nc da hi se od stranile vloge. {jUič." Za vsak kos se jamči. - 1
Edina zaloga v Ljubljani:
\ \ ft ^v
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2. Priporoča (udi veliko zalogo higiieničnega perila. Jagrovega in Tefra ter vse druge modne predmete naiboljše kakovosti.
Poštna naroČila se imšujgjo točno.
Pri „Valvazorju" Stari trg štev. 4 Ljubljana.
Jtgovina manufakturnega, sukne-
nega in platnenega blaga itd. Drobnina, pletenina, galanterija,
dežniki in svinčniki itd. Potrebščine za krojače in šivilje.
02S 12
z daljšo prakso, perfektna knjigovocl-kinja, korespondentka in stenografinja, išče mesta. Cenj. ponudbe pod „Kon-toristka" na upravo tega lista. 1008
fejstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nacl 38 let. 3022
ANA liOFBAUER
imejiteljica zalege cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Vtalfoua ul. 4-
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne banilere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, alba, koietljc, prte itd. iti!., sploh vse kar so vabi v cerkvi pri službi liožji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno tolpo najnižjih conah, ter se prevzemajo 1udi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popr vila. Zagotavljajoč hitro In najpošten;JSo postrežbo, prosi, da 90 pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
—wHME—ma tsasrerm j -i
t hripavost,
lj ka!ar <n ■fj zasliiBBjc, krčni in
s ..tremi jelkami",
iMii'ir-t:u poverjenih izpričeval od zdravnikov i.i zasebnikov zujainčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.	:ji 1"J
Zavoj 20 in 'tO vinarjev. Ovojček 60 vinarjev
Prodajajo jih v Ljubljani lekarne: Chald pl. Trnkorz.v, Ribaril. Subink. Dr. U. riprnl". Ur,.ilnit lekarna. Mi-.Ph. Ainl.lio-liiuc, lir. Plulo*. l.izmar, Ant. Kane, <iroijer ija; J',. Ovaučar.i, drogarija -.Vdrija". — Lekarne nr. deželi: Danici !.'irc. Idrija. .1. itorgmium, Novcincato. C. Ainlrijanei1. Novo Mesto. .lur Hus, \ ipava. Milan \Vacha, Metlika. A. Koblek, Hudovljieu. lliuko Jirilli, l,ityp. Kavel Savnili. Lekarna pri '^v. Trojici, Kranj. Fr. Jtarenreicb, P'i:;tojmi. -To^. Jloenik, Kamnik. K. Burdych, Skotia l.oka. .M r. l'h. Boliulav Lavica, lekarnar, Tržič. l'li. Hr. K. Kocelj, .lesoniee. A*. A .'ke, tr.^.. Se.nožcep. •lo«. Huilolt, drogorjja. I.itija. J. Kandusar, tri:., "Nlru^es. 1 K. Hočevar, lekarnar pri ..Angela varhu" na Vrhniki.
Umetni zavod za cerkveno slikanje
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Prsga Kral. VinoSirady
I*uchmajcrjeva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarno slike, kri-ževa pota, pasijonske slike
itd, na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško iz više nc lio ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje sc slovensko. 3502 Najboljša priporočila.
Sirojaš v ^julillasii. Sv. Petra cesia 14.
^mshi-tf1
so priporoča sl. občinstvu za nmogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške Obleke (tabujev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Prodasta sc dve dobro vpeljani
S"
ttl'
tt» I M?
na jako prometnem	z velikim
kraju in ona zasebna aKUSCI vrtom, daljo več stavbenili parcel. Proda se radi preselitvi* po jako ugodnih pogojih. Pojasnila se daje na Rimski cesti št. 11 v gostilni.	104'!
Cefiri.
1013
1053
1 «ie Mi!
Katiafasi.
1913
Dobro iu prislnobsrvito hlnqo vso kdo najbolje in nojccncjc kupi nsvavnnŠ! pri izdelovalci!.
Kdor ruhi lanenc iu bombažaste kannfasc, ccfirc. rjuhe, damasto itiitistc, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače iu druge tkanine, naj so obrne na zntmo krščansko tvrdko
Jaroslav Marek, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mcftu ob Met, (Češko).
Y,:orci poi.i!inio zastonj In poSInin« prosto. V ;:alO()l imam Indl vciii.n lenožino ostankov icfiria, dellnjK, kstii'la%a Ud. In razpoSilknn v zavoflli no IU n:ctrov r.t 10 li, prve vrsto /a 'A) K. hr.ejšo vrste .:a .d K fi.inko uo povzetju. Od osiankov so vrorci ne pošiljajo. - Srajce 7.a qo?pode i;: rcilrja r.H o- (onln t nomad !•'. «•»!, l!'I'>, ac- >, ;'.•-, V— m -t-fo. I»fl itaroiillli zadof-Ca navedba Širine vratu. Honisujc se slo-Vv.tsk) V e;tcm Icbi nad c-t cti.-tijiniv od b>ow!tc«v.
priporoča svoje izdelke strojne zidne in
mine imim strešne wk nraitiraie Mre is trpim tel
po znižani ceni. - Vzorce pošilja brezplačno. - Sprejema zastopnike.


l.etna produkcija žes 2000 Lokomobil.
Naslov ?.a brzojavke: LAMIIUAIE DUNAJ,
Pisarna: DUNAJ V588. Laudonjasse 9. Telefon 18881 b.
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" Jcdnostavna postrežba. zmožnost do 1000 PS. Na]vei]
inženirja in ponudbe
LANZOVF. vročeparnc Lofcomobllt z D.iravncct vciano Dvnaino.
Kadi družinskih razmer sc da pod zelo ugodnimi pogoji v najem
v Podboršin št. 8 pri Črnučah. Hiša obstoji iz 3 sob, kuhinje, jedilne shrambe, 2 kleti; zraven je lep sadni vrt s 50 sadnimi drevesi, ob vrtu pa njiva, do 3 mernikov posetve. Nastop takoj s koncesijo. Več sc izve pri Petru šiebl, gostilničarju v Dobr&vi, p. Jezica.	1093
12 različnih vrst za domačo porabo in obrt od navadne solidne do najmodernejše luksus - opreme.
Na novo industriran šivalni stroj št. 101 in 102, do 3000 vbo~ 4.—~ ' diajev v eni minuti. Tek strojev na kroglice. 10 letno jamstvo. Komur jc stroj nepoznan, dobi ga 1 mesec na poskušnjo. Ceniki brezplačno.
Zaloge: Ljubljana, sodna ulica
Kočevje 240	740
Zastopnik: Fr. Tschinkel
brezplačno. Zastopniki se iščejo.
Zaloga znamenite tovarne za črevlje se ima razprodati globoko pod tovarniško cono. Da se prostor čimpreje izprazni, se razprodaja
čisto
)0 želji, za moške
in 7Aiialrn
Proda se skoro nova
z veliko kletjo in velikim sadnim vrtom. Proda se tudi več stavbnih parcel, kakor tudi dobro vpeljana gostilna. Proda se radi selitve pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila se dobe v Spodnji šiški 22.	1102
V srednji Istri se proda ali odda v najem dobro uspevajoča
jm
jŽ m pi
Potrebni kapital okolu K 35.000-—. — Informacije daje A. Z. Trst, glavna pošta poste restante.	1109
PAZITE na tu označene prve in najboljše dvorne tovarne: BCsentlotfer, HSIzl & Heitzman (noprekosljivi pianini z I.exoffovo	v^^^L-
mehaniko) Rudolf (ne zamenjajte ■/. Anton) Stelzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje Sfingi, Czapka, Laab. &	p-
Gloss (veliki 7 i/4 okt. konc. pianini). HCrtigc! (amer. harmoniji od «... :'Y^ramBBPiir*Sii 90 iv naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih
najboljših t v orni«-, nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, ki se i^k^vSBžforaHBmžil^'* drznejo siepiti javnost o „doi>rom blage" dasi niti jedneeja po- '
Cjj^	membnega fabrikata nimajo v zalogi, ^ff	' W
gSc *	kar se blagovolite osebno prepričati.	•.'.- : ffl.S."-®
S® f/	Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših . 'r^i ' ffi^
tvornic opozarjani, da imam izključno	'
jedlno le jaz vedno 20—30 teh fabrika-
tov na izbiro. Svarim pred nakupom	':. ... • •
event. falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke ocl K 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglaševanje in jiopravila strokovno solidno in ceno.
m.	Sif ISfonz Brezsiils, IfS^c^S
kovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg Stev. 15.
(Zvezda, nasproti nunske cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	907
U B
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in
preproste in najfinejie, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovrijaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem semostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
taJSIasStienB feBneesijlassiiraMa pofsoahss pisarna
Edvard Kristan
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna žnda SCRGMETTI. za skladiščem držaureS?, kolodvora. - - • - 245
Ljubljana, Koiodinirska nI. M
i■—■—■« i miniliI»I,—imiiiiiii ■!■!■«
3 pari visokih črevljev j na zadrgo iz najboljšega ; črnega usnja, elegantni in trpežne kakovosti, samo za K 13-50
vsakemu proti povzetju, i Pri naročilu zadostuje številka ali dolgost v centimetrih.	631
i, ScbMlIer, Baisai, lil. Kršite-1
g3SS£ 611.
01ympic 45.C&0 ton.
Si. Louis. Adriatic.
St. Paul. Oceanic.
je najvarnejša, najhitrejša in najprijetnejša vožnja z največjimi angleškimi parniki svet.i »WHITF, STAR LINE« ter slovečimi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih so 2 ali 4 postelje. Hrana sc potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba je na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek i>?. soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno	313S4
Hladnikove Marijine pesmi
za mešani zbor in solospeve.
Op. 15. 18 Marijinih. VI. natis, part. i K, posam. glas 20 v.
Op. 25. ,.Ave", 17 Marijinih. III. natis, part. 2 K.
Op. 45. „češčena Kraljica", 15
Marijinih, part. in 4 gl. 3 K, posam. glas 30 v.
Op. 51. 19 Marijinih, part. 2 K.
Op. 62. Večerni zvonček, za
privatne šmarnične pobož-nosti, part. 40 vin. lioi
mmmmmmmmmM

Izdelovalnica čebelarskega orodja „Kf\rcjsk3 trs«.o čsbehrstvo"
Peter Majdič
preje baron Rothschutz,
Smrek, pošta ViŠnjagora (Dolenj.)
priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebno panje vseh sistemov, vse priprave za izdelovanje Alb. Znideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice ..Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tucli vse druge v to stroko spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po primerno nizkih cenah, na debelo in na drobno.	469
prodaialna v trgovini „Pfter ur" peJer Majdič, Celje, Graska cesta št. 12.
izdelovatelj harmonijev v Nov. Vodmatu
se je pslii na TMi sesto štsv. 1
nasproti deželne boJnice, Ljubljana,
kjer sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Harmonij z 10 reg. se dobi za 280 kron. 1090 Zahtevajte cenik.
wwwww Iiiimiii iMiiiiiiiw>»wiw.w«wuir»wviin w
priložnostni nakupi
Lepa žepna ura z verižico R 3 50,
39.000 komadov
kupljenih. znraditega .šillftm 1 lopo :if. ur idočo (no 1? ur) ,UL0R1,V srebrno nnkor-rini. uro. švie. kolosjo z ], : o tfrnv. oklopjom. n sekundnim kazalcem lu lupo pozlnčono Rli posroiir. vorižico natančno idočo lo za K 3-50. Nndnljo ponnillm ouo ]iravo ponla-C:eno "(i ur idofo nnkur-reiii. prvo vrsto »vicarsko uro s pozlačeno verižico strt K 5. Irilutno ]dsmono jimistvo /.ti vnalco uro. 1?nzp"Silia proti povzetju S. KOHANE, rarpoSiljalnica Svicarsliih ur. Krakov St. 78. X.--številno priznan, naročil Za noug;rjajoi;o duiar nazaj. S3tm
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMU ^ K K .A J E€
preje F. Hiti	3j3i
Pred SkoJijo š«cv. 20.
Zunanja naročila sc točno izvršujejo

Telefon štev. 16.	w	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
• 1	i S • H »VI	S} ® ® H9
•/'šv. -1.•»"•!•-,•.,.•'','• .i.v-.v.
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.