Dobra volja je najbolja
                                                            
Naše koline
Poleti je kupil oče na trgu prase. Prase je prignal domov iu. ga zaprl v svinjak. Potem je dobilo prase jesti in je žrlo na vse mile viže. Oče mu je nosil detelje, jaz koruze, mati pa mu je kuhala krompir, korenje in repo. Prase je postajalo bolj in bolj debelo ter so mu začeli praviti prasič.
FrašiČ ni bil več prase. Kajti je postal len in je ves dan ležal. Še celo jedel je leže. Nekoč pogleda oče v svinjak.
»No, krulec,« je pozdravil prašiča, >pokaži, kje ti je zraslo kaj mastnega!«
Pretipal je celega prašiča, ki je zadovoljno cmokal. Mislil si je nainreč, da mu oče isče usi.
»Veš, Jurek,< mi pravi oče, ko pride iz svinjaka. >HIaČe mu bomo jutri slekli. Pretesne so mu!<
Nisem vedel prej, da je nosil uaš prašic hlače. Zato vpraŠam očeta:
»Hlače da so mu pretesne, pravite? Ali mu boste sedaj posodili svoje?«
»Jurman,< odvrne oce, »kaj posodil? Slekli mu jih bomo! To se pravi, da bomo jutri vrgli prasica na hrbet ter mu pihnili sapo na oni svet. Odprli mu bomo trebuli ter pogledali, koliko klobas je kaj pridelal. Ti dobiš prvo, da veš!<
Zelo sem bil vesel. Dobil bom klobaso, in sicer prvo! Ta je navadno zelo velika.
Ponoči se mi je sanjalo, kako smo pihali prasiču sapo na oni sret. Oče mu je zavezal rilec, da ni mogel požirati sape, jaz in mati pa sva rau plhala v ušesa. Tako smo ga izpihali. Ko smo inu potem hoteli pogledati v želodec, koliko da ima klobas, je prašiča nekaj prijelo. Zgrabil je očeta za škorenj in ga požrl. Potem je požrl še očeta.
»Skoei, Jurek, po škarje!« je zavpila mati. >Razparali bomo mrcini trebuhlc
Urno prinesem škarje. Rrrsk! mu razpara mati trebuh in kaj vidiva? Oče sedi po turŠko v prasičjem želodcu ter dela klobase!
Tedaj se zbudim. Tisto jutro smo hitro vstali. Prišel je mesar.
>Kje pa imate debeluharja?« vpraša očeta. Oče ga žene v svinjak. Tam primeta oba prasiča za zadnje noge ter ga potegneta na svetlo. Prašič se je drl kakor sosedov Pcpček, kadar ga umivajo z mrzlo vodo.
To je silno razkačilo hudega mesarja, ki nc mara kričanja. Takoj je potegnil iz žepa nož ter je prašiča pri pri6i zakla!. Zdaj je bilo prašiču
180
silno žal, da se je tako nemarno drl. Zato je raje hitro ubogal in takoj trtihnil.
Tedaj sta ga oče in mesar vzdignila ter ga vrgla v veliko kad, da se umazani pujs okopa. Ker pa je bil zunaj sneg in mrzlo, smo ga polivali z vrelo vodo, da se ne bi prehladil in da ne bi kaŠljal. VroČa voda mu je dobro dela. Kajti takoj je popustil vso nesnago in šcetine. Potem je izgledal prašič tako kakor moj oče za veliko noč, ko se obrije.
Nato smo položili prasiča na mizo, ki ji pravijo koza. Toda ta koza ni prava koza. Ima sicer štiri noge, nima pa glave in ne repa. Tudi je ta koza iz lesa in Iesenih desk, prava koza pa iz dlake, kosti in mesa ter uhljev, Ko je torej ležal prašic na kozi, so ga operirali. Mesar si je zavihal rokave, mu odprl trebuh, da najde klobase. Prašič pa klobas ni imel. Dobro sem videl. Najbrž jih je požrl, ko je bil še Živ. To mesarju zopet ni bilo po volji. Pljunil je preko prašiča in zopet ga je prijela huda jeza. Križem kražem je rezal po prašicu in zmetal vse ven, kar je našel v svinjskem trebuhu. Nato je obsodil prašiča na smrt in mu odsekal glavo.
Njegova čreva sva vlekla z očetom v potok in ko sva jih privlekla nazaj, smo začeli delati klobase. Mesar je zrezal prasiča na drobne kose ter ga nato silacil v lastna čreva. lako so nastale klobase, ki jih je obesila mati v dimnik. Medtem ko so klobase visele ter se dušile v dimu, smo mi jedli meso in solato. Jaz scm imel v žepu tudi klobaso, ki je nisem pustil obesiti. Tisto sem shranil za drugi dan. Na obisk je prišla tudi teta Lina. Ko smo jedli, jo je oče gledal malo po strani, potein pa je rekel:
»Hej, Lina, jej tudi solato, ne samo mesol<
Takrat je teta Lina res zacela jesti solato. Ko pa je spremil oče me-sarja do vrat, si je nabasala tefa poln' Sep mesa. Tedaj je vstala ter se poslovila:
»Ljubi Durek, veš, tako sem sita, da me bo kar razgnalo! Da pa se ne razletim v tvoji hiši, rajsi hitro odidem!«
Tedaj sem jo pocukal za rokav:
»Teta, solate si Še nabašite v žep!« Ali teta je šla in je šele zimaj vrat rekla: »Laiiko nocU
Tako smo obhajali naše koline.