THK OLDEST ANU MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI. Getlo: Za vero in narod — za pravico Sn resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNp GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVANSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. * NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 21. CHICAGO, ILL., SREDA, 1. FEBRUARJA I— WEDNESDAY, FEBRUARY 1, 1928. LETNIK XXXVII. SANDINOVI PRISTAŠI UVIDEVAJO, DA SO JIM URE ŠTETE, ZATO SE UMIKAJO IN BEŽIJO PROČ OD SVOJEGA VODITELJA. — LETALCI ZED. DRŽ. SO UPORNIKOM PRIZADJALI NAJHUJŠI UDAREC. M&nagua, Nicaragua. — Pri zadnjih napadih ameriških čet v El Chipote, so ierrali največjo vlogt) letalci, pod poveljstvom majorja Ross E. Rowel-la, ki so metali bombe in streljali na uporniške postojanke, ki so bile utrjene proti pehoti, a nasprotnikom iz zraka se niše mogle ustavljati. Prav nič še ne vedo, kje se nahaja poveljnik upornikov, general Augu-stino Sand i no. Kakor poročajo, pristaši Sandina zapuščajo, ker uvidevajo, da niso kos preganjalcem. Pri Nueva Segovia so doživeli uporniki največji poraz, ki jim je vzel tudi pogum za nadaljno bojevanje. U-maknili so se v neredu in večina je dezertirala. zadovoljna, da je odnesla zdravo kožo. Posamezne skupine upornikov so umikajo proti jugu. Ameriške čete so zavzele več vasi, v katerih so uporniki dobivali življenske potrebščine. To je bil zanje hud udarec. 1'maknili so se v gorovje, kjer pa ne morejo dobiti od nikjer POLITIČNE VESTI. Voditelji kampanje proti Al Smithu na delu. — Pričeli so s kampanjo za senatorja Reeda, katerega ime hočejo na glasovnicah. —o— Washington, D. C. — Demokrati, ki nasprotujejo Al Smithu, so pričeli z veliko kampanjo, da bi preprečili na konvenciji v Houstonu, da bi Smith ne dobil potrebne tri tretjinske večine delegatov. Pričeli so s kampanjo za senatorja Reeda, za katerega pa ni verjetno, da bi bil dovolj močan nasprotnik Smitha. Reed je bil velik nasprotnik predsednika Wilsona, bil je proti Društvu narodov, je nasprot-i nik suhačev in predlogom, zji POLICIJA NA SLEDU BOMBNIM ATENTATORJEM. Chicago, 111. — Policija je izsledila gnezdo profesionalnih bombnih atentatorjev, ki so proti plačilu polagali bombe, kamor jim je bilo naročeno. V Cedar hotelu na 1118 N. State cesti so našli v neki sobi nitroglicerin. Aretirali so več oseb in dobili potrebne podatke, po katerih bodo prijeli voditelje bombnega sindikata, ki so v Chicagi. 52-NADSTROPNO POSLOPJE FAŠISTI PROTI ARISTO-KRATOM. katere se potegujejo ženske organizacije. Če nasprotniki Smitha ne bodo dobili boljšega tekmeca, se Smithu ni treba ničesar bati. Hud Smithov . . .. . , nasprotnik je tudi senator hrane. I o pa je bilo tudi vzrok, HefIin> ki s RVojimi priiatelji da se je pričela glavna sila generala Sandina krhati. Dokler niso letalci obstreljevali gorovje E1 Chipote, je imel tam Sandino okrog 1500 mož, ki so bili oboroženi z mo- Italijanski aristokrati se morajo prijeti kakšnega dela, da ne bodo lenuharili, tako zahtevajo voditelji italijanskih fašistov. Rim, Italija. — Huda bo predla italijanskim aristokra- Risba 52nadstropnega potom, če bodo fašisti izvedli kar,slopja v New Yorku, katero grozijo, namreč, da jih bodo ( bodo v kratkem pričeli graditi, primorali, da se bodo oprijeli| Spodaj bo postaja za potnike HAIG, POVELJNIK ANGLEŠKIH ARMAD, PREMINUL. London, Anglija. — Preminul je, Field Marshal Earl Haig, ki je v vojnem času poveljeval angleškim armadam in je bil med svojimi ljudmi zelo priljubljen. Star je bil 66 let, za njim žaluje vsa Anglija. Imel je srčno napako, umrl je nenadoma. Po vojni je bil še eno leto poveljnik angleški armadi, nakar je šel v zasluženi pokoj. COLONEL LINDBERGH ¥ VENEZUELI. j deluje proti njemu. Politiki pa trdijo, da vsa nasprotstva ne kakšnega dela. Zdaj ne delajo drugega, kakor hodijo na lov in zapravljajo čas ter denar. Prvi je sprožil gonjo proti njim Mario Carli, urednik fa-šistovskega lista, Impero. Vsled tega je že prišlo do boja I bodo nič pomagala in je goto-^ s pestmi med Carli-jem in ple- dernim orožjem. Po napadu, v katerem so izgubili precejšno število tovarišev, so se pa razkropili in zdaj ni znano, koliko je še zvestih svojemu voditelju. SMRT "MOONŠHINERJA." Chicago, 111. — V nedeljo zvečer je osem policistov oblegalo "bungalow" na 1216 W. 97. cesti, kjer se je zabarika-diral od žganja blazni -17 letni Jos. Weimer, ki si je z revolverjem končal življenje, policisti so mrtvega našli v sobi, kjer je bil kotliček za fabrici-ranje žganja. Weimer je bil v nedeljo ves dan pijan in je grozil svoji ženi in 12 letni hčerki, da ju bo ustrelil, nakar je žena poklicala policijo in z otroci v starosti 12, 15 in 17 let, bežala k sosedu. Žena je rekla, da ji ni žal, ker se je končal, kajti žganje, ki ga je naredil je vse sam popil, za prodajo mu ni ničesar ostalo. vo, da bo Smith nominiran. -o- IZPOVED MORILCA. Springfield, Mo. — Charles Edwards, star 23 let, je v Harrison, Ark., izpovedal oblastim, da je umoril svojega prijatelja, Shermana Thompsona, da bi potem lahko poročil njegovo ženo, katera je dobila po svojem možu $2,000 zavarovalnine. Thompson, ki je bil star 30 let, je bil najden mrtev 10. decembra 1927. Baltimore & Ohio železnice. Stavba bo stala nasproti Grand Central postaje. Gorenja nadstropja se bodo rabila za pisarne. -o- AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V CHICAGI. Chicago, 111. — National Au-tomobil Chamber of Commerce pričakuje, da bo najmanj pol milijona ljudi obiskalo avtomobilsko razstavo v "Coliseum", ki se je otvorila v soboto popoldne in bo trajala do sobote 4. februarja. -o- — Mentone, Francija — Vicente Blasco Ibanez, novelist, velik nasprotnik španskega kralja Alfonza, ki je živel tukaj v prognanstvu, je preminul. mitašem, del Grillo, katerega bodo najbrže izobčili iz faši-stovske stranke. Don Francesco Ruspoli, član stare rimske aristokratske rodbine, se je postavil po robu napadom Carlija, bo pa moral mirovati, ker urednik bo objavil v svojem listu življenje ženskega sveta med aristokrati, kar bo gotovo zelo zanimivo in neljubo prizadetim. Princ Luciou Garacciolo di Aquara, se je tudi postavil v bran in rekel da Carlova ob-dolžitev ne odgovarja resnici, ker je večina aristokratov med vojno in pri drugih delih za fašizem storilo dovolj dobrega kakor vsak drug "črno-srajčnik" Urednik je odgovoril, da on ne misli, da so vsi a-ristokrati obsojanja vredni, a večina jih je, ki ne delajo drugega, kakor hodijo na lov in igrajo ter zapravljajo čas. -o- — Almeria, Špansko. — V bližini Felix, je treščilo na zemljo poštno letalo, ob življenje sta prišla dva francoska letalca. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — V tukajšnjem mestu je padlo zopet veliko snega. V soboto je minulo šest let, ko se je pod težo snega zrušila streha Knickerbocker gledališča; ob življenje je prišlo osem in devetdeset oseb. Od takrat še ni bilo tako velike množine snega. — New York, N. Y. — Hans Stengel, znameniti umetnik, je v svoji razkošni vili v Greenwich Village priredil zabavo. Proti jutru se je odstranil, ne da bi komu kaj povedal. Gostje so se še nekaj časa dalje zabavali, ko je nekdo našel umetnika v drugi sobi obešenega. Vzrok samoumora ni znan. — Chicago, 111. — Mrs. Emma Farber, stara 42 let, 3722 Janssen ave., se je pred tremi leti ločila od svojega soproga, Konrada, ki pa je zdaj prišel k njej, da bi se domenila koliko ji naj plača za preskrbo o-trok- Žena je pred njim zaloputnila vrata, Konrad je po- Lindbergh je na poletu v Venezuelo zašel v gosto meglo, ki je polet ovirala in je prispel z zamudo na določeno mesto. Maracay, Venezuela. — Col. Charles A. Lindbergh, o katerem je bilo poročano, da ga j*2 Iz Jugoslavije«. MINISTER ZA NARODNO ZDRAVJE ZAHTEVA NOV SISTEM ZA BOLNIŠNICE. — TUBERKULOZA JE NAJBOLJ RAZŠIRJENA BOLEZEN V JUGOSLAVIJI. _ DRUGE ZANIMIVE VESTI. Podatki o zdravstvenih napravah. Minister za narodno zdravje v Belgradu je podal obširen ekspoze, v katerem je naj prvo govoril o sestavi proračuna in naglasil, da je proračun razdeljen na dva dela: na kurativno-zdravstveni in hijrijen.sk o-pre-ventivni oddelek. Glavni del proračuna se porabi za bolnišnice. V Jugoslaviji je 105 bolnic z 22,665 posteljami. Računa se, da bi moralo priti po pet postelj na tisoč prebivalcev. V Sloveniji pa pride povprečno ena postelja na 538 prebivalcev, ponekod, n. pr. v južni Srbiji 1 postelja na 1577 prebivalcev. Nato govori o tem, da se bo potovanje utrudilo in postajajmoral odsle-l uvesti ™ boim*-nervozen, je popolnoma zdravjnice *¥>v sistem, to je. da bodo in čil ter kot tak prinaša po- imele, kakor v Sloveniji, poseb-zdrave Strica Sama narodom, I ne dohodke. Z ozirom na to je ki so najbližji Zedinjenim dr-!tudi Predložil tozadeven amen-žavam Severne Amerike, yi dement. Kar se tiče stroškov, nedeljo proti večeru je prileteli stane vzdrževanje enega bolm-na tukajšnjo letališče z zamu- ka povprečno 23 Din, ozir. z ustreljen na do, kajti gosta nregla, ki je ležala nad obrežjem Venezue-lanije, je ovirala polet in doma-lega eno uro drzni letalec ni \ »sanacijo vasi. vedel kje se nahaja. Semkaj! Vojaški begunec begu. Na praznik sv. Štefana je obvestil kmet Ciril Debeljak iz vasi Križa pri Zagrebu orožnike, da je videl dolgo iskanega vojnega begunca Vladimirja Malečiča, ki rnu je grozi1, d;i tfa ustreli s puško. Dva orožnika sta se takoj podala v označeno smer in izsledila MalečiJ-a v hiši nekega kmeta Orožnik Jankovič je vstopil \ hišo. toda Maiečič je takoj nameril proti njemu puško. Vendar jt bil .>-rožnik hitrejši in ustrelil prvi. Slučajno se je orožnik tedaj spodtaknil in jo zgrešil strel. Maiečič je uporabil priliko in skočil skozi okno. Drugi orožnik Jurkovič je u> opazil in ker je slišal iz hiše strel, je mislil, da je Maiečič ranil njegovega tovariša Jankoviča. Pozval je Malečiča. naj se uda, toda ta se ni zmenil za i >ziv in tekel dalje. Tedaj je .Jinko-vič ustrelil za njim. Krogi ja je zad^a Malečiča v desno ' ■:>•<- zdravnikom 28 Din dnevno. 50 tico in izstopila pri levem je priplul iz Bogote, Columbia. Ves dan je ljudstvo v tt-'m mestu z nestrpnostjo pričakovalo, kdaj se pokaže v zraku "Spirit of St. Louis". Veliko navdušenje je zavladalo, ko se je konečno bližal letališču. Sprejem je bil prisrčen. Predsednik Gomez je Lindyja povabil v svoj avtomobil in množica je navdušeno pozdravljala letalca. Za polet — '650 milj, se bi rabilo deset ur, ker pa je Lindyja ovirala megla je porabil eno uro več. DRZEN ROP. je Chicago, 111. — Ko se James Dillon, blagajničar Industrial State Bank, na 4649 So. State Str. vračal v nedeljo iz cerkve domov, so ga napadli banditi, čez noč so ga imeli v ujetništvu, v ponedeljek zjutraj je pa moral iti z njimi, da jim je odprl blagajno, s tegnil revolver, stopil nazaj in i katere so vzeli $40,000 in po-jo ustrelil. j begnili. odstotkov proračuna v higijen-skem oddelku je odrejenih za Tu gre predvsem za to, da se nabavijo in sezidajo dobri vodnjaki z » žirom na velike potrebe pitne vode ponekod. Ministrstvo je sezidalo 250 vodnjakov, 1"> ;irre-zijskih studencev in 181 ci stern. Zahteval je, da se v to svrho doyoli večji kredit iz posojila. Kar se tiče bolezni, je najbolj razširjena tuberkuloza, potem pridejo malarija, sifilis, šarlah, rak in golša. Ministrstvo je na tem polju zelo veliko storilo. Na tuberkulozi umre letno približno 50,000 ljudi. — Bolnih je pa 350,000. Že dose-daj je v Jugoslaviji prilično število sanatorijev, to pa še ni dovolj. Druga znana težka bolezen je malarija, ki je razširjena v južni Srbiji, Dalmaciji in po nekaterih krajih Črne gore. Računa se, da imamo približno 1 milijon kronično ma-larično obolelih. — Tudi sifilis je zelo razširjen, posebno v Bosni in vzhodnem delu Srbije. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ramenu. Težko ranjen je Mr.Iocič padel na tla in takoj :ta'o izdihnil. -o- Nesreča na železnici. Te dni so na postaji Bubnar-ci skočili iz tira 4 vagoni. Pri tem je bil močno poškodo\au sprevodnik Franc Kožele Novega mesta. Prepeljali so ga v bolnico v Karlovec. -o-- 40letnica županovanja. V Črnem vrhu je obhajal 8. januarja g. Josip Trobec 401et-nico županovanja. Vsa leta je mož deloval za blagor in po-vzdigo občine. V upravnem poslu je bil vzoren in moder, svojim občanom vedno naklonjen in pravičen. Občino je ohranil v taboru SLS., za katero se je vedno boril v vnemi za zmago krščanske misli. Radi svojega blagega in odkritega značaja je daleč okoli znan in priljubljen. Kljub dolgoletnemu trudu in delu je še bistrega duha in krepkega zdravja. <><>0000<>c><><><><><><><)<><><><>0-^^ < Razglas Št.7 .-Zakaj se bo vršila VELIKA TF.KMAslabih časov? Veliko poročil dobimo od zastopnikov, da se ZA VEČJE ŠTEVILO NOVIH NAROČNIKOV NA DNEVNIK A. S. IN BOGATE NAGRADE Veliko naših naročnikov nam pise, da ljubijo list Amerikanski Slovenec, pa ga radi slabih časov ne morejo plačati. ljudje radi naročili na list, pa ni denarja. Amerikanski Slovenec je vedno pripravljen pomagati svojim naročnikom iz zadrege. Mislili smo in mislili, kaj bi ukrenili in prišli smo do zaključka, da^im najuspešnejše pomagamo, ako jim damo priliko, naročnino zaslužiti. Miloščino je marsikomu težko sprejeti, pošteno denar zaslužiti pa je moško in častno za vsakogar. Tu ima vsakdo priliko, da si zasluži na ročnino in še več. Kdor sam ne potrebuje ničesar in mu ni do denarnih nagrad, jih lahko nakloni revnim brezposelnim družinam, za kar smo tudi mi pripravljeni začeti poseben sklad- Za vsakogar je dovolj vzroka, da se z vso vnemo vrže v to tekmo ter udinja za ta dva meseca listu A. S. ter marljivo dela zanj. List A. S, bo sicer trpel denarno zgubo a upati je, da bo pridobil na številu naročnikov in prijateljev. Če bo ta tekma dosegla, da se vsaj nekoliko pomaga brezposelnim naročnikom, da poravnajo svojo naročnino, nenaročnikom omogoči dobivanje lista in revnim da nekoliko zaslužka in pomoči, bo ta tekma v polni meri dosegla svoj na-.nen. 4 *m£jg£$ . Pa še en vzrok je, da uprizarjam? to tekmo, namreč mesec februarij je mesec katoliškega tiska. Tega ne smemo prezreti in vsak zaveden katolik bo delal za svoj list A. S. če bi ga ze preje navedena dva vzroka ne pripravila 6lovenske novice, katera bi prva ne zagledala belega dno v našem listu. To naklonjenost naših vrlih dopisnikov bomo skušali obdržati še naprej. Vi. dragi naročniki, pa pokažite, da to cenite in zato pridno list razširjajte po vseh naših naselbinah. Letošnji letnik bo zlasti zanimiv radi vrlo interesantnih originalnih povesti, katere pridejo v tem letu na vrsto. Ljubi-ielji(ce) interesantnih povesti in romanov bodo našli ravno v Amerikanskem Slovencu najboljše čtivo v tem oziru. Ne pozabite obvestiti o tem svojih prijateljev(ic), da se na list naroče in tako preskrbe res zanimivo berilo. Zlasti v tej kampanji imajo lepo priliko vsi naši naročniki, ki jih morda ovirajo slabe delavske razmere ali kaj drugega. Pridobe naj kakega novega naročnika, pa si s tem zaslužijo za lastno naročnino. Ivaj je to dragi naročnik pridobiti dva* celoletna naročnika? Spregovoriti Ti je treba le par besedi, pa pridobiš enega in drugega. Glej, pa na podlagi določil sedanje kampanje, ki se otvarja ravno z današnjem dnem, si Ti o-pravičen do polovice, torej si zaslužiš eno letno naročnino na list. Na ta način sam sebi pomagaš, kakor tudi listu. Pa poskusi pridobiti še par več naročnikov, to pa bo nadalje Tvoj zaslužek. Take priložnosti lahko rečemo doslej še ni nudil svojim naročnikom noben slovenski list! Amerikanski Slovenec je v tem oziru prvi, ki je pripravljen pomagati svojim naročnikom na tak način. Zato pa dragi prijatelji in somišljeniki Amer. Slovenca na delo takoj. Ne zamudite nobenega dneva. Vsak dan je najboljši dan za agitacijo za nove naročnike. Poskusite takoj in ne jenjajte, dokler ne dosežete največjega uspeha v tej kampanji, ki mogoče. "Amerikanski Slovenec", je bil vedno za slovenske delavce v tej novi domovini. Radi vas se izdaja in radi vas je tukaj. Zato je "Amerikanski Slovenec" za vse in bodite tudi vi vsi za njega ! Zlasti apeliramo v tej kampanji na našo slovensko mladino. Ti ljuba naša mladina, ki hitiš s hitrimi koraki za nami, da nas naslediš, tudi Tebi naj veljajo te besede. Pokaži se slovenska mladina v Ameriki, da si slovenska in da ti je pri sr- Sreda, 1. februarja 1928. gu, kar so tvoji slovenski stariši gojili v tej novi domovini. Skrbi, da sladka govorica slovehska — govorica Tvojih dragih starišev ne zgine še tako hitro s površja. Najboljšo pomoč v tem pa najdeš edino v tis!$ — v tvojem slovenskem tisku! Fantje in dekleta krasno priložnost imate, da greste na delo po vaših uglednih naselbinah. Idite med slovenske prijatelje vaših družin in kjer nimajo še Amer. Slovenca, nagovarjajte jih toliko časa, da se naroče. Lep zaslužek se vam nudi, kakor še ne doslej. Slovenska mladina pokaži se v tej kampanji, da si res slovanska! Pokaži se, kaj in koliko se da računati na te. Konečno pa, bratje in sestre, kadar se gre za naše narodne stvari, med katere lahko najbolj smelo prištevamo zlasti naš slovenski tisk v Ameriki, tedaj je nas vseh sveta dolžnost, da delujemo z vsemi močmi za to. Ali se dragi rojaki, ne bomo torej z vsemi silami in močmi podali na to delo za naš najstarejši slovenski list v Ameriki Amerikanski Slovenec ? Prepričani sn.o, da bomo delovali v tej kampanji vsi z vsemi močmi, da postane Amerikanski Slovenec največji in najboljši slovenski list v tej novi domovini. V tem duhu dragi prijatelji somišljeniki otvarjamo z današnjem dnem novo veliko tekmo za pridobivanje novih naročnikov. Zavihajmo rokave, strnimo se v močno falango in naprej po vseh naselbinah za večji in še boljši Amerikanski Slovenec. Bodi vsak prvi med prvimi v tej kampanji! Hura! Junaško naprej vsepoysod! ČLOVEŠKE PRAVICE SO VEČ KOT DOBIČEK IN LASTNINA. Denver, Colo. Cenjeno uredništvo: — Dopisi iz našega mesta so zelo redki. In še tisti, ki prihajajo, se tičejo le bolj društev itd. — Res, novice med našimi ljudmi se ne dogajajo tako važne, da bi bilo treba posebej o istih pisati. Jaz bi to pot rad malo o-pisal stavko tukajšnjih premo-garjev. Stavka se zavlačuje že par mesecev in bogve, koliko Časa bo še trajala. Kakor se vidi, so dale oblasti veliko potu-ho operatorjem. Državna industrijska komisija dela roka v roki z operatorji. Po enih krajih je vodila ta komisija nekaka zaslišanja, toda pritožbe rudarjev se itak nikjer niso vpoštevale, kakor bi se morale. Vidi se, da bi kompanije in industrijska komisija radi kar nekako pomečkali, samo da bi premogarje spravili na delo. Najhujši trn v peti za kompanije je baš zahteva za pripoznanje unije. Vse pa seveda zvračajo na I. W. W. in tuje-zemce, češ, ti so krivi vsega. Tega pa ne pomislijo, da je krivo to, kako so s premogarji ravnali. Kadar so se zmislili, so jim reducirali mezde, in to zato, ker premogarji niso imeli nobenega, da bi se za njihove pravice postavil. Predzadnjo nedeljo je imel urednik tukajšnjega škofijskega lista "Register" krasen govor na katoličane. Govoril je nad eno uro in v tem svojem govoru je na celi črti zagovarjal stavkarje premogarje. Njegov govor je bil, da pravica vsakega človeka na svetu do življenja je višja nego dobiček in lastnina. Delavec mora imeti pravico do poštenega zaslužka, s katerim se more pošteno svojo družino. Kdor mu krati in prikrajšuje te pravice, ta mu dela veliko krivico. Življenje je dal človeku Bog in zato ima vsak človek *svete pravice do življenja in kdor tega življenja ne spoštuje, bodisi svojega lastnega ali drugega, ta dela in ravna proti božji volji in na-redbi. Voditeljev industrije, ko sklepajo razne kontrakte,. je sveta dolžnost, da mislijo tedaj na življenje in potrebščine onih. ki jim producirajo. V tem smislu bi se morale sklepati vse pogodbe, ne pa v duhu vrtoglave kom peticije, pri katerih se le gleda na dobiček in lastnino. To stališče zagovarja katoliška cerkev v sporih med delavci in delodajalci. — Tako približno je govoril. . Lahko rečem, da nisem Še slišal tako pravičnih besedi, kakor so bile prav te. Ali kaj, ko bo zadelo pri onih, katerih se tiče, na gluha ušesa. Da, gospodarske razmere bi morale biti urejene tako, da bi bil za vse sloje pošteno določen zaslužek, dobiček in lastnina. Toda premogarski lastniki tega seveda nočejo in ne bodo hoteli slišati. Njim je v prvi vrsti lastni žep. Pri kompeticiji dovolijo vse, kar manjka, oziroma kar v takih slučajih hodi kratko za njihove žepe, to naj plačajo delavci s prenizkimi mezdami itd. Delavca nič ne vprašajo, mu je prav ali ne, če ne boš ti, bo pa drugi. Ako ti vsled tega od vsega hudega konec vzameš, se ne meni ne oni, ki ti take razmere povzroči, ne država, ne nihče. Razmere v Coloradi med stavkarji se slabšajo sleherni dan. Dosedaj je še nekako šlo, toda zadnji viri marsikomu pohajajo. Marsikje je pomanjkanje že sedaj in bo vsak dan večje. Take so razmere. Kaj posledice prenašati in trpeti v teh razmerah, si vsak lahko predstavlja sam. Tujezemskim premogarjem, to je onim, ki so prišli iz Evrope ali od kje drugje, pa groze, če jih bodo zalotili pri kakih nemirih in konfliktih, z depor-tacijo. Tako sodeluje oblast v korist lastnikov premogoko-pov. Pozdravljam vse naročnike tega priljubljenega lista, kateremu želim obilo novih naročnikov. A. B. "AMER. SLOVENEC" PRILJUBLJEN V STARI DOMOVINI. Canada. »Spoštovano uredništvo A. S.: — Prejel sem pismo od matere iz stare domovine, katera mi piše: "Bila sem pri zetu na Ra-dovici in sem videla, da njegov oče dobiva iz Amerike list A-_|merikanski Slovenec, katerega so hvalili, da prinese toliko novic od vsepovsod iz Amerike, vse, kadar kdo Slovencev umre in tako naprej. Pravijo, da veliko iz tega lista zvedo, kako gre tam Slovencem. Če moreš, daj mi ga naročit, pa tudi sebi ga naroči, tak dober list ti ne bo škodil . . ." Prilagam v pismu 6 dolarjev, za katere, prosim, pošiljajte list Amer. Slovenec meni 6 mesecev in 6 mesecev moji materi na tu poslani naslov. Z rojaškim pozdravom. Karol Vočin. -o- DAROVI ZA REVNE PREMOGARJE SE ŠE VEDNO SPREJEMAJO. Chicago, 111. Vsem onim, ki želijo darovati še kak prispevek v sklad za revne družine slovenskih premogarjev, bodi naznanjeno, da poslovni odbor iste še vedno sprejema. Predsednik poslovnega odbora je preč. g. župnik pater Anzelm Murn, 1852 W. 22nd Pl., tajnik Mr. Frank Primožič, 1927 W. 22nd Place, in blagajnik Mr. Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place. Izročite svoje prispevke enemu ali drugemu. Vsak dar hvaležno sprejet in bo obelodanjen v seznamu darovalcev. -o- IZ URADA DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV. Denver, Colo. Naznanja se vsem Slovencem in Hrvatom, da skupna društva, katera lastujejo Dom. bodo priredila veliko veselico dne 11. februarja, katera se začne ob pol 8. uri zvečer v lastnem Domu. Prosijo se vsi tukajšnji Slovenci in Hrvati, da se udeleže v obilnem številu te prireditve. Posebno pa prosim ona društva, katerih je Dom, in sicer ta so: Dr. sv. Jožefa št. 21 JSKJ., dr. sv. Roka št. 113 KSKJ., dr. sv. Martina št. 1 ZSZ., dr. Columbine-št. 218 SNPJ., dr. Kr. sv.Rožnega venca čt. 7 ZSZ. in dr. Marije Pomagaj št. 190 KSKJ. Torej vseh članov in članic imenovanih društev je dolžnost, da se veselice udeleže. Kdor pa radi kot delo itd. ne more priti, ta pa naj kupi vsaj vstopnico ali tiket, kateri stane samo 2oc. in bo s tem vsaj nekoliko pomagal k skupni stvari za naš Dom. Dobro veste vsi, da imamo pri Domu vedno stroške. N. pr. zdaj imamo za plačati Surtax, potem redni tax in zmiraj je kaj za popraviti, kar stane. Surtax in redni tax je blizu $700.00. Je torej precej za plačati. Zato člani, kupite vs?j vstopnice pri svojih tajnikih za našo veselico in prosimo vas vse, udeležite se iste. Imeli bomo izvrstne muzikante, kakor-šnih še niste slišali. Za okrep-čila, kot prigrizek in mehke dobre pijače, bo najboljše preskrbljeno. Kdor se ne bo udeležil, mu bo prav gotovo žal. Torej na svidenje dne 11. februarja v Domu slov. društev. Vreme imamo skoraj vedno mrzlo tu na zapadu. Delavske razmere so jako slabe, kakor povsod. Več ko polovico ljudi ne dela. Ženijo se tudi nič ne. Mogoče se bodo kaj ogreli po velikinoči. Smrtnih slučajev tudi ni veliko. — Štorklja se oglasi tu in tam, da bi Vam poročal kje in kedaj, tega seveda ne zasledujem. Altarno društvo priredi veselico na 21. februarja, to je na pustni torek. T6 bo zadnja veselica pred postnimi dnevi, ki bo obenem tudi maškaradna veselica. Kdor bo najbolj našemljen, dobi prvo nagrado. — Nagrade bodo tri. Torej bi bilo prav, da se vsi udeležite veselice in pozabavate, predno nastopi resni postni čas. Sklenem moj dopis in pri tem pozdravljam vojake sirom Amerike, posebno pa naše v Denver ju! Qeo. Pavlakovich, tajnik Doma -o--|obenem tudi poštar. K temu je SEZNAM DAROVALCEV CHICA- prišla kmečka žena ter naroči-NASELBINE IN OD DRU- ja, naj telefonira po živino- zdravnika, češ, da je krava teleta vrgla, tele pa noče piti. Pa se oglasi eden izmed godcev: "Nič ni treba živinozdravnika klicati. Če tele noče piti, ga kar sem pripelji. Pri nas se bo že navadilo." Kakšen izgovor pa bo dal Plehar? (Prispevek.)—V zadnji številki A. S. sem bral v tej koloni smešnico pod naslovom "Izgovor'/. Tam se pove, da se je nekdo zagovarjal pred sodnikom, da je prišla kura v njegovo vrečo zato, ker je zadišala drobtine v njej, a ni našla več izhoda. — Jaz bi pa rad vedel, kaj za enga h . . . so zadišale znane Smrekarjeve pesmi v zašpehani malhi, da so zlezle v njo?—France iz Wau-kegana. Nevihta «e bliža. — Proti lawndalski deželi se pomičejo črni težki oblaki. Vsak čas se bo vlila ploha, morda bo udarjala toča, bliskalo se bo pa hudo. Vrši se letno zborovanje in marsikaj je za rešiti. Očka, "precejdnik" in drugi rdečega kova bodo zagovarjali in glasovali, da se pošlje tistih 50 tav-žent. Saj gre za rdečo stvar, kdo naj tukaj omahuje. Drugi pa bodo ugovarjali. Padali bodo protesti in teh ni malo. Če povemo, da jih je, da jih Plehar enkrat ne nese v svoji škatlji za pieh, potem veste, cla jih ni malo. O učinkih nevihte bomo poročali po nevihti. Potrpite. Godčeva želja. — Bilo je na dan po žegnanju. V vaški krčmi so sedeli muzikantje ter za-pivali, kar so prejšnji dan zaslužili. Gostilničar pa je bil SKE god za revne premogarje stavkarje. Chicago, 111. l'o $5.00 darovali: Kobal M. K; Korcnčan I. C.; Knkman Jop; Lau-rich William: Lawnik Louis iV Mary. l'o $3.00 mj darovali: l'crko Joe. Staver Mrs. Tur.Meh lakob. l'o $2.00 so dilo. "Janez, bojim se za te," je slednjič rekla med solzami in si obrisala solze. "Kaj bom reva sama počela doma? Kaj pa, ko bi kar premoženje prodala in plačala dolžnike? Nekaj malega nama bo še ostalo. Ho dila bova drugim pomagat in se bova z revščino preživela. "Toda, mati, pomislite sramoto! Tolik grunt, pa naj gre na boben? Vse se nama bo smejalo. Nič, mati! • Nekoliko let boste že potrpeli sami. Njive in travnike dajmo v najem Samo Zavrtnico si ohranite, da boste toliko pridelali, da se boste preživeli. Za drugo bom pa jaz skrbel. V kakih petih letih bom dovolj zaslužil, da bomo poravnali velik del dolga ali pa vsega. - Amerikanski dolar je sedaj veliko vreden in bo veliko zalegel tukaj doma. Morda mi niti pet let ne bo treba ostati tam. Pet let boste pa že potrpeli." "Tudi jaz sem že sama mislila na to. Toda vsikdar sem se te misli ustrašila. Janez, Amerika je daleč in nevarna! Koliko jih je od nas že odšlo in koliko se jih je izgubilo. Bojim se za te . . ." Znova je zaihtela. Janez je dobil že nekoliko več moči nad svojimi čustvi. Udal se je pač neizogibnemu. "Koliko jih je pa šlo, ki so pa prav dobro naredili. Pijanec nisem, zapravljivec tudi ne. Saj me poznate. Upam, da me bo Bog varoval, da bom tudi v tujini ostal tak." "Je že res, sin moj. Vendar, mene pa kar tako srce boli zate in nekaj mi pravi, da je kar bolje, da prodava vse in da o-staneš doma in da živiva raje v revščini pa skupaj, kakor da bi se ločila. Janez, kar doma o-stani! Izročiva se v božjo voljo. Bo že Bog za naju skrbel!" "Naka, mati. Sem že odločil in Janežek mi bo jutri že poskrbel denar in pa karto za Ameriko." Dolgo sta se še pogovarjala. Mati je branila. Vendar slednjič je tudi sama mislila, da bo tako najbolje. Pet let, dolga bodo. Vendar bo že potrpela. Pridno bo molila zanj in ga izročala Marijinemu varstvu in Bog in Marija ga ji bosta pripeljala po petih letih srečno nazaj. Posestvo bo rešeno more dolgov in ohranjeno. Jane" se bo vrnil in mirno bosta po tem živela skupaj. Človek pač tako rad verjame lepim upor in nadam. In Janez je odšel v Amerike O, kako sta oba jokala, kako so se jima trgali srci, ko sU se ločila na Brezjah pri Marij Pomagaj. Kakor bi šel v grob. tako se ji je zdelo, ko je gle-dala-izpred brezijske Marijine cerkve za njim, ko je odhajal za Janežkom in še z nekoliko tovariši proti Radovljici, kjer so sedli na vlak, ki naj jih odpelje proti neznani daljni A-meriki. KDO BO ZMAGAL v VELIKI TEKMI SLABIH ČASOV? ki se vrši od 1. febr. do 31. marca 1928 za nove naročnike na dnevnik Osem let je tega, kar je odšel Janez. Dolg je res ves izplačan, ves, prav ves. .Takoj prva tri leta je poslal toliko, da je lahko vse poplačala. Dolar je pač tako velik, da jih ni bilo treba ravno tako veliko, da se je to pokrilo. Toda Janez? . .'. Da, da, kje je pa Janez? — Osem let je že minilo, toda kje je? Še vedno v Ameriki. Toda, kje v Ameriki? O, ko bi vedela? Tu se pa začenja oni žalostni, prežalostni del naše zgodbice, ki se je že toliko ti- (Dfelfc na trtrfcm.) i Nagrade: $20,000.00 - - v denarju - - To je 50% od nove naročnine! Tri posebne nagrade za one, ki bodo dobili največ novih naročnikov: v\\ \ II/// Prva nagrada Diamantni prstan. Namen tekme: 1. da se povspešuje in širi katoliški tisk. 2. 3. 4. da se omogoči brezposelnim, da poravnajo svojo naročnino ali list naroče s pridobljeno nagrado. da se pridobi drevniku A. S. kolikor mogoče veliko novih naročnikov. da se pomaga revnim družinam, ki radi slabih časov- so prizadete Pravila tekme: t 1) Denarne nagrade se bodo izplačale sledeče: a) Polovica (50%) doposlane naročnine gre kot kot nagrada tekmecu. b) Prvih $5.00 zaslužene nagrade (dva celoletna naročnika ali manj) se pripiše na kredit tek-mečeve naročnine za A. S., za kar bo prejel potrdilo. c) Nagrade nad $5.00 (kdor posije več, kakor dva celoletna naročnika) pa bomo izplačali v čeku ob zaključku tekme. Cim več naročnikov bo kdo dobil, tem večja bo nagrada. d) NihČe ne dela zastonj, vsak tekmec dobi nagrado primerno svojemu delu. Pogoji tekmecev: 1) Tekme se more udeležiti vsakdo, brez izjeme: zastopniki, naročniki, nenaročniki, brez ozira na mišljenje, starost, stan ali spol. Vsakdo ima iste pogoje, ista pravila, iste pravice. 2) Tekmec postane: a) kdor pridobi enega ali več novih naročnikov. b) pošlje na upravništvo natančen naslov novega naročnika in celo svoto za naročeno dobo. c) nato nadaljuje z nabiranjem novih naročnikov do konca tekme 31. marca, 1928. 3) Naslovi novih naročnikov in denar naj se pošlje na upravništvo tedensko, da novi naročniki ne bodo predolgo čakali na list. 4) Nove naročnike, doposlane po 31. marcu ne. bomo upoštevali pri določevanju nagrade v tej tekmi. ? Koliko od razpisanih $20.000. nam bo mogoče izplačati v nagradah ? ? ? Koliko od te svote boš deležen Ti, dragi čitatelj, čitateljica ? ? Na tebi je ležeče - Na delo! oooooooooOOOOOOOO ItUl^C^^J ooooooooooooooooo ? ZA DOPOŠILJATEV NOVIH NAROČNIOV. Dne. 2) 3) 4) Tri posebne nagrade (diamantni prstan, zlata ura in denarnica) se bodo, — se poleg denarnih nagrad —- poklonile onim tekmecem, ki nam bodo poslali največje število novih naročnikov. Da bo tekma bolj zanimiva, bomo med tekmo od časa do časa priobčili imena onih tekmecev, ki bodo prvi v tekmi. Enotno merilo pri štetju naročnikov bo polletni naročnik, ali z drugo besedo, vsak polletni naročnik bo Štel eno točko. Tako bo celoletni naročnik štel za dva, polletni za enega, dva četrtletna pa skupaj za enega, itd. To merilo bo odločevalo samo pri določevanju posebnih nagrad. Cenjeno upravništvo A. S. Chicago, 111. Naznanjam Vara, da sem pridobil(a)............................novih naročnikov katerih naslovi so: 1) Ime ......................................................plaČal(a) za naročnino $.................. Naslov ............................................................................................ 2) Ime ......................................................plačal(a) za naročnino $. Naslov ....................................................................................i.— 3) Ime *....................................................plačal(a) za naročnino Naslov 4) Ime ....................................................plačal(a) za naročnino $. Naslov .................................................................................. 5) 6) 7) Vse nagrade se tekme. bodo razdelile ob žaključku Konečni izid in imena zmagovalcev bodo objavljeni v listu A. S- ob sklepu tekme. Denarne nagrade se lahko odstopijo v korist revnih brezposelnih družin. Pošiljam Vam skupno svoto..................................$,..............._ UpiŠite me med tekmece in uknjiiite mojo nagrado .......................... kakor določajo pravila tekme. Podpis Naslov Strati $ AMfeRtkANStČl SLoVfeNfcC NA NASI POŠTI. (Nadaljevanje s 3. strani.) sočkrat in tisočkrat ponovil po slovenskih hiftah lepe Slovenije in po ameriških slovenskih naselbinah. Da, kje je pa Janez danes? Doma ga še ni. "Pet let bom ostal tam najdalj, potem se bom pa vrnil in bova mirno in lepo živela in gospodarila", je obljubil materi pri odhodu. Pa. zakaj ga torej ni domov? Zakaj ne drži svoje dane besede? Zakaj ne izpolni svoje obljube, katero je dal ljubljeni materi pri odhodu, katero ji je dal še posebno slovesno pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah, ko sta se zadnjič objela, ko je hitel proti Radoljiei na vlak? Da, zakaj? Ali ve mati? Ali ve mati Slovenija, kje je tisoče in tisoče njenih sinov, ki so odhajali v tujino z obljubo: pet let bom tam, potem se bom pa vrnil? C), ko bi mati Slovenija vedela odgovora na ta .prežalostni "> 1 j?" ne bi bila tako lah-k' •: M j e i o p o: i 1 i a 1 a v o j i h n:.ibo!j;-ih in na i krepke j.;;ih si- hišo, da bi po€akaia uradne ure. Is svoje sobe sem jo opazoval. Kako se mi je zasmilila, ko sem jo gledal. Ta globoka žalost na njenem obrazu! Poteze na obrazu so pričale, kako strašno duševno trpi. Globoko zamišljena je sedela na drvah, bleda kakor kip. Ni se ozirala okrog. Kakor bi bila izklesana iz kamna je sedela dolgi dve uri skoraj nepremično. Roki je imela sklenjeni pod predpasnikom. Od časa do časa je potegnila roko izpod predpasnika, da je videla, pri kateri jagodi je. Molila je rožni venec. Oct časa do časa se ji je utrnila solza izpod oči, katero si je hitro obrisala, kakor bi se bala, dr. bi jo kdo ne videl. Skrivna solza skrivne materine bolečine j;; bila to. Kaj svet razume njeno solzo? Zato naj je ne vidi! Ob osmih, ko so &e odpri;-. j polkenca na poštnem okencu,^ |je bila med prvimi, ki ja siopi-:Ia 1 j a. sem cu C. - IS i-11: lil i' O, ko bi podoba Marije Pomagaj na steni mogla govoriti, o kako veliki srčni bolečini sti-skanega in obupanega materinega srca bi vedela povedati! Le mala rdeča lučka je poskakovala pred njo in tolažila materino srce. "Upaj, mati, upaj," tako ji je hotela povedati s svojim poskakovanjem v rdečem kozarčku. Ali jo je razumelo materino srce? Tiho sklonjena je sedela tudi danes skoraj celi dan pred to Marijino podobo. Ni se ji I hotelo ne jesti, še manj delati. Kaj naj dela in za koga, ko pa ni sina? O, ko bi ji nič ne bil poslal, ko bi raje prodala vse posestvo! Kaj ji sedaj posestvo pomaga, ko pa sina ni! Pa ko bi mi vsaj pisal, da bi vedela, kje je, kaj dela, kako «iu je? Tako pa nič, nič . . . O, ko bi Janez mogel samo za en trenutek pogledati domov v hišo, da bi videl to globoko ž; lost, katero povzroča v mil bi- mc,ter!n( m srcu.: Kaj h ' na.;isati pni viv ic in jih ] ■•■iii.i materi? F a kolika tolaž-! n;?.- 1 m ■ mi ii»i| i i. iir>l'Mi znanca sta- obe ženski povabila v avtomobil in dasi se je Marija nekoliko obotavljala, so jo ie pregovorili, nakar so se vsi štirje odpeljali v avto mobilu v predmestje Nizze Tu sta naenkrat počila dva strela in ena krogla je zadela Rito ter jo usmrtila. Njen spremljevalec jo je v vozu ležečo dvignil in jo posadil med sebe in svojega tovariša. Avtomobil je nato dobro uro drvel skozi najživahnejše ulice Nizze, vendar pa ni nihče pa-santov opazil, da sedi v avtu mrtva ženska. Na drugem koncu mesta se je avto ustavil pred neko lekarno. Vsi trije so dvignili mrliča iz avta in medtem, ko je Marija zvonila pri vratih zaprte lekarne, sta neznanca skočila v avto in od-brzela in pustila Marico sam£ z mrličem na flaku. Tako je vsaj izpovedala Marija Pom-mier pri zaslišanju. Ko so jo vprašali, kdo je ustrelil Rito, ni in ogla odgovoriti. Pri preiskavi je Marija zapletala velika protislovja in je bila^IRITE Sreda, i. februarja 1928. uiji, ii m,, i ly.ui ■■ ..ir-ae pridržana v zaporu. Smrtna rana kaže, da je bila krogla izstreljena najbrže v avtomobilu in ni izključeno, da je Marija sama umorila svojo prijateljico. S to aretacijo pa ta kriminalna uganka še daleč ni rešena. Oba neznanca še nista bila izsledena. Zagoneten je tudi motiv tega zločina. Germaine Hamet — frita Pa-rižanka — je imela pri sebi nekaj sto frankov in so ves denar našli pri njej nedotaknjen. Zločin torej ni bil izvršen z roparskih motivov in gre najbrže za kako maščevanje, ker je vzbujala Rita v Nizzi med ženskami tamkajšnjega polsveta mnogo zavisti Sicer pa — kakršno življenje, taka smrt. RADODARNA ŠTORKLJA. Drugič že je štorklja obdarila zakonska Garity v Browns- j town, Pa., s trojčki. Prvič s tremi dečki, zdaj pa s tremi deklicami. Naročite knjige iz seznama Naših knjig. AMER. SLOVENCA! so ril ril gi nj Y la Vr' i bila to ioni > v( . . . O, Ji irail 'i.; U: /ju . o m a tel ,r i Kako In i O J "! tuj i i'». Toda. kam? Kaj in kako bo tam? Bo kdo skrbel zanje? Bo kdo tam, ki jih bo varoval, da se ne izgube, da ostanejo zvesti svojemu Bogu in svoji domovini, in svojim materam in ženam?" c. ko bi slovenske matere ia ženi1 bolj mislile na ta "zakaj", ko bi se zavedale, da je tujina mrzla, brezsrčna, pri tem pa nevarna! Koliko bi jih raje izvedlo sklep Anžlove matere: "Raje naj bo vse prodano, pa živiva v revščini, pa skupaj. Bog bo že skrbel za naju." Toda! .. . "Ali je kaj pisma zame, gospodična?" sem cul takoj prvo jutro ob svojem prihodu skozi moje okno izpred poštaričnega uradnega okenca pred hišo. "Ali je kaj pisma zame?" sem čul tudi drugo jutro, da je vpraševal isti ženski glas. In potem še tretje, in potem še četrto jutro. Postal sem pozoren in sem natančneje pogledal po vpraševalki. Ko sem peto jutro vstal nekoliko bolj zgodaj, bilo je ko-ma; šest, pa sem ženico že videl pred poštnim okencem čakat'. Prišla je vsaki dan od maše in potem vsaki dan naravnost pred pošto čakat uradne ure. "Kdo pa je ta žena, ki je vsaki dan že tako zgodaj pred pošto?" sem vprašal gospodično poštarico. "Anžlova mati je. Sin ji že tri leta ni pisal. Dolgo ni vedela več. kje je. Slednjič ji je J«, n- Fran c»? povedal, ko s je vrnil iz' Amerike, kje je. P>-sala mu ie pismo in seda' r< more pričakat; oc p v "a ; . •:v\i .štirinaj-t dni i . kar <-.< pa bi :>i'Cr. : je meni. ' i\j "Nič?" je ponovila. Toda ta glas, s katerim je zgovorila to kratko besedico, kako mi je šel do srca, da me je zazeblo po celem telesu. Gospodična po-štarica jo je pogledala sočutno, smilila se ji je. Težko je ponovila isti odgovor, ker je najbrže slutila, kako oster meč za to mater je ta mala besedica "nič". Vedela je najbrže, da pomenja-zopet cel dan joka in celo dolgo prečuto noč solza za mater. Vendar, kaj more pomagati! Ce ni pisma, ga dati ne more. "Mi je prav žal, mati, nič!" je rekla trpko, kakor bi se hotela znesti nad nesrečnim sinom tam v daljni Ameriki, da je mogel pozabiti na svojo mater. In vendar, ali naj jo pusti vsaj brez kapljice tolažbe izpred okenca? Kako' naj to more? Gospodična poštarica ima občutljivo in usmiljeno srce. — "Nič ni danes, Anžlova mati. Morda bo jutri! Sploh pa sedaj še ne more priti odgovor. Amerika je predaleč. V kakih dese- Kakoi iia tej naši posti, ponavljajo se taki ali slični prizori vsepovsod po širni slovenski domovini. Koliko ljubečih src čaka pred poštnimi okenci dan za dnem pisem od ljubljenega sina, hčere, ljubljenega moža iz tujine. Kako željno prihajajo ta srca dan na dan pred poštna okenca izpraše-vat: "Ali je danes kaj zame?" Čitatelj, morda imaš tudi ti tam v lepi Sloveniji kako tako srce še, ki je druga Anžlova mati, ki enako željno hodi jutro za jutrom na pošto čakat kake vrstice od tebe. Koliko grenkih solza si že iztisnil iz tega srca radi svoje nemarnosti. Godi se ti dobro, imaš vsega, kar želiš. Je lepo, če pri tem pozabljaš na to ljubljeno in ljubeče srce doma v revni domovini? Zakaj ne pišeš? Na "naši" pošti je Janez povzročal toliko grenkih ur svoji materi, ki še čaka pisma od sina. Kaj pa na "vaši" pošti? Kdo jih pa tam? ... Si morda ti ta neusmiljeni sin? . . . * * * Na "naši" pošti Anžlova ma- I. POVESTI IN ROMANI. Agitator. Roman. Janko Kerstnik .80 Barvaste črepinje. Zbirka več kratkih povesti __________________________ .35 Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski ............................50 Bitka pri Visu leta 1866. Črtica iz avstr. zgodovine .......................45 Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng. Gangl --------------------------------------- .65 Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih polian, v dveh delih. Vsak del po _____________________________ Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v M^ksiki _____________ Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me- Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ........................— Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest _________________ .75 Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučile zgodbice ____________________ 25 Detela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše, veseloigra ___________________________________70 Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ............................. Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji .......................... Duh v Kenterviiiu. Angl. prav- Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.... Furij. Burna novela iz mladeniče- vega življenja ___________________________ .75 i Glad. Knut Hamsun. Roman....... 1.25 i Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50 Golobovi. Novela s podeželskega .50 25 .65 .75 .40 .50 .35 .50 1.25 Avanturisti- ____ .60 ............... .30 tih dnevih bo pa že gotovo kak U še vedno Željno čaka Pisma odgovor tukaj. Le potrpite!" "Imate prav. Amerika je daleč. Bom pa počakala. Drugi teden enkrat bom pa zopet pri-, . š!a," je rekla žalostno, še ne-1 koliko postala pred okencem,! potom se počasi obrnila proč irj j odšla težkih korakov proti do-! j mu. Ko je prišla na vogal hiše i na cesti, obrnila se je še en-: krat prav žalostno proti po>H-i DOBILI SMO Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO. 68923 58924 80332 80333 Ženitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25-Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. .45! .75 .45 .50 .50 .20 .50 .30 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. cena 75c n j K« .H1 vai vor SPON Z Ai tro pre nemu okencu, ka t -ko željin ^iHv.a ''1 ' 'i , i! 1r. . i • v di nič - a dtfa vsa i h P o , v, cm Cil i/.pi e v,< od a iii i : c rimi SKOZI \ tak ijen< ne! ):: Ia "i o ca-i ud j !.t pr-c an je na Kup drv' i« cd po > ar '-:r . c n: mu. »la proti lil tam od Janeza. Pri tem pa joka in hira . . . Bo dočakala odgovor od Janeza? . . . O, ko bi Janez vedel . . . -o- TAJINSTVEN UMOR LAH-KOŽIVKE. Pred leti je živela v Parizu lahkoživka Germaine Hamet, katero so njeni prijatelji naravnost kneževsko vzdrževali. Ko ao i<> njeni prijatelji zapu-' siiM. h: zašla v revščino. Prejo v Niz z o, kjer je ».a.1 a v i a m ka jšnjem - tn i u znana pod i a Pa ižanka". — i vi j t poslala žrtev :1c a.snne^a zloči-/na ženska je s ijico njo Poi v-nt-ki varni. K •. • i -a .: >. ])l*ised-V- '•.'! -" oška in iiri-iitii: ];ogcvor. Ne- Vsaka izmed teh plošč^ je nekaj posebnega. Slovenska ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Ce,povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev- Odilo Hajnšek, OFM., bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. £,0331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka.....\.........75 3C334 Gozdni zvok — France polka.................................75 sel: I a se kmalu po nočnem ž i ' :enoir. ' Pred dr;c vc-ino > na. — a svojo raier sc. i. T' '■•!-. :■•'] la dva - ' čel se a: Knjigarna Amerikanski Slovenec 124D WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. T jnn - * L* \ u s/ /ictrola Mr. I. Knowitt Utnataroumont r.ad Ustod much lonrier— wMt. gnn-1-nifjhT By Thornton r isher IO fHE \WOQNfe Ctffccno^- ATUMJrlO 300 PMt^S histerij ■ m* n I X i iV VOUVfc \( 0o VCXJ P, -r, M^ U-ru^r. VOUCC^OFT f\ ^ Kf- ^ 6 VJ" \ BeetcotJ L ftto c* confess I ! wEir BLM r ^ n^T vdrfiti j 1 g/^p-s txioP o \ BW»»Cr vi »»JTM«^ msrcftD/j ui^xr-1 J t View - VoO JiH^-^OOVB MtH t iz kmetskega živi j.. Ribičev sin. Pravljica .................. Sanguis Martyrum. Louis Bcr-trand. Povest iz prvih časov krščanstva .................................... 1.25 1.0U 1.00 .75 .35 .45 .75 .30 .90 .75 .50 .45 .25 Smrt pred hišo. Fr. Bevk. Uonian .60 .35 Naročilu je pridejati potrebno svoto v postnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. V*a pisma naslovite na: , Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILL. Sreda, 1. februarja 1928. ^^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ'OOOOOOOOiWOOOQWOOOOOO^^^ AMMUKAN8K1 SLOVENEC _l..... r: ^-^^"nTV T ~ • . Stran 5 Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave.,'Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Cokx. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant S^eet, Denver, Cok>. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvat, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, IH. Vse d-name nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S- Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanov' tve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in r&trebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! yOOOOOO ^000£00^>0<>00<><>00f>.? lilgiti PI., blagajnik Steve Mauser, 44M Washington Street. — Vsi v Denvcrju. Seje se vrše vsako drugo sredo v mcsecu v dvorani slovenskih društev. Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.— Preds. Jue Shustar Sr., 2131 Ruutt Ave., tajnik John \V. Crist. 513 Mot-tat St., blagajnik Martin Kolbezen, 104K So. Santa l"e. Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako 4. nedeljo \ mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Midvale, Utah. — Predsednik Frank Kosu lo Hox 315, tajnik Joseph Percich, l?t>\ 288, blagajnik Dan Radovich, Hon 43. Seje so vrše vsakega 10. v mesecu v dvorani Dan Radovicha. Štev. 5. dr. Planinski Bratje, Lead-ville, Colo. — Predsedtt'k John Fajdi-ga, oP) \V. 2nd St.. tajnik Joe M obar, 330 W. 2nd St., blagajnik Frank Zait/. Jr.. 503 \V. 3rd St. Seje se vrše \ iakcga 11. v mesecu na 527 Elm St. Vsi v Lcadville, Colo. Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joe Kapsch, tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St., blagajnik Frank Klun. Seje se vrše vsakega 12, v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav SNPJ. Štev. 7. dr. Sv. Rožnegavenca. Den-\ir, t old. - Predsednica Anialia Za-lar. 10 Sliced v Kow; taj. Mary Grum, 5111 Knierson St., blagaj. M.iry Pernic 4570 Pearl Street. — Seje Utah. — Predsednik John Krantz, Hox 583, tajnik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik Anthony Mehle, Box 331. Seje sc vrše vsakega 15. v mesecu. v Lake View dvorani. štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Joseph Tursich, tajnik Toseph Grdina, 6121 St. Clair Ave., blavr. Jos. Ponikvar. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Narodnem domu. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik Joe Kocman, Box 601. tajnik John Hrvat, 619 W. 2nd St., blagajnik Anton Gaber. 444 \Y. 3rd St. Seje se vrše vsako 3. ne-deljo v mesecu. Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankiort, 111. — Predsednik John Majdtch. R. R. 2. Box 22, tajnik in blagajnik John Kukman, 605 E. St. Louis St. — ^>eje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na John Maj-dičevem posestvu ob 2. uri popoldan. Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brock, Pa. — Predsednik Louis Ru- BOŽIČNI PRAZNIKI ČUDAKOV. Skoraj vsako leto ob času, ko se svet raduje pred jaslicami in božičnim drevesom, izgine ta ali ona oseba kot bi se v zemljo pogreznila.' Se do danes n. pr. ni pojasnjeno, čemu je na Sveti večer leta 1912.neki ugleden in imovit trgovec iz Londona izginil. Živel je v najlepši harmoniji s svojo družino ter bil najveselejši družabnik,. Na kosilo za božični dan je povabil več prijateljev in popoldne svetega večera, je šel od doma, češ da mora še nekaj nakupiti ter se v eni uri vrne. Od ene ure pa ga ni nihče več videl. Neki mladi zasebnik v Bradford u je šel leta 1914 na Sveti večer s sestrama v gledališče. Med odmorom je odšel v bufet po čokolado ter izginil. Šele lansko leto ga je neki njegov prijatelj spoznal v restavraciji, kjer je bil zaposlen kot natakar. "Ti si vendar moj stari prijatelj John Hirst", ga je ta ogovoril. "Ne, gospod, motite se", je odvrnil natakar, "moje ime je Harrison ter vas ne poznam." Prijatelj je šel po sestro izginulega Johna, ki ga je takoj spoznala kot svojega brata. A tudi te ni spoznal. Dal se je pogovoriti, da je šel z njima k zdravniku, ki ga je po daljšem času ozdravil, da se mu je spomin zopet vrnil. Sedaj je zofc>et srečen med svojimi; toda nič se ne spominja, kaj je počenjal zadnjih 12 l^t. Na božični dan pred 15 leti je šel trgovec Henry F. po obedu v sobo po cigaro. Vrnil se ni več. Hišnica ga je videla hiteti po ulici gologlavega, vse iskanje za njim je bilo zaman. Pretekla so leta, a nihče ni vedel zanj. Nekega dne pa ga je lastni sin spoznal, ko je stal , , , ,, w, r- . i r-. n . - pred neko brivnico. Hitel je dolph. Box 162, Central City, Pa., taj- 1 . ... .„ ' nik in blagajnik Frank Zorman, Box P<> mater in tudi ta je, prisedsa 193. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v brivnico, spoznala V brivcu SST»: dr. Združeni Slovenci. TbJ ljubljenega moža, ki mas, W. Va. — Predsednik Max Sc-'.le toliko let Živel le deset mi- lak. Box o2, Coketou. \v. Va., tajnik nut od svojega lastnega doma! in blag. John J urea. Box 364, Pierce, Seje se vrše vsako 1. nedeljo. Stev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. — I'red s. Anton Stojs, R. 8, tajnik Joe Bohorch, R.F.D. 8. blagajnik Joe Bohorch. Vsi v Pittsburg, Pripeljali so ga seveda domov, kjer je kmalu ozdravel. NOVA PALAČA DRUŠTVA NARODOV V ŽENEVI. ljo v mesecu. Načelnik odbora za izbero Štev. 29 dr. Sv Katarine. Cleveland, dokončnega načrta za nOVO pa-Ohio. — Predsednica Margaret Vin- , „ _ Jr _ . tar, 998 E. 74th St.. tajnica Mary laco Društva narodov, japon-vsako Sedmock. 1316 K.. 551 h St.. blagajnica ski poslanik Adači v Parizu, je Mary Vintar 15819 Arcade Avenue, pojasni] zastopnikom tiska, zdravnik M. F. Oman. 5eje: vsak dru- : , „ ^ w , gi^pondcljek v mesecu. , kako stoJ! stvar s tem načrtom. Stev. 30. dr. Gorski Junaki. Hiawa- Med že nagrajenimi devetimi tha, Otah. -- Predsednik John Rovšek načrti se je odločil odbor za 0. Box oO, tajnik Mike V. Gcrbicli, P.O. . . , „ . . box 34, blagajnik Mike Dekleva, Box »ega, ki sta ga napravila arhl- 93. Seje: vsako tretjo nedeljo v mesc- tekta Nenot in Hegenheimer, CU V dvorani L Peirucci & Son t a predvsem zaradi tega, Stev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa.— 1 . I .... Predsednik John Flis. 236 Bellman St., ker Je se naJbol.l pripraven za Diacson City. Pa. tajnik Frank Vo- neke spremembe, ki jih odbor Slak, tajnik Jakob Zalar, Box 250, Krin. 239 Bush St.. blagajnik Ralph zahteva. Na podlagi tega na-blagajnik Jacob Zalar. Seje se vrše Konchnik, 219 Reese St. Seje se vrše , v , vsako drugo nedeljo v mesecu v Ralph crta bo izdelan nov načrt, pri Kochiiikovih prostorih ob Z. uri pop. katerem bodo sodelovali trije Ste se vrse vsako prvo nedeljo v mesecu Kans. Seje se vrše vsako tretjo nede- v dvorani Slovenskih društev. Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Preds. 11 h* Pillich, R. 3, tajnik in blagajnik John Roycht, R. No. 3, zdravnik Dr. Therss. Seje se vrše drugo nedeljo v mesecu. Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Arko. Prospect Heights, tajnik Jo->euh Skrabec, 412 W. New York Ave., blagajnik Frank Lovriha, Prospect Heights, zdravnik Dr. Holmes. St ie sr vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mcsecu v Anton Dremeljavih prostorih. štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Predsednik John taj- v.-aki t r t-1 i i poiuleljek v mesecu nikovih prostorih. i Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-field, Utah.—Predsednik Peter Zmer-zlikar^ taj. John Fasicli, Box 53, blagajnik John Gorišck. Seje se vrše vsa-, ko tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 13. dr. Junaki. Frontenac, Kens.—Pred s. Frank Terlep. Box 121, tajnik Anton Lesjak, Box 118, blagajnik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 14. dr. Sloga Slovenec, Spring-land, Utah. — Predsednik Anton Ko-l,riviiik. Box 461. Helper, LI tali, tajnik August Topolovce, Box 078, Helper. Ctah, blagajnik John Vimpol--.lu-k. Ilox 594 Helpen. Utah. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v Aug. Topo-lovec prostorih ob 10. uri dopoldne. Št. 15.'dr. Triglav, Bingham, Utah. -Preds. (iecj. Badovinac, Box .32'/j, v. 32. dr. "Washington," Cleveland. O.— Predsednik Anton Medved, 15322 Danici Ave., tajnik Mike Svete. 123«; H. 1751 h St., blagajnik John Gia-vieh. 472 E. 152 n d St. Vsi v Cleve-landu. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldom v Kauči-čovi dvorani na Waterloo Rd. Društveni zdravnik jc dr. Louis J. Pcrme. Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jur-jovec, tajnik in blagajnik Peter Vidmar, 1849 W. 22nd St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mcsecu ob pol 8. uri zvečer. Štev. 34. dr. "Bratje Slovani," So. Brownsville, Pa. — Predsednik Andy Miiulčič, Box 2K1, tajnik Ant. Kri-štof, box 734. S. Brownsville, Pa.; blagajnik John Stepek, Box 733: dr. drugi nagrajenci, Italijan Broggi, Francoz Leflore in Ma- tajnik Frank Pance, R. R. 1. .Box 33,! zdravnik J. V. McAnimick, Alicia, blagajnik Balicli N'ick, Slovonian 1'a. — Seja se vrši vsako prvo ncdc- ' Tii Store. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pue- * bio, Colo. — Predsednik Frank Glach, 1215 So. Santa Fe, tajnik Anton Ru-par. 408 E. Messa Ave., blagajnik John Butkovich, 1201 S. Santa Fe. Vsi v Pucblo. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick. Colo. — Predsednik John Major, RFD. 1. Box 40, tajnik Anton Shuk-Jie, RFD. I, Box 49, blagajnik J»e Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mcsecu. Štev. 21. dr. Grintovee. Ely. Minn.— Preda. Frank Štrbenk, Box 1087, taj. in blag. Frank Lrzar, Box 1021. Se je se vrše vsako tretjo nedeljp v mesecu. štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, jo v mcsecu ob hlO. uri dopoldne. Štev. 36. dr. "Jugoslav Delavec" So. Chicago, 111. — Predsednik Jacob Stajduhar. 9600 Ave. L., tajnik Anton Mutz. 9393 Ewing Avenue, bla-gainik Matija Thomas, 9525 Ave. M. Štev. 37. dr. ''Cvetoči Nageljni," Cle Elum, Wash. — Predsednik Frank Žagar, Box 801, tajnik Frank Moskon. Box 181, blagajnik Caspar Miller, So. Cle Elum. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj sc naznaniti gl. tajniku Z.S.Z., da se to popravi. džar Vago. Zgradba palače po novem načrtu ne bo stala več nego 19 in pol milijona frankov, zgradba posebne knjižnice na podlagi Rockefeller j eve ustanove bo zahtevala kvečjemu 4. milijone frankov. V teh maksimalnih izdatkih so obseženi tudi honorarji za arhitekte. Palača bo s svojim pročeljem obrnjena po možnosti proti masivu Montblanca in bo tudi dovolj oddaljena od jezera tako, da ne bo treba posekati drevesnih skupin na obrežju. -o- ZANIMIVA PREROKBA, KI SE PA NA NESREČO NI IZPOLNILA. Zdaj, ko je leto 1927 srečno za nami, se lahko oddahnemo: hvala Bogu,'nobena izmed neštetih zloveščih prerokb, ki so jih objavili navdahnjeni preroki, se ni izpolnila. Zato pa tem bolj mirno lahko priobčimo, odnosno prikličemo nazaj v spomin napoved, ki je zagledala luč sveta lani nekako v tem času in je takrat nemalo razburilo lahkoverne duhove. V mislih imamo prerokbo o novi svetovni vojni, o kateri so vedeli nemški listi mnogo povedati. Baš za novo leto 1927 je namreč izšla knjiga pod zlo-čestim naslovom "Druga svetovna vojna: 1927-1933." In tej knjigi so nekateri senzacij lačni rajhovski listi v svojem uredniškem delu dodali tak-le komentar: "Veliki dan vseobče svetovne sodbe se naglo bliža. Knjiga "Dr&ga svetovna vojna od 1. 1927-1933" nazorno in jasno slika velikanska opustošenja, ki jih bo Evropa doživela aprila 1927. Ta vojna bo mnogo bolj strašna in uničujoča kakor ona, ki je pustošila svet v letih 1914 do 1918. — Knjiga stane 1 marko in se dobi v vseh knjigarnah. Denar naj se pošlje vnaprej. Interesantna ta prerokba! Najvažnejše na njej je očivid-no poslednji stavek. Zdaj vsaj vemo, kako je treba razumeti vse one napovedi, ki vedo za leto 1928 prerokovati toliko strašnega! -o- LEPOTO SKRIVA. Različni so ljudje na svetu. Nekateri bi dali, zlasti ženske, vse svoje imetje, da bi bile lepe. Baš nasprotno pa je z grofom Aleksandrom Rzewuski-jem v Parizu, ki je baje tako neznansko lep, da so bile vse žene in dekleta v njegovi bližini zaljubljene v njega. Njegova lepota mu je bila v nadlego, zato pa je odšel v -samostan, kamor mu ženske ne smejo sle- jditi, tako da ima mir pred njimi. Grof je potomec poljskih kralj ev, nad šest čevljev visok in umetnik. Kot model so pred njim stale najlepše ženske v Evropi in Ameriki — vsaka se pa je takoj v njega zaljubila. Ker pa je bilo grofu več do svoje umetnosti n«2go do vsiljivih žensk, je šel v samostan. Ni pa znano, če le začasno, da ga ne morejo ženske nadlegovati, ali za vedno. NIKAR SI NE BELITE LAS. Lord Esher pravi, da je bile leta 1800 na svetu 850,000,000 ljudi. Danes jih je 1,800,000,-000. Torej se je pomnožilo letno nekoliko nad en odstotek. Potemtakem lahko računamo, da bo leta 3020 na zemlji 12,-457,000,000 duš. Pa nikar si radi tega ne belite glave, kajti samo država Texas, če bi bila vsa zemlja obdelana, bi lahko preživela vse ljudi, kar jih k danes na svetu. Pa tudi letala bodo v bodoče zavzemala isto mesto v zraku, kakor ga ima avtomobil po cestah. Ljudje bodo prebivali na visokih gorah in z letalom poletali na delo in se vračali domov. Pa se dobijo ljudje, ki so tako bedasti, da trdijo, da vojne morajo biti zato, da ne bo preveč ljudi na svetu. Bog za vse skrbi. -o- SLUŽKINJA V ENI HIŠI 91 LET. Ann Tillman, črnka, je kot 141etna deklica, sužnja, prišla v St. Joseph k družini McCords in služila pri prapraprastar materi sedanjega lastnika o-menjene hiše. Zdaj je umrla ^ starosti 105 let. Malo je družin na svetu, ki bi imele enr. služkinjo 91 let, dobijo pa se. ki imajo tekom enega leta po 91 služkinj. -o- KDO BO ZMAGAL? P. J. Flannery iz Kokomo. Ind., je bil radi kalenja nočnega miru aretiran in obsojen na $16.50 globe ali petnajst dni zapora. Ker Flannery ni bil tiste "sorte", da bi rekel: čas je zlato, si je izvolil ječo. Ko so ga zaprli, so ga preiskali in našli pri njem $87 denarja. Odtegnili so mu globo, ostali denar vrnili in ga odslovili. Flannery pa s tem ni bil zadovoljen. Zdaj toži oblasti, da mu morajo vrniti denar in njega dati v luknjo. -o- Umrla je v Jurkloštru v starosti 65 let gospa Marija Pintar, posestni-kova soproga. Bila je zelo dobra in skrbna žena. -o- ?IRITE "\MER. SLOVENCA* IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) sticb Alois, Maketicb Gregor, Majccn Louis, Mahor J. Mrs., Merlak Frank, Marovicb Kate, Miller M., Muha Andrew, Mlakar John. Mladich Leo. Mladich John, Mladičh John Jr., Xartnik Joseph, Ovnieek John. Pe- 1 način svoje življenje. Sel je peš preko zmrznjene Drave, ko se je naenkrat pod njim vdrl led. Dobro uro je tičal Subaša v ledeni vodi, držeč se z rokami za ledene plošče, ni pa se mogel povzpeti na površje. Slučajno so prišli mimo 4 kmetje, ki so slišali njegovo klicanje na trovčich John Sr.. Petrovčich John, , . ..... Jr.. Petrovčich MarK., Pire A. Pire j pomoč m ki SO V lastni ŽlVljcn- Jcrry Mr. & Mrs., Pieman John, ski nevarnosti izvlekli poljske- Poglajn Johana, Pavlin Justin. Pintar čuvaja iz vode. Kmalu nato John. Prali Peter, Prah Marija. Pri- ( . , . mozich Frank. Pasdertz J. P.. Račič Je čuvaj onesvesti! in se iste-lvan, Šinkovec J. Mrs.. Sinuek Xick, ' ga dne umrl za otrplostjo srca. Skopljanc Anton Sluga Joe. Staiuko y mrzli vodi mu je namreč rranees, sever folin. Sluga Antoma . . Stare John. Sclav Mr. & Mrs., Spilak jzmrznil krvni dotok in nesreč-Famih. Saln\ich C.ido. .'iimonich. ! než je moral umreti. Stajerk Joe, Straus Ana. Skala Lud- I _^_ vig, Starman Minnie. Terselich John.' „ Tomažič A.. Tomazich Mrs.. Trinko jSmrtna nesreča med operacijo. Mary. Vidmar Peter, Vidman Jennie j Na medicinski fakulteti V V-eselirh <;.. Vapotich Frank. W«.lčir ; Belgradu je te dni prof. Mih. Jonn /etran 1., /akraisck Albin, /.er- din Štefan. Zorman Anton. Zitpanctcb , Petl'OV1C izvršil neko operacijo. Jos. Kremesec Mary. Med dijaki, ki so prisostvovali Po 50c ,, darovali : Ahacic Anna, i operaciji, je bila tudi ^lušule-Andreas Lucy. Bogo h n Mrs.. Borst- ... ... nik Frank. Čerar Paul. Cerar Ma- Ijica medicine V 10. semestru tevž. Cernich Frank Jr.. Tonile Ljubica Sloboda. ki ji je med Math.. Dreseek Rose. Dolenc Fra JACOB GEFEND POHIŠTVO IN POGREB NI ZAVOD 704-706 N. 8tfa Street, Sheboygan, WU. Tel. 377-J. 4080-W. Eržen Annie. Fajfar Jos.. Kaj far Mr-,. Ferenčak Allies. (iradišar John. Grum John, Gjorkes lolm. Horvat Barbara, Horvat F., Halas Ana. Hermans John. Kerpan Mirv. ktič!i" Martin. Koščak John. Kol ar Mary, Kucič M. Miss, Knafrlc loseph, i\o--Miarh Justina. I ,eyi:i M. r\ M Marv. M are in ic Aioi'. \\ i I r ,\i rii>. Makovec Mrs.. Xemanicli O- sterman Joe. Pernich John. Pape> Anton. Pičman Lina. Key Katarin;:, i-tel Lonis. Ritiok Ana. Rupar .M Sardoeh 1'rances. Stuki M a Tuhi c Martin. Trutujek fosvph V><<•', Marv \-,-r:o irh . \ ; \'a i: ' M.-'. der Hilda. Yasina Ton\. . i-^'bjrt I*'rr-»t:k. '/'• nen /. Wronika. Po 35c so darovali: Sehitflcr Frank. Slabe Jennie. Po 25c so darovali: Dolenc Marv. Haidin iak Magda. Haidiniak Math. Hode \nton. Kavčič Andrew. Ker-* > Va i'. T 1 ' •.'•'! v > j«) • kjer je kmalu nato umrla. Pred okrožnem sodiščem v Novem Sadu sta bila obsojena na smrt r -H uboja svojega <:- ■ ' i '/ A . v • ;tni'- v . - lik;*m Peeu.iu •\i.ihue! Fiereei tn žena ubitega Marij:i h' h bo. Sin ubitega Martina* jc bil ol>syjen na 10, hčerka Marija, poročena Berček, pa na šest let. Uboj" tesra ujrledneira posestnika ]>o njegovi last ni i".>d'jini, • sv v- e- novzr: iti1' Ltm. Sezona potovanja v stari kraj ce bliža in zate je treba, da se odločite: kedaj in s katerim parnikom bodatc odpotovali, ako ;;te namenjeni v domovino to pomlad. Da Vam pomagamo pri odločevanju, Elv od starišev George in Ceci- j navajamo tu najboljše narni-lije Ferderbar. Ženinovi slari-|ke» čas njihovega odhoda ter ši lastujejo farmo par milj odjnJ*ih eyroPski Prstan: Ely. Mlademu paru želimo obilo sreče! Jemejčan. -o- IROM JUGOSLAVIJE Smrtna nesreča v ledeni Dravi, Sii Na Novega leta dan je izgubil poljski čuvaj Subaša v va; i Retfali pri Op.ieku na grozen Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Stri. Tel. 25 CALUMET, MICH. JOS. S N I D K r « zve ji s | Hartford Undertaking Co. 1458-8? Glenarm St., Drnnvwr, Cdb. Keystone 2979 South 3S9€ se priporoča rojakom za naklonjenost. Votfi nosrebe po najniijlb efr. n ah in v najltoicm redu. i'4-yun................... ........... Jeweler On Cor. Sth Str, and New Yorl: ave., Sheboygan, Wl«. ............................................................................. fiSBBBB......SSSB8SK 27. jan. Aquitania ..............Cherbourg 4. feb. Parish ...........................Havre 7. feb. Pres. Wilson..............Trst 11. feb. Leviathan .............Cherbourg 24. feb. Olympic ...................Cherbourg 25. feb. Paris ............................. Havre 25. feb. Saturnia (nov).... ..........Trsi 2. mar. Berengaria ............Cherbourg 9. mar. Majcstic ..... Cherbourg 17. mar. lie dc Francc (nov).... Havre Naše velikonočno skupno potovanje. 20. mar. Pres. Wilson ......... Trst 23. mar. Aquitania ...............Cherbourg 24. mar. Leviathan .............. Cherbourg 24. mar. Paris ........................ Havre 31. mar. Majestic .............. Cherbourg 31. mar. Saturnia , (nov) ..........Trst 4. apr. Berengaria .............Cherbourg 7. apr. lie de France (nov) Havre 14. apr. Leviathan ................Cherbourg 18. apr. Aquitania ................Cherbourg 21. apr. Paris . ......................... Havre 21. apr. Majestic ............. Cherbourg 28. apr. lie de France (nov) ..Havre Naše majniško skupno potovanje. 2. maja Mauretania ........Cherbourg dosti. Wahcic Fluid proti rcvniatizmu, j 5. maja Saturnia (nov) ................Trst trganju po kosteh in pr;>li oteklini, jc „ „ uspešno Zdravilo, ki vas v kratkem j Nase tmai.ko skupno potovanje času popolnoma ozdravi. Izdelnji-m 9. m^ia Aquitania .....Cherbourg se mnogo drugih zdravil, kalerili l-i : -2. mnia Majcstic ...............Cherbourg nc smelo manjkati v nobeni domači! 12. maja Paris .........................Havre POZOR!!! Izdelujem najboljša zdravila na svetu ! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj da prenehajo i/padati lasje iti v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mla- I lekarni, katero držite pri hiši. Pišite '.akoj po brezplačni cenik, katerega >i morala imeti vsaka družina. S5.rn) •sakemu, *ki bi rabil moja zdravita '>rez uspeha. JAKOB WAHCIC 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohic *-<><><><><><><>00<>0<><^ Merchants & Miners Bank CALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GOKQON E. CAMPBELL predsednik : TIlbilAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. B. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLJP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. izvršuje vsa bančna posla zanesljivo. Vy4rtKH>0{>e0&0{KKK>£K>O0OOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-' DRUŽINSKA PRž " je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le še nekoliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobiti, da si jo takoj naroče, predno zaloga poide. Cena je 25e za komad. Knjigarna "AMEB. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. \ 15. maja Pres. Wilson ............... . Trst 19. maja lie tie France ________ K a vre 23. maja Mauretania ..........Cherbourg JO. maja Aquitania .............. Cherbourg 2. jun. Rotterdam ............. Boulogne 2. jun. Majestic ..................Cherbourg 2. jun. Paris ............................ Havre 9. jun. lie tie France ................Havre " V. ~o skupno potovanje 9. sin. S.-in-Tira ....................Trst Poleg navedenih parnikov je še dosti drugih. Pišite po naš VOZNI RED IN CENE vožnje na posameznih parnikih. Kakor je zgoraj razvidno, priredi naša banka tudi letos več skupnih potovanj, da tako da svojim potnikom ugodnosti, 'vi jih skupna potovanja nudijo. Za nadaljfta pojasnila glede skupnih potovanj, ter glede potnih listov, Permitov, prtljage itd. pišite čim prej na ? SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 455 West 42nd Street, New York, N. Y. f Stran 6 * - amerikanski slovenec Sreda, 1. februarja 1028. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Včasih so pozvali na novo prisego. Kmitic se je razburjal, ko je slišal podobne glasove in pripovedovanja. Ko pa mu je enkrat neki šlahčič v krčmi pravil, da mora biti zvest o-nemu, kateremu je prisegel, je gospod Andrej zakričal in dejal: "Gospod, moraš imeti dvoje ust, ena za pravo, druga za krivo prisego, zakaj tudi Ja-nu Kazimirju si prisegel!" Pri tem je bilo še več druge šlahte, zakaj to se je zgodilo nedaleč od Przaniša. Ko so torej slišali Kmitičeve besede, so vsi skočili pokonci, nekateri so se čudili drznosti gospoda Andreja, drugi so zardeli, naposled je rekel najimenitnejši med njimi: "Nihče med nami ni prelomil prisege prejšnjemu kralju. On sam nas je odvezal prisege, ko je zbežal iz dežele, ker se je čutil nezmožnega, da bi jo branil." "Da bi vas .streljal!" je zakričal Kmitic. "In kralj Lokietek, kolikokrat je moral iti iz dežele, a se je vendar vrnil, ker ga narod ni zapustil, ker je še bival strah božji v človeških srcih? Ni zbežal Jan Kazimir, temveč le izdajalci so zbežali od njega in ga sedaj grizejo, da bi olepšali svojo krivdo pred Bogom in ljudmi!" "Preveč predrzno govoriš, mladenič! Odkod si, ki nas, tukajšnje ljudi, hočeš učiti strahu božjega? Pazi, da te ne slišijo Šved-je!" "Ker ste že tako radovedni ,vam povem, da sem iz knežje Prusije in spadam pod e-lektorja. . . Toda, ker sem iz sarmatske krvi, čutim ljubezen do domovine in me je sram malosrčnosti tega naroda " Tu je šlahta pozabila j«*zo, ga obkolila in ga začela radovedno in hrepeneče izpraše-vati: "Torej si, gospod, iz knežje Prusije?. . . Povej no, kaj veš! Kaj dela elektor? Ali nas ne misli rešiti iz stiske?" "iz kakšne stiske?. . . Saj ste zadovoljni z novim vladarjem, torej ne govorite o stiski. Kakor ste si postlali, tako tudi spite." "Zadovoljni, ker ne moremo drugače. Saj vise meči nad našimi glavami. Toda ti pa povej, kako bi bili nezadovoljni." "Dajte mu pijače, naj se mu jezik razveže. Govori smelo, tu ni izdajic med nami." "Vsi ste izdajalci!" jim je zabrusil gospod Andrej, "in jaz nočem piti z vami. švedski podrepniki!" Po teh besedah je zapustil sobo ter loput-nil z vrati, oni pa so ostali osramočeni in o-supli. Niti eden ni zgrabil za sabljo, niti eden ni hotel za Kmiticem, da bi se maščeval za žalitev. On pa je šel naravnost proti Przasnišu. Nekoliko postaj pred mestom ga je ustavila švedska straža in ga gnala k poveljstvu. Straža je štela s počastnikom vred sedem jezdecev, Soroka in trije Kemliči pa so jih že začeli lakomno ogledovati, kakor volk ovce, ter vpraševati z očmi Kmitica, če bi ne kazalo jih napasti. Gospoda Andreja niso nič manj mikali, zlasti, ker je v bližini tekla Vengerka z bregovi, obraslimi s trstičjem; toda premagal se je in se pustil mirno spremiti k poveljstvu. Tam je povedal poveljniku, kdo je, da prihaja iz krajev obmejnega grofa in da potuje vsako leto s konji v Soboto. Kemliči so imeli tudi dokazila, ki so jih priskrbeli v Lengu, katerega so dobro poznali. Poveljnik, ki je bil sam pruski Nemec, jim torej ni delal nobenih težkoč, samo izpraševal jih je skrbno, kakšne konje ženejo, in jih je želel videti. In ko mu jih je Kmitičeva družina drage-volje prignala, jih je skrbno ogledal in rekel: "Jaz kupim vse. Drugemu bi jih itak vzel; ker pa si iz Prusije, ti nočem delati krivice." Kmitic se je nekoliko vznemiril; če bi prišlo do prodaje, bi že s tem padel vzrok nadaljnjega potovanja in ne kazalo bi drugega kakor se vrniti v Prusijo- Povedal je torej tako visoko ceno, da je bila skoraj dvakrat večja od resnične cene konj. Oficir pa se proti pričakovanju ni niti razburjal niti trgoval. "Dobro," je rekel. "Odp.eljite jih v stajo, vam pa prinesem takoj izplačilo." Kemliči so se v srcih razveselili, gospoda Andreja pa je popadla jeza in je začel kleti. Vendar ni bilo drugega izhoda kakor odgnati konje. Sicer bi padel na trgovce takoj sum. da trgujejo samn na videz. Vtem se je vrnil oficir in predal Kmiticu kos popisanega papirja. "Kaj je to?" je rekel gospod Andrej. "Denar ali pa isto. kar denar, saj je pobotnica." "In kje mi izplačajo?" "V glavnem stanu." "Kje pa je glavni stan?" "V Varšavi." je odgovoril oficir ter se škodoželjno nasmehnil. "Mi trgujemo samo za gotov denar. . . Kako to? Kaj je?. . ." je začel stokati stari Kemlič. — "Neverjetna prevara!" Toda Kmitic se je obrnil k njrmu, ga ostro pogledal in rekel: "Zame je beseda gospoda poveljnika toliko, kolikor gotovina, a v Varšavo pojdemo radi, ker tam lahko kupimo pri Armencih lepih stvari, ki nam jih v Prisiji dobro odkupijo." Ko pa je oficir odšel, je rekel gospod Andrej v tolažbi) Kemliču: "Tiho. bedak! Ta pobotnica je najboljše spremno pismo, zakaj z njo gremo, če je treba, celo v Krakov, da se pritožimo, da nam nočejo plačati. Laže je iztisniti iz kamenja sir, nego denar iz Švedov. . . To pa mi je bas prav. Ta bregušar misli, da nas je speljal na led, medtem pa ne ve, kakšno uslugo nam je storil. . . Tebe pa izplačam iz lastne blagajne, da ne boš imel škode." Stari se je oddahnil in je le iz navade godrnjal nekaj časa. "Odrli so nas, ugonili, pripravili na bera-ško palico." Toda gospod Andrej je bil zadovoljen, ker je videl pred seboj odprto pot. Saj je že naprej videl, da mu tudi v Varšavi ne plačajo, a najbrž sploh nikjer na svetu. Torej bo lahko potoval vedno dalje, češ, da išče zadoščenja za storjeno krivico, če je treba, tudi k švedskemu kralju, ki se je nahajal pri Krakov« ter oblegal nekdanjo prestolico Vtem je sklenil gospod Andrej, da prenoči v Przasnišu, da se konji odpočijejo. Obenem pa je sklenil, da obdrži svoje izmišljeno ime, a zavrže obleko revnega šlahčiča. Zakaj, opazil je, da ubogega konjarja vsi prezirajo in da ga prej kdo napade, ker se mu ni treba bati tako velike odgovornosti, če se loti reveža. V tej opravi mu je bil tudi te-žavnejši pristop do premožnejše šlahte in radi tega je tudi težavnejše izvedel, kaj kdo misli. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in ni;ko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cono prodno oddate naročilo drugam J »25 IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim dru&tvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naroČilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, . CHICAGO, ILL. Širite "Amer. Slovenca"! (^»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK) OOOOOOOOOOO O 0000 - Big-time entertainment at small cost AN Orthophonic Victrola brings you the best in reproduced music of every kind—for a very moderate s».::ii. Especially when you consider Uiai one of these splendid jnstru-i.i^r.ts will give you years of constant satisfactory entertainment. Pay us a visit at your earliest opportunity. Have us play you the latest Victor Rccords, and ask about our convenient payment plan. Come in—today! if-wis •; * f i !r i ij « LSut f ! i "t'.»W i y, I Ui -r ■' - - V , ^----J>/rJ i!! Ml-- • i PLOŠČE 79483 7'JA K4 80059 80061 80082 80085 80106 80183 80184 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. Nagajivka Mazurka —■ Coklarji, Šmarjanka, s'nv. podba Vesela Gorcnjka — Koraj-ja veija. pc-lka. si > . l: »dba....... Napitnica — Srbska himna, n.o.-ko pctj Malo kolo — Veliko kolo, tamburtca . , ............... Ženina volja — Zaljubljeni Ciro. hrvatska scena in petje Duna Csardas — Drava Csardas. t.nnburi.-a Dor.-Bon, valček — Boom- ti-dri, polka, orkester.......... Nova stara pesem—Oi. ta zakonski stan, »! • . ^ti s pet. .75 Radi kotla v keho — Kavbar na ga upe. ' i c-in a s r>et. .75 GOD13A. Lizi, polka — Sladke rožice, valček; band;.. 12 i............S Dve srci, polka — Nočni jastreb valček; ban da, 12 in........ Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, j!. t...... Dunavski valovi — Ljubavmi >rtča. Krtu i'., d t.......... Vaška krčma, polka — Lovec, valček: ork», i« r, 10 in. Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 10 ....... Ljubim te, valček: kvartet — Blešč-ce oči, polka; baiula 77166 Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš; bar.da 77336 Zakaj premišljaš, potka — Rajža v tuji.io, polica; banda 77423 Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika.... 77491 Razpoloženje, valčtk — Mnrička. valček; banda ............ 77492 O Izabeia, valček — Strelčeva ljubica, šotiš: kvartet....... 77557 Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda... .................... 77558 Sladka Marička; valček — V krasni dolini polka; banda 77600 Perzijski marš —> Egiptovski marš: banda........................... 77601 Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester........... 77635 Kmečka polka — Brez nade, polka; vaCH>0-(>0 OOOOOO 0CKKKHJ ANGLEŠKA ŠPIJONA2A. (Dalje.) * Toda Billy ie bil vendar-le v Holandiji. To je potrdil v dnevnem zapisniku kapitan L)., poveljnik Intelligence Ser-.'ice-:i v Rotterdamu, ki je sprejel Billyja v svoji pisarni v prisotnosti kapitana Willia-ma Fl.. osebnega prijatelja majorja Opp., ki mi je glasom uradne vesti oddal omenjeni ključ. Ta je bil s primernim pojasnilom izročen 24. avgusta zvečer osebno Sir Iieginaldu Hallu, generalnemu poveljniku angleškega Intelligence Service-a. V tej smeri prepri-jtuje tudi proglas Sir Reginal-Jrla. objavijt n v Daily Mail. Intelligence Service je torej 'imel Bilivjev kodeks, ker jr z njegovo pomočjo zmagala An-glija v bitki pri Jutlandiji. Znl ni l>il Billv nikdar poplačan in nikdar izvedel, kakšno uslugo je s svojo hrabrostjo in pogumom izkazal svoji nehvaležni f'o ;!<:•• ■ Vi bil zajet rui ho-lanriski meji in ni bil ustreljen J v rhaf |(»roi, kakor je bilo jav-jljeno njegovim staršem. Izginil !je šfle v Londonu, ko se je vr-jiiil '/ uradnega pota po llo-j laud-k« m. I!il jt> nevann. k«*i ije preveč vedel in key j<> bil ,!>t \' <- neizkušen in nevaren j zaradi svoje poštenosti. Izgini ;i j" moral hitro in tajno. ! ez hrupa, ('harleroi je bil jdo'ier izgovor. j Razjasnitve te uganke in i vzrokov je treba iskati drugod, kniigi "Unarmed Forces", ki • iz-'la jeseni I. 1925 \ l.ondo-!i'ii. Xa dan slavne bitke pri j.*»:t!:«ndiji so oznanila angleška ' n- m-ka radia celemu svetu »"resničen rezultat nemškega '-.■vodovja. To je bila lažnjiva v(-t. tod a. dosegla je svoj namen. Na Imrzi \ New Vorku je ■ astaia panika, angleški papii--ji so rapidno padli. Neki t'i-nančni konzorcij jih je l.iti'o ■ •okupil po nizki ceni. Tretji o enkrat javila vsebine radio-brzojavk von Scheera. Ob 10. uri 30. So izstreljeni z obeh strani zadnji topovski streli. Boj ostaja neodločen. Ob 10. uri 41 minut telegra-fira admiraliteta svojemu admiralu, da se bodo Nemci umikali v smeri JJV ::) V. z brzino 16 vozlov." No, ta vest je bila lažnjiva! Jellicoe prične zasledovati nemško brodovje, ki sploh ne beži v to smer. Ob 11. uri. Admiral Jellicoe sluti zmoto. Zapove eskadri torpednih rušilcev \ Harwichu, naj takoj poizkusi dohiteti nemško brodovje. Ob 11. uri 20 minut ukazuje potom radia angleška admiraliteta, naj eskadra torpednih rušilcev ne zapušča svoje baze. Von Scheer je >>i 1 torej rešen. Na večer tega pomembnega dneva je imel član angleškega kabineta. Winston Churchill, dolgo konferenco s Sir Erne-stom fasselom, angleškim finančnim magnatoni. Ko je odhajal s te konference se j<- takoj odpeljal \ avtomobilu v Foreign Office. — Tam ga je že pričakoval Sir Graham Greene, državni se-kr«*ar admiralitete. Oba moža sta pričela sestavljati uradni komunike o dopoldanski bitki pri Jutlandiji. Da bi bil komunike oficijelen, bi ga moral podpisati ministrski predsednik Lord Bal four. Ta je sedel doma pri kaminu in bral časopise, ko je razmeroma pozno zvečer prišel k njemu Sir Greene, noseč mu uradni dokument. Lord Balfour g • je površno prebral in podpisal, ker je bil že kontrasigniran od Win.stona Churchilla in Greena. Čemu bi dvomil o resničnosti njegove vsebine! Četrt ure pozneje je pričel delati Sir Ernest f'assel, državna banka in Intelligence Service. Bil je to trahotno za- ■i «n je s\et izvedel o angleški ig^an koncert. Častnik, ki je magi. Angleški papirji so po- bil poklican, da priča, podpol-- "•x'iii Konzorcij i'li je prodal kovnik generalnega štaba \Y. / dobičkom 150 milijonov fun- P. Durrv. je ]>o«l prisego izja-tov šterlijigo\ . . . Viceadmiral vil: Consett, poveljnik zaoadnega angleškega brodovja, ji nesrečni Billy je bii tisti, ki jo je z odkritjem kodeksa omogočil . . . Zaradi tega je moral izginiti. Z' nemške strani je bil Laubenthal tisti, ki | "V noči .'51. maja sem imel službo kot poročevalski častnik generalnega štaba v Plvmou-thu. Prišla je dolga brzojavka admiralitete. Obvestil sem takoj uradno poveljnika pomorske zakladnice. Oba sva imela jasen vtis, da je Anglija doživela ta dan katastrofalen po- t •, ».i .. . . ... raz. Ta brzojavka je morala t je bil z Opp. v zvezi m bd za , ....... , •• -ii vzbuditi isti vtis po celem sve- justifikacijo v ( harleroi dobro' „ plačan. 2e takrat ni bil samo v nemški službi, ampak tudi pri Intelligence. (Dalje sledi.) -o- Mi^ctaurova goatija. in krvi. Boj Angleška politika je dvojna Ena, oficielna, politika Foreign Office-a, razorožitve. Društva narodov in Locarna. kar ne stane nič več, kot par lepih besed in diplomatske note — in druga, oficielna politika Intelligence Service-a. politika mednarodnih intrig in podzemeljske vojne, ki ne požira le celih gora zlata, ampak tudi poto-! ke krvi. Dne 31. maja 1916 je ob zori srečalo veliko angleško brodovje admirala Jellicoe na širini pred Jutlandijo nemško brodovje von Scheera. Vnela se je divja pomorska bitka. — (Vse je kazalo, da bo angleško brodovje na mah in na strašen način zmagalo nad nemškim, kajti — kakor sta lord Balfour in Sir Reginald Hall priznala, i— je admiraliteta poznala ključ nemških radio-brzojavk. ; Ob 10. uri dopoldne. Admiraliteta, ki je bila do te ure dvakrat v radije vi zvezi z admiralom Jellicoe, mu ni ni niti! — Bata via, Java. — Eksplozija pod morjem, kjer st* nahaja Krakatoa ognjenik, je povzročila, da je nastal no* i otok v bližini Krakatoa. SlRlT^ AMER. SLOVENCA! V NAJEM 2 lokala za trKOvino. tndi vsakeRa pr»-•iflifi. nripravno vsakovrstno trio-vino ali kakršnokoli obrt. Prostor ]e dober, nahaja na 18.11West 22. cesti, Chicago, Tli LEPO STANOVANJE se tudi odda na 1K/W W. 21. cesti, vse udobnosti. tudi kop. soba. Rent zelo poceni. V.a pojasnila pokličite Van Buren 4208 ali pa vprašajte v upravnistvit teca lista . PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo sa naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Plač«, Chicago, IIL