ftsfvsčfl slovenski tednik
v Zdrntenfh Driatah
izbai* »»«k t*rek
Ima 30,100 naročnikov Naročnina:
člana, na lete......„..10.84
nečlane___________ ____$1.00
Inozemstvo------.$3.00
NASLOV arednlitva in upravničtva:
SI 17 St Clair Ave. Cleveland. O.
Telefon: Henderson 9912
If.....IIIII1HHH11I.«J|
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918.
štev. 43 — No. 43
CLEVELAND, O., 22. OKTOBRA (OCTOBER), 1929
LETO XV. — VOLUME XV.
vesti iz clevelanda edisonov jubilej
—Prihodnjo nedeljo se be 50-LETNICA NJEGOVE EPO-društvo Kristusa Kralja, št	IIALNE IZNAJDBE
226 KSKJ na praznik svojega	—-
patrona in povodom obletnice Dttroit, Mich., 20. oktobra— blagoslovitve zastave, korpora- Danes je dospel semkaj največ-tivno udeležilo sv. maše ob pol ji izumitelj in znanstvenik seli. uri v eerkvi sv. Vida. Zbi- danjega stoletja, 82-letni Thom-
ra se ob desetih v Knausovi dvorani. Zvečer pa priredi označeno društvo v Knausovi dvorani gledališko predstavo in ples. Glejte tozadevni oglas na drugi strani današnjega lista.
—Prvenstvo kot najboljši žo-gometni igralci v razredu D v našem mestu so zadnjo nedeljo dosegli King's Jolly Pals, to je skupina žogarjev obstoječa večinoma iz mladih članov društva Kristusa Kralja, at. 226 KSKJ. V letošnji sezoni so vedno najboljše igrali in tako so tudi dne 20. oktobra zmagali v zadnji tekmovalni igri V priznanje bodo dobili od mestne lige žogarjev lepo srebrno kupo, poleg tega pa še prosto vožnjo v Columbus, O. Čestitamo. Na. St. Clairju imamo torej sedaj dva najboljša žogometna "teama" obstoječa iz ameriško slovenskih fantov. Prvi, ki je dosegel prvenstvo pri žogometni ligi KSKJ je team društva sv. Vida, št. 25 KSKJ (Te Presidents), drugi je pa kakor zgoraj označeno.
—Community Welfare Club, katerega tvorijo rodoljubne in agilne Slovenke našega mesta v korist bednih iz te naselbine, je marljivo na delu s predpripravami velike jesenske veselice - pod imenom "Halloween Party and Dance," vršeče se dne 30. oktobra v Mervarjevi dvorani. Vstopnice je že sedaj dobiti v Grdinovi železni trgovini, na večer pri vhodu v dvorano, vstopnice ne bodo na razpolago, preskrbite si jih torej pravočasno!
—Prihodnjo nedeljo zvečer dne 27. oktobra se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. velik koncert v prid Slovenske Narodne Čitalnice s sodelovanjem naših priznanih lokalnih umetnikov pevcev in glazbenikov. Proizvajalo se bo najboljše izbrane koncertne točke na klavirju in v pesmi. Sledeči naši umetniki bodo na programu: Mr. Ivan Zorman, Mr. Louis Belle, Mr. Frank Plut, Mrs. Molly Plut, Mr. John Ivanush, Mrs. Mary Ivanush, Miss Jeanette Perdan, Miss Anna Eršte in Miss Vera Milavec. Pričetek ob osmi uri zvečer. Po koncertu sledi ples v spodnji dvorani. Splošna vstopnina h koncertu in plesu 50 centov. Vstopnice ima v predprodaji Mrs. Kushlan v Slovenskem Narodnem Domu.
—Smrtna kosa. V mestni bolnišnici je umrl po dolgi in mučni bolezni rojak Frank Pavlin, star 57 let, ki je bival nad 40 let v Clevelandu. Doma je bil iz vasi Vrhpolje, fara Št. Jernej na Dolenjskem. Bil je član Protective Home Circle in društva sv. Imena. Tu zapušča žalujočo soprogo in šest si nov, v starem kraju pa brata in sestro. — V Lakeside bolnišnici je umrla Frances Modic, rojena Kozina, stara 34 let. Rojena je bila v Dolenji vasi pri Ribnici. V Clevelandu, kjer je bivala 30 let, zapušča žalujoče-
as Alva Edison, du prisostvuje jutri narodni slavnosti prirejeni njemu v počast, ko je ravno pred 50 leti v Menlo parku, N. J., sestavil in izumil moderno električno žarnico. Sivolasega, še vedno čvrstega čarovnika elektrike spremlja njegova žena.
Te velike slavnosti se bo udeležil tudi predsednik Združenih držav s svojim štabom in nad 600 raznih ameriških znanstvenikov ter veljakov. Slavnost se vrši v Dearbornu, kjer se nahaja skupina Fordovih zgodovinskih historičnih muzejev; med temi je dal Ford zgraditi povsem natančno tudi nekdanji Menlo park, kjer je#. Edison pred 50 leti prižgal svojo prvi električno žarnico. Označeni park je povsem podoben originalnemu, celo prst in zemljo so do bili semkaj iz New Jersey.
Ko si je danes Edison ogledoval ta park, nekdanja posta jo in druge starinske naprave, se ni mogel prečuditi, kako je bilo mogoče vse to tako natan čno po starem vzorcu zgraditi.
Jutri bo slovesen sprejem predsednika in ostalih častnih gostov. Semkaj, oziroma na slavnostni prostor se bodo pripeljali z nekam že skoro 50 let starim vlakom. Edisona in predsednika bo pozdravil v imenu države guverner Green, v imenu mesta pa župan Lodge.
Edisona je najbolj zanimal njegov nekdanji laboratorij, v katerem je pred 50 leti delal poskušnjo za rabo električne žarnice. Pri tem je videti celo posnetek onega stola, na katerem je Edison sedel v svoji lelavnici, tako tudi razno orodje in priprave. Ko je Edison vse to danes ogledoval, so ga obhajali živi spomini na proš-lost. Zatem so ga peljali tudi na Smith Creek železniško postajo, ki je bila nalašč v ta namen zgrajena. Na tej postaji je Edison pred 70 leti izstopil, ko je prodajal magazine in časopise. Ker je pa imel s seboj tudi nekaj kemikalij, je nastal ogenj v dotičnem vagonu, vsled česar so Edisona vrgli z vlaka.
Jutri bo Edison pri svoji zanimivi demonstraciji ponovno sestavil v tukajšnjem Menlo parku električno žarnico, kakor jo je naredil pred 50 leti.
-o-
Ali imate že svojega otroka zavarovanega pri naši Jednoti?
zagonetka zdravni- filmska slika k.s.k.j. kraljevina jugosla-! razne kratke vesti.
kov
TELO VOJAKA SE KRAJŠA
SLIKO SE BO KAZALO PO SLEDEČEM REDU
Los Angeles, Cal. — V Saw-telle bolnišnici za vojne veterane se že tri leta na ha j a 55-let-ni Joseph E. Mayott, ki zbuja v zdravniških krogih veliko pozornost radi svoje čudne ter redke bolezni. Označeni veteran je sicer zdrav, toda tekom zadnjih osmih let se je pričelo njegovo telo manjšati ali krajšati. Leta 1921 je navedenec meril 5 čevljev in 10 palcev ter tehtal 170 funtov, zdaj je pa visok samo 4 čevlje in 10 palcev in tehta 140 funtov; v osmih letih se je torej skrajšal za devet palcev, ko bo star 65 let, bo morda meril samo še štir» čevlje ?
Zdravniki ga redno opazujejo in preiskujejo. Ugotovili so da se mu kosti, izvzemši lobanje, manjšajo ter krčijo in sicer Vsako leto za en palec. Čudne je pri tem, da se mu glava vedno veča in širi. Pred leti jc nosil klobuk, širok 6 in sedem osmink palca, zdaj mu je pa ravno prav klobuk, širok 7 in sjn četrt palca. .Svoječasno je nosy 32 palcev dolge'hlače, sedaj mu pa 27 palcev dolge za dostujejo.
Dr. Mattison, vrhovni zdravnik dotične bolnišnice, pravi, da trpi njegov pacijent Mayott vsled Pagetove bolezni. Te vrste bolezen je odkril Anglež Sir James Paget leta 1876. — Zdravniška veda kaže, da od onega časa do danes ni bilo več kot kakih 250 sličnih slučajev bolezni na celem svetu. Tukaj v Ameriki so bile še tri druge osebe vsled te čudne bolezni prizadete, torej pride en sličer slučaj na 25 milijonov oseb. Dalje zdravniki zatrjujejo, da ta bolezen ni smrtno nevarna, vendar pa ni nobenega zdravHa ill odpomoči zanjo.
Mayott se je udeležil špan sko-ameriške vojne v inženirskem oddelku, zatem je pa opravljal več let službo inženir ja v Južni Afriki. V istem času je prejezdil na tisoče milj pokrajin Južne Amerike in Ek-
23. oktobra: Sheboygan, Wis. 25. in 26. oktobra: Milwaukee, , Wis.
vua
VAŽNA PREUREDBA DRŽAVE
vesti iz jugoslavije
Belgrad, 4. oktobra.—Danes
27. oktobra: nedelja, Eveleth,'je bilo uradno razglašeno na Minn., v Eveleth avditori- i seji ministrskega sveta, da se ju. >
ga soproga, štiri otroke in mater. — Eno uro potem, ko je bila preteklo sredo prepeljana Mrs. Frances Pugelj, rojena Ferlan, v mestno bolnico po Grdinovi ambulanci, je rojakinja tam umrla. Rojenaje bila v Sežani. Tu zapušča soproga Josipa in tri otroke, najstarejši star 12 let, najmlajši pa šest let. V Nottinghamu stanuje njena sestra Mrs. Tonica Zu pan, ena sestra je v Ljubljani, en brat v Sežani in bratranec Frank Gerbic v Canton, O. Naj v miru počivajo.
govala kaka tropična bolezen, tako tudi ni bil nikdar prej v svojem življenju bolan. Ko so gradili Panamski prekop, je bil Mayott tudi ondi za gradbenega inženirja. Za svoje vestno delo je prejel od ameriške vlade kongresno kolajno. Tako se je kot civilist udeležil tudi zad nje svetovne vojne na Francoskem, kjer je bil prideljen kot strokovnjak gradbenemu oddelku.
28.	oktobra: Gilbert, Minn.
29.	oktobra: Chisholm, Minn. SO. oktobra: Aurora, Minn. 31. oktobra: Ely, Minn., popoldne in zvečer v Washington avditoriju.
1.	novembra: Na. razpolago ali prosto.
2.	novembra: New Duluth. Minnesota.
3.	novembra: nedeija. Calumet, Mieh.
4.	do 8. novembra: Na razpolago. Priglase naj se naselbine ali društva iz države Michigan.
9. in 10. novembra: sobota in
nedelja, Detroit, Mich. U. do 15 novembra: Na razpolago za bližnje naselbine v Kanadi.
16.	no vem bra: Bridgeport, Conn.
17.	novembra: nedelja, Betle-hem, Pa.
cerkveni dvorani na St. Marks PL (8. cesta).
19.	novembra: Littlefalls, N. Y.
20.	novembra: Steelton, Pa.
21.	novembra: Braddock, Pa.
22.	novembra: Beaver Falls. Pennsylvania.
23.	novembra: Sharpsburgh in Millvale, Pa.
24.	novembra: nedeija, Pittsburgh, Pa., v Slov. Domu na 57. cesti.
25.	novembra: Aliquippa, Pa.
27.	novembra: Lawrence, Pa.
28.	novembra, Bridgeport, O.
30.	novembra: Canonsburg, Pa. OPOMBA: Društva, oziroma
naselbine iz dotične države, ki želijo videti to zanimivo sliko v dnevih, ki so še na razpolago, naj to kmalu naznanijo na glavni urad K. S. K. Jednote. V Kanadi bo megoče obiskati le b>ižnje naselbine, radi tega naj se tamkajšnja društva kmalu prijavijo.
j^ko je kje kaka zapreka glede datuma prikazovanja slik,
vatorja in ga ni nikdar nadle- naj se to nemudoma sporoči
glavnemu predsedniku na 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, da se zamore datum prestaviti za poznejši ter ugodnejši čas. miiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuminimiiiiiiiii
JEDNOTINE SLIKE V CHISHOLMU, MINN.
Jednotine slike se bodo kazale v Chishoimu, Minn., v to* rek, dne 29. oktobra zvečer ob 8. uri v Recreation Bldg. Auditorium.
Vsi Slovenci iz Chisholma in Hibbinga so vabljeni, da pridejo gledat te slike. Ker je polovica čistega dobička namenjena za slovensko cerkev sv. Jožefa v Chishoimu, je želeti, da pridejo vsi člani KSKJ in tudi vsi ostali farani. Vstopnina je za odrastle 50 centov, za mladino 25 centov.
POZOR MILW AUC ANI!
Slovencem in Hrvatom v Milwaukee, West Allis, Wis., in okolici se tem potom naznanja, da se bo v soboto, dne 26. oktobra vršilo prikazovanje filmskih slik 351etnice K. S. K. Jednote in Vseslovenskega katoliškega shoda, in sicer v South Side Turn dvbrani na National Ave.
Prikazovanje slik bo popoldne ob <2. uri in zvečer ob 7:30. Torej se prav uljudno vabi vse rejake iz naših naselbin, da se udeležijo omenjene prireditve. Pred vsem se pa pričakuje velike udeležbe od strani članov in- članic naše K. S. K. Jednote.
Pripravljalni odbor. iiuiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinil;
j ime Kraljevine SHS ukine in uveljavi novo ime "Kraljevina Jugosiavija." To naj bo službeni naziv jugoslovanske države.
Obenem se ukazuje in uveljavi zakon, da se Jugoslavija razdeli na devet pokrajinskih banovin, namesto dosedanjih 33 srezov. Kraljevina Jugoslavija se razdeli, kakor sledi:
1.	Dravska banovina s sedežem v Ljubljani.
2.	Savska banovina s sedežem v Zagrebu.
3.	Vrbaška banovina, s sedežem v Banjaluki.
4.	Primorska banovina s sedežem v Splitu.
5.	Drinska banovina s sedežem v Sarajevu.
6.	Zetska banovina s sedežem v Cetinju.
7.	Dunavska banovina s sedežem v Novem Sqdu.
- H. Moravska banfeMna-dežem v Nišu.
9. Vardarska banovina s sedežem v Skuplju.
Število prebivalstva v posameznih banovinah bo: savska 2,320,000, donavska 2,120,000, vardarska 1.405,000, drinska 1,400,000, moravska 1,200,000, dravska 1,040,000, vrbaska 850,-000, primorska 860,000, zetska 740,000. Skupaj 11,855,000.
Površine posameznih banovin bodo v kvadratnih kilometrih: vardarska 39,566, savska 36,-897, zetska 32,322, drinska 29,-273, donavska 28,160, moravska 25,721, vrbaska 20,558, primorska 19,417, dravska 15,936. Skupaj 251,856 kvadratnih kilometrov.
Meje banovin niso bile določene z narodnostnega stališča, marveč z ozirom na prirodne in gospodarske ozire. Tako po novem zakonu spadata Črnomelj ski srez in Medjimurje v zagrebaško savsko banovino, dočim spada čabarski srez k ljubljanski banovini. Mariborska in ljubljanska oblast sta ukinjeni ter tvorita dravsko banovino s sedežem v Ljubljani.
Imena banovin so vzeta po rekah. Stara slovenska reka Sava služi zagrebški banovini za ime, ljubljanska banovina pa nosi ime po reki Dravi.
Na čelu vsake banovine stoji ban, ki se nahaja izven uradniškega zakona.
Ban je predstavnik kraljevske vlade v svojem območju. Ban vrši najvišjo politično in splošno upravno oblast v svoji
banovini.
Banova plača znaša letno 96,000 dinarjev z raznimi do-
kladami.
V roku dveh mesecev se morajo dosedanje velike županije ukiniti ter uvesti administracijo po novem zakonu.
Uprava mesta Beograda, Ze-muna in Pančeva tvori posebno upravno celino, ki stoji pod neposredno upravo in nadzorno oblastjo notranjega ministra ter se naziva "Uprava grada Beograda."
-V Združenih državah se 0^ P°žrl siromaku vse mudi na obisku Mme. Marie !metJe- V č*trtek 19' eSptem"
Sklodowska-Curie, soproga po-	bra Je v 'Rlbmci PreP^a
kojnega francoskega znanstve-	^ 12 sirena iz tovarne'
nika Curie, ki je izumil radij,	i Z™1* * stanovanje Antona
Pri tej izumitvi mu je tudi nje- Zaletela 12 .Gonče va81' Sre*"
žena pomagala. Mme.	nemu slučaju Je P"P»~vati, da
gova
piirie, rodom Poljakinja, se je dne 21. oktobra udeležila Edi-sonove slavnosti v Detroitu, Mich., dne 29. oktobra pa obišče predsednika Združenih držav, kjer bo prejela $50,000 kot dar Amerikancev za nakup enega grama radija.
—Minuli teden je poštni pilot Leon Sherrick s svojim aero-planom iz Detroita v Cleveland dospel v 38 minutah. Razdalja znaša 138 milj.
—Zračni poštni pilot Hamilton Lee v Chicagu, ki opravlja to službo že šestnajst let, je minuli teden dovršil 1,250,000 milj svojega letenja v tem Času. Vsega skupaj se je nahajal 12,740 ur v zraku in ni naletel na nobeno nesrečo.
—Mrs. Esther E. Wilson, ki se nahaja v neki kaznilnici vsled umora svojega moža, je te dni na newyorški borzi priigrala $300,000.
so se iz goreče hiše rešili trije nedoletni otroci. Mati je šla 20 minut daleč k sosedu koruzo slačit. Med požarom je osemletni fantek pobral svojega mlajšega brata in sestrico, da sq šli mamo klicat. Qče pa se je vračal iz Kočevja domov in je opazil med potjo ogenj. Začel je klicati ljudi v Dolenji vasi, da nekje gori. Ko je revež hitel sam pomagat gasit, je šele zapazil, da je njegova hiša v plamenu. Kako je ogenj nastal ni še znano. Skoro gotovo so otroci zažgali. Hiša je bila na samem, lesena in nič zavarovana. Zaletel ima veliko škodo že radi tega, ker nima kam otroke spraviti pod streho in kaj bi jim oblekel, ker je pogorelo vse d o tal.
Smrtna kosa.. V nedeljo dopoldne dne 22. septembra ob tričetrt na 12 se je smrtno ponesrečil priljubljeni, komaj 29-
gtivefsier	krojni mejste* Feliks
Alfred Smith in bivši demo- Frumen v ^^ Lendavi. S kratski predsedniški je prevzel kolesom « Je && P° klancu
vodstvo neke korporacije, ki namerava v New Yorku zgraditi najvišji nebotičnik na svetu (Empire State Building). To ogromno poslopje bo visoko
od orožnikov proti svojemu stanovanju. Nasproti mu pride po domače Hajdičev kolar iz Vi-doncev. Ker je ta omahoval, sta zadela skupaj s tako sik),
1,000 čevljev, veljalo bo $60,-ida * vr*lo Frumena s kolesa
000,000 in bo zavzemalo pro- v Jarek' kJer mu Je bruhnila «
štora za 60,000 oseb.	'Jst kri in Je nezavesten oble-
-Western Union brzojavna žal- Kolar Je P°le* dru*lh dobil prav težko rano na Čelu.
Obvezali so ga in spa vili domov,
Frumen pa je proti večeru
umrl. ne da bi se zavedel. Za-
družba je svojim uslužbencem povišala plačo, kar bo znašalo okrog $2,000,000 na leto.
—Meseca avgusta t'. 1. je bilo v Združenih državah v avtomobilskih nesrečah ubitih 2,900 oseb, kar znaša povprečno 93 žrtev na dan.
—V južnem Alžiru v Afriki so dne 17. oktobra tamkajšnji Arabci iz zasede napadli oddelek francoskih vojakov; 51 so jih ubili in 21 nevarno ranili.
—V mestni bolnišnici v Denver, Colo., se je dne 14 oktobra narodil sinček družine Young Goodwin. Četrti dan po rojstvu je imel otrok že popolno zobovje.
—Nemci so dne 18. oktobra dovršili in spustili v vodo svojo novo križarko "Leipzig.". To je že njih peta nova bojna ladja na podlagi mirovne pogodbe.
—Na zadnji konvenciji A. F. of L., vršeči se v Toronto, Ontario, je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik William A. Green tako tudi dosedanji tajnik Frank Morrison.
_Prohibični komisar Doran
v Washingtonu je dovolil šestim večjim distilerijam, da smejo nakuhati in pripraviti dva milijona galon fine viške v zdra vilno svrho.	^^^^
Ministrski svet je sprejel predlog predsednika vlade in ga potrdil. Včeraj je tudi kralj že podpisal novi tozadevni zakon.
Dostavek: Banovini dravski, oziroma ljubljanske banovine bo baje imenovan Dr. Anton Korošec.
pušča vdovo. Zdravniške pomoči jima ni bilo mogoče dati, ker je že leto dni tukajšnje zdravniško mesto nezasedeno. Iz 25 kilometrov oddaljene Murske Sobote dospeli zdravnik je na noč mogel ugotoviti le smrt radi notranjih poškodb.
Uboj v Laškem. Ko so dne 20. septembra Laščani vstajali, so jim prišla na ušesa skrajno razburljiva poročila, da so se fantje pri prešanju sadja ob meji župnije Sv. Jedert v noči na 19. septembra sprli ter da je dobil z nožem Ferdinand Zupane, star šele 22 let, v vrat tako strašno rano, da je ob pol 24 bil že v mrtvašnici v Laškem. Vzrok: alkohol, kem. Vzrok: alkohol! — Letina, kjer ni bilo toče, kaže izborno. Sadje, posebno češplje, so obrodile tako, da še stari ljudje ne pomnijo.
Vprašanje železnice Škofja Loka-Poljane. Deputacija iz Škofje Loke se je dne 21. septembra zglasila v vojnem ministrstvu v Belgradu ter je predložila načrte za železniško progo, ki naj bi vezala Savinjsko dolino preko Škofje Loke s Poljansko dolino. Deputacija je dobila zagotovilo, da bo vojno ministrstvo z vsemi močmi podpiralo akcijo železniškega odbora v Škof j i Loki, ker je ta proga v vsakem oziru potrebna.
-o—i-
Naše geslo naj bo: "Z združenimi močmi za dosego 5000 novih članov mladinskega oddelka!"

VABILO A JESENSKO VESELICXX
ki jo priredi društvo sv. Alojzija, št. 47, K. S. K. Jednote, v nedeljo, dne 2f. ekt. 1929, v slovenski šolski dvorani, 22-
nd in Lincoln Strs., Chicago, IIL Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 35c za osebo. Igrala bo fina domača godba.
Za točno in dobro postrežbo ter prijetno zabavo vam jamči Veselični odbor.
k urada društva sy. Barbare, broj 92, Pittsburgh, Pa.
Drage mi sestre: Ja vas opo minjem, da bolje polazite dru št vene sjednice, da bute znale, šta se u društvu radi i kake društvo obstoji. Ja sam o tome več priobčila u Glasilu više puta, pa si pogledajte, šte je prfobčeno u našom uradnom listu. Zašte pri jemljite Glasi lo? Več da vidite, šta piše.
Naše društvo je več dugo za-kij učilo, da koja članica duguje dva mjesaca asesment, ne spa. da na bolnu potporu. I to si pogledajte, pa se toga držite; ae kada vam se šat dogodi, on-da je odbor kriv. Onda, da vi-še tako ne bude! Toliko do znanja našim Članicama. Mary Novogvadac, tajnipa.
VABILO na veselico,
katero priredi društvo sv. Ane št. 105, KSKJ v New Yorku, v nedeljo, dne 27. oktobra v cerkveni dvorani na 62 St. Marks Place, N. Y. Začetek ob peti uri poppldne, vstopnina 50 cen tov za osebo.
V prvi vrsti uljudno vabimo vse članice našega društva, kakor tudi vsa druga cenjeaa dra-štva, spadajoča k naši materi Jednoti v Greater New Yorku ln okolici. Prijazno vabimc tudi vse druge rojake in rojakinje iz cele okolice, da bi se ude ležili te veselice. Zabave bo dovolj za mlade in stare. Svirala bo izvrstna domača godba. Na razpplago bo vsake vrste do mačega peciva in okusnih klobas; sploh vse, kar vam bo srce poželelo za pristao domačo zabave. Torej je cenjeno občinstvo še enkrat uljudno vabljeno na to našo prireditev. Na veselo svidenje dne 27. oktobra!
Mary Wilier, tajnica.
Društvo Kristusa Kralja, št.
226, Cleveland, O.
Precej časa je že minilo, odkar se je pričelo pisati v našem Glasilu, glede izleta v staro domovino leta 1931 povodom Vse-slovanskega Orlovskega tabora ter proslave 25-letnice obstoja slovenskega, oziroma jugoslovanskega Orla v Ljubljani Stvar je važna, zelo važna, in treba bi jo bilo od časa do časa vzeti v pretres.
Naše društvo je menda prvo razpravljalo o tem tako važnem koraku in tudi sklenilo, da se označene slavnosti v starem kraju oficijelno udeleži. Razpravljalo se je o tem, da se osobito našo mladino zainteresira, da bi šla na obisk tja v našo lepo Jugoslavijo, kjer bi se navdušila za lepe ideje jugoslo vaiBtva in slovenstva.
Pred par dnevi sem prejel od Jugoslovanske Orlovske Zveze aa ime društva pismo, v katerem vabi označena zveza ameriške rojake, pred vsem pa društ v« aa njih tako veliko proslavo. Program katerega imajo deloma že sestavljenega, je tako bogat in tako imeniten, da je vreden, da ga ameriški Slovenci vzamejo na znanje ter pohite takrat v belo Ljubljano, tja v osrčje naš? lepe Slovenije. O tem upam, da se bo še dosti pisale na drugem mestu.
Kakor že rečeno, je naše društvo o tem razmotrivalo in pri-
šlo do zaključka, da društvo napravi od časa do časa kako prireditev v ta natfen. Da pa
ne bo stvar oatala samo pri besedi, se je določilo, da se vrši 27. oktobra t. 1., na praznik pa-trona našega društva (Kristusa Kralja) igra ter ples in si cer v Knausovi dvorani. Dobiček te prireditve se vporabi zs naše izletnike, ki bodo šli takrat v Ljubljano na orlovsko slavnost.
Koliko izdajo naši ljudje sa razne prireditve, tako tudi naše članstvo. Mnogo. Ne rečem, saj nekatere prireditve so po trebne, da se istih udeležimo in tako pripomoremo dobri stvari v narodnem ali verskem oziru So pa tudi take prireditve, ki javnosti nič ne koristijo razen par osebam. Koncem konca se pa te osebe še iz nas norčujejo v zahvalo. Zlasti zadnje čase se je to zelo razpaslo med nami tu v Ameriki, ko prihajajo semkaj vandrovci dobre volje ii> prijatelji naših dolarčkov. Zatem nas pa po starokranjskih listih krtačijo, kar povzroča med rojaki v starem kraju čudne misli o nas, ameriških Slo vencih.
Jaz sem mišljenja, da je to rej čisto prav in primerno, da članstvo napravi kako zabave ter preostanek iste obrne včasih tudi zase, osobito za mlade članstvo.
Tako smo pri našem društvu določili, da se vrši dne 27. oktobra točno ob sedmi uri zvečei tridejanska igra "Radi oreha,' ki tukaj v Ameriki še ni bila nikdar igrana, kolikor je meni znano. Ta igra je povzeta i7 domačega kmečkega življenja s katero bo vsak . zadovoljen Poleg tega bo na programu tudi komičen prizor "Kranjski Janez v newyorški restavraci ji-"
Nikomur ne bo žal, kdor bo posetil to našo prireditev. Po igri sledi pa ples, kjer bo svirala izborna godba.
Omenil sem že, da gre preostanek te prireditve za fond za naše izletnike v staro domovino leta 1931. Odbor, ki bo skrbel samo za to, je že izvoljen. Torej vas prosim cenjeni bratje in sestre, pridite na to prireditev, žal vam ne bo. Pripeljite seboj tudi vsoje prijatelje in znance, pa bo uspeh gotov. Treba je, da nekoliko zavihamo rokave, saj nas je že lepo število in ne bo dolgo, ko bo naše društvo štelo že 150 članov in članic, v doglednem času pa več sto. Torej na noge! "Brez muje se še čevelj ne obuje." Morda boš ti, brat, sestra, ki danes še ne nameravaš, da bi šel, leta 1931 v Ju goslavijo — stvar premislil, pa stopil v skupino, da boš v ve seli družbi svojih društvenih bratov in 'sester obiskal svojo rodno grudo.
K sklepu ponovno vabim na našo igro in veselico dne 27. oktobra ob 7. uri zvečer v Knausovi dvorani. Na svidenje!
Josip Grdina. tajnik.
Važna opomba: V nedeljo dopoldne 27. oktobra se naše društvo korporativno udeleži sv. maše ob 10:30 v cerkvi sv. Vida, na praznik Kristusa Kralja. Zbiramo se ob 10. v Knausovi dvorani. Pridite vsi in prinesite seboj rqgalije.
zapisnik
prvega rednega zborovanja Lige ohijskih društev KSKJ. z
dne 16. septembra v Bridgeport, O.
Predsednik Lige, brat Josip Lekšan otvori sejo z molitvijo, pozdravi navzoče ter naznani, da je častni predssednik Rev. A. L. Bombach odsoten radi dela pri župniji. Se vzame na znanje.
ki prišli v
JI ter največ uspeha. Predsednik Lige se »to zahvali ca tako prisrčni pozdrav, tako lep sprejem in lojalnost. Sledi perečile uradnikov: Predsednik poroča, da se je tideleževal Liginih sej kakor tudi zadnje seje gospodarskega odbora, ter da bo vedno rad delal za napredek Lige. Zaeno izraža veselje, da se zastopniki društev tako zanimajo za napredek pri Ligi.
Poročilo tajnika brata Josip Grdina: Navedenec poroča, da je ; vodil korespondenco med društvi, ter da stvar zelo po-voljno uspeva. Sporoča, da sta na novo pristopila v Ligo društvo sv. Ane, št. 150 iz Newburga in društvo Presve-tega Srca Jezusovega, št. 17Ž iz West Parka, kar zbornica vzame z veseljem na znanje Dalje prečita pismo društva sv. Družine, št. 207 iz Maple Heights, ki se ne more udeležiti zbornice ,ter zato pooblašča, da ga zastopa Ligin tajnik Josip Grdina; prečita tudi pismo društva sv. Kristine, št. 219, Euclid in društva sv. Cirila in Metoda, št. 101 zi Loraina.
Poročilo blagajničarke Mary Hochevar: Poroča, da ima v blagajni $70.00, katere je preje la od društev kot pristopnino, oziroma članarino. Dalje omenja, da ni imela Še nobenih stroškov, ter tudi ni še plačala knjig, katere se rabi pri poslovanju, nakar se naroči, da se knjige plačajo.
Predsednik Lige naznanja, da je imel gospodarski odbor sejo radi sestave pravil. Tako poroča tudi predsednik gospodarske ga odbora brat Anton Strniša, da je ta odbor pravila uredil in odobril.. -i
Zatem čita tajnik Llgina pravila točko za točko kakor so bila sestavljena in sicer:
1—V	Ligo ohijskih društe\ pristopi lahko vsako društvo ir države Ohio, spadajoče v K. S K. Jednoto.
2—Pristopnina	za vsako društvo je $5, ki pa mora biti plačana najkasneje v teku šest mesecev.
3—Ako	društvo do preteka šest mesecev ne plača pristopnine, izgubi pravico do zastopništva pri Liginem zborovanju.
4—V	odbor Lige spadajo; častni predsednik, aktivni predsednik, I. in II. podpredsednik, tajnik, blagajnik, zapisnikar, sedem članov gospodarskega odbora, pet nadzornikov, duhovni svetovalec ter časniški poročevalec. (Vse te točke so bil* sprejete kot čitane.)
5—Uradniki	se volijo na vsa ka tri leta, in sicer meseca julija. Novi uradniki nastopijo svoja mesta meseca januarja prihodnjega leta. (Točka po daljšem razmotri van ju sprejeta.)
6—Vsako	društvo brez razli
pravila Lige ter dela za dobrobit iste. Termin uradnikov traja tri leta. 11—Ako je kak Ligin urad
—
zborovanje. (Sprejeto.)
zastopniki svojih društev kamor spadajo, izvzemši predsednika Lige, on ni zastopnik niti svojega, niti drugega društva.
Društvo, ki ima v odboru Lige enega uradnika, more voliti le dva zastopnika, društvo pa, ki ima pri Ligi dva uradnika, voli samo enega; društvo, ki ima v odboru Lige tri uradnike, ne voli nobenega zastop-ka. Društva, ki nimajo pri Ligi nobenega uradnika, volijo svoje zastopnike na glavnih sejah, ter so zastopniki društva do prihodjne glavne seje.
9—V	slučaju, da nastane kako nesoglasje vsled preselitve kakega uradnika Lige od enega društva k drugemu ali kako drugače, določa o tem Liga na svojem rednem zborovanju.
10—Uradnik	Lige ostane v svojem uradu, dokler izpolnuje
nik izključen iz KSKJ. ali se kako drugače pregreši, prene ha biti uradnik Lige.
12—Zborovanje	Lige se vrši vsake tri mesece, vendar pa ima predsednik pravico v nujnem slučaju rok zborovanja po daljšati ali skrajšati.
13—P	r e d • e dnik Lige ima pravico v izvanrednih slučajih sklicati izredno sejo, ako ima za to tehtne vzroke in ako mu v to privoli večina izvrševalne-ga odbora.
14—Na	redne seje se povabi zastopnike (delegate) potom Glasila K. S. K. Jednote, toda za izredna zborovanja pa mora tajnik Lige obvestiti pismenim potom vsa društva spadajoča v to Ligo.
15—Na	vsakem rednem zborovanju se določa kraj prihod njega zborovanja.
16—-V	vseh drugih slučajih točkah in zadevah, ki niso s teh pravilih označene, tako tu di pri morebitnih kočljivih vprašanjih odloča zbornica Li ge.
Dolžnosti uradnikov
Predsednik vodi vsa zborovanja redna ali izredna. Sklicuje izredne seje ter izvršuje tudi druge posle tikajoče se, pred sednika.
Prvi podpredsednik zastopa predsednika v odsotnosti iste ga, vodi seje i ri drugo.
Drugi podpredsednik ima iste dolžnosti kot prvi podpredsed nik.
Tajnik vodi vso korespondenco med društvi in Ligo. Pobira ves denar, katerega vknjiži tei ga izroči blagajniku proti pobotnici. Vodi vse račune o prejemkih in izdatkih Lige ter po ukazu predsednika skliče pismeni mpotom zastopnike društev na izredna zborovanja.
Zapisnikar vodi zapisnik vseh Liginih zborovanj, katerega potem priobči v Glasilu K. S. K Jednote.
Blagajnik prejema denar, katerega mu izroči tajnik. Vodi zapisnik o prejemkih in izdatkih Lige. Knjige morajo biti v soglasju s tajnikovimi. Nalaga denar, podpisuje nakaznice izdelane in podpisane od tajni ka.
] Gospodarski odbor sestavlja priporočila in resolucije k pravilom ter dela za izboljšanje istih. Enako tudi dela pri raz nih prireditvah in izletih. Gospodarski odbor izvršuje tudi druge posle tikajoče se gledp napredka Lige.
Nadzorni odbor pregleduje knjige tajnika in blagajnika ter poroča potem pri rednih Ligi nih sejah ali zborovanjih.
Duhovni svetovalec je duhovni predstojnik Lige.
Časniški poročevalec poroča od časa do časa v razne liste o poslovanju Lige, pred vsgm pa v Glasilu K. S. K. Jednote. Piše članke v spodbudo Lige. oziroma članstvu K. S. K. Jednote.
Vse te točke so bile z nekate-
f
ki naj v imenu Lige stopi v stik z glavnim odborom K, S. K. Jednote, ki ima ta izlet v oskrbi kakor je že bilo poročano v Jednotinem glasilu. V ta odbor so izvoljeni: predsednik brat Josip Lekšan, tajnik brat Josip Grdina, _ zapisnikar brat John Škrabec in blagajničarka sestra Mary Hochevar.
Brat Frank Kovačič vabi navzoče, da se udeležijo prve Ll-gine prireditve dne 29. septembra spojeno s , prikazovanjem slik 35-letnice KSKJ in Vseslovenskega katoliškega shoda. Priporoča tudi, aa si ogledajo slovensko trgovsko razstavo, ki se vrši točasno v Clevelandu.
Nato nastopi kot govornik brat Mihael Hochevar, glavni nadzornik KSKJ, ki se v lepih besedah zahvali vsem navzočim zborovalcem, ker so na tem zborovanju počastili n a s e 1 b in o Bridgeport. Izraža željo, da bi naša Liga še v bodoče tako lepo poslovala za dobrobit društev KSKJ v državi Ohio in za dobrobit naše Jednote.
Nato se predsednik Lige zahvali vrlim in požrtvovalnim Bridgeportčanom ter glavnemu uradniku bratu M. Hocherju za prijazen sprejem in izkazano gostoljubnost. Enako se zahva tudi tajnik Lige, nakar predsednik zaključi sejo, oziroma prvo redno zborovanje Lige.
Josip Lekšan, predsednik;
John Škrabec, zapisnikar.
VABILO
k
igri in plesni veselici
katero priredi
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA
St. 226 KSKJ, Cleveland, O.
V NEDELJO DNE 27. OKTOBRA
točtao ob 7. zvečer V KNAUSOVI DVORANI
spored:
"KRANJSKI JANEZ V NEWYORSKEM _ RESTAVRANTU" Komičen prizor OSEBE:
Janez........................................................Josip Grdina
Jack, natakar..........................................Josip Močnik
"RADI OREHA" Ljudska igra v treh dejanjih OSEBE:
Janez Gričar, kmet...........................Frank Hochevar
Ana, njegova žena..........................Justina Zakrajšek
Marjetica, njuna hči____t...........................Mary Sušnik
Jakob Dolinar, sosed.........................*.......Josip Grdina
Tine, njegov sin........................................John Sušnik
Katra, Tinetova teta............................Ana Zakrajšek
Goba, mešetar..........................................John Končan
Trije kosci .Fr. Kosten, Ed. Bradač, Vlad. Močnik Grabljice......Josipina Zakrajšek, Hermina Jančigar
Sedeži prve vrste 75c, aedeži druge vrste 50c Po igri sledi ples. — Svirala bo izborna godba Izvrstna in točna postrežba K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
ke na velikost je upravičeno po^ rimi malimi popravki sprejete slati tri zastopnike na Ligino ih odobrene.
) Po sprejetju pravil se razmo-
7—Uradniki Lige so ob enem triva, kje naj se vrši prihod
nje zborovanje? Predlagana sta West Park in Coliinwood Večina se je odločila za Coliinwood. Torej se vrši prihodnje zborovanje Lige četrto nedeljo meseca januarja, 1930 v Collinwoodu v dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave Predsednik društva sv. Jožefa, št. 169, brat Krall se za to v imenu svojega društva zboro valcem zahvali.
Tajnik brat Jositf Grdina poroča, da je prejel osebno pismo od Jugoslovanske Orlovske Zveze v Ljubljani, ki nas vabi na udeležbo Vseslovanskega Orlov-skega Tabora in 25-letnice proslave slovenskega, oziroma jugoslovanskega Orla. Slavnost se vrši meseča junija leta 1931 v prestolici Sloveriije — v beli Ljubljani. Nato zbornica sklene, da se izvoli posebni odbor,
Društvo sv. Jožefa, št. 233,
Sudbury, Ontario, Canada.
Dragi rfii sobratje člani! Iz-vanredna seja našega društva se bo vršila dne 27. oktobra popoldne točno ob 2. uri. Morda boste rekli: čemu se vrši ta izvanredna seja? Tukaj vam navajam razloge:
1.	Ista je bila določena na seji dne 13. oktobra. Koliko vas je bilo na tej seji navzočih? Samo 10. In še ti niso hoteli čakati, da bi se seja zaključila Vsakdo se izgovarja, da se lahko brez njega napravi na seji kar hoče, ter da nima časa čakati.
2.	Društvo ima stroške. Treba je sestaviti račun koncem meseca. Stroške je treba razpisati na člane. Ko pride pla čat asesment in vidi da ima toliko in toliko za plačati, se čudi, čemu je tolika svota, ali že toliko dolga. Žalostno, da ne ve član tega. čemu ne prihajate na sejo in ne plačujete redno asesmenta? Jaz ne bom vsakemu posameznemu vedno razkladal to in ono glede plačevanja Držite se torej reda. #
3.	Ako ne bo na prihodnji seji več kot polovico članov, bom vpisal za vsakega 50c globe, ako tega ne bo hotel plačati, bo črtan iz društva in Jednote. Jaz vas ne bom prosil in tirjal po hišah da plačajte asesment, saj dobro znate kje stanujem. Za vsak prestopek se bo v bodoče naložilo 50c globe. Komur to ni po volji, naj se ne jezi na Jednoto. Treba je uvesti nekaj discipline, drugače ne moremo poslovati pri društvu; red mora biti povsod.
Torej prosim br. Hrvate ir Slovence, da sc držite reda ir vas ponovno vabim na prihodnjo ^.ejo dne 27. oktobra, ker imame še več drugih važnih točk na dnevnem redu. Izjema neude ležbe je samo delo in bolezen.
To naj vam bo kot prvi ir zadnji moj opomin. Vsakdo naj se zaveda svoje dolžnosti napram društvu, tako tudi oni, ki ste zato postavljeni, da se vrš< red pri društvu.
S sobratskim pozdravom
Predsednik društva
--o-
ZAHVALA IN SLOVO
Dragi ameriški Slovenci:-
Pred odhodom v domovino čutim svojo dolžnost, da se Vam iz dna srca zahvalim za vso Vašo pomoč, katero ste mi izkazali tekom mojega bivanja v Združenih državah in za vso velikodušno gostoljubnost, s ka tero ste me sprejeli.
Posebno zahvalo izrekam vse
mu Časopisju, ki mi je šlo vedno in povsod v vsakem oziru na roko, nadalje vsem organizacijam, ki so blagovolile aranžirati moje koncerte, ka^or tudi vsakemu posamezniku, ki mi je pomagal, bodisi glede koncertov ali na kak drug način. Vseh imen žalibog ne morem navesti, vzelo bi preveč prostora, toda spominjal se bom vedno vseh in vsem sem globoko hvaležen.
Dragi rojaki, sprejeli ste me res s tako odkritostjo in prisrčnostjo, da ne morem najti pravih besed, s katerimi bi izrazil to, kar čutim v srcu. Počutil sem se med Vami tako domače, da se mi zdi, kot da bi odhajal od doma — domov.
Povedal bom stari domovini, da živijo onkraj morja bratje in sestre, ki jim še vedno klije
v srcu močna ljubezen do naše mile Slovenije.
Krepko Vam stisnem roko v slovo — dragi Slovenci — in solze hvaležnosti do Vas naj bodo znak, kako silno Vas ljubim in kako globoko Vas spoštujem.
Še enkrat — tisočera hvala!
V nadi, da se še kedaj vidimo, pošiljam najudaneje pozdrave vsem rojakom širom te velike dežele, ves Vaš
Anton Šubelj. , operni in koncertni pevec. New York 3. oktobra, 1929.
GLEDE RADIO KONCERTOV JUGOSLOVANSKE GLASBE
Prijavljena je bila serija jugoslovanskih koncertov na radiu iz newyorške postaje WABC, prirejenih v glavnem od kvarteta "Jadran." Prvi koncert s slovenskim programom se je tudi priredil, in kon
občinstvo. Za kvartet
"Jadran:" Ivan Mladinco.
New York, N. Y.
Himen
Chicago, IIL — V soboto, 12. oktobra dopoldne se je vršila slovesna poroka v cerkvi sv. Štefana. Poročila se je naša splošno znana pevka Miss Justina Mary Kosmač, hčerka znane in ugledne John Kosma-Čeve družine v Chicagu. Za druga do groba si je zbrala Mr. Andrew Walter Cieblinski-ja, ki je poljske narodnosti. Slavnost v cerkvi se je vršila zelo slovesno, saj je nevesta Justina splošno znana kot pevka naše cerkve. Cerkveno pevsko društvo je pelo pri peti poročni maši z leviti, in cerkev je bila ob tej priliki polna sorodnikov, prijateljev in znancev ugledne KosmaČeve družine. Poročne obrede je izvršil prečastiti gospod župnik Rev. A. Murn. 2e-nitovanjsko gostovanje pa se je vršilo zvečer na domu nevestinih staršev.
("A. S.")
Uredništvo Glasila izraža no-voporočencema iskrene čestitke!
"Jugoslovanska koračnica"
Ameriški poslanik na jugoslovanskem dvoru v Beogradu, g. Prince, ki se že dalje časa mudi na Bledu, je komponiral vojaško koračnico in jo krstil za Jugoslovansko koračnico. — Vojaška godba na Bledu, sestavljena iz vojne mornarice iz Boke Kotorske, ki celo sezono dnevno koncertrira v parku pri
oonirana v šestosminskem taktu, kar je karakteristika ameriških vojaških koračnic.
cert s hrvatskim programom je Zdraviliškem domu, je imela bil že označen, kakor tudi na generalno vajo, pri kateri je daljna serija. Dne 1. septem- bil navzoč tudi gospod Prince, bra pa sta se glavni postaji, ta- Kapelnik Ungcr izjavlja, da je kozvani Columbia Broadcasting i koračnica zelo lepa, ker je kom-System razšli in WABC je pre vzela ves komercijalni program postaje WOR, vsled česar je nepričakovano program WABC postal tako prenatrpan, da se je moralo začasno izpustiti vse ra-zun kontraktualno pogojenih trgovskih in reklamskih programov. Kvartetu Jadran pa je bilo rečeno, naj bo pripravljen nadaljevati serijo čim program to dovolfc
Toliko v odgovor na razna vprašanja ljudi, ki so bili razočarani, ker niso slišali naznanjenih koncertov. Cim se bodo v bodočnosti koncerti nadaljevali, bo stvar naznanjena v časopisih. Izpustitev zadnjega koncerta je bila odrejena pre-
Pri nas v New Yorku je že štirinajst dni videti neko žensko brez glave.
Farmar: To ni še nič. Pri nas se lahko vedno vidi može brez glave, v trgovini, društvu,
da, celo na vladi.
•
Kaj ste pa naredili z vašim možem, ko ste ga iz vode potegnili ?
Nabila sem ga, da je bil ves črn. Ta si je zadnjikrat hotel vzeti življenje.
o-
Ali imate že svojega otroka
kasno, da bi bilo časa obvestiti zavarovanega pri naši Jednoti?
NEBEŠKA KRONA
ALI PREMIŠLJEVANJE O NEBESIH
Nemški spisa) Janes N. Siftger, duhovnik Jezusove družbe Poslovenil Janez Smuč, duhovnik goriške nadškofije.
tflllllllllmutfHMtllHU...................
(Nadaljevanje)
"Oh ljubezen, ljubezen!" Vzdihuje sv. Avguštin, "ti naj-
feladkejši občutek človeškega zakritega gledati; te ljubiti
ferca; brez tebe je reva in tuga ,vse posvetno. In vendar si v tem življenju le želja, ki se nikdar ne ukroti. Oh sladka muka; ti si veselje in bolečina naših src; oh kdaj bo napočil tisti dan, da se nam bo nasitilo to hrepenenje, da bo v resnici naš večni užitek. Le takrat, ko bomo gledali Boga; zakaj ljubili ga bomo iz celega srca, tako da v našem srcu ne bo zadosti prostora za toliko veselje. Gledanje in spoznanje božje ter izpremenjenje v Boga bo v naših srcih užgalo ogenj hvaležne svete, sladke, čiste, nežne in večne ljubezni. Ljubezen božja in njegova neizmerna lepo-
žejo in ugasniti plamena mojega koprnenja. Tebe, o Bog, ne-
brez utrudenja, te posedovati brez strahu, da bi te še kdaj izgubil, to bo moj delež v raj skem veličastvu.
Ko dokončam vojsko svojega zemeljskega življenja in ob smrtni uri dosežem zmago, bodo se odprle pred menoj vrata večnega svetišča; čas in večnost mi bosta stopila pred oči in v trenutku razodele se mi bodo vse božje skrivnosti in lastnosti, gledal bom v obličje neskončnemu Bogu. In gledaje njegovo lepoto se bo izli) moj um v neizmerno morje večne svetlobe in moje srce se bo topilo v sladkosti njegovih dobrot; moje dušne moči se bodo
ta nas bosta ganili tako, da|z neskončno radostjo vpokojile
bosta nekoliko svoje prostosti izgubil ter nas primoral z nekakšno sladkostjo, ljubiti edinega Boga nad vse."
"Ljubezen," pravi omenjeni svetnik, "je zrak, ki ga duha zveličana duša, katera gleda
v Bogu in sveste si, da bo ta sreča večna, bodo popolnoma srečne.
Takrat šele bomo spoznali, da je zemeljsko življenje le košček našega življenja, da je le nečimurnosa, le sanje, le izkuš-
Boga; ljubezen je duh, ki jo nja. Tu smo enaki popotniku,
oživlja; o ljubezeni bo mislila, o ljubezni bo govorila in edino v ljubezni bo živela; prav za prav ne bo mislila, ne govorila, ne živela, kakor mi, marveč bo samo ljubila in bo ljubljena od Boga, in v tej ljubezni bo našla najvišjo blaženost ter bo deležna vseh nebeških dobrot. Zakaj Gospod ji poreče: 'Ti si moja in jaz sem tvoj na vse veke. Terjaj, karkoli želiš, vse ti dam, nad vse moje zaklade te
ki po noči potuje skozi krasno dolino, pa od svoje svetilnice dobiva le toliko svetlobe, kolikor mu je za silo potreba, ter šele ob zori, ko solnčni žarki razsvetle dolino, zagleda in občuduje nenadejano krasoto doline. Tako bo naše srce, ki zdaj potuje za brlečo lučjo sv. vere po noči tega življenja, takrat, ko mu bo prisijala zarja večnosti, se takoj vzbudilo iz globokega spanja in gledaje
bom postavil. Pristopi torej, o I Boga se prepričalo, kaka sreča ljuba nevesta, in pojdi v veselje in blaženost je biti deležnikom tvojega Gospoda. Vse, kar nebe^-.sodedičem Kristusovim
imam, je tvoje; gospoduj in kraljuj z menoj vred na vse veke' Uživaj, kolikor zamoreš, nebeško veselje, ki je tudi moja blaženost; jaz sem tvoje neizmerno veliko plačilo."
otVokom božjim in družnikom angelov in svetnikov. Takrat ne bo več vere, konec bo upanju, edina ljubezen bo ostala in dobila krono. Hrepenenje po ljubezni bo nasičeno in želja po
O blaženost svetnikov, koli- resnici, miru in blaženosti se ka si! O dobrotljivost večnega;bo ugasila za vselej na vse ve-Boga, kako neskončna in neza- j ke.
popadljiva si!	On kdaj bo napočil tisti dan.
Boga torej popolnoma spo- ki me bo rešil iz ječe tega umr-znati, v Boga se izpremeniti, ljivega življenja in me preselil
Boga ljubiti nad vse in popolnoma posedovati, to je, čeravno smo nekako revno razložili, gledati Boga. To je torej ona blaženost, ono neskončno večno veličastvo, o katerem govori sv. pismo, ko pravi, "da oko ni vi-
v ono obljubljeno deželo, kjer bom razumel vse božje čudeže, užival rajsko veselje ter gledal Boga brez konca in kraja!
22. Jezus v nebesih.
"Rim bi rad videl v njegovi bliščobi," rekel je nekdaj sv.
delo, uho ni slišalo, ne človeško' Hrizostom, "čul sv. Pavla pridi-srce občutilo, kar je Bog pri- |gati in videl Kristusa hoditi po pravil vsem, ki ljubijo njegov J svetu." Res mnogo je želel ta prihod." (II. Tim. 4, 8). Ta je mož, toda še več bomo dosegli ona blaženost, ki je tolika ,da j mi, ko pridemo v nebesa. Ondi ne more biti za las večji, ta je bomo videli nebeški Rim, mesto
ona blaženost, katero imenuje sv. pismo dragocen biser, kraljestvo in krono; blaženost, ka-
božje, v njegovi neskončni bliščobi in sv. Pavla, obdanega od angelov in svetnikov, in Je-
tero je Gospod namenil vsem. ! ZUsa, ne kakor je hodil po sve-ki mu zvesto služijo, zakaj: I tu v človeški podobi, temveč v "Jaz bom tvoje neizmerno, več jžarni rajski svetlobi, sedečega no plačilo." (I. Mojz. 15, 1). na svojem prestolu. Boga gle-21. Izliv srca.	'dati, to bo vrhunec naši blaže-
Boga gledati, oh nepopislji-1nosti v nebesih: razun te bla-vo veselje! Kaj je vendar člo- ženosti nas ne bo v nebesih nič vek, da nanj misliš? Prah in'mikalo in veselilo toliko, kakor pepel, odgovore sv. očaki. Kaj | gledati neskončno lepoto Jezu-je človeško življenje? Dim, ki|sa Kristusa
se razkadi, kličejo apostoli in vesoljni svet je le peščica prahu v božjih očeh; vsa zemlja
Sv. pismo pravi, da je bil Jezus, ko je kakor Bog in človek hodil po zemlji, najlepši od vseh
je le neznatna pičica v orjaški j človeških otrok. (Ps. 43, 3). sestavi sveta; in na tej zemlji!Filo, pagan, nam je opisal nje-je človeški rod, in v njegovem j govo podobo. Kako lep in lju-neizmernem številu sem jaz. I bezniv je moral biti, vidi se še
O kako pičla je posamezna stvar v neizmernem prostoru in času! In vendar si ti, o do-brotljivi Bog, od vekomaj mislil name ter mi vsadil v srce neukrotljivo željo po ljubezni do tebe. Posestvo vesoljnega sveta mi je premajhno; po neskončni dobroti koprni moje srce, in moje želje lete kakoi ognjene pušice za nekakšno mi dosedaj neznano srečo.
Gledati in spoznati Boga to
bolje odtod, ker je njegova lepa postava, njegova beseda in vse njegovo vedenje tako silno ganilo vsakega človeka, kdorkoli ga je vid%l. Ustno izročilo priča, da je že takrat, ko je še kakor fantič živel v hiši svojega rednika, veljal pregovor, če je bil kdo žalosten in pobitega srca:	IWP "Grem gledat Jezusa, Sina Marijinega." Njegov pogled je vlil mir v pobita srca in odpra
mi je edina sreča, ki more po- vil vso tugo in britkost iz njih jniriti moje srce, pogasiti mojo!Njegovo obličje, njegovo vede-
nje je bilo, kakor izpričuje sv. Brigita, polno rajske milote, katera mu je naklonila srca vseh Ena beseda je mila zadosti, da sta Peter in Andrej ih vsi ostali apostoli zapustili vse in hodili za njim. Eden pogled njegovih milih oči je imel to moč, da je Petra, ki ga je bil izdal, ganil do grenkih solz in očitno greš-nico Magdaleno navdal z gorečo ljubeznijo.
Zato so se ga učenci njegovi držali tako, da jih ni moglo ničesar ločiti od ljubljenega uče-nika. Ko jih je nekdaj vprašal: "Hočete li tudi vi iti proč?"
kimon Peter mu odgovori: "Gospod, h komu pojdemo, ti sam imaš besede večnega življenja." (Jan. 6, 69). In pri neki drugi priliki reče Tomaž: "Pojdimo tudi mi, da ž njim umrjemo." (Jan. 11, 14). Ta ko so se učenci držali Jezusa. Kaj pravim učenci? "Ves svet je hodil za njim," ka^or beremo v sv. pismu. (Jan. 12, 19.)
Kamorkoli je šel, bodisi na goro, v puščavo, ali k morju, povsod ga je sprejemala in obdajala množica. Ljudje so zapuščali hiše in delo, pozabili so na jed in pijačo ter hodili za njim. Po več dni jih ni bilo odtrgati od njega, tako jih je očaral njegov pogled. Celo pa-gani in neverniki so prihiteli ter klicali, rekoč:
"Jezusa bi radi videli! Jezusa bi radi videli!" (Jan. 12, 21). Njegovi ljubezni se nihče ni mogel ustavljati. Izpreobrnje nje očitne grešnice Magdalene, obudenje mladeniča v Najmu in Lazarja k življenju, tolikim po deljeno odpuščanje grehov, ču deži, ki jih je delal nad revnimi in z nadlogami obteženimi: z eno besedo: vse, karkoli je storil, vsaka beseda in vsaka stopinja, vse izpričuje njegovo ljubezen do ljudi. In kdo zamore pogledati že osemnajststo let podobo križanega, ne da bi čutil v svojih prsih gorko ljubezen in veliko hrepenenje enkrat od obličja do obličja gledati tega, ki nas je ljubil, ljubil do smrti..
Kolika radost bo torej gledati poveličanega Kristusa v nebesih. Na gori Tabor, veli sv. pismo, je pokazal svojim učencem žarek nebeške svetlobe. Njegova oblačila so bila bela kot sneg in njegov obraz se je svetil kot solnce. Mojzes in Elija, preroka starega zakona, sta prišla iz nebes ter se pogovarjala ž njim. In Bog Oče se je oglasil. Ta žarek njegovega veličastva je presunil učence tako, da jim ni bilo mogoče, gledati mu v lice. Bili so vsi srečni na tem mestu, da se od njega kar niso mogli odtrgati.
Zato je Peter rekel Jezusu: "Gospod, dobro nam je tukaj; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore." (Mat. 17, 4.). In po vstajenju, kakšna radost in nebeška sla'st je navdajala vse, ki so ga videli. Magdalena vi-devši ga prvikrat, ga ni spoznala; še-le ko jo Gospod pokliče po imenu, spozna ga, povzdigne krik ter reče vsa gi-njena: "Rabboni" in hoče vsa plamteča ljubezni se oklenit? njegovih nog.
I
In neverni Tomaž, ko položi prst v Jezusove rane in roke v njegovo desno stran, vzdihne s trepetajočim glasom: "Moj Bog in moj Gospod!"
(Dalje sledi)
P. MODEST:
Smrt sv. Frančiška
O smrt. kako grenak je tvoj spomin! Povprečen zemljan gleda v tebi samo kazen za greh in kazni se vsakdo boji. Svetniki pa vidijo v tebi prehod v srečnejše življenje, zato se te ne strašijo. Sv. Frančišek Asiški je šel pevajoč nasproti svoji sestri — smrti telesni.
Težko je bilo trpljenje, ki ga je moral Frančišek prenašati
zadnje mesece svojega Življenja. Mučila ga je bolezen na očeh, ki si jo je nakopal že v Egiptu ir radi katere je moral prostati toliko gorja. Niti najmanjše solnčne svetlobe, niti medlega odseva večernega ognja ni str-pelo njegovo oko. Ko je ležal v borni koči pri Sv. Damijanu, ho bile neko noč bolečine tako hude, da je klical k Bogu: "Gospod, pomagaj mi vendar, da morem potrpežljivo prenašati svojo bolezen!" V duhu je tedaj zaslišal glas, ki mu je odgovarjal: "Povej mi brat, ali ne bi bil zelo vesel, ko bi ti n&kdo zo tvoje trpljenje podaril tak za klad, da bi bila vsa zemlja v primeru ž njim nič." Ko je Frančišek odgovoril: "Da," je skriv nostni glas nadaljeval: "Potem se veseli, Frančišek, in poj v svoji bolestni nemoči, zakaj tvo je je božje kraljestvo!"
Poslednjo zimo je serafinsk) očak še enkrat prepotoval priljubljene mu kraje: Rieti, Siena in druge manjše naselbine tarn okoli. Zdravje pa se mu le ni zboljšalo, četudi so mu zdravni-ki po načelih tedanjega zdraVil stva žgali na sencih z razbeljenim železom. V Sieni se mu je udrla kri tako zelo, da so bratje mislili zdaj in zdaj bo konec njegovega življenja. Frančišek pa si je zaželel še enkrat videti svoje rodno mesto, zato so ga nemudoma mimo Kortone pre nesli v Asiz.
V škofijski palači so pripra vili njemu primerno stanovanje. Ko je čutil, da je njegovo te lesno stanje dan za dnem slab še, je prosil zdravnika, naj mu pojasni^ kako in kaj je ž njim "Po mojem mnenju," je dejal zdravnik, *ti je živeti še do kon ca septembra ali do začetka oktobra." Frančišek je nekolike pomolčal. Nato pa je dvigni* in razprostrl svoje roke ter za klical: "O potem pa dobrodošla, sestra smrt!" In v pesniškem zanosu je privrela iz njegovega mehkočutnega srca p.e^m o smrti:
"Hvaljen, Gospod, po naši sestr»
smrti telesni, kateri človek noben uiti ne more Gorje mu, kateri umrje v
smrtni p*egrehi! Srečen, kateri tvojo presveto
Voljo izpolni! — ne bo ga zadela druge smrti poguba." /	i
ter tako lepo zaključite njegove solnčno pesem. Br. Angel in br. Leon sta se je morala takoi naučiti in pogosto prepevati Zaman se je br. Elija pritoževal, da naj Frančišek ne daje pohujšanja s tolikim petjem; zunaj namreč hodijo ljudje in ne bodo verjeli, da si ti kak svet mož, če bodo slišali samo igranje in petje iz tvoje celice. Redovni ustanovnik pa mu je odgovoril: "Po milosti sv. Duha sem tako tesno združen z Gospodom Bogom, da se pač smem v njem
veseliti in radovati."
Prišel je čas, da Frančišek še enkrat pogleda nazaj v svoje življenje in naprej v bodočnos* svojih bratov. Opozarjal je, kako je on živel; opominjal, kake naj žive tudi njegovi bratje Spisal je svojo oporoko, ki je konča z besedami: "In kdorkoli bo to spolnjeval, naj bo v nebesih napolnjen z blagoslovom najvišjega Očeta in na zemlji 2 blagoslovom njegovega preljubega Sina. s sv. Duhom Tolažni-kom in z vsemi nebeškimi močmi in z vsemi svetniki. In jaz Frančišek, vaš mali služabnik, kolikor morem, vam potrdim znotraj in zunaj ta presveti blagoslov."
Da bi bratom ne delal prevelikih skrbi, se je odločil, da se preseli iz škofijskega dvorca v samostan k Mariji Angeljski. škofa ravno ni bilo doma, meščani se pa tudi niso upirali njegovi želji. Na nosilnicah so bratje nesli svojega na smrt bolnega očaka k njemu najljubši cerkvici Porcijunkuli. Spremljala jih je velika množica meščanov. Nekako na sredi pota med Asizom in omenjeno
cerkvico so po svetnikovi želji postavili nosilnico na tla in jo obrnili tako, da je Frančišek mogel videti svoje rodno mesto. Dolgo je zrl s svojimi napol slepimi očmi na mesto, na hribe in ravnine okoli njega. Kaj se je gvxiilo v njegovi duši, ne vemo; gotovo pa je, da je hvaležnost prešinjala njegovo srce, zakaj polagoma je dvignil roko in naredil nad mestom znamenje sv. križa rekoč: "Blagoslovljeno bodi od Gospoda!" Nato je sprevod nadaljeval svojo pot.
Nekaj korakov za porcijun-kulsko kapelico je bila pripravljena celica za bolnega Frančiška. Tu sc je zadnji teden pred smrtjo spomnil svoje velike do-brotnice pobožne vdove Jakobe de Scttesoli v Rimu. Nareko val je že pismo, ki naj bi ga bratje poslali tej blagi gospe, in ji naročal, kaj vse naj prinese f seboj za njegov pogreb. Nenadoma pa je prenehal ter rekel: "Ni treba dokončati pisma, zakaj gospa je že na potu in prinaša vse, za kar -jo tukaj prosim." Plemenita Rimljanka je res kmalu nato prispela in prinesla vse, kar je bilo potrebno za dostojen pogreb. Nobena ženska ni smela prestopiti samostanskega praga, z Jakobo pa so naredili izjemo. V spremstvu dveh svojih sinov je stopila v Frančiškovo celico in bridko jokaje padla k njegovim nogam — kakor Magdalena pred Kristusa.
Frančišek je še enkrat in po-slednjikrat opominjal svoje brate in jim posebno polagal na srce zvestobo in ljubezen do uboštva. Končno je iz vsega svojega prekipevajočega srca blagoslovil vse navzoče in odsotne, kakor tudi vse tiste, ki bodo v prihodnosti kdaj v njegov red stopili. "Blagoslavljam jih." je rekel, "kolikor morem in še bolj kakor morem." — Svoje strežnike je prosil, da so ga popolnoma slekli ter položili na gola tla. Od svojega predstojnika si je potem izprosil obleko, v kateri naj bi umrl in bil pokopan. Tako je v uboštvu dobesedno sledil svojemu božjemu Zveličarju, ki ni imel, kamer bi bil glavo položil. Ubog, kakor je prišel na svet, ga je hotel tudi zapustiti, da bi dokazal zvesto ljubezen svoji izvoljenki — revščini. '
Do smrti izmučen je Frančišek zaspal in se je v petek zjutraj zgodaj v težkih bolečinah zbudil. Misleč, da je še četrtek, dan, ko je Gospod s svojimi učenci obhajal zadnjo večerjo, je ukazal prinesli hleb kruha, blagoslovil ga je, razlomil ter dal vsakemu nekaj. Nato je prosil, naj prineso sv. Pismo in naj bero evangelij velikega četrtka. Ugovarjali so mu, da ni več četrtek, pa je odvrnil: "Sem mislil, da je še četrtek." Zato so ustregli njegovi želji in ko se jc danilo so se. razlegale beseda sv. evangelija nad njegovo smrtno posteljo; besede, v katerih je bilo. takorekoč zapopade-no vse njegovo življenje in ve« njegov nauk.
Bratje so bili stalno zbrani ob svetnikovem ležišču. Leon in Angel sta morala vedno znova prepevati solnčno pesem. In vsakokrat se jima je ob koncu pridružil Frančišek sam ter hvaležno ponavljal: "Zahvaljen Gospod za sestro smrt!" Pozne popoldne je naročal bratom, naj po njem potresejo pepela, zakaj _"kmalu ne bom nič več ko
prah in pepel."
Proti večeru pa je začel nenavadno glasno in močno prepevati in sicer ne več solnčne pesmi, marveč psalm 141., ki se začenja: "S svojim glasom vpijem h Gospodu." — Stemnilo se je; grobna tišina je vladala; bratje so si komaj upali dihati; Frančišek je pa pel. Glasno, tiho, vedno tišje. Pri besedah: "Pravični me pričakujejo, dokler mi ne povrneš," je izdihnil. Frančiškove ustnice so utihnile za vedno; pevajoč se je preselil v blaženo večnost 3 oktobra po solnčnem zahodu 1226. leta.	"Cvetje."
u»iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:ii;:i!!i?t;tr::r:i::i;myt.
NOVE SLOVENSKE
COLUMBIA plošče
Na zgornji sliki vidite nase slovenske umetnice v patju Udovich in Josephine Lausche. Njih lepe in mile glasove boste zopet lahko slišali na nove ploiče. Spremljava na zadnje nove plošče je tudi tako izvrstna, da lepša skoro biti ne more. zatorej vsakemu, kdor ljubi lepo petje, te plošče toplo priporočam.
10 inch 75 centov Poje Marv Udovich in Joseohine Lausche 25117-F "Lunca je videla," "Selško veselje."
25115-F	' Imam dekle v Tirolah." "Jest pa eno ljubco imam."
25112-F Narodne pesmi."
"Oh ura ie bije." 25107-F "Dobro jutro ljubca moja."
"Ko dan se zaznava" 25105-F Kak ribe am dobro gre."
"Ciganski otrok." 25104-F "Po gorah je ivje." Jodlar. -"Gozdič je že zelen." Poja Zora Ropaš, Anton Šubelj in Rudolf Banovec 25119-F "K oknu pridem," duet.
"Snoč sem pri eni hiši bil." duet.
Poje kvartet "Adria," Chicago, 111.
25116-F	"Dobro srečo za kravo rdečo," komična. "Živela je ena deklica," komična.
25114-F "Dekleta v kmečki brivnici," komična. "Pridi svett Martin." komična. IgrtT ta plea Louis SpehWr in' sii*- w* harmonike. 5101-F "Lepa Josefa," polka.
"Ble&ki valovi." valček. 25098-F "Golubička,, polka.
"Repazs zand," koračnica. 25095-F "Sladke vijolice," valček.
"Double eagle." koračnica.
12 inch $1.25 55169-F "Landjaeger Marsch." vojaška godba.
"Boulanger Marsch," vojaška godba. G3005-F "Kmečka svatba," prvi in drugi del. smešna.
NOVE HRVAŠKE PLOŠČE 10 inch 75 cents
1138-F	"Maksa na burtu u Detroitu." Maksim Prdič i Milka Trtič
prvi i drugi dio.
1139-F	"Borba za dobro piče," svira i pjeva. Comic Sketch "Slavi Joža rodjen dan." svira i pjeva. Comic Sketch.
ZASTONJ 200 igel, kdor naroči štiri plošče ali več Se priporočam vaš rojak
Anton Mervar
6921 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
ust:

PAGANSTVO V MODERNI . RUSIJI
Okrajni agronom Vjaskin pripoveduje v "Krasni Gazeti' o čudnem poganskem obredu, katerega priča je bil junija meseca letos v Sibiriji v bližini univerzitetnega mesta Tomska. Tisoči Ostjakov (mongolskega narodiča) so stali povsod ob reki, ki se je oprostila ledu, in so metali vanjo mlince, kruh, kose masla, domače pivo itd. Resno in pobožno so zraven govorili: "Le zavžij, mati, da bo? sita in nam daj veliko rib!"
Ostjaki so po zimi lovci, a kožuhovino, katero dobijo, se proda, ker je treba plačati davke. Tudi tobak in špirit odjeda temu ljudstvu zaslužek. Njih glavni kruh pa je riba. Posušijo jo in uživajo skozi vse leto. Pomladi podijo Ostjaki ribo v zalive in male rečice ter zaprejo vodo s primitivnim jezom. Jeseni jo polovijo. Pomladanska gradnja jezov je veliki pomembni praznik. Ob kraju pleše stari šaman (čarovnik) ob zvokih svetega bobna. Popade ga krč in prične prerokovati veliko sreče lovcem ter zaklinja hudobne duhove. Na to oddajo lovci častne strele reki. Potem se prične popisano darovanje. Vsak prigovarja reki, naj bo radodarna. Potem daruje šaman reki kravo. Tri-
je Ostjki vržejo zaklano kravo v vodo. Vsi čakajo, da kri pobarva vodo. Par minut pozneje pri vleče jo kravo ven in šaman deli meso. Zopet donijo streli.
Ob mrmranju nekih molitev se ckuha in razdeli meso med navzočimi. Debele kosti se zavijejo v kravjo kožo in vržejo v globoki tolmun. Šele potem se konča svečani molk in se prične gostija, ki traja pozno v noč.
Tako se godi povsod v tobolj-ski, kondinski, tomski pokrajini. Nekemu Ostjaku je pred kratkim utonil sin. Čudil sem se, da je tako vesel pri tej čudni gostiji. Pojasnil mi je, da smatra sinovo smrt kot posebno srečo. "Reka mi je veliko vzela, ker me ima rada," je rekel, "zdaj bom vlovil največ rib."
Tako malo je prodrlo krist-janstvo v življenje sibirskih domačinov, kljub temu, da obvladuje Rusija že več stoletij te kraje. Zdaj pod sovjeti se je ustavilo vsako krščansko misijonsko delovanje. Boljševiki sicer zapirajo šamane, ker "širijo praznoverstvo," a to le ugled poganstva dviga! Tako se pod boljševiki obnavlja v Rusiji poganstvo!
AGITIRAJTE ZA MLADI SKI ODDELEK!

JEDNOTE"
tura

tt^WO
Bi It Ca
M HM
■JJJjJJJj""
dtaouc umon
GSAivo cunoum
UNITBD STATES OP AMBKICA ttotartlaad * aad ia tto immt •! tha Orfer.
PFFICll 9117 St Cmt km % ~
Tetyjxrae: Henderson: 3912
GLtVtLAND, OHIO
FILMSKE SLIKE NASE JEDNOTE
O tej zanimivi sliki se je že veliko v "Glasilu" pisalo,, osobito izpod peresa brata gl. predsednika. Namen tega pisanja je bil, da bi postale te slike med našim članstvom popularne, vsled
česar bi nastalo med našimi »obrati in sestrami še večje zani manje do naše podporne matere Jednote; dalje, da bi se s to filmsko sliko javnosti pokazalo nekaj iz našega društvenega in narodnega življenja, kar se naši javnosti^nudi prvič v zgodovi ni ameriških Slovencev.
Ker se kake dobre stvari ne more nikdar zadostno priporočati in hvaliti, zato si šteje tudi uredništvo "Glasila" v svo-jo dolžnost, da spregovori nekaj besed o Jednotini filmski sliki.
2e v gornjih vrsticah je omenjeno, čemu je ta slika vsem priporočljiva. Sliko smo že parkrat opazovali in gledali tukaj v Clevelandu, in se nam vedno bolj dopade. Da je Jednotina filmska slika že dosegla lep odmev tudi po drugih naselbinah, nam pričajo tozadevna priznanja in dopisi od strani očividcev, oziroma gledalcev te slike.
Naša skromna želja in mnenje je, da bi moral to sliko vi deti vsak Jednotin član (ica), kajti za gotovo si jo bo obdržal za vedno v prijetnem spominu.
Po mnogih naselbinah se bodo slike prikazovale te dni; tako je tudi že izdelan program za prihodnji mesec november. Spored prikazovanja teh slik prinašamo danes zopet na prvi strani lista.
Naselbine, ki se danes še niso prijavile, da bi rade imele to sliko v svoji sredini, naj to brez odlašanja uredijo. Izberite si kak primeren dan, ki je na razpolago, in sporočite to glav nemu uradu v Joliet.
Kakor je bilo že poročano, je ta slika dolga okrog tri tisoč čevljev in vzame skoro poldrugo uro časa za prikazovanje. Razdeljena je v štiri dele. Najprvo se vam nudi premikajoča slika o prihodu in sprejemu jugoslovanskega poslanika dr. L. Pi-tamica v Clevelandu, ko je bil na potu, da se udeleži proslave 35-letnice KSKJ v Jolietu in Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemontu. Drugi del nam zelo naobširno kaže Jednotino slavnost. Tretji del nam prikazuje veličastno manifestacijo povodom Vseslovenskega katoliškega shoda, ogromno množico, govornike in nastop clevelandskega Orla. — V zadnjem delu pa vidite veliko narodno slavnost naših rojakov iz Euclida, O. oziroma Nove Ljubljane, ko so letošnje poletje priredili velik semenj povodom prekrstitve njih naselbine. Samo na tej sliki je videti nad 5000 oseb, na sliki iz Lemonta je najmanj 10,000 oseb in iz Jolieta istotako okrog 5000 oseb.
Prikazovanje slik bi bilo osobito priporočati v naselbinah, kjer so slovenske župnije. Po novem načrtu je določena po lovica prebitka za cerkev, ostala polovica pa za Jednoto v pokritje stroškov nabave slike. V naselbinah, kjer ni domače cerkve ali fare, se lahko deli polovico vstopnine med dotično društvo, ki stvar aranžira.
Pri vsem tem moramo v tem slučaju beležiti že eno važno dejstvo. Kakor znano, se je naš neumorni gl. predsednik, brat A. Grdina zavzel, da sedaj s temi slikami sam potuje po naselbinah. Vsepovsod privošči našemu članstvu dobro besedo, ga navdušuje za Jednoto in razlaga pomen slik. Vemo, da je naš, ali da bo naš agilni brat glavni predsednik vsepovsod dobro došel in s tem izvršil lepo reklamo za našo organizacijo.
Torej, če želite zopet imeti v svoji sredini našega vrlega predsednika, in če si hočete privoščiti izreden užitek z gledanjem teh slik, pišite na glavni urad za potrebna pojasnila in navodila.
Odr&ali se šolajo
Odkritje in izvaja glasovitih dušeslovcev, da sposobnost za učeneje ne neha z odrastlostjo, je silno pospešila pouk za odrasle v Združenih državah. Sole niso več le za mladino. Mnogi celo trdijo, da bi se prizadevanje vzgojevateljev moralo osredotočiti na vzgojo odraslih bolj kot na ono mladine. Vzgoja mladine je vedno bila glavna svrha šole. Mnogi pa trdijo, da moderna vzgoja ni izpod pričakovanj, ker vzgoje vatel j i niso sledili svojim učencem v odraslo življenje.
Drugi vzrok, zakaj se pojavlja toliko zanimanja za vzgojo odraslih, leži v tem, da vedno več ljudi ima več prostega časa na razpolago kot kedaj poprej, in to vsled širše rabe strojev in boljše organizacije dela. Velika produkcijska sila, ki jo
zadovoljstva, ki ga delavec dobiva od svojega dela. Stroj mu je v veliki meri odvzel priliko, da bi udejstvoval svojo rokodelsko izurjenost. Ker je delavec izgubil svojo starodavno rokodelsko izurjenost, vpraša' nje industrijalnega delavca, njegove potrebe in kulturno zadoščenje tvorijo problem, ki je v ozki zvezi z javnim dobrom. Vzgoja odraslih mora biti vzgo ja toliko za delo, kolikor za prosti čas. Ona znači več kot prizadevanje za izboljšanje go* spodarskih razmer; znači priza* devanje, da se odkrije pravo razmerje delavca napram maši-ni, občini in svetu.
Za mnogo tisoč ljudi pomenja vzgoja odraslih ponovno priliko v življenju—pridobljeno znanje in izurjenost vporabljajo za spremembo k ugodnejšemu po« klicu. V zadnjih letih se opa* ža znaten napredek na polju in-
slenih delavcev.
V večini velikih ameriških mest obitojajo dandanes večer-na šole za odrasle, kjer se poučuje najrazMčnejla yrito predmetov, začenši od mizarstva h) čintanja pUvih načrtov do t* Čaj4v za risitoje, elektrik i? radio. Poljedelska mehanika, kemija, inženirstvo in nešteto drugih predmetov se podučuje y večernih tehničnih trgovskih šolah in večernih visokih šolah.
Dosedaj je uvedlo 26 držav šole za odrasle inozemce, dočim 25 držav je ukrenilo potrebno za vzgojo tukaj rojenih nepis-mencev v svrho, da se nepismenost popolnoma odpravi. Danes imamo 2,500 občin, ki imajo javne šolske tečaje za odrasle. V šolskem letu 1927-28 je število vpisanih dijakov zna šal v teh tečajih 262,000.
Ljudska univerza.
Pomembno je dejstvo, da knjiga "The Story of Phyloso-phy" (Zgodovina filozofije), ki jo je spisal Dr. Will Durant, je ostala za nekaj let ena izmed knjig, ki so imele največjo prodajo. To gotovo pomenja, da se je ameriškega ljudstva polotila želja po nečem več kot vsakdanjem kruhu. Ljudska univerza (University Extension), dopisna šola (correspondence school) in delavski kolegij čira dalje bolj povečavajo svoje programe in vključujejo predmete, ki naj upoznajo delavca z najboljšim v preteklosti in sedanjosti, tako da razume življenje moderne družbe in proble me, ki jih je treba reševati.
Prejšnji governor države Massachusetts, Walsh, je takole opisal ljudsko univerzo v tej državi: "kampus (šolsko polje 8,266 milj, vseučilišče brez poslopja, s- stotinami šolskih sob po vseh delih države." Tečaji, ki se podučujejo toliko v razredih kolikor potom dopisovanja, vsebujejo zgodovino, psi h o logi je, literature, umetnosti, tuje jezice. - Tudi potom radia se vršijo predavanja. Bilo je vpisanih 40,000 učencev ljudske univerze ne le iz Massachusetts, marveč tudi iz drugih držav in celo iz Kanade.
Cez 20,000 ljudi se je vpisalo v extension tečaje kalifornijske univerze, čez 14,000 na Columbia University in 10,000 na Pennsylvania State College.
Število dijakov, ki se uči na univerzah potom dopisovanja, čim dalje bolj raste. Tečaje za učenje doma imamo v 39 drža vah. University of Wisconsin ima največje število takih dijakov. Tudi mnogo privatnih dopisnih šol ima veliko učencev; neka znana šola te vrste je te kom svojih 30 let obstoja ime la skoraj 3,000,000 dijakov. Tista šola je tekom enega samega leta razposlala čez en milijon pismenih nalog.
Radio tudi dokazuje svojo korist kot sredstvo za izobrazbo odraslih. Mnoga vseučilišča vporabljajo radio v svrho predavanj ne le za prebivalce do-tičnega mesta, marveč tudi za one, ki živijo v najbolj oddaljenih in osamljenih krajih. Ra dio jim dandanes prinaša red ne vesti, zabave, navodila in kulturo, kar mnogi brez radia ne bi nikoli dobivali. FLIS
človeštvo dandanes poseduje, j dustrijalne vzgoje. Zgrajene postopama vodi do skrajšanja so bile nove strokovne in teh-delovnih ur. Petdneven teden nične srednje šole in nove sred-
je bil že uveden za znatno število delavcev.
"Problem prostega časa," je kompliciran vsled pomanjkanji
nje dole so opremljene z delav* nicami. Mnogo industrijalnib jetij sodeluje z javnimi šo-v svrho izvežbanja za po
podj jami
vprašanja stavimo cenjenim či-tateljem na razpolago, in sicer za dobo dveh tednov.
Kdor je že čital znano zgodovinsko knjigo Rev. Trunka — "Amerika in Amerikanci," bo na več vprašanj lahko odgovoril. Sploh to zanimivo knjigo toplo priporočamo vsem našim čitateljem.	' *
Dotičnik, ki nam bo poslal največ pravilnih odgovorov na sledeča in poznejša vprašanja, bo dobil za Novo leto primerno darilo in sicer od uredništva "Glasila."
Za danes so sledeča vprašanja na vrsti:
1.	Katera je najstarejša slovenska cerkev v Ameriki?
2.	Katera slovenska farna šo-a ima največ učencev?
3.	Kateri trije slovenski škofje počivajo v katedrali v Marquette, Mich.?
4.	Kateri ameriški slovenski škof je umrl v Sloveniji?
5.	Sedanji starosta ameriških slovenskih duhovnikov?
6.	Koliko imamo danes naših slovenskih Monsignorjev v Ameriki in kateri so?
7.	Katero društvo je kupilo veliki oltar prve slovenske cer-ive sv. Jožefa v Jolietu?
8.	Katera slovenska cerkev se ponaša s stolpno uro iz starega kraja?
9.	Kateri slovenski duhovnik je še leta 1841 deloval na nemški fari sv. Nikolaja na 2. cesti v New Yorku?
10.	Kateri slovenski duhov nik je služboval leta 1874 na fari sv. Trojice na Montrose Ave. v Brooklynu, N. Y., leta 1879 na fari sv. Jožefa v Long Island City in leta 1881 nt^ fari sv. Stanislava v Masphet, Long Island, New York ?
11.	Kateri slovenski duhovnik je misijonaril leta 1852 v Scott okraju države Missouri in kasneje v Franklin okraju, Indiana?
12.	Kateri slovenski duhovnik je'ustanovil leta 1848 prvo katoliško župnijo (Marije Device) v tedanjem mestu Allegheny, Pa.?
13.	Kateri slovenski duhovnik je misijonaril leta 1865 v državi Nebraska in leta 1869 v državi Wyoming?
14.	Kateri slovenski misijonar še danes misijonari med Indijanci ?
15.	Kateri slovenski pijonir mesta Calumet, Mich., je postal župan istega mesta?
16.	Kdo je po letih starosta sedanjih glavnih odbornikov K S. K. Jednote?
17.	Kdo je po uradovanju starosta glavnih uradnikov naše Jednote?
18.	Katero krajevno društvo K. S. K. Jednote ima več članstva v mladinskem oddelku nego v odraslem?
19.	Pri katerem že precej starem društvu KSKJ se vrši uradovanje samo v angleščini?
20.	Katero krajevno društvo bo imelo največ delegatov na prihodnji konvenciji?
Opomba: Odgovore naj se pošilja na uredništvo "Glasila, 6117 St. Clair Ave., Cleveland O.
-o-

Ali
vam je znano
Na tem mestu bomo od časa do časa priobčevali različna vprašanja, v prvi vrsti tikajoča se zgodovine ameriških Slovencev in zgodovine naše K. S K. Jednote. Na ista sledijo tudi potrebni odgovori.
Pod rubriko "Ali vam je zna-rio?" bomo prihajali tudi z drugim posebnim gradivom, ki bo čitateljem v pouk in razvedrilo.
Zdaj, ko so se pričeli dnevi krajšati, noči pa daljšati, bodo imeli cenjeni * člani in članice več priložnosti s čitanjem, po Novem letu pa se prične javno razmotrivanje povodom naše prihodnje konvencije, in takrat pride razmotrivanje na vrsto.
Odgovore na danes priobčena
Nekaj važnih podatkov o Indijancih
(Vprašanja in odgovori) Kdaj in od kod so se Indi janci naselili v Severno Ameri ko?
(Se pred njenim odkritjem oziroma pred Kolumbom. Ne kaj jih je prišlo iz Azije preko Beringove ožine v Alasko, dru gi so se pa semkaj naselili iz Južne Amerike. Smithsonian Institute zatrjuje, da je bilo za časa Kolumba v Severni Ameri ki okrog 800,000 Indijancev)
Koliko Indijancev živi sedaj v Združenih državah?
(Leta 1920 so jih uradno na šteli 244,437).
Katera so bila bolj važna in dijanska plemena?
(Iroquis, Creeks, Seminoles Choc taws, Chickesaw, Chipewa Mohican, Ottawa, Cherokee Seneca, Delaware, Sioux, A1 gonquin).
Kdo je edino prave Ameri-kance prvi nazival za Indijance in zakaj? -
(Krištof Kolumb, ko je dospel semkaj. Mislil je, da je odkril Indijo v Aziji).
Kateri znani šport igro) so Indijanci izumili?
(Lacrosse).
Kaj so Indijanci nazivali za "wampum ?"
(Koravde iz školjk, kar so rabili namesto denarja).
Iz česa so delali takozvane "Canoe" čolne?
(Iz borovega lubja. "Canoe'' je indijanska beseda).
Ali so Indijanci kadili tobak še pred prihodom Kolumba?
(Da. Tobak je indijanskega izvora).
Kateri so bili glavni pridelki Indijancev ?
(Divji riž, krompir, buče, ko ruza, lima fižol in peanuts).
Ali so imeli prvi Indijanci kaj domačih živali?
(Ne. 2iveli so se od divja* Čine. Prve konje so v Ameriko pripeljali španski priseljen* ci. Edino pes je bil domača žival Indijancev).
Katero indijansko hišno potrebščino še danes rabijo Ame rikanci?
(Hammock).
Kaj znači beseda "Sachem?' (Indijanskega poglavarja in sodnika).
Kaj pomenijo indijanske besede "wigwam," "tomahawk,'' moccassin," "calumet ?"
(Šotor, sekira, čevlji, pipa miru).
Kaj pomeni indijanska bese-"powwow," "papoose" in to tem ?"
(Hrupno zbirališče, dete, visok steber z znakom indijanskega plemena).
Kaj znači beseda "sagamore' in "potlach ?"
(Namestnika glavarja; družinsko 8levnost, ko so bogati Indijanci delili darove revnim).
Kaj smatrajo Indijanci za svoja nebesa? •
(Srečen kraj z loviščem, polnim divjačine).
Koliko je indijanskih narečij?
(Okrog 200).
Koliko je naših držav z indijanskimi imeni? (27).
Kdo je bil najbolj sloveči indijanski pesnik?
(Hiawatha. Njegova žena je bila Minnehaha).
Katera Indijanka je rešila življenje pilgrimskemu kapitanu John Smithu?
(Pocahantas, hči glavarja Powhatana, ki se je kasneje s Smithom poročila in umrla v Londonu).
Kdo je bil Massasoit?
(Poglavar Indijancev Massachusetts plemena).
Kdo je bil kralj Filip in kje je živel?
(Bil je sin Massasoita. V Novi Angliji).
* Kdo je bil Pontjae?
(Poglavar Ottaw4 Indijancev, ki se je vedno raa boril proti Angležem).	t
Katera velika politična skupina v New Yorku nosi indijansko ime? (Tammany).
Mark Twain:
Ko sem bil tajnik senatorja
Nisem več tajnik senatorja Dva meseca sem dobro vršil svojo službo, toda ko so se posledice mojega delovanja tu pa
tam že čutile, ni šlo več. Pa sem si mislil, da bo bolje, ako prosim za razrešitev. Dogodilo pa se je tako-le: Moj predstojnik me je nekega jutra zgodaj pozval k sebi. Ko sem še par dobrih dovtipov vpletel v njegov proračunski govor, sem šel k njemu.
Lasje so mu bili nepočesani, ovratnica nezavezana; zdelo se je, kot da le s težavo prikriva neko notranjo razburjenost. V roki je držal šop pisem, tako sem bil prepričan, da je pacifiška pošta že dospela.
Bil sem mnenja, da se vam lahko zaupa," me je senator ogovoril.
"Popolnoma se strinjam z vašim mnenjem."
"Izročil sem vam pismo mojih volivcev iz države Nevada, v katerem zahtevajo, da se v Baldwins' Ranch postavi poštni urad. Prosil sem vas, da bi odgovorili na pismo kolikor mogoče spretno, tako da bodo prepričani, da tam poštni urad ni ravno nujna potreba."
Počutil sem se precej olajšanega, zato sem odgovoril: "To sem tudi storil."
"Ha? In še kako dobro! Prečital vam bom vaš odgovor, poslušajte!
Washington, 24. novembra. Gospodom Smith, Jones itd Gospodje! Kaj vsega pa hočete v Baldwin Ranch s poštnim uradom? Cemu pa vam bo? Ako pridejo tja do vas pisma, jih itak ne znate brati. Poleg tega pa bi denarna pisma, ka tera pasirajo vaš kraj, najbrž ne prišla naslovljencem v roke. Mi pa bi imeli vsled tega same sitnosti. Ne! Nobenega zmi-sla nima. si vtepati v glavo poštni urad. Prepričan sem, da bi to bila le norost. Veste kaj potrebujete? Dobro kaznilnico, prostorno in varno, in pa ljudsko šolo. Od tega boste kaj imeli, to vam manjka k vaši sreči. V senatu bom stavil pri meren predlog. Vaš udani Mark Twain za senatorja James W. N."
To je bil vaš odgovor! . . . Ondotno ljudstvo mi piše, da me bo obesilo, kakor hitro si še kdaj drznem prikazati v njihovem okraju. In u ver jen sem-da bi tako tudi storilo."
"Gospod senator! Na kaj takega pač nisem mislil. Hotel sem jih samo prepričati."
"Saj ste jih prepričali, in še kako dobro. Sedaj pa drugo Dal sem vam prošnjo metodi stov iz Nevade, ki zahtevajo da se njih vera uvrsti med državno priznane. Naročil sem vam, da odgovorite, da tak predlog izpodbija temelne državne zakone ... in kaj ste v» odgovorili ?
Washington, 24. novembra. Gospodu Rev. Malifar in sodru-gom! Gospoda: Obrnite se z vašo špekulacijo na predsednika. Kongres se z verskimi ža-
ljiv oče našega ljudstva je mrtev. Njegov bajni življenjski potek je za vedno pri kraju. Dne 14. decembra, 1799 je preminul. In zdaj prihajate z morskim obrežjem? Kaj pa slava? e Nič kot slučaj. Sir Isaac Newton je videl jabolko pasti. Nič posebnega, nekaj banalnega, toda njegovi starši, ki so imeli vsepovsod dobre zveze, so napravili krik in Isaac Newton jo postal v trenutku skoraj slaven. Mislite večkrat na to. Častivredni fosiliji! Kmalu mi zopet pišite. Nič zdravju tako ne pri j a kot prijateljska korespondenca. Vedno bomo beseli in srečni vaše čebljanje poslušati. — Vaš udani
"Mark Twain." "Vaše pismo je usodno!" "Gospod senator! Zelo mi je žal, toda zdi se mi, da se pismo spretno ogne temu vražjemu obrežnemu vprašanju."
Tam so vrata, glejte da zginete! Moja potrpežljivost je pri kraju Ti nesrečniki mi ne bodo nikdar odpustili. Zginite! Pa da vas nikdar več ne vidim!"
Te besede sem smatral kot prikrito namigavanje, da več ne potrebuje. Saj se nikomur ne vsiljujem. Prosil sem za odpust. Nikdar več ne bom tajnik kakega senatorja. Tem ljudem nikdar ne ustrežeš. Ne razumejo nič in ne vedo ceniti dela, ki ga ima človek z njimi.
" -o-
CtDOTVORNA USPAVALNA SREDSTVA
"Spanec, sladki spanec, kaj sem ti storil?" tarna umobolni kralj v Shakespearejevemu "Henriku IV." A pred in za njim so že stotisoči obupa joče stavili isto vprašanje, ne da bi dobili odgovor nanj. Marsikdo pa, od katerega je spanec bežal, si je znal poiskati način, kako uspavati samega sebe.
Na zadnji pariški svetovni razstavi je bilo videti ponare-jett brlog, v katerem je neki proslulil grški ropar imel svoje zavetje. Ta je le tedaj mogel zaspati, ako je slišal izpod stropa brloga padati zlatnike, katere je naropal od potujočih trgovcev. Žvenket zlata ga je tako omamil, da je lahko zaspal.
Umrli perzijski šah ni mogel spati, nobena zvijača ga ni uspavala. Eden telesnih zdravnikov pa je iznašel sredstvo, kako uspavati "kralja kraljev." Ako so mu nekaj časa rahlo praskali hrbet in ramena, so se šahu kmalu oči zaprle in je trdno zaspal. Ker je bilo to sredstvo v resnici učinkovito* je imel tudi med spremstvom na svojih potovanjim po Evropi, dva uradnika "praskača," katera nista imela druge naloge kot edino to, da sta svojemu vladarju praskala hrbet, kadar ni mogel spati.
Kateri ameriški podpredsed- kvarni ne peča. Vendar pa
nik je bil indijanskega pokole-
nja
(Sedanji podpredsednik Cur-
se vam nič ne mudi, kajti vas načrt je naravnost smešen, pustite ga raje pasti. Sreče ne
tis; njegova mati je bila	Indi- boste imeli z njhn. Vaša proš-
janka).	j nja končuje z "vedno bomo
Kateri Indijanci tkejo	naj- molili" Po m°Jem mnenju
lepše preproge?	ivam Je to tudi potreba, zelo
(Navajo).
Kateri Indijanci prebivajo v skalnatih duplinah?
(Pueblo).
Kje so živeli Seminoles Indijanci?
(V Floridi).
Kateri Indijanci so prodali Manhattan otok (sedanji New York) Holandcem?
(Manhattan Indijanci).
Kdo je spisal prvi Chipewa-angleški slovarček?
(Pokojni slovenski misijonar in škof Friderik Baraga). -o-
Ali imate že svojega otroka savarovahoga pri nasi Jednoti?
potreba. — Vaš udani
Mark Twain. To duhovito pismo me bo pri mojih volivcih popolnoma ubilo. Toda, da bo moj političen umoi popolen, sem vam v mojo nesrečo izročil tudi spomenico občin skega sveta iz San Fq^neisca.
V spomcnici so zahtevali, da kongres prizna mestu pravico do morske obale. Prosil sem vas, da jim pošljete dvo-umno pismo, pismo, v katerem bi se obrežje, ki tu prihaja v poštev. niti ne omenjalo. In vaš odgovor?
"Washington, 27. novembra "Gospodje: "George Washington, častit-
Nov jugoslovanski parnik — "Triglav."
Delniška družba Jugoslovanski Lloyd je te dni prevzela v ladjedelnici v- Sunderlandu na Angleškem svojo najnovejšo trgovsko ladjo, ki ima 11.000 ton. To je največji trgovski parnik v Jugoslaviji,, katerega so krstili za "Triglav" in je takoj odplul v Chile, v Južno Ameriko. "Triglav" bo v Chi-lu natovoril 11.000 ton solitra, ki ga bo prepeljal deloma v Aleksanrijo, deloma pa v jugoslovanske luke. Iz Gruža bo "Triglav" ponovno krenil v Chile, in sicer s tovorom lesa. Ta tovor bo baje eden največjih, ki jih je še kaka ladja prepeljala v Južno Ameriko. Na-tovorili bodo nanjo 14.000 kubičnih metrov lesa.
Prebivalci mesta Belgrada
Belgrajska občina je izdala statistiko svojega prebivalstva. Po tej statistiki je v Belgradu Srbov, Hrvatov in Slovencev 212,250, Rusov, ki niso jugoslovanski državljani 8,374, Madja-rov 782, Avstrijcev 502, Italijanov 439 in Nemcev 405.

JC. 8. K. JEDNOTE, 22. OKTOBRA, 1929
9\
GLAVNI URAD: 100« N. CHICAGO
_ ,	Telefon: 1048
Solveataoet aktivnega	jjjg^ »olrantnoet mladinskega
Od ustanovitve do 1. oktobra 1929 ina&a »kupna izplačana podpora $3^714,451.00.
__________ ____GLAVNI URADNIH*
Glavni pradaadnlk: I. podpredsednik: j n. padprada. MRS.
ULAVm URADNIKI-:
iKMBSmst^jt

DaWra^vadla: RBV. KAZIMIR CVBRCKO, Mil STU Gtalr tU Iadlaaa-
Vrhovni zdravnik: DR. JAMES M. SELISKAR, 9127 St Clair Ave^ Cleveland, Okla.	"
_	NADZORNI ODBORI
MARTIN SHUKLE, 811 Ara. A, Eveleth, Mina. LOUIS tBLBZNIKAR, 2112 W. 23rd Plača, Chicago, IIL FRANK FRANCICH, 8207 National Ave'West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR. R. F. D. 2. Baz 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, ttul«rt*B OD&R^^* IU<
FRANK OPEKA Sr., 26—10th St, North Chicago, IU
FRANK GOSPODARICH. Rockdale, P. O, Joliet IIL
JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd„ Cleveland, Ohio.	*
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Beat 529, Porast City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave^ Laurium, Mich. JOHN MURN. 42 Halleck Ave.. Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121-441 h St, Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH a RUDMAN, 285 Burlington Rd. Forest Hills, Wilkiasburgh, Pa
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 8117 St Clair Ave., Cleveland, Okla.
Vsa plane ia denarne zadeve, tikajoča ae Jednote, naj aa pošiljala aa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, JoUat IIL; dopiaa, diulti— rasti, rasna naznanila, oglase ia naročnino pa aa "GLASILO K S. K. JBDNOTB", 8117 St Clair Ave^ Cleveland, Ohio
FILMSKE SLIKE K. S. K. JEDNOTE
VAŽNO PRIPOROČILO IZ
EVELETHA Prvo prikazovanje Jednotine
Filmske slike v Minnesoti Eveleth, Minn., dne 13. oktobra. — S številko 13 začenjam. Ali bo srečna? Seveda, saj tako govore nekat^rniki.
Dragi mi čitatelji člani (ice)! Ako bi hotel opisati vse veselice in "parties," katere se prirejajo v naši naselbini, bi moral vedno pri pisalnem stroju sedeti in tipkati po istem. Naj za danes omenim samo nekatere :	\
Danes zvečer obhaja slavnost 251etnice zakonskega življenja naš rojak, pevec cerkvenega zbora in član KSKJ, sobrat John Kuzma s svojo soprogo. Torej kličem: Na svidenje zvečer v City Auditorium in še na mnoga srečna in zadovoljna leta! Ravno tako ima zvečer društvo sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ veselico v Oreškovičevi dvorani. Prihodnjo nedeljo bo veselica v korist tukajšnje slovenske cerkve sv. Družine, o čemur je neki Evelethčan že poročal v zadnjem "Glasilu." In nekaj posebno zanimivega ter lepega pride pa na vrsto dne 27. oktobra (tudi nedelja); to bo prireditev našega društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, KSKJ v City Auditorium.
Kakor že znano, pride ta dan semkaj na Eveleth naš glavni Jednotin predsednik brat A. Grdina. Seboj bo prinesel filmsko sliko Jednotine 30-letnice in Vseslovenskega katoliškega shoda, ter še nekaj drugih zanimivih slik. Po končanem prikazovanju slik bo prosta zabava za mlade in stare. Cenjeni udeleženci se bodo lahko tudi okrepčali z okusnim prigrizkom ter fino, oziroma najboljšo kavo.
Ker se bo dne 27. oktobra prvič v Minnesoti in naši naselbini predstavljalo to pristno slovensko filmsko sliko, naj si vsak rdjak in rojakinja šteje v dolžnost, da si isto ogleda, kar mu ne bo nikdar žal in se bo tega večera še mnogo let spominjal. Ljudstvo hodi rado v ameriške "showe," kjer vidi vedno ene in iste prizore: ljubimkanje, streljanje itd. Pri-dimo vsaj enkrat vsi skupaj in oglejmo si nekaj novega, veliko lepšega ter privlačnega: sliko iz našega narodnega življenja in delovanja. Prepričaj mo sebe in druge, da se tudi slovenska slika lahko predstavlja. Torej
Udeležite se predstave zanimive Jednotine filmske slike v vadi naselbini!
Ne pozabite dneva predstave filmske slike naše Jednote!
ne pozabimo datuma: 27. oktobra zvečer, da pohitimo vsi v mestni avditorij! Uljudno se vabi tudi cenjeno občinstvo iz sosednih naselbin, da nas posetite, kar vam ob priliki vrnemo. Torej na svidenje omenjeni večer!
Z rojaškim in sobratskim pozdravom
M. Shukle.
K. J.
uslugo,
' ne moramo misliti in <Ueti
kor je a šole, In pa, kar je poglavitno* najemnine M bo treba plačat) od dvorane.
Torej vai dobrodošli in na veselo svidenje 31. oktobra! — S pozdravom!
Jos. J. PeshelL
FILMSKE SLIKE K. S.
V ELY, MINN. .
Dne 31. oktobra, v četrtek, se bodo kazale filmske slike v dvorani Washington šole v Ely, Minn., in sicer za otroke se bodo kazale popoldne ob 4. uri proti vstopnini 10c; starši ste prošeni, da boste toliko naklonjeni ter ustregli svojim otro-kom, da bodo deležni velike duševne koristi. Videli bodo veliko lepega iz življenja ameriških Slovencev, kar jim bo ostalo v trajnem spominu. Ne pozabite dneva 31. oktobra! Za malo vstopnino deset centov bodo imeli skoro dve uri lepe prizore na platnu. — Zvečer ob pol 8. uri se bodo kazale slike za odrastle proti vstopnini 35c, kar je jako primerna, oziroma nizka cena za skoro dve uri duševnega užitka. Imeli bomo lep spomin, ki ga ne bomo kmalu pozabili, kajti imponirale bodo ugodno na vsakega obiskovalca še bolj, kakor si moremo že sedaj - predstaviti, saj nam dajo za to povod druge naselbine, kjer so se te slike že kazale.
Povedati moram, da bo šel en del denarja, sprejetega za vstopnino, za našo cerkev, ostala vsota je pa last KSKJ, za kritje stroškov za nabavo film-skih slik. Prosim torej cenjene čitatelje in članstvo KSKJ, da tudi vi velikodušno agitira-te pri svojih sosedih v svrho, da se udeležijo v kolikor mogo-če velikem številu ter pokažemo, da še živimo, da ne bomo dali povoda, da bi se reklo, da je bila elyška udeležba najslabša, posebno kadar se gre za korist naše lastne župnije in organi zacije, katera je tu v Ely d<*-bro zastopana z nad 500 člaili (cami).
Kakor sem prej omenil, se bodo kazale te slike v Washing ton avditoriju, katerega nam je naš šolski odbor z veseljem dal za to priliko na razpolago. Odboru iskrena hvala za to
.Vsako krajevno društvo bi se moralo zanimati za Jednoti no filmsko sliko!
Ako želite prikazovanje Jed notine filmske slike v vaši na seibini, pišite na glavni Jedrna tin urad!
SODBA O JEDNOTINI FILM* SKI SLIKI Aurora, DL — Dne 11. okto* bra sta nas obiskala dva glavna Jednotina uradnika, in sicer glavni predsednik br. A. Grdina in finančni odbornik br. Fr. Gospodarich, da nam pokažeta filmsko sliko, ki je bila povzeta povodom zadnje Jednotine 35-letnice v Jolietu, in katoliškega shoda v Lemontu.
Slika je v resnici lepa in vredna, da se jo vidi. Naselbine, ki se še niste odločile, povabite brata gl. predsednika, da vam jo pokaže, storite to, ne bo vam žal.
Občudovati moramo veliko požrtvovalnost našega gl. predsednika brata A. Grdina napram narodu in Jednoti, kajti potovati od naselbine do naselbine vsak dan, ne oziraje se na vreme ali zdravje, — to nJ brez truda.
Brat predsednik! Res, da se Vam po drugih naselbinah prireja dostojen sprejem in čast, kar po Vsej pravici zaslužite; toda pri nas niste dobili šopka in tudi nimamo govornika, ki bi Vas oficijelno pozdravil; toda videli ste med nami vesele in zadovoljne obraze, kar upam. da to pri Vas tudi nekaj šteje.
Ako se kaj ne spremeni, nas bodo morda ob Novem letu po-setili vsi glavni uradniki, ko se bodo mudili na polletnem zborovanju v Jolietu. Sobrat Grdina je že govoril glede premikajoče slike z našim častitim gospodom župnikom Rev. Srni-thom, kamor spadamo tudi mi Slovenci. Rev. Smith je bil takoj pri volji, da se bo to lepo sliko tedaj kazalo v cerkveni dvorani. Do takrat pa pozdravljeni in na zopetno veselo svidenje!
Pozdrav tudi vrlim cleve-landskim Orlom in Orlicam! Le tako naprej!
S sosestrskim pozdravom do vsega članstva naše Jednote: Frančiška Kranjc. -o-
Metlika ali Črnomelj
TEKMA OBEH MEST ZA STAROSTNO PRVENSTVO Odkar je v "Ilustriranem Slovencu" izšlo nekaj slik z naslovom "Belokranjska metropo-a Metlika," se je že itak "napeto" razmerje med Crnomaljci i in Metličani še "poostrilo." Nam še ni toliko za kako gospodarsko prvenstvo, pač pa za to, kdc je bil prvi na svetu: ali mi Metličani ali Crnomaljci. Zato naj mi bo dovoljeno podati nekaj pripomb o starosti Metlike oziroma Črnomlja.
Kakor je znano, je črnomaljska župnija obhajala lani svojo 700-letnico na praznik 8. septembra in misli, da je najstarejša belokrajska župnija. Mi tu ugovarjamo. Priznamo pa. da naše mnenje ni merodajno. Res pa bi bilo zelo poučno, akc bi kak zgodovinar raziskal, ali ni morda Metlika res starejšega izvora kakor Črnomelj. Bela krajina se je najprvo imenovala Metlika, in ne Pela krajina. V Metliki je bil deželni glavar za celo Belo krajino (Metliko) popolnoma neodvisen od ljubljanskega deželnega glavarja. To bi kazalo, da je Met lika starejša kakor Črnomelj. Seveda je stala Metlika pred vpadom Turkov drugje, blizu Treh far, ali kakor so imenovali župnijo Blažene Device Marije v Logu (Beate Mariae Vir-ginis in Auva) ob potoku jViet-
ličica. In šele zaradi vednih turških napadov so se morali Metličani preseliti v bližino gradu Metlika, ki je bil obdan a močnim obsidjem.
Med podružnicami črnomaljske župnije se res omenja podružnica B. M. V. in Auva, pa to je bila cerkev v Kloštru, kjer imajo tudi isto Marijo kakor pri Treh farah. In še do nedavnega časa so morali hoditi, dasi spada ta cerkev v podzemeljsko župnijo, črnomaljski kaplani pomagat na Vnebovzetje Marijino k tej cerkvi. In med cerkvami Črnomljske župnije, kjer so naštete podružnice, je mišljena ta cerkev in ne pri Treh farah, kakor danes nekateri zatrjujejo.
Cathalogus cleri iz leta 1864 pravi o Metliki v prostem prevodu :
"Metlika je zelo, zelo starega izvora. Leta 1228. že najdemo tam župnika Henrika. Prej se je župnija imenovala Ava ali Alba (bela) in je bila pri cerkvi Matere božje blizu mesta, to je pri današnjih Treh farah, pozneje pa so jo prenesli v mesto itd." (Cath. cleri dioec. Labac. 1864, 154).
Župnija Črnomelj iz dekanata Metlika, okraj Črnomelj, je bila prav tega leta 1228 ustanovljena od patriarha Bertolda. Kot prvega župnika so nastavili Janeza itd.
Iz tega bi se torej dalo sklepati, da je Metlika vendarle starejša, ker tu govori jasno, da je v Metliki župnik že bil (invenitur), v Črnomlju so ga pa šele nastavili, kot prvega župnika (con^tituitur).
Kakor rečeno, je to zasebno mnenje, ki tudi ni merodajno, epo pa bi bilo, ako bi se zainteresirali zgodovinarji ter se oprijeli tega trdega oreha. Kje je dobil sestavljalec kataloga te podatke, ni znano, vendar iz zraka jih ni mogel sklatiti. Tudi je v tem katalogu še dekanat "Meltink," med tem ko imamo sedaj dekanat Semič.
-o-
STATISTIKA CELJA
Glasom uradne statistike ima današnje Celje 8,354 prebivalcev, v tem številu pa je všteto tudi vojaštvo tukajšnje garnizi-je, ki šteje okrog 800 duš. Površina mestnega teritorija znaša 2,065,250 kvadratnih metrov, obseg mesta pa devet in pol cilometra. Vseh hiš je v Ce-ju 430, poleg tega pa še dve vojašnici in Invalidski dom.
Celokupno število stanovanj znaša 1,540, izmed £eh je $59 enosobnih, 396 dvosobnih, 276 trisobnih, 106 štirisobnih, 56 petsobnih, 20 šestsobnih, 10 se-demsobnih, dve devetsobnih in tri desetsobna. Kakor se je tudi točno ugotovilo, manjka v Celju še najmanj 50 stanovanj, kar je pač jasen dokaz, da je stanovanjska beda še vedno ze-o občutna. Opredeljeno manjka še vedno 50 odstotkov dvosobnih stanovanj, 30 odstotkov enosobnih in 20 odstotkov trisobnih.
Celje ima 44 ulic, cest in trgov v skupni dolžini okrog osem kilometrov.
Vseh poslovnih lokalov je 1,547, od tega 285 trgovskih obratov, 621 koncesijoniranih in prostih obrtov, 14 restavracij in gostilen, štiri kavarne, osem hotelov.
Odvetnikov ima 23, zdravnikov 21, notarja dva, živino-zdravnika tudi dva, enega av« toriziranega goometra, 12 javnih uradov, dve bolnici, tri le karne, eno ubožnico, devet šol, osem denarnih zavodov, štiri tiskarne in dva lokalna časopi sa.
Zanimivo je dejstvo, da ima mestna občina 11 stanovanjskih
- Vabite tudi našo mladino, da si ogleda Jednotino filmsko sti ko!
AH ste že videli izvirno in zanimivo filmsko sliko K. S. K. Jednote?
poslopij z 71 stanovanji, ki so razdeljena na 34 enosobnih, 20
dvosobnih, šest trisobnih, pet štiriiobnih in šest petsobnih.
Mestna občina je še lastnica gledališča, treh šolskih poslopij in treh vojaških objektov. Mestna posestva merijo 150,349 kvadratnih metrdv, od teh odpade na njive in travnike 22,071 kvadratnih .metrov in na gozdove 128,278 kvadratnih metrov.
o-
POULIČNI KROSNJARJI V
LONDONU V nobenem mestu jih ni toliko kot v Londonu in ni je stvari, katere ne bi bilo mogo« če kupiti kar na ulici. Pa., ne samo trakove, vžigalice, razglednice,, razno.. galanterijsko blago, igrače itd./ pač pa tudi rastline, semena, zlatnino, da celo zdravila je mogoče dobiti od pouličnih krošnjarjev.
Na krošnji, kakršne imajo naši Dalmatinci, ponuja nekdo na vogalu ceste pilule. Cena— "samo za reklamo gospoda moja—le štiri penije. Naznanite me radi goljufije, ako niso iz čiste rastline."
Trgali so se zanje. Pilule so bile prevlečene s sladkorjem Prodajalec je govoril resnico, kajti pilule so v toplem prostoru čez nekaj časa vzklile in z ras tel je — grah.
"Evo vam prstan, stane samo en šiling. Da, da, čudite se dame moje, ker izgleda kot bi bilo zlato. Toda ni. To je le sestavina dvoje kovin in garantiran, da bo prstan vedno isto barvo obdržal. Da se boste prepričale o resničnosti mojih besed, bom prstan prepilil, da vam dokažem." Prodal je vse, colikor jih je imel. Prstani so bili iz medenine (mesinga), ki je sestavljena iz dveh kovin, te je iz bakra in cinka in je skozi in skozi enaka. Prodajalec jih je dobil najmanj sto za er šiling—zlagaj se pa ni nič. Rdeč fes na glavi in oblečen perzijsko narodno nošo, prodaja mož zarujavelih lic perzijski srečonosni kamen. Prihaja iz Perzije in zna le nekolike spik ingli," toda zadosti, da ga okoli stoječi razumejo in da vedo, da tak kamen prinese srečo. Bil je to navaden kresilni camen, ki pa je bil seveda zbru šen. Prodajal je kos po osem penijev. Krošnjar pa je bil se veda pristen Londonec.
"Samo osem penijev ta-le steklenica za lase, ne tri šilinge, pač pa samo osem penijev. Še nikoli v življenju ni bilo tako ugodne prilike nabaviti si za ta ko majhen denar naj bolj šp sredstvo, ki drži lase pokonci.'
Par gospodov je nasedlo ter pustilo, da jim je prodajalec lase s tekočino zmočil, ter prosil, naj deset minut počakajo. Vse je strmelo, v desetih minutah so bili lasje popolnoma trdi In uspeh? Prodal je vse steklenice, v katerih pa ni bilo drugega kot barvana sladkorna voda.
"Tu imate kos papirja (čudno izrezljane oblike). Samo za ženske na prodaj, en šiling kos. Ako položite ta papir na srce ter pustite pet do deset minut, vam odgovori na šest vprašanj. Ali se bom omožila? Ali bom imela otroke? Bo moj bodoči mož bogat? Ali bom srečna? itd."
In čarodejstvo je res učinkovalo. Telesna toplota je papir ogrela in prikazal se je z nevidnim črnilom pisana beseda da" ivedno samo da"."
Ako žciite prikazovanje Jed notine filmske slike v vaši na seibini, pišite na glavni Jednotin urad! ■-j
Zanimanje za filmsko sliko naše Jednote postaja vedno večje. Ali je vaša naselbina že na sporedu za prikazovanje te slike?
M
ŠTIRINOŽNI LETOVIČARJI
Ne samo človek si želi spremembe zraka in okolice, pač pa tudi marsikatera žival in sicer so to že vršile takrat, ko se našim pradedom niti sanjalo ni, da je dobro in koristno oditi na kratek oddih. Vzemimo na primer gozdno divjačino, srno, jelena itd., ki že od nekdaj hodi
v poletnem času ne k morju, pač pa v goro visoko na vrhove, kjer je Še sneg in led ter kraljujejo ostri vetrovi. Cele armade podgan zapusti koncem poletja mesta in skladišča ter se za nekaj časa podajo ven na deželo. Pa ne morda radi pomanjkanje hrane, kajti'to si ta žival zna vedno preskrbeti, pač pa je iskati vzrok v tem, da ta glodavec nestrpno želi spremembe hrane.
Podgana dobro ve, da so takrat vsi divji sadeži zreli ter da se bo mastila na raznih jagodah, orehih in marsikateri drugi stvari. Tudi . jajca, so ji všeč in marsjjcat^ri kmetici so podgane pobrale vso zalogo. Vidra je prav večni popotnik, toda ob poletnem času napravi zelo dolga potovanja ter gre za ribami proti vodnemu toku prav do izvirkov, kjer je hladneje. Ko nastopi hladnejši letni čas, pa se pomakne zopet v nižave. Pozimi se pa najraje nahaja v bližini morja. Med temi so tudi take, katere gredo naravnost v morje ter se preživljajo od rib iz slanih voda. V septembru, ali koncem avgusta pride kanadski medved iz gora ter s^ drži v bližini rek, kjer lovi ribe ter ima tako tudi spremembo dijete.
o-
BREZBOŽNA ŠOLA Znani verski filozof knez Gr. Trubeckoj poroča v reviji "Rusija in slovanstvo" po sovjetskih podatkih o propagandi brezverstva v šoli. Problem je za vso krščansko - kulturno Evropo važen, ker so i tu tendence po izključitvi vsakega verskega vpliva na šole slejkoprej močne. Saj sovjetska šola v tem pogledu le izvaja skrajne konse-kvence iz zapadnega ateističnega nazora.
Komunistični naraščaj dviga pri pozdravu desnico nad glavo. Pet skupaj zloženih prstov pomeni "pet delov sveta, kjer pričakujejo izkoriščanci odrešenja. Roka se dviga nad glavo v znak tega, da se mora osebna korist ukloniti skupni proletarski stva ri. "Naš naraščaj," piše Buha-rin, nesrečni avtor "Komunističnega katekizma, ki je zdaj izgnan na otok, "s svojimi slabimi ročicami podira rodbino, naj-upornejše zavetišče vseh gnus-nosti predrevolucijske dobe." Čim se odtuji otrok staršem, mu moramo vcepiti svojo moralo, da se mu zagabi verstvo. — Fo-mičev, avtor uradno priporočenih "Tez protiverske vzgoje/ uči, da morajo otroci smatrati verstvo za orodje kapitalističnega pritiska. Učitelju se priporoča počasi, z ljubeznijo, obuditi v mladih dušah dvome. Ne da bi od kraja kruto žalil ver< sko zavest, mora izruvati "plevel" Kratkomalo je to sveto-skrunska podoba evangeljske prilike: goji se plevel, da pogine pšenica. "Zavednejši" otroci morajo vplivati na verne to variše. Neka deklica je na primer vedno trdila, da jo sprem lja na desni njen angel varuh. Drugi deček jo je nalašč močno sunil v desno stran. "Kje pa je tvoj angel? Vidiš, da ga sploh ni." Razburjena deklica ni vedela, kaj bi odgovorila. Profesor Charles Sarolea navaja sle-deč primer iz dečjega doma: — "Koga ste molili doma, da dobite vsakdanji kruh? Boga? Molite!" Otroci so odmolili Oče naš. "Vidite, da kruha ni. Molite zdaj Ljeninu!" Otroci govorijo: "Ljenin, daj nam kruha!' Vzgojiteljica pozvoni in strež kinje prineso južino. . .
Otroci pišejo šolske naloge sledeče vsebine: Post škoduje zdravju. Molitev je brezpomembna. (I. letnik) Zakaj verujejo kmetje? (Gospodarska razcepljenost in brezmočnost Odvisnost od trgovcev in vreme na pri poljedelski letini). Polje-
delski napredek pod sovjeti in
obupno stanje kmečkega gospodarstva pred revolucijo. (III, letnik) in slično. Med odgovori moskovskih učenk ljudskih šol na vprašanje "Ali verujete v Boga," so sledeči: Ne vem. — Samo v Kri sta verujem. — V cerkev ne grem in ne verujem v Boga. — Molim samo Kristusa. — Ne verujem, ali ne vem natančno, ali je Bog, ali ga ni. — Boljševiki pa kljub temu niso zadovoljni s svojimi uspehi. Iz 615 odgovorov na vprašalnib polah, katere so prejeli gojenci iz šol moskovskega okraja, je razvidno, da ohrani vero 42 odstotkov gojencev sedmega, to je zadnjega razreda. To bi pomenilo, da je izgubilo vero 58 odstotkov, čeprav ni znano, ali so se odzvali res vsi gojenci. Tudi te številke so grozne.
"Ali imate kako službo zame v vaši trgovini?"
"Obžalujem, za vas nimamo dela."
"Saj nisem vprašal za delo. le službo bi rad."
Mlada žena (s kuharsko
knjigo v roki): "Kaj bo to, pečenka se že smodi, pa je še deset minut ne smem iz peči vzeti."
Udeležite se predstave zanimive Jednotine filmske slike v vaši naselbini!
Ne pozabite dneva predstava filmske slike naše Jednote!
SLAVČEK NA FRONTI 1
Neki ljubitelj narave piše v nekem angleškem mesečniku:
"Ko sem se oni večer vračal proti domu — je bila popolna tema. Naenkrat zaslišim peti slavca. Tem čudovitejša je bila ta glasba, ker ni bilo nikjer čuti najmanjšega šuma. Ko sem tako posluhnil na prelep napev, sem se spomnil na slavca v letu 1916, ko je svet pretresala svetovna vojna. Čudno je, a vendar res, da slavec najlepše poje, kadar je šum in ropot okoli njega. Ako hočeš slavčevo petje slišati v polni meri, ga moraš slišati v temni noči med šumom in bobnenjem. Zato so slavci najbrže peli na frontah, kadar so bile nočne bitke v najhujšem teku.
"Nekoč smo dobili povelje, da čez tri ure napademo nasprotnika. Kdor je skusil, ve, kaj se pravi tri ure čakati in kako neznansko počasi se vlečejo naprej. Od vseh strani so letele granate iz stotin jeklenih žrel. Ta, od človeka povzročeni vihar je postajal vedno močnejši. Kar naenkrat pa se nad nami oglasi prekrasno petje slavca, ki je grmenje topov najbrže smatral za grmenje na* rave. Začetkom bolj boječe, toda vedno močneje in močneje kot kak velik glasbenik, ki se zatopi v svoje lastno proizvajanje! Mi v jarkih smo bili naravnost očarani po krasnem petju. Trenutno se nam je dozdevalo, da poje s posebnim pu-udarkom, kot da bi vedel za veliko tragedijo, ki se vrši okoli nas.
"Granate so v vedno večji množini rezale zrak, peklenski hrušč je vedno bolj naraščal, sla\ec pa je pel dalje. Mnogim vojakom se je orosilo oko prt spominu na daljni kraj, kateremu se pravi dom in kjer je prvič čul slavčevo petje. Toda, kakor je slavec nenadoma pričel peti, ravnotako nenadoma je utihnil. Ravno pod njim je eksplodiral šrapnel in pevca ni bilo več. Par minut nato i smo dobili povelje naprej in z gnjevom v srcu je vsakdo skočil naprej proti sovražniku, ki nam je ubil slavca. P<la je mala bitka na dolgi fronti in poročilo se je glasilo, da je bila uspešna."
Vsako krajevno društvo bi se moralo zanimati za Jednoti no filmsko sliko!
Ali ste že videli izvirno in zanimivo filmsko sliko K. S. K Jednote?
Zanimanje za filmsko sliko naše Jednote postaja vedne večje. Ali je vaša naselbina že na sporedu za prikazovanje te slike?
Vabite tudi našo mladino, da si ogleda Jednotino filmsko sliko!
1Mb
GLania k. S. Ž, Jfehtiofž, 22.
Imam nekega strica, ki živi na deželi. Sel je tja, ko je bil upokojen. Svoj čas ubija s tem, da brska po vrtu, četudi se ne razume dosti ali nič, kaj je treba in kaj ni treba na vrtu. Nekoč sem trdil, da je moj
uČiH tako lepih napevov, ali bi mi ne hoteli povedati, kje se dobijo note k tem pesmim? Kaj pa prav za prav počenjate? Ali nameravate postaviti podružnico britanskega muzeja na vaSem vrtu? Toda kakor je videti, hočete le začeti s prodajo drv na drobno?"
Nisem mu dal odgovora. Pa
stric jako nevljuden in surov, j saj se je tudi ne spodobi, da,bi toda oni dan pa sem svoje mne- \ se pri tako važnem poslu kot nje predrugačil. Sedal sem je postavljanje kurnika prere-namreč povsem mirno pri zajtr- j kal z njim. ku ter ponavljal nagovor, s ka-1 Polagoma je bil kurnik go-terim bom sprejel davčnega iz- tov. Občudovanja vredno je, terjevalca, ko pride pismonoša kaj se da iz stare zibeli, pre-ter mi prinese pismo mojega dala in zaboja za sladkor na-strica Girkina.	praviti.
"Miranda!" sem poklical svo- V tem trenutku se je nekdo jo ženo, "pridi takoj notri! prikazal tam koncu vrta in ne-Poslušaj, kaj mi piše stric: kaj držal v rokah. Bil je pošt-"'Dragi moj Efraim! Ket ni sel. "Tu vam prinašam dva vem, kako rad imaš perutnino, j petelina, plačati je treba sedem Ti pošljem dva komada po po-j šilingov, ker je poslano po pošti. Upam, da ju kmaiu po vzetju."
tem pismu prejmeš.	* Pri srcu mi je bilo kot bi me
Tvoj stric Girkin.'" kdo udaril s kovaškim kladi-"Kaj pa sedaj?" pravi nato vom. Stric Girkin je itupil pi-Miranda.	jščanca pri trgovcu. Oskublje-
"I kaj neki!" sem rekel. "Ta- na tam okoli vratu, sta imela koj moram narediti primeren še nekoliko perja. Miranda se kurnik, kamor bova živalici je smejala ter pripomnila, da spravila."	j jo veseli, ker je kurnik že go-
"Pa saj vendar ne boš pričel I tov, toda to še ne bi bilo nič, da s perutninarstvom na debelo," bi le sosed ne videl moje zaje nadaljevala Miranda.	drege. Tako sem postal maj "Na debelo ravno ne, pač ps hen, da bi bil skoro smuknil v hočem obdržati ti dve kuri ali krtino, ki se je nahajala ravno kar že bo." Ženske seveda po- Pred menoj, časi mislijo. Jaz pa sem ji do-! Sedaj pa sami presodite, da kazoval, kako dobičkanosno bo!1* imam prav, da strice sovra-zanjo, ko bo šla zjutraj v kur- jžim? nik ter pobrala jajca, iz kate- - 0 rih bo napravila jajčjo jed, ka- ! VELIČASTEN SPOMENIK kršno si bo srce poželelo. In i VOJNIM ŽRTVAM to vsako jutro, vsako jutro sve I Dolenja vas pri Ribnici, 16. ^ | septembra. — Odkritje vojno-
spominske kapele in spominskih plošč padlim vojakom se je preteklo nedeljo vršilo v Dolenji vasi zelo slovesno. V mogočni procesiji so štirje bivši I vojaki nesli na okrašenem no-
"Jajca ?" je z običajnim ženskim zanimanjem dvomljivo vprašala Miranda.
"Da, da, jajca. Saj veš, kaj so jajca. Jajca še niso piščan
" Trdno sem sklenil, da hočem jsilu leP k*p ^ Rok»v nov°-stričevo darilo izrabiti ter so. j *rajeno kapelico sred. vasi sedom pokazati, kaj človek mo- 2uPmk Skl>1J v kratkem nago-re, ako le hoče. Povedal sem vo™ opiše zgodovino župnije Mirandi, da grem takoj na delo, od leta 1788 ' Prva P°druz-da čimpreje izgotovim prepo !mca ln P™ farna cerkev je treben kurnik. Poiskal sen?: stala na mestu, kjer je sezidana
razne kose lesa, ki so ležali oko-1K0Va kaPela- V sP°mm 10°-let li hiša in drvarnice, kjer sem jnice Posvečenja sedanje farne našel tudi staro zibel, katere cerkve se ie sadila sedanja pač ne bomo več rabili. Seveda k*Pelica ob 10-letnici svetovne
je bilo treba raznega orodja kladivo, žago in žebljev.
vojne, ki zato nosi znak vojno-spominske kapele — dve mra-
"Žebljev?" vpraša Miranda mornati plošči z napisi 34 pad-To mi je bila pa že preveč jlih župljanov v svetovni vojni Nevoljen sem ji povedal, da iin slike 28 izmed	Bivš'
kurnik vendar ne morem s ši j v0Jni kurat Bonač v pretre-valnim strojem vkup sestaviti j sljivem govoru, ki je mnogošte-zato moram imeti žeblje.	vilno množico domačinov in
Ni dolgo trajalo, ko je moj j okoličanov ganil do solz, slika vrt izgledal kakor kašno veliko' lepoto ljubezni do padlih voja leseno skladišče, kjer v enomei kov-domačinov. Nikdo navzo-
tešejo tarmovje. Tudi Miranda (člh ni ostal brez stylz' ko Je se je kmalu prikazala, in ka* i vormk v lepem govorniškem za-
mi je pri pogledu na to razde i nosu odkril leP* Plošči' ki 30 -»ih janje, ki ga je videla, rekla navzoči pozdravili z globokim raje ne povem. Seveda pa jf vzdihom. Poleg imamo pa sli-bila skoraj upravičena, da mi ke Padlih domačinov (28).
dejno vplivala na vse žence.
Vse veselice ob plačilnih dneh so prepovedane v Trbovljah in v Hrastniku.
o- ,
ZA NASE POTOMCE
Našim potomcem čez tri ali štiri tisoč let se ne bo treba bati učenja zgodovine. Mesto da bi brskali po zaprašenih knjigah za številkami in dogodki, bodo šli v muzeje, tam izbrali gramofonsko ploščo ter sledili čudnim besedam divjakov, ki so živeli v dvajsetem stoletju. Ko so v Londonu postavili Buschovo palačo, so v pritličju napravili močno jekleno shrambo, v katero so spravili razne predmete današnjega časa, kar bo zanimalo naše potomce čez tisoč ali več let. Med temi stvarmi so tudi gramofonske plošče imenitnih oseb današnjega časa. V Britanskem muzeju so spravljene plošče z govori angleškega kralja in kraljice, princa Waleškega, Bernarda Shawa, Lloyda Georga, Churchilla, slavne Melbe in še drugih pomembnih osebnosti. Velike tovarne gramofonskih plošč imajo poseben, ognja varen prostor za originalne plošče slavnih pevcev, igralcev itd. Med temi ima ena tovarna zbirko, ki je vredna že danes nad 100.000 funtov. Tu so plošče slavnega Carusa, Tolstoja, Sare Bernhardt, slavne angleš ke pevke Patti, Griega, ki je zastopan z eno njegovih last nih kompozicij itd. Tudi politik bo imel zadosti izbire. Tu so plošče lorda Oxforda, ki govori v parlamentu k angleškemu proračunu, volilni govor Lloyd Georga in Clynesa, in pa da izmed mnogih omenimo še Woo-drow Wilsona, katerega plošča govori njegov govor o demokratičnih principih svetovnih mirovnih točk. Avijatike čez tisoč let pa bo najbolj zanimalo poročilo Nemca dr. Eckener-ja, poveljnika Grofa Zeppehna, o njegovem poletu okrog sveta meseca avgusta 1929, tedaj se bodo naši potomci o njegovem poletu pomilovalno posmehovati, ker bo današnji način zra-koplovbe že popolnoma zastarel.
udele- bile dobre tudi kavke, srake, veverice, Žrjavi, ježi, pavi in labodi. Je še zmeraj boljše kot kitajske jedi. .».Potujoče jezero je v Lopnor v Vzhodnem Tukerstanu (ki ga štejemo h Kitajski), na zahodu puščave Gobi. Jezero je bilo včasih že nad 1,000 kvadratnih kilometrov veliko. V zadnjih letih je potovalo proti jugu, sedaj se vrača spet nazaj. Reka Tarim, ki se izliva vanj, pripelje včasih več vode s seboj, včasih manj in potisne jezero bolj ali manj naprej. Drugi pa pravijo, in med njimi je tudi sloviti raziskovalec Sven Hedin, da so velikanski peščeni vihar* ji potisnili jezero v drugo strugo. Kraji, kjer se je jezero prej razprostiralo, so pokriti z debelo plastjo soli.
Vinska trta ima v Palestini povprečno štirikrat toliko grozdja kot pri nas in petkrat toliko kot na Nemškem.
Kokosov oreh je dobil svoje ime od portugalskih mornarjev, ki so v letih 1519 do 1522 pod vodstvom Magaliaesa in njegovega krmarja Elcano prvič ob-jadrali svet. Imenovali so sadež po opici koko, ker so tri kalivne votline oreha spominjale na oči in nos te opice.
THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY
Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio. I
PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
G LAV NIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE
NAD 5 MILIJONOV
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Avenue
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
jih je povedala, kajti prinesel sem iz salona najlepši stol tei na njem žagal deske za kurnik in pri tem, ko je vpila name. sem se ozrl ter ji tudi nekaj
Župnik Škulj je nato posamne padle domačine imenoval s kratkim opisom življenja in bojnega polja, kjer je padel ali umrl v ujetništvu. Na prvem
povedal, toda pri tem sem stolu mestu stoji ime nadebudnega odžagal nogo. Jezila se je tudi j mladega pesnika f Fr. Zbašni zato, ker sem ji skrivaj vze1!ka- Med ostalimi imeni vidimc
predal iz kuhinjske mize ter ga razžagal.
Toda nekatere ženske res ne vedo ceniti vrednosti perutnine. Poleg tega pa, kaj pa je tak predal kuhinjske mize v primeri s kurnikom? Nič. Pri delu pa moraš imeti svoje misli tam, kjer morajo biti, a ne premišljevati, koliko vrednost ima kakšna stvar, ker pri tem premišljevanju sem z vso močjo udaril po palcu leve roke, da sem videl vse zvezde, kajti kladivo je bilo težko sedem funtov. Plesal sem po vrtu kot kakšna prvovrstna balerina ter seveda vpil namesto spremljevalne godbe. In ravno sedaj je moj sosed Pottlebung pomolil svojo kuštravo glavo čez plot. Na svetu sta samo dva človeka, katera ne morem videti in oba sta moj moj sosed Pottlebung. Kadarkoli pogleda čez plot, se mi lasje naježija "Oprostite, kdaj ste se pa na-
Ivana Merharja, profesorja v Trstu in jurista f Al. lica. Po sv. maši v novi kapelici za padle domače vojake se je odpela pred kapelico Libera z mrliškim zvonenjem. Po izvršenem opravilu se je ljudstvo dren j a lo v kapelo in k slikam sredi rož, s katerimi je bila vsa kapela krasno okinčana, spredaj pa dva mlaja s črnimi zastavami.
Popoldne je bila prireditev v Društvenem domu—pesmi Oj Doberdob in Nebo žari je prav lepo prepeval domači pevski zbor pod vodstvom g. Mariniča, g. Pahole je bližje opisal domačega pesnika Zbašnika, dekla-macije in jedrnat govor g. Bo-nača o nalogi in ciljih Zveze vojakov iz svetovne vojne. Šolski upravitelj g. Vončina je pa slikal gorje podjarmljenih Slovencev v Italiji. Prizor dr. Kreka: "Fantič le gor vstani,'* je zaključil celodnevno prireditev, ki je nenavadno lepo in blago-
PREVEČ ZDRAVNIKOV V NEMČIJI
V Nemčiji je bilo pred vojno 34.000 zdravnikov, danes jih je 40.0000, pri čemer je treba vpoštevati, da je današnja Nemčija znatno manjša. — Zdravniki so v prvi vrsti odvisni od bolniških blagajn, katerih honorarji tvorijo 80 odstotkov honorarjev vseh zdravnikov. Povprečno zaslužijo nemški zdravniki 7 — 8000 mark na leto. Zaradi te prena-polnjenosti vlada na tisoče novih akademikov ne pripušča k zdravniški praksi. — Ženskim zdravnicam se ne godi nič bolje.
-0-
Krompir, danes med najvažnejšimi hranilnimi sredstvi, je doma v gorovju južnoameriške države Peru in so ga uživali tam domačini že v najstarejših časih. V Evropo so ga prinesli Španci. Leta 1584 je Sir Walter Raleigh prinesel ta sadež na Angleško. V Italiji in na Španskem so ga imenovali tartufo-lja, odtod nemško ime Kartof-fel. Slovenska označba krompirja pride od nemške besede Krummbirne, skrivljena hruška.
Ob Črnem morju živi najmanjši sesavec, neke vrste miš, ki ne doseže niti dolžino pol prsta.
Na Portugalskem je najmanj
Židov; pri zadnjem ljudskem štetju so jih našteli samo 350.
Filandski otoki ležijo v južnem Atlantskem oceanu blizu južnega konca Južne Amerike. Nekaj nad 2,000 prebivalcev je tam, redijo par sto tisoč ovac in so zelo mirni. Ze več let ni bilo na otokih nobenega zločina. Saj tudi časa ni za to, ljudje imajo preveč dela.
Za jed v srednjem veku so
Statistika bolnic v Jugoslaviji
Ministrstvo socialne politike v Belgradu, oddelek narodnega zdravja, je sestavilo prvo popolno statistiko vseh bolnic v državi, katerih je 199. Med njimi v Sloveniji 26. Od vseh bolnic je 55 državnih, 89 samoupravnih (oblastnih, okrožnih, občinskih) ter 45 privatnih (O.U.Z.D, invalidska društva itd.). Od vseh državnih bolnic jih odpade na Srbijo 41, na Hrvatsko in Slavonijo šest, na Bosno in Hercegovino pet, na Slovenijo, Dalmacijo in Črno goro pa po ena. Število bolnic z ozirom na število prebivalstva je zadostno v Sloveniji, občutno premajhno pa v Srbiji, Bosni in Hercegovini.
Nenavadni gostje. Zadnje dni je videti v Dolnji Lendavi tujce, ki vzbujajo po nenavadni zunaj nosti splošno pozornost To so poljski judje. Kakor se sliši, se namerava večje število teh gostov naseliti deloma v Dolnji Lendavi, deloma v Murski Soboti in po drugih mestih.
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Podeljena župnija Moravče Jankotu Ceg-narju, uršulinskemu spiritualu v Ljubljani. Imenovan je za uršulinskega spirituala v Ljubljani Kristijan Cuderman, kaplan v Trebnjem. Premeščen' so bili: Za prefekte v zavod sv. Stanislava v št. Vidu na Ljubljano: Zožef Florijančič, kaplan v Podzemlju; Alojzij Kambič, kaplan na Bledu, in Janko KraljiČ, kaplan v šma riji. Dalje Anton Stanonik žup. upravitelj v Kostanjevici, za kaplana v Vodice in Jožef Poje, kaplan v Leskovcu, za subsidiarija v št. Vid nad Ljub ljano; dalje kot kaplani: Frahc Fister iz Kočevja v Ribnico; Ivan špendal iz Kamnika v Naklo; Franc Gornik iz Mengša na Bled; Janko Oražem iz Črmošnjic v Stari log pri Kočevju, Franc Hoenigman iz šmarjete v črmošnjice, Viktor Perko iz Hinj v šmarjeto in Stanislav Šinkovec iz Zagorja ob Savi v Žiri. Nameščeni so bili: Dr. Janez Ahčin za subsidiarija pri Sv. Petru v Ljubljani; dalje kot kaplani: Anton Dodič v Srednji vasi v Bohinju; Peter Eržen v Sostrem; Jožef Ferkulj v Poljanah na škof jo Loko; Jožef Kapus v Dolih pri Litiji; Frank Klopčič v Kočevju; Karel Papež v Podzemlju; Anton Pipa v Kamniku; Stanislav škrbe v Mengšu, in Vital Vo-dušek v Zagorju ob Savi.
Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi lepe obresti.
/ Kadar hočete podati denar t staro domovino, pošljete k* najceneje po naši bankL
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ....................................................................................................................
Lastnik, hotela vpraša vratarja: In temu tujcu ste oddali najboljše sobe hotela? Ali pa veste, če bo tudi v resnici plačal?
Prav gotovo bo, on mora biti zelo bogat.
Odkod pa to veste?
On je star in zelo grd, njegova žena pa mlada in lepa. *
Franc, uredite ta pisma po abecednem redu, potem jih pa vrzite v koš.
Ali imate ie svojega otroka zavarovanega pri naii Jednoti?
tttmmtmmtmmmmmmmmttmmm
MLADENIČI - MOŽJE!
Obleka po vaša meri
Ml vsm Izdelamo obleko ali suknjo, da vsm bo pristojala kakor rokavica na roki.
CISTA
VOLNA
SAMO
$25.00
NaroČite si obleko ali suknjo pri nas.
Delo jamčeno
John Močnik
6517 St Clair Avenoe CLEVELAND, OHIO
Telefon: RAndolph 3131
ttniiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiitmmmm
TISOČE LJUDI NE MORE BITI VEDNO V NAPAČNEM!
Štirideset let popularnosti pomeni veliko. Tisoče ljudi jemlje dnevno
TRINERJEVO GRENKO VINO
vsa ta masa gotovo ni v napačnem. Če bi U odvajalna tonika ne bila zanesljiva, ljudje bi se je bUi naveličali v zadnjih štiridesetih letih. Trinerjevo grenko vino izčisU čreva na lahko in odžene strupene ostanke iz njih. Torej prežene slab tek do jedi. zaprtnico in nervoznost. V vseh lekarnah. Vzorec zastonj od Jos. Tri-ner Co., 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, 111.	_____________
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC
Dept. 42.
Itn« .............
Naslov -----
Mesto ---------
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam Jedilne d litre, Knstpovo Ječmenovo ksvo in im-portlrana sdrsvils, kstsrs priporočs msgr. Knsjp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK Piiite po brezplačni cenik, v katerem fe Mkratko —1----—
tlina sa ka) ss
V	cenik« bosts dragih koristnih stvari.
MATH PEZDIR
popiaana vsaka rsstliaa sa kal ss rabi. V cenSn bosta naili is mnogo
Bs* 7T2. Cfcj Hali Sta. Now York, N. T.
8 tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam Je nemila smrt pobrala lz naše sredine ljubljenega soproga, oziroma očeta sina in brata
Louis Lovšin
Pokojnik Je bil rojen v vasi Breže Dri Ribnici dne 10. julija, 1883. Po dvamesečni mučni bolezni je dne 18. avgusta t. 1. za vedno zatisnil svoje oči. Spadal je k druitvu sv. Jožefa. St. 7 KSKJ. Pueblo, Colo.
Prav lz srca se zahvaljujemo vsem darovalcem za sv. maše ln društvu sv. Jožefa, kl ga je tako lepo spremilo k zadnjemu počitku. Hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Zahvaljujemo se tudi zetu Antonu Hrlberniku Jr.. Mrs. Mary Zdravje, Mrs. Mary Stark in Mrs. Prank Miklich. kl so pokojniku pomagali v njegovi bolezni in ga tolažili. Dalje izrekamo zahvalo vsem onim. ki so prišli na pogreb iz drugih mest. ln sicer: Mr. Prank Stark z družino. Mr. Prank Gabrovshik. Mr. in Mrs. John Posega iz Delagua. Mrs. John Vidmar in Mrs. Papez. Hvala tudi vsem drugim, ki so pokojnika obiskali v njegovi bolezni ln ko je ležal na mrtvaškem odru ter ga spremili k večnemu počitku. Še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj!
Ti pa. nepozabni in dragi soprog, ljubljeni oče. sin in brat. počivaj v miru božjem in večna luč naj TI sveU!
Srčno ljubljeni nam oče. nepozabni mi soprog: Težka bila je ločitev, ko odvzel Te nam je Bog! Smrt ne gleda, nič ne vpraša: kam naj s koso zavihti?— Ko najdražje nam odnaša — druge res tolažbe ni: Kakor misel, da težave zemske je prestal trpin. Duh' pa splaval je v višave, prost skrbi in bolečin! Ta ločitev ni za večno — Križ nam sveti govori,: Tam nad zvezdami se srečno, bomo zopet vsi sešli!
Žalujoči ostali:
Angela Lovšin, soproga. Elsie, omožena Hribernik. Olga Lovšin, hčere Vrkoslav, sin. Mary Lovšin, mati; Frances Stark in Jennk- Gabrovshik, sestre.
Pueblo. Colo.. 10. oktobra. 1929.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da nam je kruta smrt po dolgi ln težki bolezni vzela našega ljubljenega soproga, oziroma dragega očeta in brata
JOSEPH KAMIN
Pokojni je dne 22. avgusta t. L previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Rojen je bil dne 6. februarja. 1875 v Čatežu pod Zaplazom. Pogreb se je vršil dne 26. avgusta s peto sv. mašo z leviti; pokopan je na slovenskem pokopališču sv. Jožefa. Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo častitim gospodom duhovnikom Rev. P. M. Jevniku, Rev H. Ruddy in Rev. M. P. Manley ter njih asistentom za lepe cerkvene pogrebne obrede. Nadalje se zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu društvu sv. Jožefa, št. 12 KSKJ. društvu ' Zvezda," SNPJ. samostijnemu društvu sv. Lovrenca in W. O. W., katerih član je bil blagopokojnik. — In ker nam je nemogoče navesti vsa imena onih. ki so darovali za sv. maše zadušnice ki so darovali vence, ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago, zato izrekamo vsem tem našo prisrčno zahvalo. Lepa hvala tudi vsem onim, ki so ga obiskali v bolezni, kl so ga prišli kropit in vsem, ki so čuli pri njem ob mrtvaškem odru. tako tudi vsem udeležencem pogreba.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ti pa, nepozabni soprog, oziroma oče in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda! Prerano si nas zapustil! Zdaj nas tolaži edino upanje in zavest, da se zopet enkrat vidimo tamkaj nad zvezdami! — Žalujoči ostali:
Anna Kamin, soproga. Joseph, John, WUliam, Paul, Anton, Louis, Lawrence, sinovi* Mary, hči; Frank in Matija, brata.
Forest City, Pa., dne 13. oktobra, 1929.
AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK 1
Vpoštevajte veliko kampanjo mladinskega oddelka!
e^lN^a^iNr

-	, , tr	• m
For the ase of English lembers d
K. S. K. J.
22ND, 1929
PAGE
6y Stanley P. Zupan Address 6117 St. Clair Av$., Cleveland, O.
Official Notices, Sporting and Soda] News and Other Features
BABBLES
to the Wm
mr GEE DDE
__HALL Or BLAME
tlfei fŠ1 OI UJ _ «.
JAMOS *
Hurrah! Join the Marines! But before you sign on any dotted line be sure you have ink in your fountain pen.
Uke the first frost of fall, like the first whiff of bubbling "mosht" I welcome into this honorable order of Blame things, none other than Jamos of Chicago. A vote on whether or not he should be admitted, was cast, but seeing I play no favorites when it comes to big men, I stuffed the ballot box—and lo! We have another member.
The photo above was sent by the telephoto system (and if I am right, looks just like Bib from behind). Before the technician could complete the picture the fuse blew out—much to my disgust—for it does not include the famous "short pants" that has made Jamos known on the links. He like Bib. also specialize in bow-ties. I think I know why these fellows do go after bow-ties—but that would be too difficult a problem to explain here, for I would have to draw pictures and apply psychology and calculus—so why worry?
For the girls who like tall men. Jamos is the ideal. Wears snappy clothes and can be picked out of a crowd of 107 by the peculiar twich-ing of his little mustache when he says: "My Father!"
Why Jamos has been selected as a member of the Hall of Blame. I may not tell, because—
The membership of the Hall of Blame will be limited—and why shouldn't it? Haven't decided yet just how many it will include, but after it is complete. I will have another stiPprise for you—mostly for the girla—so, if you have a big man in your community, let me know—and if he is big enough (not meaning his feet), he will be enrolled. No one knows how. and never will, just from whom, where and why I got this copy on the blame things, so don't be bashful in presenting members.


WAUKEGAN-GRAMS
ROLLING ALONG AT WAUKEGAN
Bowling has taken quite a grip on the Waukegan lads. The aaaaon has started with a bang and every day in every way the boys are getting better and better. Besides they're all hoping' to carry away a slice of the next mellon to be cut at the K. S. K. J. bowling tournament at JoUet. 111. The Slovenian business men of Wau kegan and North Chicago are great boosters for this season's bowling. The business men have organised two leagues, a Senior and Junior league. The Senior league consists, of eight teams as follows:
Opeka's Clothiers. Cepon Bros., Pu-cin'a Clothiers, Building and Loan Association, Waukegan-North Chicago Co-operative, Lake County Cleaners, Sedey Bears, Merlock Service Station.
The Junior League has four teams:
Root's Contractors, Zorc Painters, Ogrin's Grocers and Opeka Clothiers.
The teams have begun their rolling and expect to be in real trim within a few more weeks. About 90% of the bowlers are members of the K. S. K. J. and surely will have an eye set on the big K. S. K. J. pin meet at Joliet next spring. Bowling scores for the Waukegan "keglers" may pop up in Our Page within a short time. Then we'll start making prophecies as to who is going to "bring home the bacon" in the next K. S. K. J. bowling tournament.
PALS WIN CHAMP GAME
C
Shades of Jimmy Smith
Bib has acquired into his coUection of odds and ends, a brand new Min-eralite bowling ball. The ball shines like any one of the heads we saw in the flrst four rows of a classy show at Chicago. Bowling sports predict that Bib and his cannonball are sure to pay a visit to Joliet at the next big pin meet, and sure enough the individual and all events prizes will be duck soup.
DANCE! • DANCE!	DANCE!
DANCE!	DANCE!
Dance to the tunes of the merry musical rascals, "The Tickle Toes" and "Larry Umek's Blue Birds" at the Mother of God School Hall at Waukegan. Dance to be held Saturday nights and don't forget these dates. The first dance will be on Oct. 26. After that date dances wiU be held on Saturday, Nov. 9, Saturday, Nov. 23; Saturday, Nov. 30.
The foUowing is another letter from JoUet—a couple more and you may make a sure bet that I will attend the Bowling tournament which will be held there this season: Dear Gee Dee:
I have always liked to read your colamn, so I thought rd drop you a Ub w
Well* if yon are looking for » potica-baker, here's one for you, and I don't mean maybe! If you care to sample some of it I will send yoa, by parcel post, a great big piece, made by my own little, bitty, pretty hands.
I am a young Miss, age 21, 5 feet 5 inches, not bad to look at, a home girl, looking for a sweet guy like yoa to correspond with me. I will wait for your answer in next week's Our Page, so don't disappoint me.
"Brown Eyes."
O-kay Miss "Brown Eyes" you wUl get my answer in next week's issue. Would answer you today, but seeing you expect an answer in next week's line, and since I always Uke to see the girls get what they want—when they want it—you will read the verdict next week.
Want to thank the three young ladies who sent me poticas last week. "Marica" of Minnesota, your "orehova" potica was delicious, so was yours "Rosa" from the wilds of Wisconsin. And I mustn't forget you "Nadi" of Colorado, that "medena" potica was exquisite Thanks girls! Will send you personal letters, telling you just what I was thinking of when I nibbled on the poticas.
-0-
NOTICE OF MEETING
NOTICE!
Members of Waukegan Boosters Club. A Haloween dance is to be given on Oct. 30. This dance is for club members and their guests. All girls are warned that there will be plenty of Haloween ghosts and goblins around so be sure to have some type of male chaperon along (either a male or a mailman).
-0-
LA SALLE GLIMPSES
(By Miss La Sallita)
Within the past month we have had four marriages performed at St. Roch's Slovenian Catholic Church, La Salle, 111. Reverend E. Gabrenja O. F. M. who has had charge of our parish since Rev. Saloven departed for Europe, officiated at the ceremonies.
Those who played the title roles in the nuptial events are as foUows:
Miss Fannie Vidergar. daughter of Mrs. Joseph Kump, and Anthony PU-ettch. son of Mr. and Mrs. Anthony Piletich of Sixth St.
Miss Mary Miklavcic, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Miklavcic, St. Vincent Ave., and Stanley Waligora.
Miss Mary Piletich, daughter of Mr. and Mrs. Anthony Piletich, and Mr. Prank Setinz, son of Mr. and Mrs. Martin Setinz, 10th Place.
Miss Louise Grill, daughter of Mrs. John Baznik, and Mr. Frank Schum-cher of Peru, 111.
Appendicitis seems to be prevalent in this town. The latest victims were Miss Frances Struna and Miss Mitzi Bildhauer, both Sodality girls. The girls wish to thank the Sodality for the beautiful flowers sent to them during their illness. They also thank Father Edward for his visits to the hospital.
Amongst the familiar faces on the sidelines at the La Salle Pony Express and the Spring Valley Wildcat football gam2 was our own Father Edward. We hope you liked the La Salle game. The Ponies won 7 to 6.
On October 3rd the Young Ladies On Friday. October 23th. the reg- . Sodslity held a card and bunco party ular monthly meeting of the Young in the church hall. Proceeds went to Ladies Sodality of Chicago, 111., will the St. Roch's church. Seated behind be held. All members are asked to j the card tables were also the Bogolin be present at the evening devotions boys and their friends from Chicago, at 7:30 p. m. in the front pews.; Henry Basco took the "booby" prize
please. Meeting will follow.
I don't think it is necessary to say here, how much the presence of every member is needed at this next meting. Last month we had a, record attendance. all honor to those who came. Why can't we have another
back to Chicago.
Mary Terselich and Ursula Beden-ko have accepted positions at the Wcstclox and are busy holding hands. More power to you. giris!
-o-
record attendance this month, which ' DANCE!	DANCE!
is really the most important month 1	WAUKEGAN, ILL.
of the year as all the activities. You are all cordiaUy invited to plans will have to be arranged. You attend the big dance sponsored by know, of course, next month is elec- the- Mother of Good School Alumni, tion of officers.	Saturday, October 26th, 1929, at the
Do we want to do big things? Why school auditorium not make the Sodality something we The dance starts at 8.30 p. m. a can b-» proud of in later years? Do i good peppy orchestra has bean en-you know that there are hundreds of gaged for the evening. Sodalities in your state, who are do- I Thanking you in advance, we are ing the things we are? And all with j yours very truly, one aim. namely: For the Honor and ! Glory of our Blessed Moth«-!
Stare Off Kachta'a Rally la Ninth to Grab t to t Verdict In Class D.
King's Jolly Pals of Cleveland. O.. won the Class D championship by edging the Kuchta Drugs, 9 to 8, in a thrilling battle at Gordon Park October 20th. It was their second straight ln the title series. The Kings staved off a great ninth inning rally by the Drugs.
Zak, winning pitcher, cinched his own game by clouting a homer in the eighth inning. He held the Drugs to eight hits and struck out eight. Kurelic, Toff an, Lobe, Fana, Zepp and Jaskie batted well.
JoUy Pals ............A. H. O. A.
Kurelic, 2b ........................... 4 3 3 2
Toffant. Ib ............................. 4 3 11 0
Primosch, ss ............................ 3 114
Butkins, rf ............................#3 1 2 0
Vidervol, 3b ............................4 112
Lah, cf ..................................4 0 10
Adamich. If ............................ 3 0 0 0
Lobe, c .......................... .......... 4 3 8 1
Zak, p ........................................ 3 10 2
Totals ............................ 32	13 27 11
Kochta Drugs A.	H. O. A.
Fana, cf ................................4	2 13
Zepp, ss ................................4	2 12
Sudnick, lb ............................ 5	19 0
Jaskie, 2b .............................. 5	2 2 2
Mack, If .................................. 5	12 0
Barris, 3b ................................ 2	111
Kray, rf ...................................4	14 0
Barocz, c .................................. 4	0 4 0
Lees, p ...................................... 0	0 0 2
Totals ..............................37 10 24 10
King's JoUy Pals 0 1 1 3 0 0 2 2 •—9 Kuchta Drugs ......2 0 0 2 1 0 0 0 3—8
Runs—Fana, Sudnick, 3; Jaskie, Barris, Zepp. Kurelic, 4; Adamich. Lobe, Zak, Butkins. Errors—King's Jolly Pals, 5.
Two-base hits—S u d n i c k, Kray, Zepp. Home run—Zak. Stolen bases —Adamich, Lobe, Kurelic, 2. Sacrifices—Zepp, Primosch. Base on balls—Off Lees, 1; off Zak, 2. Struck out—By Zak, 8; by Lees. 4. Umpires —Flanigan and Werner.. Scorer— Tischler.
-O———
WHERE FILMS WILL BE SHOWN
According to a schedule published in the last issues of the GlasUo. the KSKJ. movies will be shown at the foUowing places on the designated dates. No details are mentioned ln what halls or auditoriums the films will be presented. Consult in this behali your local lodge officers.
Oct. 23.—Sheboygan, Wis.
Oct. 25 and 26—Milwaukee. Wis.
Oct. 27:—Eveleth Auditorium, Eveleth, Minn.
Oct 28.—Gilbert, Minn.
Oct. 29,—Chisholm, Minn.
Oct. 30.—Aurora. Minn.
Oct 31.—Ely. Minn.
Nov. 1.—Open.
Nov. 2.—New Duluth, Minn.
Nov. 3.—Calumet, Mich.
Nov. 4. to 8.—For societies in Michigan.
Nov. 9. and 10.—Detroit. Mich.
Nov. 11. to 15.—Open for socieUes in Canada.
Nov. 16.—Bridgeport, Conn.
Nov. 17.—Bethlehem. Pa.
Nov. 18.—New York City.
Nov. 19,—LitUe Falls. N. Y.
Nov. 20.—Steelton. Pa.
Nov. 21—Braddock, Pa.
Nov. 22.—Beaver Falls, Pa.
Nov. 23.—Sharpsburg and Mlllvale, Pa.
Nov. 24,—Slovenian Home, 57th St., Pittsburgh, Pa.
Nov. 25,—Aliquippa, Pa.
Nov. 26 —Canonsburg, Pa.
Nov. 28.—Lawrence, Pa.
Nov. 28— Bridgeport, O.
Nov. 30.—Canonsburg. Pa.
Societies, wishing the K. S. K. J. films, to be shown in their community, should write to Supreme President of K. S. K. J., 1004 N. Chicago St., Joliet, ni.
-o-
There's nothing like being ready when opportunity knocks.
ARE YOU A "BACK-M" DRIVER?
D
O YOU attend your lodge meetings? If you do, take the trouble to acquaint yourself with the members present You will notice that time after time the same Individuals considers it their duty to attend the monthly assembly of members.
We take it for granted that the members who do attend the meetings of their subordinate lodge, do so because of the provision provided for in the Constitution and By-laws of the K. S. K. J. which states:
"Members shaU have the right to attend the meetings of their respective societies and also the meetings of other socieUes with permission of the latter."
Further, being members with a feeling of responsibility they also conform with article XLVII Section 3, stating:
"They shall have the right at their own respective societies to present resolutions and engage in discussions and voting." A loyal member of our Union will consider the above article appearing In the Constitution and By-Laws of the K. S. K. J.
Our organization is ruled by a set of officers who are guided by a set of rules set by the total membership. These rules, as it is generally known, are amended if necessary, at the general convenUons of our organization.
As the entire KSKJ participates in the formation of the rules, each lodge and in turn each member, is obliged to share a part of the responsibility.
It is strange that the majority of members who find fault with the rules are the ones who do not attend the meetings of their subordinate lodges, but resort to informal gatherings to issue their criticisms. *
If you have any suggestion, criU-cism or the like to make in regard to the KSKJ. and if you want your appeal to meet with due consideration. attend your lodge meeting and teU ydur fellow-membert ' who ' will welcome any suggestion, you may make.
Do away with that "back seat driving." attend your lodge meetings and take hold of the wheel! That is one step toward progress.
-0-
The first thing a woman does after moving into a house is to look in the closets to see whether the former tenants left their family skeleton there.
BINGO PARTY AT JOLIET
The members of the Blessed Virgin Mary's Sodality of St. Joseph's Church. Joliet. IU., are working hard for the success of the Bingo Party, to be given Thursday evening. October 24th, 1929 at Slovenia hall.
As this is the first party of its kind to be given by the Sodality, the young ladies are all anxious for a large attendance.
Games will start at 8 p. m. and will continue throughout the evening. Valuable prizes wUl be awarded to the winner of each game played. Refreshments of all varieties will also be obtainable.
All readers of Our Page and their friends are most cordiaUy invited to attend this affair. The proceeds are for the benefit of St. Joseph's church.
An enjoyable evening is promised to all present.
Bertha Mots, prefect.
CLEVELAND NEWS
Cleveland Lodge WUl Hold Double-B^l Feature Bfll Next Sunday
The Christ the King lodge No. 226, Cleveland. O., will again entertain it« members and Cleveland friends, with a stage presentation, next Sunday. Oct. 27 at Knaus HaU.
The play "Radi Oreha," a three-act presentation will commence promtly at 7 p. m. and will be followed by a dance. Refreshments will be on hand.
Returns From Washington.
Dr. James W. Mally of Cleveland, returned last week after having attended a seven-day dental convention in Washington, D. C. He was received by Dr. Leonid Pitamic, Jugoslav ambassador, while in the cafrltol city.
CongratalaUons, Frank!
Several weeks ago Mr. Frank Surtz, attorney was heard to have said when a young lady tendered him congratulations on the arrival of a baby girl in the family: "Thanks, but I am only an uncle. My Brother Joseph is the lucky father."
A week later the congrats would have been ln order, for Mr. Frank Surtz, is now a proud father of a baby boy.
GenUe Reminder
Don't forget that the Community Welfare Club will sponsor a dance October 30th, Mervar's HaU. The club is known for the very entertaining programs it presents to the pubUc. Tickets may be procured at Grdina's hardware store. 62nd and St. Clair Ave. or from the members.
Addresses Pilgrimage Gathering
Rev. A. L. Bombach. Barberton. O., gave the principal address before a multitude of Slovenes who attended pilgrimage services at the grotto of the Blessed Virgin on Providence Heights, Sunday, October 13th. The pilgrimage, composed entirely of Slovenes, is an annual affair.
Slovenes On Ticket
The local Slovenian Dailies are promoting a straw vote to decide who of the Slovenian candidates is the popular choice for councilman in the fourth district. The straw vote ballot 'ists: W. Kennick, L. Kushlan, F. J. Turk and A. Vehovec.
Klever Kids Dance
A private dance is to be held by the Klever Kids Klub on Saturday evening November 16th, 1909 at the Slovenian Home oi» Holmes Ave., and to which everyone is cordiaUy invited.
The music will be furnished by the well known Gribbons Radio artists; and if you have heard them, you know they are good.
Tickets can be obtained from any of the Klever members.
-0
JOLIET NEWS
Mrs. Anna Stefanich and her daughter Catherine, 905 Scott St. have recently returned home after a two-months absence vacationing in Eui ope. Their intlnerary included stays in Jugoslavia, Italy, Paris and other points of interest. WhUe in Jugoslavia. they were the guests of Mr. and Mrs. Ogulin, formerly of Joliet
The Misses Pauline E. Stefanich and Mayme B. Zaversnik have been the guests of Mrs. Catherine Sitar of Pau Pau, Mich., for the past two weeks.
Announcement has bene made of the forthcoming marriage of Miss Anna C. Solontay, daughter of Mr. and Mrs. Michael Solontay to Mr. Joseph Mutz. 1317 Vine St. The nuptial event will be solemnized October 26th at SS. Cyrill and Methodius church.
--0-
It does seem queer that people who are not able to make good themselves seem to think they can hand a winning brand of advice to others.

BOWLING NEWS

JOLIET MAPLES FALL HEAVY
In the JoUet K. 8. K. J. bowling league second week's bowling, the St Joseph's team No. 1, St Georges and S8. Cyril and Methodius teams won three games each, and St. Anthony s won two games. Bowlers rolling 200 or better are: Churnovich, 227; Music, 220 Stanfel, 212; A. Verschay, 212; Mike Papesh, 208, and 200; Steve Vertin, 202, and Zulich 201.
The following is the league standing Oct 16:
Team	Pyd.
8t. Joaeph No. 1 .................. 6
8t. Georges ....................... 6
88. Cyril and Methodius. .. 6
St. Joseph No. 2 _______________ 6
St. Anthony de Padua _____ 6
St. John the Baptist No. 1 6 St. John the Baptist No. 2 6
St. Francis de Salle St. Anthony—
6
W. 6 5 4 2 2 2 2 1
E. Ramuta	142	139	120-401
J. Ramuta _____	... 146	150	144--440
R. Ramuta	134	135	144-413
P. Ramuta ..	157	180	192—526
H Bluth ........	... 185	178	193—556
* Totals ..	764	782	793—2339
St. John Nov	2—		
Crnkovic _______	.. 90	121	97—30E
O. Vertin .........	155	169	157-481
J. Papeah ........	... 168	142	170--48(
	. 141	146	171-45P
8. Vertin	177	183	202—561
Totals	731	761	797—228£
SS. Cyril and	Methodius—		
A. Znldarsich	... 191	138	193—525
Konte ...............	169	187	149—50!
Konopek ..........	174	137	178—489
F. Znidersich .	... 153	157	164--474
Zulich ..............	201	194	186—581
Totals	888	813	870-7-2571
St. Francis de	Salle—		
KoUch ............	. 147	164	168-47$
Machak ............	.. 164	124	156—44*
F. Skul	153	168	155_47*;
A. Skul ________	I 110	151	128—389
Legan _____________	. 106	129	148—383
Totals	680	736	756—2172
St. George's—			
Music ...............	174	220	198—592
Stefanich	151	125	173-449
Stanfel ...........	.. 212	132	162—506
Zelko ................	. 116	172	122—410
Verschay _________	„ 168	212	146—526
Totals____	.. 821	861	801—2483
St. Joseph No.	2—		
A. Kostelec _____	.. 172	180	124-476
Wedic ................	. 135	146	123—404
Shrav ...........	. 122	128	169-419
J. Bluth ..........	.. 158	178	155-491
	137	153	195—485
	-	———	—t— —.—
Totals _______	.. 724	785	766—2275
St. Joseph No.	1—		
M. Papesh	208	200	151—559
Churnovich	198	227	145—570
Lilek ..................	156	189	140-485
	152	176	164-492
E. Kostelec .	149	149	157-455
Totals	863	941	757—2561
St. John No. 1			
J. Pruss ...........	„ 147	120	124—391
Kochevar .........	165	153	154-472
	171	137	142-450
Przybylski .......	. 119	113	133—365
F. Verschay ....	171	171	171—513
Totals ........	773	694	724—2191
SMILE-O-METER
Original and Adapted Dox SLrax
Too bad that the "Calendar" boys have to work overtime. Freddie misses that round around Hickory Street in JoUet, IU. WeU, it can't last forever and the busy season will be over. WUl he make up for lost
Ume? Mmm.....
• • •
"Eddie" Mutz seems to be just as excited as his brother about the approaching wedding ala Joliet. One tfould think it his. Can't tell now-
a-days just who wiU get the girl. • • •
Miss Agnes Stuckel sacrificed her vacation and spent the summer at iome preparing for "nesting time." Just why do they all start out with
i quilt?
• • •
Believe it or not there is something In a name. At least we are half ight. Mr. and Mrs. Pluth threw a ittle get-to-gether-and-huddle and turned out to be an allnight affair
or baby Pluvius was out.
• • •
Colored Rookie: I want a pair o' ihoes. suh. Sergeant: Are your shoes worn
>ut?
Colored Rookie: Worn out! Man, .he bottoms o' mah shoes are so ihin I can step on a dime and teU
vhether its head or tails.
• • •
Nurse: Yes, WilUe, your mother ;ot triplets.
Willie: Ah, why did we get a ipccialist!
• • •
Professor: My wife is very Ul! Dean: I am sorry . . . dangerous? Professor: No, she's only dangerous
vhen she's well.
• • •
"Wally:" TeU me, is she the kind hat goes out for a ride and walks lome?
"Hank:" No, she's the kind that
goes out for a walk and rides home. • • •
"Conductor" Kosmach: How old is that boy? Cohen: Four years! "Conductor:" He looks more than four.
Cohen: VeU, can I help it if he vorries!
Madic: about? "Inch:"
What's aU the excitement
A Girl Scout did so many good turns that she got dizzy.
•	r.
Frances: Mother objects to you 'cause you have to work for a living.
"Putz:" It's all right now, dear,
I lost my job at Kresge's.
•	• •
Ikey: Fater. don't forget the fire insurance runs .out Tuesday. Moc: My son, Ikey, don't forgit
This week's Wise Crack
Love makes the world go around; so does a good chew of tobacco and a pint of gin.
The best rolUng for the week of Oct. 18 was done by A. Znidersich of the Cyril and Methodius team who rolled 201, 213 and 190, a total of 604 or an average of 201. ' Joseph Spelich of the St. Joseph team No. 2 rolled 236 for high individual score for the evening which is also high individual score for the league.
EDITOR'S NOTE
We are sorry but we must announce for the ump-teenth time that we cannot consider submitted articles not bearing the signature of their
authors.
We have on file several articles that have been sent in anonymous, and due to our policy they will find their way to the waste-basket unless the authors forward their names.
If our contributors fear pubUcity, we wish it to be understood that the staff of Our Page wUl take the re-sponisbility of shielding any trace of identity. We do, however, ask for
Joseph Stanfel of the St. George's
t^JH^JH ™gh„	1 toe" signature of the"author so that
we may know with whom we are
The Committee.
I shall endeavor to make meeting
S short posa&le. Friday, so as not detain' you too long. Please be
Ibis notice, members, as mar, ma'am. This is an
there wiU be no cards sent out. Friday, then at 7:30 p. m. ln church.
Lady passenger (to conductor)— "Let me off at Lamar, _ Conductor: "We don't stop at La-
one pin, turning in a score of 235 pin.
Other 200 or better scores: Zulich 218, J. Bluth 213, H. Bluth 213. F. Ramuta 202, E. Kostelec 202, Plese, 200, M. Papesh 200, Gregorash 200.
LEAGUE STANDING Team	G. W.
St. Joseph team No. 1........ 9 9
St. Georges ............................ 9 8
SS. Cyril and Methodius .... 9 7
St. Anthony de Padue ...... 9 4
3t. John team No. 1 .......... 9 3
St. John team No. 2 .......... 9 2
St. Joseph team No. 2 ...... 9 2
dealing with and that the article has been written in good faith.
For the benefit of those who are not aware of the fact that the GlasUo goes to press every Tuesday morning, we wish to notify them that all articles intended for publication in any specified issue must be rc-ceivcd by the office of Glasilo not later than Saturday morning, prior to intended date of publication.
St. Francis de Salle .......... 9
St. Joseph No. 1—
L 0 1
2
5
6 7
7
8	t —
boost K. s. K. J. SPORTS!
Ledy: "WeU, cant you stop long enough for me to tell my husband I'm being carried through?"
' KING'S JOLLY PALS CLASS D CHAMP TEAM
Back row, left to right: Phil. Butkins, rf; Wm. Lobe, c; Kosoglav, utility; Tom Gribbons, manager; Toffant,
lb; Adamich. if; Vidervol, 3b , Front row4 left to right: F. Lah, cf; KureUc, 2b; Primosch, as; Zak, p;
________. ■	Photo bjr Paul
EfttfSZJSFSi****.'.
M. Papesh		189	170
Churnovic ...		148	184
Lilek .............		188	167
Gregorash ...	......	176	200
E. Kostelec	™T	132	167
		833	833
St. John No	2—		
S. Vertin .....		149	168
Zalar .............		160	126
		118	134
J. Papesh ....		143	168
Plese .............		200	1C3
Tatols ...		770	759
St. Anthony	de	Padua	
E. Ramuta		189	147
J. Ramuta ..		120	147
R. Ramuta		127	108
F. Ramuta		158	202
H. Bluth .....		147	213
Totals ..		741	817
St. John No. 1-			
		147	147
		185	182
		143	92
		136	178
F. Verschay		144	155
Totals ..		755	754
St. Francis	de	Salle—	
Machak .,..<2		154.,	119
Legan ...:.....		168	157
		150	J36
		123	130
200—553
929—2653 153--473 ,
183—546
145—481
152—419 , 158—393 i
F. Skull	156	126	128-410
Totals ...	751	668-.	713—2132
3!.. George			
Musich ..............	... 168	147	163—478
Stefanich ........	.. 16S	166	166—493
Stanfel .............	... 235	159	170—56»
Zelko .................	153	146	192-491
A. Verschay ...	158	195	166-519
Totals .....	889	813	857—2550
*t. Joseph No.	2—		
Kcierb ..............	... 161	124	111—396
Shray ................	104	115	122—341
k. Kostelec .....	... 153	153	159—470
J. Bluth ---------	.. 142	213	196—551
Spelich ..............	140	152	236—528
Totals .......	705	757	824—2286
3S. Cyril and	Methodius—		
A. Znidcrsich .	... 201	213	190—604
Konte ................	157	127	154—438
Konopek .........	148	144	175—461
F. Znidcrsich .	... 162	155	167--#84
	182	117	218—567
Totals .......	850	826	904—2580
168—4G2 !
156—523	--
133—353 j	October 25th:	t
143__45- 1st Francis de Salle vs 8t Joseph
172__471 ' team No. 1, No. 3 and 4 alleys.
_ _ St. George vs St. John team No. 2.
778—2281 No. 5 and 6 aUeys.
SS. Cyril and Methodius vs. 8t John
127__40C team No. 1. No. 7 audi »'alleys.
13®__mi St. Joseph team No.'2 vs St. Anthony
142_428 de Padua, No. 9 and 10 alleys.
180—433 j	Seeretorj.
(Ntdillmoii)
To so videli Kraševci pa Vipavci in so spoznali, da si morejo pomoči, če se kakor mi
"Vedo, da se med seboj pre piramo."
"Saj se ne!" so vzkliknili ne-zbero in dogovore. To so sto- i kateri med možmi, rili. Tudi njihove občine so se "Seveda se ne. Ampak to je med seboj zgovorile, da bodo le prav, če oni gosposki mislijo, držale skupaj. Duša je prav da se."
rekel, da smo mi začetek nare- j "Kdo pa jim je to natvezel?" dili in da je zdaj treba to utrdi j "Kdo neki! Naš pravdač Deti, kar smo mi že dosegli. Za- facis," je pogledal Duša spora-to smo rekli Vipavcem pa Kra- zumno Gradnika. "Dela se, ka-ševcem, naj se kakor smo se kor da je ovaduh, pa so mu ver mi, še oni z nami zvežejo kakor jeli. Se plačali ^so ga." en mož. So se tudi, le to je "Tisti, ki je to zmislil —" je da so svojeglavi, pa jim v gla- šlo na veselje Andreju Lahar-vo ne gre, da morajo delati vse narju.
tako kakor mi. Kaj je njim Duša je pokazal na Gradnika
mar Tolmin, pravijo, in kaj je nam mar Rihemberg. Mi pa, da je Tolmin ali Rihemberg, Zavrh ali Devin eno in isto Glava vsega da je Gorica. Nad Gorico da moramo. Saj gremo so nas umeli po svoje, pa sklenili, kakor je že Duša povedal-da bodo tja po pisma poslali."
"Bodo pač vedeli, da je zanje to prav," je rekel Laharnar.
"Ni prav ne zanje ne za nas,'' je odvrnil Gradnik. "Ti pa Ši me vesta venomer samo o naših pravicah. Prav! Jaz tudi. Pa povejta mi zdaj, ali smo res zmagali že za vso tisto našo cesarsko pravico?"
Ne Šime Golja ne Laharnar nista odgovorila.
"Nismo, kolikor vem," je dejal Gradnik. "Da zdaj na Tolminskem noben človek ne davkov ne desetine ne odrajtuje. to še nobena zmaga ni. Tudi držalo ne bo dolgo, saj bi moralo potem vse prepasti. Prišli bomo na svoj red, imeli dajatve kot doslej pa gosposko nad seboj. Za to gosposko gre zdaj, za to, kdo nam bo davke odmerjal, kdo sodil, kdo razsodil glede našega početja, ko smo si iskali pravice na lastne pest. Cesar nam je v pismu dal pravico živeti po starih na vadah in šegah. Zdaj pa recite kaj se to pravi. To se pravi, da je naša svoboščina v tem. da si sami določamo, kako se
in dejal mirn:o
"Kaj to! Saj je general če* vse."
Možje so začeli zborovati in pretehta vati, kako jim bo rav-nati, da utrdijo uporniško zve zo, kako jo preobličijo iz neurejene pravdarske gonje v neka* ko postavodajno in upravno oblast, ki bi kmete ščitila in ob-dnem podkopavala sovražne nakane, ki bi bila vojska za podedovano pravico in obenem ta pravica v dejanju, izvajana, pa še enkrat četudi posili potrjena od cesarja, kakor je bilo zapisano, za vse večne čase.
Tedaj je Janez Gradnik razgrnil nekake liste, jih položi) pred može na mizo in dejal:
"Tu imamo vse! Učen človek je pisal. Plačali smo ga in mu še prisegli, da ga ne povemo nikomur. Napisal je dobro, le prebrati je težko, da še Defacis v Tolminu z glavo maje."
Simon Golja je stegnil roko po papirju in razgrnil. Potem je prebral naslov: "Novi regiment!" To se je zgodilo na velikonočni torek na Modrejcah pri Lovrencu Kragulju v sobi, kjer se je zgnetlo trideset najvplivnejših tolminskih upornikov. Prav toliko stanovskih članov je prejšnji dan zborovalo v Gorici pod predsedništvom gospoda grofa Adama, ki je pisal
hočemo vladati. Vse te svobo- j uradni letopis o uporu in ga ščine pa nam je gosposka vze- vestno pošiljal na Dunaj. Tri le, se vrinila med nas in ce- deseti v zbornici so sklenili, da sarja. Da zdaj mi to oblastno i v deželi nikakega upora ni več gospodo izrinemo, za tem gre še in naj cesarski ne pošiljajo ni naša pravda. Dokler tega ne kakega vojaštva, dosežemo, nismo zmagali. Za Pa je veliki upor šele zorel, to zmago pa nas je Tolmincev Si forte sit spes ... če bi premalo. Za to zmago morame kaj upati bilo . . .
biti ena največja vojska. Treba bo boja z vojaštvom. Zate morajo Vipavci in Kraševci v zvezo. Zdaj ne gre vprašati, za kaj se borimo, zdaj bo treba vedeti, kako bomo zmagali, da ne prepademo mi, ne Kraševci. ne Vipavci."
Težek molk je legel nad može.
"Vse je tja v en dan," je za-mrmral trpko Martin Munih in segel po steklenici z žganjem.
"Ne," se je spet oglasil Duša. "Jaz pa verjamem, da se bomo tudi z Vipavci sporazumeli. Potrpljenja je treba in dela. Jaz, lahko mi verujete, sem storil svoje in hvala Bogu, na-
Mesec maj.
Vsa dežela je bila v cvetju, dolina je dehtela in gora je pela. Vipava je bila kakor raj in Brda kakor obljubljena dežela. Zemlja je rodila kakor vsako leto, gnala travo, cvetje in vonj. Ljudje pa so jo zanemarjali, kakor da je ne poznajo več, svoje dobre črne, rdeče in ilna-te žemljice. Ne vsi. Z vnemo in upom v boljšo jesen od preteklih, šo drugi orali in kopali, gnojili in rahljali, obrezovali trto in cepili. Njihov znoj je rodil blagoslov. Bogato se je ko-šatil črniš ob dišečki, galovina in grganja ste bili razsipni.
šel tudi nekaj pomagačev. Ju-1 Najlepše je obetal zelen. O tr-tri poj dem zopet za poslom." ta, koliko lepih imen poznaš!
Možem, ki so ga poslušali, je Fig belic je bilo pognalo in se rahlo odleglo.	napelo, da se je figovje upogi-
Tedaj pa je rekel Laharnar: balo, breskve so bile kot rože "O vojakih sta z Janezom v svojem cvetu: koščenice, kos-omenila nekaj. Kako pa je ta mačke in urhovke; češnje rani-rečr	ce so dozorevale, oblaki čebel
"Vojaki," je odgovoril vedro Duša, "za zdaj ne pridejo. Tako so sklenili v Gorici, kjer sc sprva prosili zanje, pa se zdaj stroškov boje."
Utihnil je, se nekam porog in dodal: tndi, da vojakov več."
vprašali mož
so šumeli po jablanah, po rde-čecvetnih dunajkah in pestro-živih mohorovkah in v drobnem cvetju samosevke. Belo zelenkasto so se obetale hruške: krivorepke, mehnice, vrusice: vahtnice so pravkar popje odpirale. Orehi so se kadili. Dro-ban je, droban, pa je bogat in sladek kot med — oreh koste-nec.
Koncem vinogradov so poganjali bujni grmi pelina. Oh, nelin! Od pelina, hvala Bogu, ni bilo treba dajati ne desetine ne daca. Zato pa je rastel tako košato. Naj raste, so rekli vinogradniki, bb letos več vina kot pelina. Pa so se zmotili. Jeseni ni bilo vina, a pelina, o Bog, da je vsa dežela tonila v
njem ...	0
Zadnje dni v aprilu je začelo in prvi teden v maju je bilo kakor v vojski. Pohod tolminske vojske je vzdignil vso deželo, da so vstali tlačani daleč če? mejo na Pivko in onostran Tolmina čez nemško Idrijo do 2i rov. Vrelo je na spodnjem in zgornjem Krasu, v Brdih so prvačile v uporu vasi Kožbana-Krasno, Gradno, Šmartno in Biljana. Cepovanci so straho vali svoj gozdni urad.
Sedem sto petdeset županii se je zvezalo v punt, ki je visel "kot strašen temen oblak nad središčem dežele in kakor val pljuskal ob gradiče in posestva p 1 e m s k i h po deželi. Upropaščal je kot povo<jenj plemiške rodbine, podiral je gospodarstvo' desetih in dvajsetih let. Goriški deželni odborniki so tedaj pisali cesarju in tožil' svoj težki položaj.
Prejeli smo najmilostnejše obvestilo Vašega Veličanstva 7 dne 22. aprila kot odgovor na naše pismo z dne 17. aprila, ko smo sporočili, da ni treba vojaštva, ker se je ljudstvo pomirilo. Vzeli smo na znanje, naj potrebno ukrenemo, da se do žene ime in stan onih, ki so prve zmede povzročili. Ker pa sc se stvari spremenile in obrnile prav nasprotno, kakor smo pri čakovali, si štejemo v dolžnost, da obvestimo Vaše Veličanstvo kako vstaja raste kakor ogenj in se širi po vsej grofiji ter da je dosedanja prizanesljivost gospoda namestnika grofa Stras-solda bolj netivo nego sredstvo, da se uduši požar, ki ne grozi več samo deželi, temveč tud» sosednim pokrajinam.
"Uporniki iz Brd so se zadnje dni zbrali, da bi ropali po hišah raznih svojih protivniko\ v Šmartnem. Ko so se ti postavili z orožjem v bran, je prišlo do boja. Trije uporniki se obležali mrtvi, mnogo drugih je bilo ranjenih in so umrli za ranami. Barbarstva teh upornih so prehuda. Spoštovali niso niti župnišča v Biljani, ki so ga oropali. V neki drugi hiši so hoteli vreči skozi okno dojenčka iz zibeli. V svoji slepi jezi so rezali trte.
"Ljudje s Krasa, podložni go-spoščini rihemberški, so poslali h gospodu grofu namestniku poslance s pretnjo, da ne bodo plačevali davka. Odslovil jih je prijazno in jim prepovedal zbirati se, grozeč jim s cesarskc nemilostjo, če ne bodo pokorni kot doslej. Vrnili so se, zbrali v Rihembergu v številu do tri tisoč. Veleli so gospodu Karlu grofu Lanthieriju, da jim mora izročiti urbarje in kupno pogodbo te gospoščine, preteč mu, da sicer porušijo grad. Rekli so, da ne marajo pravdanja, temveč vojsko in da v naprej nočejo več služiti niti se pokoriti njegovemu sodstvu ne cesarskemu zastopniku, nego da si bodo sodili sami.
"Tudi od završke gospoščine so bili včeraj tukaj po številu šestdeset mož. Odklonili so davke in hoteli urbarje. Dasi niso napravili v mestu nikake škode; so se izražali sramotno proti cesarskemu zastopniku in je bilo spoznati, da se bodo vzdignili po zgledu onih drugih, katere vidijo nekaznjene.
"Prejeli smo tudi obvestilo, da so se uprli podložniki sveto-kriške gospoščine in grozili, da porežejo trte v vinogradu, ki je bil pred nedavnim sporna zadeva in so pravdo dokončali komisarji visokih svetovalstev in dvorne komore.
"Goriško meščanstvo samo že mrmra in vzpodbuja kmete, kadar pridejo v mesto. Dasi je zato gospod namestnik z edik' tom pod strogo kaznijo prepo-
vedal talce razgovore, vendar prepoved k ne more pogasiti v ljudstvu zle volje. Tako smo smatrali za dolžnost, ki nam jo nalaga naša neomahljiva zve stoba, da predočimo vašemu ve« ličanstvu, kako je vsa dežela v nevarnosti, da odreče pokoršči no, ako se ne odpomore hitrd, zakaj dnevno čujemo od te ali one strani o kakšnem novem uporu.
"Prosili smo zatorej gospoda grofa namestnika, da bi vsaj mesto Gorico obvaroval pred nemiri, naj odredi, da se preseli deželsko plemstvo, ki že tako ni varno po deželi, oboroženo s svojo služinčadjo, v mesto. Postavili smo tudi na glavna ceste topove.
-o-
Od 18 do 26. novembra, 1929 se bo vršila v Clevelandu velika kampanja za takozvani Community Fund. V tem času se namerava nabrati med dobrosrčnimi Clevelandčani $4,-650,000.
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE
za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN
1845 So. itidgeway Ave. Chicago. 111.
Pitite po eenilc!
PARNIKI
Rojakom, ki so namenjeni v stari kraj pred jfovlm letom, ae nudijo sledeči najboljši parniki aa potovanje:
25.	oktobra, Bremen, Bremen.
26.	oktobra. Milwaukee, Hamburg.
26.	oktobra Majestle, Cherbourg.
30. oktobra. Berenraria, Cherbourg. 30. oktobra Degraaae, Havre.
1.	novembra, Olympic, Cherbourg. 3. novembra, Vulcania, Trst.
2.	novembra, Leviathan. Cherbourg.
6.	novembra, Mauritania, Cherbourg
8.	novembra, lie de France, Havre.
9.	novembra, St. Louis, Hamburg. 13. novembra, Aqultanla, Cherbourg.
15.	novembra, Bremen, Bremen.
16.	novembra. Majestic, Cherbourg.
16.	novembra, Belgcniand, Antwerp
17.	novembra, Rotterdam, Rotterdam 16. novembra, New York, Hamburg. 20. novembra, Satarnla, Trst.
20.	novembra, Berengaria, Cherbourg
21.	novembra, Leviathan, Cherbourg 23. novembra, Olympic, Cherbourg.
27.	novembra. Maaretania, Cherbourg 30. novembra, Milwaukee, Hamburg. Dne 6. decembra se vrU nafte božič-
no skupno potovanje na priljubljenem 1 francoskem brio parniku ILE DE FRANCE.
7.	decembra, Vulcania, Turst.
7. decembra, Leviathan, Cherbourg.
12.	decembra, St. Louis, Hamburg.
13.	decembra, Berengaria, Cherbourg 15. decembra, Bremen, Bremen.
28.	decembra, Deutschland, Hamburg V vašem interesu Je, da se čim prej
odločite za parnik in na nJem prostor rezervirate, kajti čim prej se priglasite, tem boljši prostor boste imeli.
Za vsa nadaljna pojasnila o parni-kih. potnih listih in drugih potniških zadevah se obrnile na
prudential bank
(ZAKRAJ&EK and ČEŠ ARK) 622 — 9th Avenue
NEW YORK. N. Y.


n
NAZNANILO IN ZAP ALA.
Potrtim srcem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znan-žalostno vest. da sva dne 24. septembra vsled tragične smrti od zastrupljenja plina izgubila štiri člane naše družine, in sicer dragega očeta, mater, sestro in nečaka
FRANK LAURICH, oče JOHANA LAURICH, mati MARY LAURICH, sestra ROBERT BRADACH, nečak
Naš Dokojni oče je bil rojen leta 1876 v Ložu,, mati Je bila rojena leta 1878 v Spodnjem Logatcu, sestra je bila rojena leta 1903 v Evelethu. Minn., in nečak pa leta 1927.
Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem domačinom in sosedom sa vso požrtvovalnost ter darovane lepe vence in onim, ki so čuli vso noč pri mrtvaškem odru pokojnih. Imena vseh Je težko objaviti.
Najlepša hvala društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 KSKJ. kamor sta oče ln mati spadala. Najlepša hvala društvu Marije Pomagaj, št. 164 KSKJ. kamor je spadala sestra, za udeležbo pri pogrebu. Hvala nosilcem krste pokojnega očeta in matere: Frank Intihar. John Habjan. Math Matjasich, Jakob Janezlch. Nick Pavkovich, Andrew Kvaternik. John Kausck, John Koporec. Ignac Gregorich, Peter Kapsh. Geo Krall, Joe Korče Hvala onim, ki so noaUi pokojno sestro, in sicer: John Kotnik, Frank Což, John Petik. Peter Krall. John Což. John Krall. Nosilci krste otroka so bili: tEd .Shukltv Albert Kausek. Joseph Tanko in John Okoren.
Pogreb se je vršil iz dvoran* sv. Družin? dne 27. septembra dopoldne ob devetih v cerkev sv. Družine. Hvala tudi gospodu župniku . Rev. Antonu Leskovec. za lepo izvršene pogrebne obrede in ganljiv govor. Hvala predsedniku društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 za lep govor ln molitve pri odprtem grobu, ko smo položili vse štiri krste v en grob.
Torej naj velja vsem skupaj na tem mestu še enkrat prav lepa hvala. Bog naj vam plača to dobrodelnost in milosrčnost.
Dragi o£e, mati in sestra! Spavajte mirno v ameriški grudi. Bog Vam dodeli mll06t ln sveti raji Ko pa tudi nam napoči zadnja ura, tedaj nam pridite naproti tamkaj v svetem raju nad zvezdami! — Žalujoči ostali:
Frank Laurich Jr., sin; Mrs. Johana Bradach, hči. Eveleth. Minn.. U. oktobra. 1929.
....................................
Vaši prihranki
tlfieol pri naa, so varni. Vi živite lahke v Katerikoli izmed oaifh držav, in vendar ate lahko »letnik na nati banki, prav kakor bi liveli v našem meetu. Piiite nam aa pojasnila in dobili boete odgovor s obratno potto v svojem Jeziku. Ml (plačujemo po S odeto obresfl aa prihranka, in lih prittejemo b glavnici dvakrat na leto ne glede aa to ali vi predlotite svojo vloino knjigo sil ne. Nat kapital la rezervni sklad V vsoti več kot $746,000 J« soak varnosti za va« denar.
Nai zavod uiiva najboljši ugled od etranl občinstva, kateremu Ima nalog nuditi najuljudnejto postrežbo, in od katerega prejema aajisra-zitejšo naklonjenoet.	----
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St :: JOLIET, ILE. Wm. Redmond, preda	Chae. G. Pearce, kaair
Joaepb Dunds, pomot, kaair
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiin-iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiMiiiTiti
Jr
BOŽIČ V DOMOVINI
Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj sa Borit, poročamo. da priredimo zadnji izlet to leto na največjem in najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe
ILE DE FRANCE
BOŽIČNI IZLET — 6. decembra, 1929
Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine, in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in poftlje aro.
Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite
Sakser State Bank
82 Cortl&ndt Street NEW YORK, N/ Y.
iiiniiiimiimtiniiimimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiifi
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, regalije in drugo, pszite ns moje im# la nsslov, če hočete dobiti nsjbollte
F. KERŽE,
1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, a
blago za najnižje cene. Načrti in vzorci ZASTONJ 1
miinniHmiiimHiiHiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiHminmiiiiir
Glavna privlačna sila
ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja
popolna varnost
pri nas naloženega denarja.
Obresti po 4*/+%, mesečno obrestovanje.
Sakser State Bank
f 82 Cortl&ndt St. NEW YORK, N. Y.
Če nameravate kupiti to zimo fino auknjo iz kožuhovine ( Fur Coat), oglaaite ae pri naa pred-no kupite iato kje drugje. Mi vam lahko prištedimo $20.00 in do $100.00 pri samo eni suknji. Zakaj bi denar atran metali, če ni potrebno.
* »
BennoBeLeustig
6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slov. Nar. Doma CLEVELAND, OHIO
mtiili»,r; - „i i* ttiyiMll^
Establish*! 1857
ALI BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPOMLAD V STARI KRAJ?
Ce ste tega mišljenja, potem se vam bo izplačalo, da pridete v našo banko.
Mi izvršujemo že dvainsedemdeset let razne bančne posle, in med tem časom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo.
Ker imamo skupne trgovske zveze z raznimi denarnimi zavodi širom sveta, zato vam lahko nudimo in damo najnižjo cene pri nakazilih denarja v vašo staro domovino
Najstarejša in nafveC)« bnuk« » Jhumu. Skupno premoženje nad $18,000,000.00