PROSVETA UradnlâkJ te upravetffcl LETO—TEAR glasilo slovenske naü uu ». llTi for «t rato «I KAKA OFICUEl New Orleans v nevarnosti poplave Državna uprava Louisiane odredila, da se podere veliki , nasip. Dva okraja bosta namenoma poplavljena, d« se reši mesto. Prebivalci se upirajo in mordi pride do spopada z vojaštvom. 10,000 kvadratnih milj sveta je pod vodo in 500 oseb je ie utonilo. Skoda je že narastla na pol milijarde dolarjev^ PA JE TO? Delo se oddaja privatnim tvrd kam, nameato da ae izvrši v vladnih arzenalih, kljubte mu da vladni arsenali priha jajo z ugodnejšimi poiiudba-mi kol privatne kompanije. Washington, D. C. — N. P. Alifas, zastopnik organiziranih arzenalnih mejianičarjev, je pozval predaednika Coolidga in njegovega proračunskega ravnatelja generala Lorda, naj prihranita pri gradnji štirih novih križarjev $12,000,000. Alifas priporoča obema, da naj preprečita gradnjo dveh križarjev v privatnih ladjedelnicah. Ponudbi mornariških arzenalov za gradnjo enega križarja v ar-zenalu na Mare Islandu, Cal., in drugega v arzenalu v Puget Soundu sta bili za $2,600,000 do $3,500,000 nižji kot ponudbe privatnih kompanij na vzhodu. Ako je Coolidge odkritosrčen s svojimi govorancami o ekonomiji, tedaj lahko povzroči, da mornariški tajnik Wilbur ne bo podpisal pogodbe s privatnimi družbami. Pet tisoč delavcev, v vladnih arzenalih v Boefcçnu, Broojcly-nu, Philadelphiji in Norfolku bi imelo stalno delo, ako bi se križarja gradila v vladnih arzenalih, mesto v privatni ladjedelnici Newport News Shipbuikjtag kompanije, in po eden v ladje- delnici Bethlehem Shipbuilding korporacije in American Brown ¿j], da mota državna milica m katere po- Bov^ri nudba je' kompanija se je ponudila, i da zgradi križarja ta $10,815,000, mornariški aitsiišl na kalifornijski obali je pa poslal ponudbo, da križarja zgradi le za $7,-177,000. Po zveznem zakonu se morajo nove ladje graditi in popravila na ladjah izvrševati v vladnih arzenalih, ako ni mornariški tajnik prepričan, d* bo delo v vladnih arzenalih stalo veliko več kot V privatnih ladjedelnicah. Mornariški Častniki, ki vodijo vladne arzenale, so predložili proračun za zgradbo križarjev veliko nižji, ko so bile ponudbe privatnih ladjedelniških kompanij. Ampak drugi mornariški častniki, ki upajo, da dobe dobre službe pri privatnih korpo-racijah, kadar ae poslove od mornarice, so pa naklonjeni zopet privatnim ladjedelnicam. Alifas meni v svojem pismu, va ladjedelnica ni mogla izvršiti dela na enem aamem kriatrpi in je morala delo izročiti Bo-veri kompaniji. Alifas vprašuje, ali se Je novi križar oddal zaradi tega po tako visoki ponudbi Boverl kompaniji, ds se 'Kttkodi zaradi nizkega profita. ki ga je imela od križarja, kate-r«*ga je prevzele od Cram pove kompanije. V trtete letih bo evet natlačen s IjadmL New York. — Leta 2227, to ie čez 300 let, bo na evetu o- m milijard prebivalcev, ki bodo tako stlačeni, da se ae bodo »»ogli ganiti. Tako pravi profesor Albrecht Penck z berlinske «i ni verze. New Orleans, La. — Mesto New Orleans je v veliki nevarnosti poplave. Reka Mississippi, ki se je a svojimi pritoki vred razlila že čez 10,000 štirjaških milj sveta — poplavljena površina je tako velika kakor cela država Maryland — ogroža največje mesto na jugu. Da se mesto reši, je governer države Louisiane ukazal v torek zvečer, da se ima v petek razstreliti z dlnamitom veliki nasip južno od mesta, nakar se bodo vode razlile po okrajih St. Bernard in Plaquemine ter se odtekle v jezero Borgne in v morski zaliv. Na ta način bo New Orleans obvarovan katastrofe, ali to ceno rešitve morajo plačati prebivalci omenjenih dveh okrajev, katerih bivališča in farme .pridejo pod vodo. Governer je odredil, da 10,000 prebivalcev takoj izprazni dotične kraje. Zvezna vlada je odobrila ta korak in razstrelitev naaipa ae izvrši pod nadzorstvom federalnih inženirjev. Toda prebivalci dveh okrajev so se uprli temu odloku. Valiko število srditih mož straši nasip s puškami v rokah in grozi, da ubijejo vsakega, ki pride blizu. Governer je odre- ^ lice mošta, da pomaga ljudem ; Boverl prj geIitvI in pomiri jezne prebivalce, ki ne dajo poplaviti svojih farm v svrho, da se reši New Orleans. Okolica New Orleansa in sosednjih mest daleč naokoli izgleda, kakor da je vojna in je sovražnik okupiral deželo. Vse ceste so natlačene z avti in vozovi bežečih družin, ki vlačijo i seboj imetje kolikor so gs mogli vzeti. Poplavljena Misisipiška dolina je eno samo velikanako morje. Letalci, ki plovejo nad poplavljenim ozemljem Louiaiane, Arkanaaaa, Mississippija, Ten-neaaeeja in južnega Illinoisa, jemljejo žalostne fotografije: mesto za mestom leži pod vodo, le strehe štrlijo iz umazanih valov; na milje in milje daleč ni nič drugega kakor voda, voda, voda . . . V Pine Bluffu, Ark., je v to-rek izbruhnila malarija med nesrečnimi begunci, ki se nahajajo v vojaških šotorih na višinah. Okrog 4000 oseb je tamkaj stlačenih skupaj. V Arkanaas Cityju drvi voda sedem do 14 čevljev globoko po ulicah. Tritisoč oseb je zajfetth na naaipu nad mestom in drugih 3000 ljudi je v sredo zjutraj čepelo na strehah, drevesih in malih gričih. Reševalno moštvo je energično na delu. Veak dan priplavajo trupla utopljencev k nasipom. Koliko Človeških žftev je zahtevala po-vodenj, je zdaj še nemogoče izvedeti,' toda domneva ae, da je ^nfna*?ol mPfJarde dolarjev. w (Po najnovejših poročilih je mnogo jugoslovanakih farmarjev prizadetih v Arkansasu, Missouriju in južnem Illlnoisu, Med temi je tudi nekaj Slovencev.) A dne podporne jednote četrtek, »•i. Aal of OH. i, Itlf. aatbortaoá w J «m 14, lili. AM MST a. Lswsdslo Ava Off Im of PubUeoUoa «867 South Uwndalf Ava ftlophoao. RoekwoU 41*04 ÚÜL STEV.—NUMBER 100 All ga ima ae izvajajo zakoni as zaŠfMto dela vat va; ali sa to, da Oatanejo zakoni za zaščito delaystva le mrtve črke? »0,000 «bitih v New York. — Več kot »0.000 "*eb Je bilo ubitih in čez dva milijona oseb ranjenih v nesrečah v Združenih državah v letu m«. Siolla mohkeca premogi Konvencija llinojskih rudarjev prične 2. maja^-Neunijskegs premoga produdrajo 8,000,-000 ton na teden. — Mogoče ga produclrejo polovico manj. Peoria, I1L — Konvencija dvanajstega distrikts rudsrske organizacije (ilinojskih rudarjev) prtfne dne 2. maja v Peo-riji, 111. Predsedoval ji bo predsednik Harry Fishwick, bivši podpredsednik dvsnajstega o-kraja rudarske organizacije, ko je bil predsednik Fsrrington, ki je postal nezvest organiziranim rudarjem. Ta Farrington je še zdaj v nekem ilinojakem sanito-riju in ae zdravi za bolezen na živcih. Chicago, 111. — Društvo premogovniških podjetnikov Natl. Coel Assn. poročs, da se je po prvem msju produclrs na teden po osem mlljonov ton premoga v neunijekih premogovnikih, formalno ae producirá deset miljonov ton mehkega premoga na teden. Vest o produkciji premoga prihaja iz podjetniških krogov. Podjetniki pa niso tako neumni, (U bodo obešali svoje tajnosti na veliki zvon. Zato naj ae veet o produkciji premoga v neunij-akih premogovnikih čita a previdnostjo Dva letalce padle** smrt. jL^I J^^JUtel sWj»_KlleJeai TI diplomatlčni etiki postoje z nevidno vlado aa Kitajskem. Waahlngton, D. C. — John Van Antverp Mac Murray je a-meriški poslanik za Kitajsko. Tako izjavlja državni deportment. Kot tak je dodeljen pe-kingski "vladi" in ne maršalu Cangtsolinu, ki je edina politična in vojaška avtoriteta v Pekingu. Odkar je pred precejšnjim časom izginil pekingski ksbinet, se mora kitajski posls* pik v Ameriki že leto dni sli ps še dslj vzdrževati sam, ker ne prejema denarja od doma za vzdrževanje poslaništva v Washlngtonu. Bodeč po okolšči-nah in razmerah, zdaj Združene države vzdržujejo etike a nevidno vlado na Kitajakem. To je nekaj podobnega, kot je bilo, ko Je Boris Bakhmeteff bil rueki poelsnik. Poelsnik 8ze, ki je zsstopal vlado v Pekingu, Je formalno priznati kot kitajski minister. Adminietracija pa nikdar ne pozabi povedati, kadar je izzvana, da ona ne prizna no-bene atranke v Kitaju — ne Cengteollnove v Nankingu in narodne IJudake atranke v Hankovu. 1 « letal deček obsojen aa emrt. Jefferson, O. Floyd Hewitt, 16 let atar deček I* Con-neauU, ki Je 14. febr. t. 1. vbl\ Boston, Mass, — Delavski department države Massachusetts bo mogočo kmalu razgaljen pred javnostjo. Kadar se to zgodi, tedaj ae bo čitala poveat 9 nesposobnosti komisarja za to dužbo, j Kakšne razmere prevladujejo v delavskem dopsrtmentu, se je pokazalo, ko je bila odslovljena Mary Donovan, k> je Članica de-lavake atrokovne organizacije. Odalovljena je bila demonstra-tivno, ker je bil* članica Sacoo-VanzettiJeyega obrambnega odbora. Ooslpvltev Donovanove pokazuje, kako se reakcijonarnl interesi trudijo, j da preprečijo uapešno nadzorovanje tovaren in izsledovfnje tovsrnarjev, ki kršijo zakone si zaščito delavcev. Komisar Sweetaer, ki naöelu-jr delavskemu 4t0*rtmentu, je ob čaau velike Stavke tekstilnih delavcev Ist* 19)2 vodil milico v Bostonu in osebno nadzoroval Jelo, da niao bili seatradanj o-trod stavkarjev odposlani v druga masi« delavskim družinam v prehrano., 'Za to delo ga je nagradil governer, zdaj predsednik Coolidge, da ga je imenoval delavskim komisarjem leta 1920. JTJÄ sat zaščito delavstva izvršujejo. Ampak malo se lahko Uvede, ker je v departmentu veliko nadzornikov, ki so bilo imenovani za ta mesta, ker so imeli politično protekoijo. Ženska strokovna unljska liga grozi a aploš-no preiskavo. Zadeva gdčne. Donovanove bo predložena di-rsktno governerju Fullerju. Mehiške čete preprečile nov masaker potnikov Napad katoliških vstašev na juareški vlak odbit. Ljud stvo je razkačeno in proatovoljci hite v armado, da Čimprej pometejo a tolpami. Iagnfni škof napoveduje revolto, samo "pravega voditelja*' še manjka. Ameriške oblasti preprečijo bandltake ekapedicije a te atrani meje. Mexico City, 27. apr. — Uradno poročilo ae glaai, da ao mehiške zvezne čete zadnjo nedeljo zjutraj preprečile nov klerikalni masaker potnikov, ki so se peljali z vlakom iz Juaresa v Mexico City. Katoliški vstašl ao napadli vlak, toda močna vojaška straža je napad odbila. Mnogo vatašev je bilo ubitih. Vsi večji vlaki ao zdaj dobro zastraženi. Navadno vozi tik pred njimi vojaški vlak a atrojnlcami, ki pazi na progo in okolico. Predeednik Calles je zadnje dni prejel ploho protestov ogorčenih prebivalcev valed vstaških zločinov. Lojalni državljani v mnogih mestih pozivajo vlado, naj hitro naredi konec klerikalnemu banditovanju. Veliko |te-vilo prostovoljcev se javlja dnevno za slušbo v armadi. Proeto-voljci so večinoma delavci in agrarci, ki največ trpe valed guerilaklh gibanj po deželi. Merlda, Yucatan, Mehika, 27, apr. — Tukajšnji nadškof Martin Tritschler Je bil danea deportiran na odredbo zvezne vlade. Nadškofa ao posadili na parnlk, ki ga Je odjeljal v Havano. To Je že dvanajeti katoliški prolat* ' ' * teku Sovjetski diplomatje aretirani v Variavl Berlin, 27. apr. — Iz Varšave poročajo, da je policija na odredbo Pllsudskijeve vlade včeraj aretirala 60 komunistov v Varšavi, med katerimi Je iudi 14 uradnikov sovjetskegs poslaništva. Kaj pomeni ta naval, ni pojaanjeno. PORODNA ŽELJA TEKSTILNIH BARONOV. Newport News, Va. — Voje- petletnege Frsderlrka Browne ška letaka Noel Davis in Stan-1 in njegovo mater, je bil v torek ton Wooster, ki sta v torek de-Uit poskušnje z velikim bipla-nom. a katerim sta ae priprav-ljala za polet iz New Yorke v Pariz, ata padi» s letalom vred v močvirje in utonila v štirih čevljih vode. / obsojen v smrt na električnem atolu. Hewitt je hotel ženako posiliti. a ko se Je uprla. Jo je ubil In njensgs otroka Dsčkovs mati je omedlela, ko je čule smrtno obsodbo, tode fantiček nI niti trenil z očesom. Ze dvojno delo ao pri volji povišati mezdo za deset odstotkov. New York, N. Y. — Med nej-bolj trdosrčne izkoriščevalce najbrže spadajo tekstilni bsro-ni, ki izdelujejo volneno blsgo. Jokali in stokali so, da ne morejo izhajati, ako se ne povlšs eolnina na volneno blago in tkanine iz bombaža. Ko Je bila eolnina povišana, so pa delavcem znižali me*de, češ, da ne morejo izhejeti zaradi tujezemake konkurence. Ti tovarnarji izdajajo avoj liat "American Wool snd Cotton Reporter". V tem listu ao povedali po uredniku tegs lists, ds so pri volji povišati mezdo svojim delavcem za deset odstotkov. Članek ima napis "How to Increase Wages", V tem članku modruje urednik, da Je treba podvojiti delo. To ae zgodi. ako delavec dela pri 24 atat- nu v veh mesto pri 12. Ako bo tkalsr detel pri 24 sUtvsh, tedaj ae bo Delevski tejnlk Davts js od-mezds povišsls za deeet odatot- ™lil, d» V"**» Prttožba ru-kov darake organizacije, po kateri Neizmerna lskomnoet nikdar J« Pltaburgh Coal kompanija sitih tekstilnih barieilov ne mo- poslala na delo mehiške delov-ne Mtl boljše povedana, ket Je os. ki nlraejo^ogains pravice do je povedal srednik sjih glasila bivsnjs v Združenih državah. driaH rndarla nad atraho miaa v sssi p poi enena Potek ušnja, da ae prične s de lom v premogovnika Cover dale, se je alabo obnesla, — Importlranl radarji niso hoteli delstl, ko ao lsvodoll, da je etavka. Plttaburg, Pa. — Pitteburgh Terminal Coal korporaclja si prizadeva na vas načine, da prične delati s stsvkokazi. Horace F. Baker, predeednik te drutbe, je na široko naznanil, da prlčno z delom v premogovniku pri Coverdalu še ta teden, Kompanija bo prlailjona dovoliti unljakim rudarjem v Coverdalu oatati v njenih hišah, kajti aodnik James R. Mar far-lene Je uatavll nasilno Izganjanje rudarjev • Iz kompanljsklh hiš sodnijsko prepovedjo. Unijski odborniki poročajo, da Je kompanija v soboto zjutraj zbobnala skupsj 57 stavko-kazev, ki ao takoj odšli, *o so apoznali položaj in so rszumeli zakaj Jih namerava kompanija porabiti. Fagan, predsednik |»e* tega diatrikta rudarake organizacije, izjavlja, da ni res, da Je kompanija nabrala 126 ata v kokazev, ampak spravila Jih je skupaj aemo 57 In sicer Jih Jo bilo 25 iz Charlesa, W. Va., »2 pa iz Johnatowna in drugih krajev okraja Cambria. Ti neunijski rudarji ao se mo- ki je izgmn iz Mehike v enega tednp. San Antonlo, Tez., 27. apr. — "The Santonio Express" poroča, da je Izgnani mehiški nadškof Flores, ki ae nahaja tukaj začasno a petimi drugimi nadškofi, dejal včeraj, da je Mehika zrela za revolto, aemo "pravega voditelja še manjka". Nadškof je dalje rekel, da paritev se ne briga, kdo lačne in vodi revolucijo, aamo da zajamči cerkvi njene atare pravice, pa je vae dobro. Rekel Je tudi, da ao mehiški katoličani popolnoma upravičeni prijeti za orožje, a\co ni druge poti za odpravo proticerkvenlh zakonov, v Waahlngton, D. C„ 27, apr. — Ameriška vlada je dobila Informacije, da ae v Texaau anuje klerikalna rebelna ekapediclja, ki ob prvi priliki prekorači mejo in napade mehiške vojaške, poandkt». Med ameriškimi katoličani je zdaj v teku velika kampanja za financiranje vstaje proti Calleso-vi vladi. Denarja v ta namen Je kot toče. Vladni krogi pravijo, da bodo takoj aiorjeni energični koraki, da ae prepreči vsako vstaško gibanje na ameriških tleh. ■i skl failzeni v prave l«è Delavci ao zasužnjeni In demo-krselja v Italiji je poginila. Washington, D. C. — William Grsen, prgdaednlk Ameriške delavske federacija, je podal Iz? Javo, v kateri oatro kritizira fa-šistovske odredbe glede delavstva, «j Green pravi, da Je fašistovska proklamaslja izjava zaautnje-nja delavstva, ki potiska delavno ljudstvo v Industrijsko tla-čanstvo. Ta izjava popolnoma odpravlja kolektivno pogajanje. 8vet Še ni videl take razstave ponorele avtokraclje, kot Je fašizem v Italiji. Demokracija v Italiji Je pokopana. Kako dolgo ae bo ljudstvo dalo vpregati v Jarem tiranije In avtokraclje. Ameriško delavno ljudstvo obisluje ta razvoj v Italiji in odločno ugovarja nadaljnemu omejevanju pravice do organiziranja delavnega IJudatva v Italiji v delavskih atrokovnih organizacijah. Illlaoleka zbornica za odpravo proMMelje ANGLEŽI NABE «AHAJO ZASESTI KOS KITAJSKE Zasedba teritorija od šangaja do Nankinga je britekl načrt. Kajšek avart pred tem korakom. Ameriški rušilcl apet r spopadu a Kitajci. ftangoj, 27. apr, — General Ciang Kajšek, vodja kantonako armade in zmerne ljudake vlade v Nankingu, Je včeraj objavil manlfeat, v katerem naznanja, da ae Angleži pripravljajo na okupacijo velikega koaa Kitaj« ake ob morju in ustju rekev Jangtae od Sangaja do Nankinga. Okupacija ae izvrši valed tega, ker Je kitajska ljudska vlada zavrgla zahteve petih velesil glede nanklngskega In* cidenta, Kajšek opozarja na naallja, ki ao jih Izvršili Angleži 80. maja 1025 v San gaju, na pobijanje kitajskih dijakov v Sin-gaporu in bombardiranje Vanh-seina, kjer je bilo na stotine Kitajcev ubitih. Dolšnoat kitaj-nkega IJudatva Je, pravi Kajšek, da ne trpi več takih naailnoatl in strmoglavi ne le domače mi« litarlite, temveč tuje Imperljs-llste, med katerimi so Angleži najslabši, ' . Delavci v dangaju se pripravljajo na velike demonstracije 1, maja. Ameriški rušllec "Panguin" je v pondeljek apremljal i dva britska tovorna parnika po, reki Jangtae in se pri Ki«ngjinu spopadel s kitajskimi baterijami na br*** Več ameriških pomorščakov je bilo ranjenih. Po kratkem streljanju so kitajski topovi utihnili. 1600 laHIJonov dolar-Jev v MmU MmMJI New York. — $1,600,000,000 kapitala Je Inveatlranega v ameriški fUmskl Industriji, ki Je četrts največja industrija v Združenih državah, kakor poroča bančna tvrdka Edward B. Hmith A Co, Ena milijarda ln 250 milijonov dolarjev Je Inve-atiranlh v gledališčih, ateljejih in dlatributivnlh centralah. BLAGODEJNI VPLIV PEN-ZIJ8KKGA ZAKONA ZA MATERE, 350 otrok prejema finančno podporo. Priaadeilh je H družin. — Več ko dve tretji-nI leh družin Je belopoltnth. Wi>»hlngton, D. C, — Penzlj-skl zakon zs matere Je šele šeat mseeccv v veljavi za Diatrikt Kolumbije. V tem kratkem času prejema ¡160 otrok finančno podporo. Prizadetih Je 00 družin, od katerih ata vOč kot dve tretiini Ulopoltaih. Več ko dve tretjini prebivalcev v Diatriktu Kolumbije Je belopoltnega ple- Hprlngfteld, III__Nižja stornier illinoiske legislature Js v torek sprejete z 7H glasovi pro-| „'„^ v resnici ps zamorske d'ru- fine Žive v večji revščini kot be-lopoltne zaradi manJšegs zaslužka, To iMjtnll dejatvo, da ae na ti 64 Greenovo resolucijo, s ka tero se |K>civa kongres, rta i skliče ustavodajno konvencijo, ka» rali obrniti ns šerlfs, ds Jim je Ufl naj ^pr.vi sli o«lpravi 1H. bila Izročena prtljaga, ko ao iz- iMm<.ndm««nt, to Je točko o pro-javili, da nočejo delati. Unija Hšfteštfljš. Mnogi pVrsči. ao glaaovali pro- premogokopnl družbi, ko Je tn tj ^^lucljl, češ, da ustsvodsj- __ prosite zs sodnijsko prepoved konvencija bi bila nevarne, I'^'^gojo^otHu" Upla- dobrodelne družbs obrne dva krat toliko zamorcev za pomoč, kot belopoltnikov. Matere, ki prosijo za penzijo, so vdov«. Densr a« isplsčuje kot proti prisilnemu izgonu iz kom panijakih hiš, ker kom|>anlJa ne more nastaniti stavkokazev v kom;isni jsklh hišsh, dokler stenjih unijski radarji. ker se ne bi pečate Is z 1H. a- ^ ^„j kot jivB| igimt. mendmentom, |>sč ps bi morda kí u jÄVno blagoatanje, predelala vso ustavo. Resolucija k, iUM /(| otroka. Glavni ned- gre zdaj v «mat, kjer najbrž t(^nfk ,M]httrH u |Bvno Wif0. propade. stan le pr^l'otl dateJUran pro- —- ra/'un, kl Je sestavljen na pod- Kolera pokosite 16,000 Indijcev. Ugi p<,trel>e. K al k uta, Indija, 27, apr. Geo C. Wilson, tajnik tega Kolera v ftengslu Je zadnje tri odbora, priporoča, da se v Dime seca umorite 16,000 oseb. V striktu Kolumbije uvede ta d*> KaJkuU Je zednjl 50 oseb. tsdsn umrlo Isvcs ».«varovanje nim in nezgodam. proti PHogygf» Četrtek, 28. aprila. PROSVETA __ GLASILO SLOVKNSKE NARODNE PODPORNE JKDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE I »ODPORNE JEDNOTE ' Vr.e oglaiov po dogovoru. Rokopiii »« ne vračajo. Naročnina: Zodinjeo« drtav. (Uv.n Chicago) ffi.OO na leto, JJi" po! lota ln $1.25 ta tri mceec; Chicago In Ckrro $8.50 na isto, |SJ» sa pol leta, $1.66 sa tri mtMC«. Ia sa Inozemstvo t&Oi. mmmmmmmmrn___ Naslov ia vse. kar lais stik s lista«» TROSVETA" 2SS7-SI Bo. Lawadale Avenue, Chicago, inters. -THE ENLIGHTENMENT* Organ of the Slovese National BcacfU Bociety. Owaed h7 the Slovene National BeaefR SocMy. Advertising rstee on ¡gSS3SS£^ Subscription: United Stat*. («sejt tole«*» »00 »«T ,,„r. ('hira/« I'LiA urni foreign eountm. |8.00 per year. MEMBER of THE FEDERATED PRESS" 1M "^Dstun. v oklepaju n. pr. (Mar. 31-1927) poleg vsiega Imena na naslovu .jr van )«iUdi dnevom potehla aanrfalaa. PoooviU J. pravom, da se vam ae setavl Met. ^ : . , ■ i i ' DANAŠNJE POPLAVE. vijo pogubonosne poplave, ki leto za letom uničujejo človeška življenja in odnašajo rodovitno zemljo v oceane, za sabo pa puščajo kalne mlakuže, v katerih prav dobro uspevajo bolezen raznašajoči komarji. Letnd zborovanje. North Chicago, UL — V sobo-to dne 80. aprila točno olj sedmih zvečer bo v Frank Sveteto-vi dvorani občni zbor ali glav no letno zborovanje vseh delni čarjev Slovenskega stavbinske-ga drultva (North Shore Building and Loan Association). Dolžnost vseh delničarjev je, da se tega zborovanja udeleže polno-števiino. Na zborovanju bo po dano poročilo o delovanju in poslovanju drultva. Izvoljeni bodo tudi baje novi direktorji za pri hodnja 8 leta. Vai vložniki dobe obresti od svojih vlog. Opozarjam vse, da pridejo po obresti ter vnovčijo čeke. Kdor ne bo če ka izmenjal v teku 90 dni, bo ček neveljaven. Te dni je vam bilo po pošti poelano obvestilo o letnem zborovanju in pa pooblastilo (proxy) za volitve. Vsi oni, ki se ne morete osebno udeležiti zborovanja, ste naprošeni, da pooblastilo podpišete ter ga izročite kateremu uradniku ali drugemu delničarju, da vas zastopa na zborovanju. To je zelo važno, ter ako ni zadostno število delničarjev navzočih, se mora zborovanje preložiti, in s tem je veliko nepotrebnega dela in veliko stroškov. Da se temu izognemo, je vaša dolžnost, da se seje udeležite polnoštevilno, ako ne osebno, pa s pooblastilom. V soboto 7. maja bo pa izdana nova serija delnic. Rojaki, sezi-te po njih. Kdor ima denar na rokah, je naprošen, da ga vloži v stavbin-sko in posojilno društvo na 4i/g procenta obresti. Ne pozabite torej vsi na zborovanje v soboto 30. aprila ob 7. v Svetetovo dvorano. Da se to zborovanje preveč ne zadrži, se bo denar sprejemal v četrtek 28. aprila zvečer ob 8. namesto v soboto. Naprošeni ste vsi, da to upoštevate. t Za Slovensko stavbinsko in posojilno društvo — Math Iva-netich, tajnik. Po vremenskih nezgodah. Neelyville, Mo. — Vedno či-tam dopise v Prosveti in skrbno zasledujem vsako stvar. Pa od tukaj ni nobenega glasu. Najbrž vsakdo misli, da bo že drugi pisal, sam pa si bo namesto pisanja natlačil pipo tobaka. Torej se okušam jaz, čeprav sem najslabši za pisanje. Zanimam ae pa samo za to, s čemur se u-kvarjamo Slovenci. V tukajšnji okolici trpimo na-selniki veliko škodo, ker je nezgoda zadela kar vse farmarje. Od 10. do 16. aprila smo imeli grozno povodenj, katera je sledila deževju, ki je takorekoč neprestano vso zimo. Dne 21. pa je zapihal mrzel veter in padla je huda slana, tako da so Šli vsi prvi pridelki. Posebno vinska trta je že precej pognala in mladike so bile po dva čevlja dolge, ali vse je šlo. Naši rojaki po teh krajih so hudo prizadeti. Nekoč sem čital v Zarkome-tu, da moramo moliti za točfl in za vse to, kar nam škoduje. Tukaj nismo molili, pa smo vseeno dobili. Tako so nam pisali tudi gospod poljedelski tajnik. Vse iagleda kakor da so se vremenski bogovi in kapitalisti dobro organizirali* da nas tlačijo. Samo delo bomo imeli, za Življenje pa ničesar. Pa bo mogoče kdo rekel: Za- pri nas, tako da nas je vedno 7iak> več, in kdor hoče prijeti za vsako delo, ga ttfdi dobi, ali do-'jro delo je danes le težko dobiti. Z društvom gremo lepo naprej. Zdaj se je ustanovilo tudi nove druitvo od S. D. P. Z. Pri iruštvu it. 315 S. N. P. J. ima-mo vsako sejo nove člane, tako ia nič ne zaostajamo, temveč ?remo lepo naprej. Na 30. aprila bomo sopet imeli nekaj zanimivega, kajti spet bodo prišli Cankarjevci' z Clevelanda in vprizorili komedijo "Carlijeva teta". Od zanesljivih oseb sem izvedel, da je to sijajna komedija, na katero se moramo pripraviti. Kakor nam poročajo iz Clevelanda, se moramo zavarovati, da nam ne bo počila ka- , , ... , ka ledvica, kakor ae je to men- Pravit^ da rneni Ja zgodilo neki dami v Cleve-landu. Rojaki, zabave in smeha >o zadosti, torej vsi na veselico Ine 30. aprila. Take prilike Slovenci naše okolice še niso imeli in je tudi ne bodo kmalu sopet. Vabljeni so tudi Slovenci iz bližnjih naselbin, kakor iz Barbertona, Akrona, Allianca, Salema, Carroltona, Woosterja, Massillona in Brusterja ter od drugih naselbin. Vsi v Canton 30. aprila, ker se gotovo nikdo le bo ke8al, če bo prišel pogledat "Carlijevo teto". Na prireditvi bo vse preskrbljeno z najboljšo postrežbo, kajti odbor se dobro pripravlja za to. Tukajšnji Slovenci, ki smo se udeležili vprizoritve "Hrbtenice" v Barbertonu, vsi priznamo, da je bila igra prvovrstna in primerna za delavce. Rojakom Barbertonu gre vsa čast, da so jo tako vzorno predstavili. Zahvaliti se moram tudi za njih ep sprejem, posebno pa mr. in mrs. Gabor za postrežbo, ki so nam jo izkazali in tako vsem drugim rojakom iz Barbertona. Naznanjam tuc|j vsem članom našega društva, da smo sklenili na zadnji seji, da se bo seja vršila tretjo nedeljo v mesecu ob devetih (topoldne ln popoldne kakor do seSaj, v istih prostorih. Priporočal bi, da se udeležite v polnem številu, ker imamo splošno glasovanje o bolniški lestvici. Bratje, ne bodite brezbrižni za to glasovanje, ker to je v dobrobit rtes Vseh, da odpravimo ftredni aseement, ki nas vedno nadleguje. Zanimajmo se bolj za pravila in pazimo, da bodo v bodoče bolj stalna ter bodo odgovarjala našim potrebam. Do svidenja na veselici kakor tudi na seji. Pozdrav vsem članom S. N. P. J. — B. Odar. Poplave v Združenih državah postajajo vedno bolj katastrofalne ob času hudih deževnih nalivov. Zadnja poplava je bila menda najhujša, kar jih pomnijo ljudje. Skozi teden dni so dnevniki poročali o izgubi človeških življenj. Ni minil dan, da ni utonilo zaradi poplave nekaj ljudi. Tudi gmotna ¿koda, ki jo napravljajo take poplave, je ogromna. Spisi odkrivateljev ameriškega kontinenta nam ne pripovedujejo o takih katastrofalnih poplavah. Odkriva-telji pripovedujejo o poplavah, vendar pa ne o takih, kot se pojavljajo v zdajšnjem času, ko voda zalije na stotisoče akrov rodovitne zemlje, jo opustoši, odnaša hiše, hleve, živino in uničuje človeška življenja. Ako se ne bo ničesar storilo za odpravo teh poplav, tedaj bomo imeli v Združenih državah kmalu take poplave, o kakeršnih čitamo, da se pojavljajo v Kitaju in ki uničijo po več tisoč človeških življenj. Kje so vzroki za poplave, in zakaj se ničesar ne stori za preprečen je poplav? Severne države Minnesota, Michigan in druge so bile nekoč zaraščene z velikimi in lepimi šumami. Te ogromne šume so na naravni način uravnavale, odtok vode. Ustanovile so «e kapitalistične lesne korporacije, ki so opustošile te pragozde, kakor da bi po njih divjal trajni tornad in ruval drevje 8 koreninami vred. Kar niso uničile lesne korporacije s sekiro, so opustošili veliki gozdni požari,, ker so lesne družbe jemale iz gozdov le debla, veje so pa pustile ležati v gozdih. Te veje so se izpremenile v suhljad, v netivo, ki je ob vročih poletnih dnevih včasi potrebovalo le iskro iz dimnika lokomotive, da se je mali plamenček razpihal v strašen gozdni požar, ki ni ugasnil preje, dokler ni prišel silen naliv. Tako se je uničeval vsak mladi gozd in se uničuje še danes. Drevesnih korenin, ki so zadrževale vodo ob deževnih nalivih, ni več, in voda dere v potoke in reke, ki narastejo in končno prestopijo svoje bregove in nosijo smrt in opustošenje. Kongres dovoli vsako leto nekaj denarja za uravnavo rek. Ali ta denar toliko zaleže, kot kaplja vode na razbeljeni kamen. Sistematičnega načrta danes še ni za uravnavo rek in vodnih potov za odpravo poplav in boljših tokov za pretakanje trgovine. Imamo pač veliko denarja za mornarico in vojaštvo, za nujna in važna kulturna dela ga nimamo. Danes živimo v Človeški družbi, ki je sprejela kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije za fvojo gospodarsko podlago. To pomeni, da produciramo in razdeljujemo blago zaradi profita in ne zaradi človeških potreb. Zato se vpraša vselej najprvo, kadar se govori o regulaciji rek in voda za odpravo povodnji, koliko bo ta regulacija takoj vrgla dobička, in ne, če je ta uravnava rek in voda potrebna v interesu vsega prebivalstva Združenih držav. Človeška družba, ki bi imela za svojo gospodarsko podlago socializem, bi se gotovo najprvo lotila osuševanja močvirij in uravnave rek sa odpravo poplav, vrh tega i)\ gradila dobra vodna pota in druge zveze za transportacijo blaga. Taka družba bi računila s tem, da bi vsako leto ohranila veliko človeških življenj in dobrega ^^liTrellzetni hvjta za pridelovanje za življenje potrebnih pridelkov.1 nič ne spomnite na oni svet. To Nfena naloga bi bila, da skrbi, za vse prebivalce enako in p« to! Molil sem tako, da so mi ne samo za ju-ščico ljudi, ki so si s pomočjo svojega pre-ll?^! *kl<,PptlH,i; VHt*no :ni , i i bilo treba delati na vse pretege. molenja osvojili gotove predpravice. No, lKmio |MI ^ Hmrtl Jeli Ako bi se denar, ki ne vsako leto izda za mornarico !V,ir in vojUtvo v po rabil v kulturne -vrhe. bi „o uravnali wjtf™ ¡^t,^*!^; rek in odvrnili poplav, ampak produkcijo in razdelitev vadite, da farmar ni mojater v Maga bi kmalu povišali za sto odstotkov in še več. twn ln mu »prostite. — Jakoh | 1 ipin šck Narodni ekonomi, ki zagovarjajo kapitalistični na- - cin blagovne produkcije in distribucije, sicer kriče, da VeMk" Pfl^*tev v (anionu. J. trvlM odpmM potrato V pnalukriji in razdelitvi bla-j,/ .......J ^kok^ mentnih hišah, "«¿o~ Po en četrt kilograma se- družina, do prihodnja*« ga. ah tega ne mislijo resno. Oni le mislijo, da je treba »dobrotnikr - zdaj je nekaj |od tu v drtavo Pennsylv.nijo |,J sinjih pet let. Počasi s« uva-l^, «?•»> koren ja, | Pozdravi mi tudi moje otroke Rudarji po 2 in Vi letni stavki. Henryetta, Oklahoma. — Ker se nihče ne oglasi od tu, naj jaz malo opišem naše razmere. Več rojakov je, ki so bolj sposobni za pisanje kot pa jaž in ne vem, kako da se^ikdo ne oglasi. Pišem pa zato, da ne bodo bivši Oklahomčani mislili, da smo vsi v krtovi deželi ali pa da kopljemo premog na "open shop". * Ne, dragi čitatelji, vsi smo i« živi in zdravi, posebno pa rudarji, ki spadamo k organizaciji U. M. W. of A. Ta organizacija, oz. nje Člani se bojujemo že dve leti in dva meseca za njen obstanek in pravice delavstva. De- kl se je odela z lepim zelenjem. Solate je dosti po vrtovih in tudi fižol in krompir lepo rasteta, kar daje tolažbo našim želodcem. ^ Naj poročam tudi o nesreči, ki se je pripetila dne 14. aprila. Ob sedmih zjutraj je voda prestopila bregove potoka Coal Creek ter pod težo vode se je udrla zemlja nad premogovnikom McKay in voda je zalila soaednji rudnik Old W»e, y katerem se je ob času nesreče nahajalo 19 mož, med njimi tudi dva Slovenca, oba člana S. N. P. J. Po de-seturnem reševalnem delu se jim je posrečilo pripeljati jih na površje skozi sosednji rudnik McKay. Old Wise rudnik menda lastujejo delavci sami in je zadružen. Oni ne spadajo k organizaciji U. M. W. of A. Tudi jaz sem večkrat vprašal tam za delo in bil že prvi, da ga dobim, pa ti gre društveni brat Ignac Cotman, ki že dalj časa ni treba dati dela. Dela potem nisem dobil, ža kar se moram rojaku javno zahvaliti, ker je to njegova zasluga. Članom društva "Victoria" št. »220 S. N. P. J. naznanjam, da se vrši prihodnja seja 8. maja. Potrebno je, da se vsi udeležite, kajti razdal bom glasovnice. Priporočam, da vsak glasuje po svoji previdnosti, prej pa naj dpbro prečita. Opominjam vas tudi, da bolj redno plačujete asesment, da ne bo vsak mesec treba čakati do predpisane ure. Jaz bi rad poslal na urad takoj ko dobim mesečno poročilo. Prosim, upoštevajte to. Pozdrav vsem čitateljem Pro-svete in članom U. M. W. of A. — John Rakeff. Proslava 1. maja v Detroitu. Detroit, Michigan. — Zavedamo se, da smo delavci vsi enako izkoriščani pod današnjim kapitalističnim sistemom. Ravno-tako ae zavedamo, da imajo de lavci vsega sveta svoj dan, katerega lahko z največjo energijo in zavednostjo proslavijo. To je 1. maj, svečani dan mednarodnega proletarijata. Vsak delavec, naj si bo že radikalen, klerikalen ali še bolj revolucijo-narnega prepričanja, se zaveda, da je 1. maj dan proslave in manifestacije delavstva vsega s ve* ta. Čimbolj ga nam kapitalisti branijo in prepovedujejo, tembolj ga moramo delavci osvajati in pokazati, da smo tista sila, od kamere je odvisno življenje Človeštva. V Detroitu imamo velike tež-koče, ko hočemo dobiti dvorano, tako da bi odgovarjala našim potrebam, ko se hočemo po svojih običajih razveseliti. Socialistični klyb št. 114 je iskal dvorano tri mesece za proslavo na 1. maja. Ker nam ni bilo mogoče dobiti večje dvorane, smo najeli prostor od dramskega društva "Ljubljanski vrh" na Woodward avenue, da proslavimo nas najljubši spominski dan, katerega smo socialisti izvolili za svoj dan. Na 1. maja se začne naše leto. Delavci podamo rezultat in rekord svojega dela in povzdignemo glas, da bo zvonel na ušesa trpinov vsega sveta. Rojaki, delavci iz Detroita in okolice, klirt) št. 114 vas vabi in kliče, da pridete vsi na našo prvomajsko proslavo, ki se bo vršila rfia. Woodward ave. Začetek proslave je ob štirih po-Ako se odzovete, poka-žete svojo zavednost, da želite postati svobodni in zavedni delavci. Vstopnina je prosta. Na lavec, posebno pa promogar ima kaj malo pravic, toda če bi pro-' P°ldne padla U. M. W., bi i>a sploh nobene ne imel. Tukajšnje ' premogokopne družbe so zaprle svoje rudnike i «videnje na naš dan. Živel naš že meseca februarja leta 1925. P»*vi maj! —Anton Jurca. Po j>ar mesecih iz^rtja so izdali ■ naznanila po pošti, ako hočejo MEI) KURJAČI V NEW YOR-odpreti svoje rove, da bodo od-1 KU VLADA BREZ-prli svoje rove pod pogoji brez POHKLNOBT. unije za delavce in s plačo iz leta _— 1917 kar so tudi storili. Sledila Delavnik ^ podaljšuje, mezd. je stavka proti takemu brutal-1 J ® nemu činu in ta stavka še vedno traja. Operatorji so pa pričeli Pismo iz Rusije Koaac. Kaj pa pri Vas? O Vas tu prav nič ne slišimo. Vemo samo, da nas jugoslovanska vlada sovraži kakor vse druge buržoazne vlade in da se v Belgradu še vedno nahaja carsko poslaništvo, dasiravno je svoj čas ruski narod, pravim narod, ne carski diplomati, prelival na Balkanu svojo kri za osvoboditev Srbije izpod turškega jarma! • In Vaše delavstvo? Ali je še vsaj tako zavedno kakor je bilo pred vojno? Ali ae bo že kmalu povzpelo do te odločnosti, kakor se je ruski proletariat? Simpatije in pomoč ruskih bratov so mu sigurne! Saj imamo vsi iate-ga sovražnika! Dragi brat! Ne veš, kako srčno si želim še enkrat videti moj rodni kraj, moje otroke, ki sem jih moral zapustiti še tako male in nebogljene, moje nekdanje znance in Tebe. Tvojo in Tvoje družine slfko, ki si mi jo poslal, sem v okviru Obesil nad svojo posteljo, da Te imam vsak dan pred očmi. Poprej pa je še romala po celi vasi iz rok v roke in vsi so jo občudovali, kar me je seve navdajalo 6 ponosom. Veš, dragi brat, v letu 1921, ko sem bil demobiliziran, sem bil že trd-,no sklenil, da se vrnem v domovino; tedaj sem pa prejel neprijetno vest, da se mi je med tem moja žena v domačem kraju izneverila. Lahko si misliš kak udarec je bil to zame. V takem razpoloženju se nisem mogel vrniti. Vse moje sanje o zo-petni sreči so bile porušene Sklenil sem ostati; V svoji največji bedi sem tudi tukaj spoznal požrtvovalno žensko srce, plemenito žensko iz naroda, kii mi je, ko sem v Samari ležal tri krat smrtno bolan za tifusom, s svojo nesebično zvestobo stregla in me s tem ohranila pri Življenju. Ker W je domovina z mojo zakonsko srečo tako razočarala, sem sklenil zanaprej de liti svoje življenje s to zvesto Rusinjo. V prilogi Ti pošiljam najino sliko. — A kljub temu še vsak dan mislim nazaj. Ne tugujem za ženo. Bog z njo! Sama je tako hotela! Skribi me le usoda mojih zapuščenih otrok Starejši že gotovo zna pisati Oh, kako rad bi prejel od njih par lastnoročno napisanih vrstic! Kako rad bi jih videl! (A to je za sedaj še nemogoče. Višje sile še ne dovole normalnih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo.) Upam, da se mi želja izpolni. Razmere se bodo mogoče spremenile na bolje prej ko pri-čakujem(x Vprašaš, če bi bila mogoča v Rusiji eksistenca za delavca iz Slovenije? Gotovo bo, vendar zaenkrat še odsvetujem, da b se kdo podajal «kozi zapreke sem, kar na slepo srečo. Brezposelnost nekvalificiranih delavcev je tukaj vzlic vsemu še precejšnja, nasprotno so pa profe-sionisti raznih strok dobrodošli, imeti pa morajo dovoljenje sovjetskega zastopnika v svoji državi. Tudi kolonisti dobe v Rusiji zemljo na razpolago zastonj, kolikor jo hočejo, potrebno je le, da si potreben inventar nabavijo iz svojega. Torej upajva, da se še vseeno enkrat vidiva, do tedaj pa prosim, da mi večkrat pišeš in mi poročaš o vsem, kar se pri Vas godi. Pošlji mi, prosim Te, kako slovensko knjigd in pa kak slovenski delavski časopis, da vidim, kaj počenjate in da materinega jezika popolnoma ne pozabim. Veš, kljub temu, da sem dosti zaposlen z delom krog svojega gospodarstva, kakor tudi z javno funHcijo, sem namreč član vaškega aovjeta, ker tu rie poznamo nobenega razločka med narodnostmi, vsi smo svobodni državljani, vsi ena velika bratska družina, se me vendar poloti včasih neka tiha otožnost in takrat sežem po pismih in listih iz dragega domačega kraja. O, dovatatl stavkokaze. s katerimi IM N' Y' ~ I atrick mHe k^ai .M^! \^dftste s^laj obratujejo svoj, jare ^ '61^ UJnlk ^- ^ni n^n , -^ Veliko članov se j, Leverilo K|,m,lt", Po*'r *** Pub-1 svoji uniji ter pristopilo v tabor!,lc ****** Workers Union, po-! ^ nek«J *»dik in cepi- etavkokazoV: tudi več bivših r«>č«. ekonomskega reda. ki g» ^atramo vedno zs nevsmegs Xil družabni obstoj. In ravno radi t"Ka, ker se držimo »' • la nevmešavanja v ruake '"•nje zadeve, moram izjavi« t». od Adrijan prlvije petro-j lejko (ti boljše vi k i vedno obe-i tajo, da IhkIo nu|*Hjali v mestu elektriko, ps seveda nikdar ne utegnejo), počasi Je In preule.j duje pošto. Pisma no malo zsni-l mlva. Par vrstic pišejo nekda nji tovariši. Eno pismo je iz Moskve, prav za prav pa niti iti pismo, temveč uradno obvesti-1 lo, da naj izpolni vsak obiskovalec vprašalno p6lo-(vzorec priložen). Gospod Adrijsn za-»mehov sino srks kislo mleko in * nevoljno vrže uradno obvestilo na mizo. No tuksi le pn je vendsr pravo pismo. Piše mu, is Pariza stari prijatelj, pesnik, ki gs je nekoč slavila vsa Rusija. zdaj pa životari v pregnanstvu. Pesnik piše: "Saj veš, da sem bil zmerom uljuden nasproti damam, čeprav imam okorno vnanjost. Ali dveh, samo dveh ne maram. Prva je Smrt, druga je Revolucija. l*rve še na srečo ne poznam osebno ali drugo . . ." No. kaj pa prinaša zadnje pismo: neizrazit zavitek z bledimi in zmečkanlmi črkami v naslovu. Adrljan odpre in bere: — Dragi, ljubi striček! — Obstane in pogleda petrolejko: Striček? Cegav stric pa je? Spomni se. Imel je nečakinjo, ki ne imenovala Agtaja. Menda se jK je kaj pripetilo? Aha, Že ve: Omoftils se je s komunistom. Kaj hoče neki ta Aglaja s profilom bizantske .cesarico Teodoro? Cita in izve, da Meha. No. nič nenavadnega. Njen mož Je prišel nu Volgo v Tatarsko republiko in snuje ondi kmečke zadruge. Ona z otroci |w» je potrebna morja. Spomnila *e je ljubega,'dragega strička In upa. da ji ne bo odrekel gostoljubnosti. Gospod Adrijan dolgo premišljuje. Ce jo sprejme, bo v hiši veliko nereda, Na drugi strani pa ne sme imabiti, da je bila Aglaja za dekliških tet iz-redno ljubka in zabavna. Rada je imela sadje in pravljice. Nekoč je videla kokosov oreh in rekla: "To nI žoga, ker ne skače. Oe pa je opica, kje ima rep?" Stavrakia vzbudi Afanaaija, ki se Je zaril v svojo luknjo pod stopnicami kamor pada njeaečl-na skozi ozko okno liki nubrušen nož. Da mu listič in denar in veli: — Jutri zgodaj oddaj brzo-jav! Med tem ko odhaja Ae done: Pa pospravi v prazni sobi, kjer stoje stare oknlee. (Dalj* prihodnji«.) 4EZNAM PaiRRDB SLOVSNSKIB ORGANIZACIJ V mtCAOIT. Klub M. 1, J. s. S. — Dramska prod-stava Is prvomajska slavnost, v ss> daljo 1. maja, t dvorani S N P. J. Pevska društvo "Triglav," konoart v Hrvaškem domu v So. Chleagu, da« I. maja. 1'ovako društvo "Slovan", koncart dna 20. mijs v Hrvatskem domu, So. Chicago. Ork**t«r S. N. P. J.~V«e«llea dat 20. maja y dvorani S. N. P. J. t Piknik društva št. 1 S. S. P. Z„ dat 10. junija pri Vidmarju v Willow Springnu. Piknik društva "Zarja", dns 87. ju. nija pri Vidmarju v Willow Hprlngnu. < Piknik društva "Zvon" it. 70 J. 8. K. J. dno 4. Julija pri Vidmarju v Willow Springsu. Atmee si je odressla laoe. Los Angeles, Cal. — Aimee Semple Mcl'hersun, znana duhovnica Iz Angclua tempia, ai je dala oatriči lase. To pa je tako razkačllo njenega organiata. da je pustil službo in zs aeboj je potegnil večje število njenih vernikov, ki zdaj organizirajo novo versko občino v znak pro-testa proti "pohujšanju", ki ga je dala Aimee. Slana naredila dvs milijona akode. Traverse City. Mich. — Slana, ki je umorila letošnji pridelek črešenj v severnem Michi-ganu, je prizadjsla farmarjem $2,000,000 škode. NA PRODAJ JE 80 akrov dobre zemlje ob lepi cesti, 7 akrov očiščenega, vodnjak in malo poslopja. Cena je samo $800.00 in takoj Je plačati samo $200.00, drugo na obroke in RU obresti. Pišite lastniku: Andrew Puch, P. O. »MilU •ton, Wis. (Adv.) NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Mar, 31-1927) pomeni, da vam Je naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker nI bil plačan. Ako Jeva« list plačan In ga ne prejmete, Je mogoče vstavljen valed napačnega naslova, pišite nam doplsnleo In navedite ■tarl In novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki ln drugI aa-stopnlkl, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina aa celo leto Je $5.00 ln aa pol leta pa $3.50. Olanl 8. N. P. J. doplačajo za pol leto $1.00 In aa celo leto |8M Za meato Chleago In Cl-cero za leto 96.50, pol leta $3.25. aa člane 15 JO. Za Evropo stane aa pol leto $4.00, aa m leto pa $8.00. Tednik stane zs Evropo $1.70. člani doplačajo samo 30c /a poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNIRTVO 44 PROS VETA w »157 8. Lawa4al* Ava. CHICAOO. ILU Ow n* «jlVrtatild Dva velika izleta v Jugoslavijo (I'MRHO C lIKSttOUM(iA) pud vodstvom iikaárnr«« urodniks l'unsrd l inij» v priljubljenih velikih »Uprrsalh parnlhih. AQUITANIA odpluie iz New Yorks 10. maja vud vodstvom g. II. <»oid«mMha is s»A*«s IMiUboraMh*|a urada la BERENGARIA 17. maja p«S vodstvom g. i. W»b*rjo li noivgs Soslhsoslalsogs urad« To vam j« 11 vrst a« prilika, ds putujoU v druibt svojih rojakov V nojUpSrin in»u 1*1*. I't>»«4»lii vofoVi ImnJo vostll potnik* is ('herboura« v njihovo domovino. Naš vodja bod* P« Ali o« v * So pritljogo v*» /as dokler n* d o« p« t« domov, • t*m v*a reli ve*h nvprihk in pot*tk<»tao«tl In n« p*rnlko bod* nemi, da bodvt* lm»li dovolj i*l»«v*. Nini« j* bolj* prilik* «d n«S# v tretjem rasredu. Dobra d'»m*^a hran* ln dovolj ta Je«tl, VprsAajt* s* tniftan* i*a* v |r*tj#m raaredu, tja ln aaaaj. On* s* drupi r*«r*d «o smerne. Kupit* »I Cunard Travelin« (Šl*rka, t. J. f*k* sa potnik«, ki jih Cunard Unij« isd«J«. Ho varni, t*r priporočal v§*-pov»od. • K'/er«ir«Ji» et »«4 pro«f*r t«k«J. Vpiate)!« kateregakoli ál»d «asik «aaiopaikov alt pa pri: r CUNARD LINE 140 N. Dearborn St. CHICAGO, It.!.. jJEIOBVET* ČETRTEK, 28. APRn.f BISERI IZ SVETOVNE LITERATIRE 0»rer WiUf: Strah m Ciitervillike« (rili --C (Dalj«) Ker ni še nikoli videl strahu, jki je seveda neznansko prestrašil; ¿e en površen i*>gled na strašno prikazen, pa je zbežal v svojo sobo nazaj; po koridorju ♦bežeč je neprestano stopal na svojo dolgo, vihrajočo haljo, bodalo je zagnal v mlniatrove škornje, kjer ga je hlapec drugo jutro našel. Do*|>evši v samoto svoje izbe se je zgrudil na postelj in skril svoje obličje v oblačilu. Cez nekaj čaaa je zbral stari duh Cantervillakega gradu vse svoje sile in sklenil, dji ogovori drugega strahu, ko ae začne daniti. In ko je jutranja zora pogreznila holme v srebro, se je vrnil 'na kraj, kjer je bil zagledal pošastno prikazen. Pretehtaval je, da sta dva atrahova vaekakor boljša od enega in da s pomočjo novega tovariša imenitno užene dvojčka. Ko je dospel na kraj, se mu je nudil grozen prizor, Strahu se je oči vidno nekaj zgodilo, zakaj svetloba je izginila Iz njegovih oči, žareči meč mu je pa- del iz rok in sam ae je upognjeno in nezložno naslanjal na steno. Cantervillski duh je planil In ga objel. Na njegovo grozo je odletela glava in se zatočila po tleh, telo je omahnilo in v svojih rokah je držal rjuho iz belega porhanta, metlo, kuhinjski nož in izdolbena buča mu je ležala ob nogah. Čudne izpre-membe ai ni mogel raztolmačiti, hlastno je segel po plakatu in na njem je bral v jutranjem somraku jpozne besede: DUH OTISOV! Edino pristen, originalen strah! Pred posnemanjem svarimo! Copyright ! Zdajci je spoznal, da so ga i-meli za norca, da so ga zaame-hovali. V njegovih očeh. se je zasvetil zloglasni cantervillski pogled. Stisnil je brezzobe čeljusti, sklenil koščene roke nad glavo in se zarotil po slikovitih zaklet jih stare šole, da bo v potokih tekla kri, preden bo petelin dvakrat zapel, in da prestopi prag hiše smrt s tihimi petami. Komaj je dokončal svojo grozno prisego, je že zapel petelin na novo prekriti strehi bližnjega skednja. Zasmejal se je i dolgim, globokim in grenkim smehom in čakal. Čakal je uro za uro, ampak petelin kdove iz kakšnega vzroka ni drugič zapel. Ob pol osmih ga je h lina lo prepodila s straine straže, v svojo sobo je odkorakal in mislil na brezkoristno prisego in na izjalovljeno nakano. Tam je poisksl neksj starih knjig o vite« vu, ki jih je zelo rad imel, in našel, da je petelin vselej drugič zapel, kadar je bila izrečena navedena prisega. "Pro-kletatvo nad nespodobno žival." je zamrmral. "Ce bi mu bil s svojo ponosno sulico prebodel prsi, bi bil morsl zsme vdrugič zspeti, če tudi v smrtnih boleči-nsh." Potem je zlezel v svojo obširno svinčeno rskev in počakal večera. Naslednjega dne je bil strsh zelo slsboten in utrujen. Straš-no razburjenje poalednjih ¿tirih tednov je rodilo avoje sadove. Živčevje je bilo popolnoma razdejano in ob najrah-lejiem šumu se je ves zganil. Pet dni je ostal v svoji sobi in končno se je odločil, da se ne briga več za krvavo liso v knjižnici. Ce je Otisova rodbina ne potrebuje, si je rekel, je oči-vidno ni vredna: Nedvomno stoje ti ljudje na najnižji materi-jatlstični stopnji in niti ne morejo razumeti simbolična vrednosti ganljivih prikazni. Vprašanje MARK TWAIN: " ' MALI KLATEŽ TOM SAWYER Potlovsnll I. Kolaček. (Dalje.) ^ Ker se je pa moral nečesa spomniti, se je zamislil. Pa skoro se mu je razjasnil obraz ob rečni razrešitvi domislice; vteknil je skorjo hitro nazaj v žep, se sklonil čez teto in jo poljubil na izbočene ustnice, se splazil zopet iz sobe in zaprl vrata za eeboj . Krenil je nazaj k izkrcevališču prevoznega parnika, kjer ni našel nikogar, in drzno sto-pU na ladjo, kajti vedel je, da ni bilo na njej žive duše razen čuvaja, ki je bil po navadi v kabini in apal kot medved. Odvezal je zadaj pritrjeni čoln, zlezel vanj in kmalu oprezno veslal I k) reki navzgor. Ko je prlvealal kako miljo daleč nad mesto, je krepko prijel za veslo in jo udaril naravnoat čez reko. Prišel je do brega na drugi strani ravno pri izkrcevališču; tega dela je bil namreč že vajen. Mikalo ga je, da bi se polasti! čolna, smatrajoč ga za ladjo in zato za postaven plen morskih razbojnikov; vedel pa je, da bi ga šli iskat In mogli najti njihovo, skrivališče. Zato je atopil na suho in jo mahnil v gozd. Vaedel ae je na travo, počival dolgo in si z muko prizadeval, da ne bi zaspal, nato pa se je napotil ves utrujen proti svojemu novemu domu. Noč se je nagibala proti koncu. Bil Je že beli dan, ko je doapel do otokove sipine. Tukaj je zopet počival, dokler ni solnce izšlo popolnomu in zlatilo s svojimi žarki veliko reko; potem pa se je zagnal v vodo. Nekoliko pozneje se Je ves premočen ustsvll pred taboriščnim vhodom in slišal Jova govoriti: "Ne, Huck, Tom je mož beseda in se vrne. Ne pobegne. Dobro ve, da bi bila to sramota za morskega ra7.bojnika, Tom pa je preponoaon za kuj takega. Gotovo namerava kaj. Kad bi pa vodo! kaj." "No, one-le stvari so pa na vsak način najine, ali ne?" "Skoro,, vendar še ne čisto, Huck. Pisanje pravi, da so najine, če se do zajutrka ne vrne." "In evo me!" je vzkriknil Tom s f}nim dramatlAkim efektom in stopil veličastveno v taborišče. V kratkem so pripravili razkošen zajutrk iz slanine in rib in med delom Jim Je opisoval Tom (in olepševal) svoje dožlvljsje. Ko je bil s svojo |H)vestjo pri koncu, je bila te družbe junakov asma nečim urnost in bahavoat. Nato se Je skril Tom na prijaznem, e«»nčnntem kraju in spal notri do poldneva, otlala dva razbojnika pa sta se pripravljala ns ribji lov in raziskovanje. XVI. POiil.AVJK. Po kosilu je krenila cela tolpa na sipino j»kat ielvinih jajec. 11«mIiIi so eeniintja, raz-irrehali s palicami peack, in kadar so našli kako nu-hko mesto, so si- vrgli ns kolena in gre-l»li z rokama. Včasih ao dobili petdeset do šestdeset jajec v eni jami. Itils ao |>opulnoma (»oetavili v skupino, Irrizgali z dlanjo drug drugemu vo8tal brezupen. Joe je sedel v pesku in ga razkopaval s svojo palico; bil je zelo potrt. Naposled je dejal: "Oh. fantje, pustimo vse to. Jaz bi šel rad domov. Tu je tako samotno." "Oh, ne, Joe, polagoma se boš bolje počutil," je rekel Tom. "Pomisli samo na ribjj lov, ki ga imamo tukaj." "Meni ni nič do ribjega lova. Jaz bi šel rad (Jomov." "Ali, Joe, nikjer več ni tako pripravnega kraja za kopanje." "Kopanje ni prida; tudi zanj mi ni nič. ko ni nikogar, ki bi mi dejal, da se ne smem kopati. Jaz pojdem domov." / "O, pojdi! Otročiček! Mislim, da bi rad videl svojo mamo." "Da, prav zares bi rad videl mamo, in ti tudi. če bi Jo Imel. Ampak nisem nič večji otročiček ne.go al ti.." In Joe je začel malo hrkati. "No, puatlmo tega dojenčka naj gre domov k svoji materi, ali ne Huck? Uboga atva-rica — ali rse želi videti mamico? No, naj jo pa. Tebi pa ugaja tukaj, kajneda. Huck? Midva oataneva ali ne?" Huck Je maloerčno odgovoril: "D-a-a". "Nikoli več ne govorim s teboj, dokler l»om živ P je rekel Joe in vstal. "Sedaj veš", ln odšel Je slab«« volje In s« oblačiti. (Dal* >rtke*JM) nadčutnih pojavov in razvoj aatralnih teles, voe to je bilo drugo poglavje in se je odrini-kalo njegovi kontroli. Njegova svečana dolžnost je bila, da se je vsak teden enkrat pokiual na fodniku in da je vsako prvo in tretjo sredo v mesecu zamrmral skozi okno nekaj besed. Ni vedel, kako bi se častno in polteno reiO svojih dolžnosti Gotovo je bilo zelo hudobno njegovo življenje, nasprotno pa je bfl tenkovesten v vseh rečeh, ki so v zvezi z nad-natumim. Prihodnjo tretjo soboto je lel. kakor mu je velevala dolžnost, med polnočjo in tretjo uro, po koridorju in je skrbno pazil, da ga nihče ne vidi in sliši. Sezul je čevlje, stopal nalahno, kolikor je mogel, po starih črvivih tleh, oblekel dolg, črn žametast plašč in je prav izdatno uporabil Aurora kremo, da je namazal svoje verige. Ampak priznati moram, da je poslednje storil le z velikimi srčnimi težavami. Nekoč se je ponoči, ko je rodbina sedela za mizo, splazil v spalnico gospoda Otisa in odnesel steklenico. Začetkoma se je čutil ponižanega, pozneje pa je uvidel, da si je dal le marsikaj povedati v prilog iznajdbe in da služi v precejšnji meri tudi njegovim namenom. In vzlic temu ni šlo gladko. Vselej so bili po koridorju napeti motvozi, nad katerimi se je v temi spodtikal, in enkrat — oblečen je bil ravno v kostum Črnega Izaka, lovca iz Hogley Woodsa" — je telebnil prav grdo na tla stopivši na gladko omaščeno preprogo, ki sta jo dvojčka položila od vhoda v gobelin« k o sobo do hrastovih stopnic. Ta žaljivi napad ga je tako zelo razljutil, da se je odločil na poslednji poizkus v o-brambo svojega dostojanstva in družabnoga položaja. Sklenil je, da obišče predrzna mladiča prihodnjtftooč v svoji slavni vlogi "Plemiča Ruperta ali grofa brez glave". Več netfo sedemdeset let se že ni pokazal v tej Obleki, odkar je lepo ladi Barbaro Moonish tako oplašll, da je nenadoma prelomila zaroko z-dedom sedanjega lorda- Cahtervilla in zbežala v Gretna Gfoen s čednim Jackom Castletottdm. Dejala je, da se za nobno fceno na svetu ne pri-moži v rodbino, ki mirno gleda, da se tako strašne prikazni v mraku ' sprehajajo po terasi. Ubogega Jacka je pozneje v Wandsworthu lord Canterville ustrelil v dvoboju in ladi Barbari je počilo srce v Tunbrrdge Wellsu, preden je preteklo leto dni. Vsekakor je bil velik u-speh; ampak "maska" je bila izredno težka — če smem uporabljati gledališki izraz v zve zi z največjo skrivnostjo nadna-tumega, aH bolj znanstveno rečeno, nadčutnega — in polne tri ure se je pripravljal. Končno je bilo vse v redu in s svojo vnanjostjo je bil zadovoljen. Težki jahalni čevlji, ki so spadali h kostumu, so bili zanj seveda nekoliko preobilni in našel je le eno obeh pištol, ampak končno je bil le močno zadovoljen in četrt čez eno je zlezel iz stene in se splazil po koridorju. Do-spevši do sobe dvojčkov, ki so jo — mimogrede bodi omenjeno — imenovali modro sobo po bar vi preprog in zaštorov, je našel priprte duri. Ker ai je hotel zagotoviti efekten naatop, jih je na stežaj odprl; ampak v tem je padel odzgor vrč vode, ga premočil do kole In je le nekaj palcev manjkalo, da ga ni oplazil po levem pleču. V tistem hipu je zaslišal pritajen smeh dvojne postelje. 2ivčni napad je bil tako ailen, da je zbežal na za j v avojo sobo, kar so ga nesle noge, in naslednji dan je obležal a hudim nahodom. Edi na tolažba zanj je bila okolišči | na. da ni bil vzel svoje glave s seboj, alcer bi bile posledice lahko še hujše. Obupal je, da bi tej sirovi a merikanski rodbini pognal strah v ude in odslej ae je plazil le šo v lahkih šolnih po hodnikih, z debelim, rdečim robcem okoli vratu iz atrahu pred prehlaje-njem. ,in z malo arkebuzo v roki, da sdT če bi bilo ravno treba, u-branil dvojčkov. Poslednji udarec ga je doletel 1«. septembra, ftel je po stopnicah, v vežo meneč. da bo tam imel mir. Kratkočasil se je s zbsdljivimi opazkami o velikih fotografijah mi» NAJVEČJA RAZPRODAJA V ZGODOVINI Ne pošiljejtc deaarja. nemo isrešito "kupon, napišite vaše ime in naslov 1r pošljite nam še da»es,T!kaT3 » ai poelali to čudoviti SS komadov aoetov kot gs prikexuje elika. ki je aktualno vred«« »25.00, p« aaš> zniw s kuponom se eoeso $9.96. F & . j£ " ¡ril Jii/fBiMk ' H i in" '^^KiI^m^mbSm j % Pieces Retail Value 25-Special>995 Te iedeviti vrednMtel Matov Mateji I« Si ke matov mU kerlstnlk stvari ae vsekeger. Čitojto le M preprliajte sami. 1) Prva vrat« varnostna brivna opreva, posrebrni rod nik krasno i »delan v lopi ikatljici. S) Par Importirani operni dsljnosld. a modnim vidnim steklom v lepem mvojn. S) Eno Eastman kamera aa fotografiranj« levratno isdelana v uanjati ikatlji, popolno«» dovriena na slik«. 4) Kno dobro moiko topno uro, pokrovje belega ilata. krasno snrravirana a pravim amsriikim kolesi«, perfektna ta drtonje (u* in Jamiena xa 26 lat. |) Pravo belo potlačeno Waloemar verliico. «) Kombinirani belopotlsieni i^,, not in priprave ta odresati cigaro la dobrega jekla. 7) Jeklene dobre iker je ta «trli i leae poniklane in. dobre vrat«. 8) Avtom,, tlino iilo te iivanje, jemlje dva itiha naenkrat kot avtomatični stroj in je aelo priročno ae popravljanje torijev in konjske opr» me. itd. t) 6 komad ni manikurni sen ta v enak kot kato slika je iivrstno darilo aa tonake. li) Ženska kitajske vrate srečni , .„m, je kreano isdelana. XI) Avtomatični utigalec cigaret poniklan. 17) Dva kresna tapestna gumba. 19) Dva sprednji it tadnji (uat ta ovratnik. ti) Krasna ti palcev dolga pearl ovratnica is močnih pearlnov. SS) Lepa tonska potlačena broika. SI) Kr». sni importirani ustnik sa cigarete. %4) Kresni potlačeni molki pratae s valimi ¿ačetnimi Irkami. 21) Nova pateptirana veri-iiea m ključe. U) K rajna potlačena igle to kravato . 27) K rase a «eponka ta ksavcto. <28 Par kraanlh uhanov kakor jih kale Slika. 21) Dober "Boy-scout topni no*, mIo prlporočno orodje. (10) Novo patentirane uičipalnice nohtov. 11) Molki usnjejti pas « krasno taponko in t>roetor ta vela tačetne črke. M) Poaiklans tketla M eigsrete. U) Kreano topno ogledale« in glavnik. M) Pravi importirani nerekovaiec vremena, krasno Jtdeian v obliki hjiiee. ki vam kato vremenske spremembe od » do 24 ur v naprej, to Je «elo dobra atver ta vsako hlio. »M) Električna svetilka ■ baterijo pripravljena ts rabo takoj. BODITK GOTOVI IN SB POSLUŽITE IZREDNE VREDNOSTNE RAZPRODAJ B. PellJIto te apedejl kepen nam to da-■ms. Te pomeni prihraniti flt.M M vel top. ZAPOMNITE Sli Da itoviio teh čudovitnih vrednotnih predmetov in po ti tnlton «eni je omejeno. Vi ne morete kupiti vel nego en sam sestev po ti niski ceni bret kupona. Torej odlolite m hitro. Poiljito kupon nem to danes. BREZPLAČNI KUPON NO. 1« ZASTONJ! Heme Mail Order Ce., «TI W. Madisen Bt. Dspt. M, Ckicags. III. Gospoda: Prilotono najdete Sto v poitnih tnamkah u po. «Iljetvene troike, ta kar prosim' poiljito vel Si komadov se»u> kakor ga kale gornja slika. Jes bom platoi mojemu pismonoi« velo posebno keponsko ceno v svoti 18.M, kadar m bo meni pri. slo blago na moj naslov. In ako jas ne bom aadovoljen t, to «udovtno ratprodajnim blagom po pretoku 10 dnevne Dmskuinj*. vam jas vrnem vm nepokvarjeno blago nese j in vi ps vrncu meni moj denar. Ulica ...........................-.......................... Drtova nistra in njegove soproge, ki so pregnale velike rodbinske slike CantervHlov. Preprosto, ampak prijazno je bil oblečen v dolg mrtvaški prt, nekoliko omadeževan s pokopališko trohnobo, svojo čeljust si je privezal s trakom iz rumenega platna in v rokah je imel malo laterno in grobarsko lopato. Na sebi je imel kostum "Janeza Brezgrob-nika ali skrunilca mrličev- s Chcfrtsey Barna," — ena najsi-jajnejših njegovih vlog, ki so si jo v Cantervillu dobro zapomnili; bila je pravi vzrok njih prepira s sosedom lordom Ruffar-dom. Četrt čez dve je bflo in vse je bilo mirno, ko je šel proti knjižnici — pogledati je hotel, če je še kaj sledov za krvavo liso, kar planeta nenadoma iz temnega kotička dve postavi z rokami nad glavo in mu zakriči-ta v ušesa: Bav! Bav! (Dalje prihodnjič.) PRVI SLOVENSKI HOTEL SPOLAR s 75 vsakovrstnimi modernimi sobami, tudi z kuhinjo, katere so na nupolago po zmerni coni. — Obiskovalcem mesta Chicaga, kakor tudi drugim potnikom se uljadno priporoča, ANDROSPOLAR 1919-1921 Blue Island Ave. Chicago, III. Telephone: Caaal 2241. NA PRODAJ JE Dobro idoča trgovina GROCE-RIJA in MESNICA v sredini slovenske naselbine v Chicaga. Prodam vsled nezmožnosti slovenskega jezika. Stanarina, rent zelo nizka. Za ceno in druge podrobnosti pokličite po Telefonu 4,CANAL &772". (Adv.) IZREDNA RAZPRODAJA 1 JHk ste že zaceli I agitacijo za DNEVNIK PROfiyETOT Kampanja jo aodaj v p* nem teka in prvi uapehi so oe že pokarali. No bodite vi zadnji i priglašen jem v to kampanjo. Pričnite takoj) Pridobite svojen znanca in prijatelja, da ao takoj naroči na Proavoto. Čaka m lepa nagrada, če pošljete dve ali več obnovljenih naročnin; ali n vsaj eno novo. \ Brez odbite provizije ate za enega novega naročnika u ptf leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGIN8," vredne $1; za e* letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO*, vredno $2, ali pa druge knjige iz založbe "Književne matice"» vrednooti $2. Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjigo "AMf* RlSKI SLOVENCI", vredno $S, ali pa drago knjigo v vrednosti * Vsi bratje in aestre S. N. P. J., takoj na delo za nove orožnike! Zlasti pa dopianiki, ki pišete, kako priljubljena vam > Prosveta. Se z agitacijo dokažite, da vam je raa priljubljena li da delate za njeno raz&ir jen je. Naročnina je za celo leto $5, za pol leta 92.60; za Chlcago ii Clcero celoletno $6.50, za Evropo $8. izpolnite in izrrlltb ta kupom. PROSVETA, 2*57 8«. Lawndal« Ave., Chicago, IUiaols. Priložen« dobite naročnino $...........ta katsro pošljite Prosveto: Isis ........................................................ $. Naslov ......................................................... Sotlav mim IIS—la mm SS.M PBILIEA SB VAM MORDA MB SO .. ■ nieoll več v itvljbnju nudila, čitojto to nmlillii. kekine niliiil Setots m Mme RM. in bb jo posLutrra na bmaka d __ mo'uvi otatts to i) sm vrsto, ki asto la totovnlkn. najeevejisga m 1» let. » En I___ jeklenima klajnma. 4> 14 __ toke flee, ket Ueto. M RIM. NABOČItB TA IZRRDNI DANRB. Ne peAlljajle lemvei peiljHe m «m n peAtain« MS platoto ee Sme. . _ k. BARGAIN NOVKLTT COMPANY f«T m. Seme Ava. ksM. tM T. H S al< Al AV Ali ate le naročil Presveto ali Mladlaaki Hat ovojem pri jate lj« ali ooredaika v ioreoviee? Ts jo edlal dar trajM vrednosti, ki ga za mal denar lahko poil je lo srsjeem w KNJIŽEVNA MATICA S. H. P. J. Ima v zalogi sledeča knjigo: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi 682 strani, trdo vezana, vredna svojo cono, ataao.45.00 Slovensko-Angicilca Slovnica—«elo poučna in lahko rsz-omljiva knjiga za učenj« angleičine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stana aamo ...... ...m*. ....... ......«m .$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravno zakona In splolni razvoj, knjiga iz katero zamoroto črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro........................................$1-50 Pater Malaventara—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriikih frančiikanov, in dotivljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami..........................^.Jl-50 Zajedaki—resnična povest in prava Uustradja doslej skritega dela življenja alovenakih delavcev v Ameriki.J1.75 Jlmmie Higgina-krasna povest, ki jo Jo spisal sloviti < ameriški pisatelj Upton Sinclair, poolorenfl pa Kolek......................1_________SI-00 Zapisnik 8. redno konvsnoljo 8. N. P. J, 252 strani mehko veaana, stane samo._____________________________ _____^ "Hrbtonica"—drama v treh dejanjih • ptutogom te epilogom—mehko veaana, stana samo.......................... "Informator"—knjižica ■ vsemi potrokmM podatki o 8. N. P. J.—zelo priporofljiva ia "" KNJIŽEVNA MATICA a Ne F. 1. MST Be. Lown^js Are,