Leto 18‘)4. 32 7 Državni zakonik za ^raljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XLII. Izdan in razposlan dne 21. junija 1894. (Obsega štev. 114.) 114. trgovinskega niinisterstva poraziunii z ministerstvoma za raitje stvari in za finance z dné 1- junija 1894. L, ^nišč'"1 Se 'ZdaKj° pristanski red za c. k. pri-d°l0jf.Ce °k Bodenskem jezeru v Bregencu in pa a za javna pristajališča v Hardu, Fussachu in Lochaui. A. ob BtanSlîi red Za c* Pr^an^ôe °denskem jezeru v Bregencu. K Splošna določila. §• 1 Pristanski okoliš. in skladališča, blagovni ključ, pričuvni ključ, sušilno ladjenico in okrožje delavnice za ladje. 3. Pred vhodom v pristanišče ležeči jezerski prostor, kolikor ga je imeti prostega 1er nadzirati, da se plovstvo ne ovira. §• 2. Oskrbovanje pristanskega reda. Oskrbovanje pristanskega reda v pristanskem okolišu bregenškem pristoji e. k. pristanskemu komisarju. Kot c. k. pristanski komisar naj v izročenem področju posluje vsakočasni načelnik po c. k. generalnem ravnateljstvu avstrijskih železnice se vršečega nadzorstva za plovstvo po Bodenskem jezeru, kateremu so za izvrševanje in nadziranje vnanje službe pridodani en pristanski mojster in pa potrebno število pristanskih mornarjev iz staleža plov-stvenega osebja c. k. državnih železnic. zeru v Brr~01^ C' 'C' Ilr‘sl|mišča regeneu Je po 1 '. Pr'stansko ob Bodenskem zmislu tega ukaza šteti: kotlino, je- kovni km v . SK0 kotlino, katero obdajejo bla-^ ni> se nai -° °'*’ ^ezn*šk* nasip in pričuvni ključ. stanišge t la,'jl osebni ključ, postajica Bregenc-pri-’ traJektni mostič, in pristanski mostič. kljužu.obDianire car’nskega blaga na blagovnem aniseu sanahaiaioča nristnialna mi'çta C. k. pristanskemu komisarju je podajati vsa zglasila, predpisana v členu 12. mednarodnega plovstvenega in pristanskega redu za Bodensko jezero z dné 22. septembra 18(17. leta. Pri vseh naredbah, ki se tičejo koristi carinskih uradov, naj c. k. pristanski komisar vselej ravnâ v porazumu s načelnikom c. k. velikega ca- (8loy, enUch.) nahajajoča pristajalna mesta | rinskega urada v Bregencu. II. Določila o pristanski službi. §•3. Vzdržavanje pristanskih naprav. G. k. pristanski komisar pazi, da se prav vzdržujejo vse pristanske naprave. On nasvetuje nove oprave, izpremembe ali prizidbe k pristanskim napravam, ki bi postale potrebne. Zlasti naj pazi na to, da bo v pristanski kotlini vsak čas voda tako globoka, kakor je potrebno, da se plovstvo ne moti. Pristajalna mesta ladij je vzdržavati v dobrem stanu in vsak čas je skrbeli za to, da se bodo brez nevarnosti mogli rabiti dohodi k ladjam, zlasti pa po zimi. §. 4. Razsvečava pristanišča. Ko se zmrači, prižgč se vsak dan pristanski ogenj, sestoječ iz dvéh belih obločnih luči, ter se ugasi, kadar dojde poslednja parnica. Zjutraj se pristanski ogenj prižgč vsak dan, preden pripluje ali odpluje prva kurznâ parnica, ter gori, dokler ne napoči dan. Na obéh čelih pristanišča se nahajajoči pristanski luči (na čelu blagovnega ključa bela, na čelu pričuvnega ključa pa rudeča luč) gorita vso noč. V razsvečavo pristajalnih mest za ladije služeče svetilnice se prižigajo, kadar potreba nanese, ter morajo, kadar nastane tema, goreti, dokler ne napoči dan, ves čas, za katerega je zglašen promèt parnic. §• 5- Na plitvini pri Mehreraui postavljeno zV°n naj o dobi megle vsak dan začne biti od 4. ure P° poldne ter naj bije, dokler ne pripluje posle kurzna parnica ali poslednji trajektni vlak. Z ladij dajanim znamenjem za silo je nje, da so se razumela in da se pomoč o takoj, odgovarjati s streljanjem iz kanonov, ozn z drnicami po zmislu poglavja 111., točke 15. v za znamenja za plovstvo po Bodenskem jezeru. znarne- dpošlje §• 6. Rešilna služba. V pristanišču bregcnškem naj bo vselej plavljena za rešilne namene po ena ladjica, °Pr^ ljena z vsemi potrebnimi opremnimi predre Moštvo za njo dajejo, če je treba, pristanski tu narji in mornarji bližnjih ladij, ki se v .hs trenotku ravno ne potrebujejo. Na osebnem iu ^ govnem ključu je na namenu vstreznih krajih 1 pripravljene, da jih je moči precej rabiti, re obroče, droge s čavlji in pa rešilne vrvi. Kadar c. k. pristanski komisar izvé, da je ^ jezeru kaka ladja ali ladjica v nevarnosti, vkreue ^ potrebne navedbe, da ji čim brže dojde P0l^[a. V takem slučaju ima pravico, eno ali več v P nišču ležečih parnic (ali drugih za to primc|^. vozil) precej odposlati na pomoč. G. k. pr'sl ^ komisar vodi pomaganje ter skrbi, če treba, shrambo ladnega naklada in pa, da se po can ter P°‘ uradih nadzira in postopa ž njo. On poistinja škodo, ki je bila narejena, - ^vll roča o vsem dogodku c. k. okrajnemu glaVl1 v Bregencu. Služba za dajanje znamenj. O temotnem vremenu se dohajajočim plovilom s čela blagovnega ključa dajejo z rogom ali zvoncem za meglo znamenja za meglo, predpisana v poglavji L, točki 7. redü za znamenja za plovstvo po Bodenskem jezeru (priloga III. v ministerskem ukazu z dné 29. oktobra 1892. 1., Drž. zak. št. 188.). Poleg tega se tedaj, kadar je megla zelö gosta, parni-eam za osebe oznamenjuje, kadar so že preplule vhod v pristanišče, leža osebnega ključa, če bi treba bilo, tudi s tem, da se puha v rog za meglo. Kadar mete, treba je, da se dohajajočim ladjam oznameni vhod v pristanišče, streljati s kanoni (topi) s čela blagovnega ključa, ako je to mogoče. Dohajajočim ladjam, katerim niso pristajalna mesta nakazana že naprej enkrat za vselej, oznameni se pristajalno mesto, katero naj zavzamejo, že med vožnjo, ko dohajajo v pristanišče, po dnevu s tem, da se maha z belorudečo progasto zastavico, po noči pa z mahanjem rudeče luči. §• 7. Skrb, da se ključi, pristajalina mesta itd' zagn e tej o. . Qgßb Vsak čas je skrbeli za to, da se promel in blaga na ključih ne ovrè na nikak način, da ^ nejo dohodi k osebnim ladjam in do stopnjic k ® cam, ki se nahajajo na ključih, prosti, in da obe' .j ne stopi na trajektni mostič in pa na novi pns mostič. Stopati na osebni ključ je sicer dov°D®^e osebe pak, ki stopijo nanj, morajo ta ključ za 0 . vselej zapustiti pred dohodom kake osebne Par, u Tiste osebe, ki ostanejo na ključu, šteje ca j. urad takö, kakor vse, ki imajo carini zavezane mete s seboj, za prevažance, došle s parnico, ^ se morajo podvreči pregledu carinskega ura ^ trpeti brez upora posledke tega pregleda. D® gledalci gnetli, kadar popotniki stopajo na,Pa|1 ali stopajo ž njih, ni dovoljeno. Prista' ?.a^0vrs^no blago skladati na skladališčih in l(0tn^ !S( ‘h ladij brez dovolila c. k. pristanskega je strogo prepovedano. p°j leh mestih ležeče blagö se sicer postavi stvo nel° Pr'slansko pažnjo, toda pristansko obla-Prevzaine nobene odgovornosti za nje. Ako se ladje ali druga plovila potopé v pri-stanski kotlini ali na kakem drugem mestu v pri-stanskem okolišu in ako se s tem ovira plovstvo, ravnati je na enak način, §• 9- dovol• 0ziti P0 osebnem ključu z vozovi za osebe je ali z p r° Sam<^> kadar se prevažajo bolniki k ladjam stana' * ’ se ie za 1° P°Prej dobilo dovolilo pri-kega mojstra. je pr ^Ur'l* odprte ognje na ključih ali skladališčih ni[p 0^ano. Streljati s puškami ali drugim strel-°koliš PrePove(lano po vsem pristanskem osebnen °V.'^ r*^e 1 0(bco (na trnek) pak samo na Jalnih 'ati perilo ni dovoljeno na ključih in prista-mestih ladij. Sp al' okorne osebe brez primerne^ Jovaleaje zavrniti iz prislanskega okoliša. Skrb §' 8' p’ ^a Se Pristanska kotlina ne zagnete; poved, onesnažiti in zastavljati jo. ^ouieM*ar.'.S'i0 kotlino je vselej ohraniti prosto za V S'Ü do Shajajočim ladjam je torej samö lini, jn V° 'h> da bi se zasidrale v pristanski kotla °dlo°"e Inoiaj° precej, ko je to mogoče, odriniti sPravi;.!jena Se^' rnesta- Plavi se nikakor ne smejo V|jatl v pristansko kotlino. 'adneKa Z',1U' Je Plansko kotlino za vzdržavanje llareja v ,a.orneta kolikor moči iznebivati ledu, ki se Poškodba pristanskih naprav. Vsaka poškodba pristanskih staveb in bregov, postavljenih oznamenll, zapornih in hranilnih kolov, pristanskih žrjavov, ograj, stopnic, klopi, poti, dreves, nasadov, svetilnic in drugih k pristanski napravi spadajočih predmetov je prepovedana ter zahteva poleg eventuvalne kazni tudi, da jo krivec povrne. Voditeljem ladij zlasti se ukazuje, delovati na lo, da služniki ladij, rabčč porivalne droge, nagajivo ne napravijo kake škode. §. 10. Kako je ravnati v izrednih slučajih. Kadar se zglasé nenavadni dogodki (člen 12. mednarodnega plovstvenega in pristanskega reda za Bodensko jezero z dné 22. septembra 1867. 1.), poistini c. k. pristanski komisar, če je treba, pri li priči dejanje, odredi, da naj se tisti, ki so sumili krivde, primejo, in poroča to nemudoma c. k. okrajnemu glavarstvu v Bregencu. V nujnih slučajih ima c. k. pristanski komisar oblast, vkrenili izredne naredile v pristanskem okolišu, kakor jih zahteva nujnost trenolka. III. Promet ladij v pristanskem okolišu. §• 11. K Vedario *al' Se v Prisbuiski kotlini je strogo prepo- ^l‘e n'b laki, ki tonejo, sploh se 8aifcitrosknt' 01 n'kak način onesnažiti. Izmetavati V Pristanki')t^l hybinjske odpadke, blato od živali je llajstro?». ' °h'ni in pred vhodom v pristanišče oze prepovedano. ^čajno 'h' ‘azkladanju ali nakladanju ali pa sicer |,lovstVp 0ya L. predmet v vodo, ki bi mogel y°ditelja ta'*ll1’ lnoia krivec pod poroštvom ladnega !4 Pristanski^? s klici ali pa znamenfli, ustanovljenimi v §. &• % Za uporabo zgoraj imenovanih prista.1 mest veljajo ta-le pravila: jaln'1' Ribiške ladjice pak so zavezane določilom pri-slanskega redu. §. 13. Dobaj arije ladij v pristanišče. Njih zglašanje pri c. k. carinskem uradu. Vsem ladjam brez razločka je dovoljeno, dohajati in baviti se v pristanišču bregenškem po dnevu in pa tudi po noči. Parnice morajo svoj dohod v Bregene c. k. pristanskemu komisarju zglasiti vsaj eno uro poprej pismeno ali po telegrafu. Pri pravilnih kurznih vožnjah zavodov za parno plovstvo po Bodenskem jezeru nadomešča pravočasna izročba objavljenih voznih črtežev in grafikov ta zglasila enkrat za vselej. Pri vožnjah s parnimi barkačami ali ladjicami na motorje se more to zglasilo tudi opustiti. Dohajajoče jadrenice se morajo po dohodu zglasiti pri pristanskem mojstru ter mu dali zakonito predpisana pojasnila o svojem izviru in o na-kladu ladje. G. k. pristanski komisar daje c. k. vélikemu carinskemu uradu v Bregencu na razpolaganje do-voljno število voznih črtežev za Bodensko jezero, naznanja mu o pravem času zglašene posebne vožnje parnic in skrbi za to, da pristanski mojster precej predpisana zglasila o došlih jadrenicah daje c. k. velikemu carinskemu uradu. a) Osebni ključ je določen samö in edin0 izvrševanje osebnega prometa, in zatö vse osebno službo opravljajoče ladje (tudi p*1: barkače in ladjice na motorje) za vladjeva in izladjevanje popotnikov in popotnega tčža pristajati tam. Osebne parnice, kate® v Bregencu pomudé dlje časa, močijeP0^ ko so izladjale popotnike in njih reči, za^. ))9 dokler se mudč v pristanišču, zavrniti tu , kako drugo pristajalno mesto. Ladjicam na motorje more na njih Pra ^ e. k. finančno okrajno ravnateljstvo v „ kirchu proti preklicu dovoliti, da o zakol ^ dnevnem času, to je od solnčuega vzho' solnčnega zahoda, pristajajo in iz inozeu,^ dohajajoče popotniki' izladjujejo v pris®1 ■. za gondole s pogojem, da ti popotniki 11 ^ ^ sabo nobenih carini zavezanih reči m ^ v ladjicah na motorje samih ne prevaža 1 popolni pratež ali kako vozno blago. • bi'1' b) Blagovni ključ je določen za izvrševanje^^ govnega prometa in zato morajo vse bl&k službo opravljajoče ladje pristajati ob öj® Osebne ladje, katere morajo vladjah^ izladjati blago, vozila, mrliče ali žive 1 morajo v ta namen, ko so izladjale p0!’*1 .g||]ii prav tako pristati ob blagovnem ključu. v ^otl je dovoljena samö tedaj, kadar morajo ^vj|o parnice vladjali ali izladjati le majhno kosov blaga ali živih telet. y tem slučaju se more vladjevanje in ■z adjevanje kosov blaga ali telet opraviti tudi na osebnem ključu. Te razložene kose blaga ln ta teleta morajo služniki c. k. nadzorstva za .. ovstvo po Bodenskem jezeru pod nadzorom lnMičnih organov prepeljati ali črez trajektni Mostič z ladjico z osebnega ključa v hranišče Cannskega blaga. Poleg trajektnega mostiča se morajo privezo-vat> trajektni čolni, namenjeni za vtrajekto-va,’je in iztrajektovanje. ^ P'^tajalna mesta pričuvnega ključa in pri-® anskega mostiča so določena samö in edino 'y pristajanje zunaj službe bivajočih plovil • nadzorstva za plovstvo po Bodenskem je-Z( |u. Druga plovila se praviloma ne smejo privezovati na teli mestih. Naložena plovila ne gl^? ,orej P° nikakem pristajati na teh me-j,1 *’ 'n vladjevanje in izladjevanje vsakoršnega u15a je na njih najstrože prepovedano. ostalih krajih pristanskega okoliša “mč voditelj ladje za razkladanje svojega na-tp!| a *)rei! Post‘lineg:i privolila pristajati samo n Vr ’ ^a<^ar vsle(l prirodnih dogodkov ali ° odbe ladje ni mogoče nadaljevati vožnje. c 1 ^ 0(iitelj ladje je dolžan, v takih slučajih • pristanskemu komisarju prej ko mogoče aZna^'l' 1°. 1er se mora, dokler mu ne dojdejo k&re ^e; ^akö se mu je ravnati, vzdržati vsa-niTui anJa’ za vnmost ladje in naklada c k 1 ° n.e°bh°dno potrebno. Zastran naznanila 1 ’ Velikemu carinskemu uradu je paziti na notična določila odstavka V. §■ 15. ^akladanje in razkladanje ladij. vrsti> kak'1'*6 *’ v'a^n'ce in ja*lrenice se razkladajo po vožnjah °' do^e' P1'* javno razglašenih kurznih več taki/'''11'1'0. Se daie tem prednost, in kadar pride je za odi* ^arn*c °1’ enem, tedaj odločuje čas, ki jim 10 po voznem črtežu določen. in razklada''^'^ irua pravico, da nakladanje ilriigih „ , ini° epravlja po svojem moštvu ali pa po to najetih ljudeh. 2°rom D zr.iavi se smejo rabili samö pod nad- v’Klasiti Dl!-2 * * S.anskel’a osebja in vsako uporabo je blaga je r ta 'inskemu mojstru. Voditeljem ladij in 'azkladanu * zviavov dana na voljo, a tako, da gre vjlni prome| '? nakladanju plovil, določenih za pra- vilom. 1 ah'a’ prednost nasproti zasebnim plo- V drugih slučajih odločuje vrsta, po kateri so se plovila zglasila. Za rabo žrjavov se ne pobira nikaka pristojbina, nasproti pak mora delavce, ki so potrebni za njih gonjo in pa za razkladanje in nakladanje, dajali voditelj ladje ali prevaževalec, ki žrjav rabi. Največa nosilnost je napisana na žrjavih 1er se ne sme prekoračiti po nikakem. Za poškodbe, ki bi se pri nakladanju ali razkladanju s prislanskimi žrjavi napravile na blagu ali pa tudi na ladjah ali vozovih, ne prevzema pristansko upravstvo nikakega poroštva. Pred nakladanjem blaga naj se vselej opravlja razkladanje in pred vstopanjem popotnikov naj se vrši izstopanje. Dokler ni zveza med ladjo in bregom trdnain napravljena tako, da je popolnoma varna, ne sinejo popotniki prestopati. Ob razkladanju in nakladanju in pa ob prevažanju nevarnih tvarin naj se voditelji ladij najstrože držč določil, posebe za to izdanih. §. 16. Kako se je ladjam ravnati, dokler so v p r i -stanskem okolišu. Voditelji ladij, privezanih na pristajalnih mestih, naj skrhč za to, da niso dohajajočim ali odhajajočim ladjam po nepotrebnosti na potu. Ladje naj se privezujejo vselej vremenu primerno. Odkazano pristajalno mesto se brez poprejšnjega dovolila ne sme zameniti s kakim drugim. Kadar dohajajo ali odhajajo parnice, prepovedano je prestavljanje plovil v onih delih pristanišča, ki so določeni za ladni promet. Zasidrati se v pristanskem okolišu, zlasti pred vhodom v pristanišče je brez poprejšnjega dovolila pripuščeno samö v sili. Kadar se ladje, ko je že nastala temà, v pristanišču prestavljajo ali kadar s strojno silo menjavajo svoje pristajalno mesto, tedaj naj imajo pozicijske luči, predpisuje za vožnjo po noči. Ob blagovnem ključu in na osebnem ključu privezane ladje morajo, ko .nastane temà, skozi vso noč kazati dohajajočim parnicam in trajektnim vlakom na onih delih ladje, ki so obrnjeni proti vhodu v pristanišče, (na krmi in kolesnem zaboju ali na pleču in kolesnem zaboju) jasno belo luč. Vsa plovila, ki so privezana na ne razsvetljenih pristajalnih mestih ter so izpostavila pristajalno lestvo, morajo po noči vhod na ladjo razsvetljevati z belo lučjo. Na vsakem v pristanišču privezanem ali v pristanskem okolišu zasidranem plovilu mora biti postavljena ladna straža, ki naj skrbi za varnost ladje. Kuriti odprte ognje in neprevidno ravnati z ognjem ali lučjo je najstrože prepovedano na ladjah, privezanih v pristanskem okolišu. §. 17. Nezgode ladij in nenavadni dogodki v pristanskem o kolišu. Voditelji v pristanskem okolišu bregenškem se nahajajočih ladij imajo dolžnost, nezgode in poškodbe ki zadenejo ladje, njih naklad ali osebe na teh ladjah v času, ko se bavijo v pristanskem okolišu, pri ti priči zglasiti c. k. pristanskemu komisarju. Enako je c. k. pristanskemu komisarju zglašati vse prepire, pretepe itd., ki nastanejo na ladjah, ako se ti razširijo takö, da se jim je treba upreti. v največinski izmeri 20, oziroma 100 gl. • . ^ daljni prestopki se kaznujejo v spredaj oin«nj največinski izmeri z ostrejšimi kaznimi. §. 20. Uporaba novcev iz glob. Na podstavi tega pristanskega globe naj se stekajo v lokalni genški. reda dohajajj1 uboški zaklad 1 §• 21. Začetek preiskav. Noben voditelj ladje se ne smé zato, ker i proti njemu ali njegovemu moštvu pričela preisK ovirati v nadaljevanju svojega potovanja, ako 2^ policijski kazniv prestopek. Preiskav° samo za in p°; prestopkih, ki se zgodé, izvršiti je na kratko * ,j kolki ?t! črez. Pri tem postopanju se ne zahtevajo odredbine. Vdeležencev ne bolé nobeni drugi str razen tistih, ki jih provzročijo priče ali vešča 1 njih povabilo, potem vročevanje, poštnina h e. IV. Prestopki, kazni in kazensko postopanje. §• 18. Vrsta kazni. Neposlušnost predpisov, podanih v tem pristanskem redu in prestopek v njih izrečenih prepovedi se kaznuje razen s povračilom vse škode, ki je mora dati krivec, tudi z globo, katero je odmeriti po veči ali manjši premišljenosti, škodljivosti ali nevarnosti pregreška, ali pa s primernim zaporom, če bi se globa ne dala iztirjati ali ako bi se pokazalo, da po danih okolnostih ni primerna. §• 19. Izméra kazni. Globe je z ozirom na velikost, premišljenost in nevarnost prestopka in pa na velikost plovila odmerjati z 1 do 20 gl., pri parnicah z 10 do 100 gl. a. v. « Ako se namesto globe prisodi kazen zapora» odmeriti jo je za vsakih pet goldinarjev z zaporom enega dneva; najmanjša kazen zapora mora znašati en dan. Ako se kedd drugič zasači na istem pregrešku, podvojiti je kazen, ki se je prisodila v prvem slučaju, §. 22. Oprostitev. Ladjar se oprosti krivde in kazni, ako dok^’ da mu vsled izrednega prirodnega dogodka ali J . gega neprevidenega in nepremagljivega slučaja bilo mogoče, izpolniti zaveznosti, kalere mu 11 pristauski red. §. 23. Izvrševanje kazenske pravice. Kaznovati v pristanskem okolišu storjene P . slopke in neposlušnosti določil, ustanovljenih stanskem redu, pristoji c. k. pristanskemu kom1 §• 24, Odločilna pravica v sporih. G. k. pristauski komisar razsoja tudi v sP^, 0 plačilu pristojbin, ki jih je dajati za rabo p1 (l skib zavodov, o najemanju in plačilu privozm otetnini in drugih povračilih za pomoč, ° s^j|i, zastran poškodbe pristanskih staveb in pa o ^ 1 • -1 _ , • •• , • y , „...stvii aa ki jih zakrivijo osebo, spadajoče k moštvu # ladje, proti organom pristanskega nadzorstva, šujočim svojo službo, ako taki izgredi ne *P v pristojnost občega kazenskega oblastva. §. 25. Rek u rzi. k Ulze Pr°li kazenskim razsodbam c. k. pri-Slavarou.a ko®isaria Je napravljati na c. k. okrajno «• k. Hekur s|anski fstvo v Bregencu. Ako to glavarstvo razsodilo C. Jç • - lu gictvaiaivu iwsuuuu dovoli nstans^eSa komisarja potrdi ali olajša, ni več eri noben nadaljen priziv. V- Služba ^adzor carinskega in urada. §• 26. dohodarstvenega pfistanskega okoliša po carinskih >n dohodarstvenih uradih. ,riestnost'tanS*C' ok°l'š 'n vse k njemu spadajoče PlovstvS *’ VSe ^elavnice, vsa hranišča in ladjenica teciva e^a., na-dzorstva c. k. generalnega ravna-zavez-l avs*;r‘jskih državnih železnic v Bregencu so e Pugledu dohodarstvenega urada. ... Zatorej «lia redû J 11 • juli' Za car'no in državno samotrštvo z blaKa I- 0 preiskavi. Nadzor o prometu red' ^ Se ° n'iih P°P°lnoma uporabljajo dolo-u Za carino in državno samotrštvo z dné uiaga v ■ . preisKavi. ivaazor o prometu popom PriSta*. carinski pregled popotnikov in pažnja îî’ J.. Pra^e^a in pa dohodarstvenouradna kernu *n tožnikov na ladjah pristoji c. k. véli-oko]js„ riaskemu uradu, vnanja pažnja pristanskega Pak c. k. finančni straži. in poâj,1 j|llasti carinskih uradnikov, potem uradnikov Z°r plovVlJ!inCeV °' k' Hnan^ne straže gledé na nadlega te* ’ ';'kajaj0čih v pristanišče in izhajajočih iz ložila re'l !''^lajaj°^ili se v njem, merodajna so do-jülijaV'" Cai*n0 in državno samotrštvo z dné Od §• 27. P r a v a v ia • . , 'udjami dohajajočega blaga carinskih uradih. 0pravlja '■' W'- ^ac*n'h nakladov se po carinskih ur; s°lnčnecaatnf °'1 ^asu ot* solnčnega vzhoda Ü.raviloma !.1 \°fa’ zatorej se sme blagö vsake \ l)ravilotna .' , a’ zat°rej se sme blagö vsake v ^d teea a tazkladati ali vkladati samö v tem č: 6ga določila se izvzemajo: se z^,;* dohaja s kurznimi parnicami iu kal hoda°ZK°m navuznemu redu vstrezni čas tna,ii urznilt parnic mora odpravljali zi Doäil; U ac’jskil‘ ur, potem blago, katero uJa s pošto ; V naklaa: v Bre , Va^ouovi ki s trajektnimi vlaki doba g6llc a'i Pa odhajajo iz Bregenca; c) popotniki, ki črez Bodensko jezero prihajajo v Bregenc in kateri nimajo s seboj nikakih za trgovino namenjenih rečf, am]iak samo svoj popotni pratčž, morajo se po dnevu in po noči vselej odpravljati nemudoma. 8- 28. Napovedovanje blaga. Ko so se došle ladje privezale na odkazanih pristajalnih mestih, morajo se voditelji ladij precej zglasiti pri c. k. vélikem carinskem uradu in po carinskem redu napovedati, ali in s kakim blagom je ladja naložena. Voditeljem kurznih parnic in trajektnih plovil se glede na napovedovanje blaga, ki se misli razložiti, dodeljuje ugodnost, da na mesto osebnega zglasila organu c k. vélikega carinskega urada, ki ima v pristanišču službo, predajejo nakladni list (ladno razkaznico), ki naj obsega vse blago po številu kosov, številkah, vsebini in teži. §. 29. Kakö naj carinski urad pregleduje na ladjah z inozemskih postaj dohajajoče popotnike in njih popotni pratež. Preden osebne ladje dojdejo v Bregenc, naj sc popotnikom na njih primerno dâ na znanje, da se v Bregencu opravlja carinski pregled. Popotniki naj torej z ladje naravnost gredö v pregledovalnico, vzemši s seboj svoj pratež, ter naj se po carinskem uradu dadé pregledati. Naravnost oddani pratež morajo prislanski mornarji in ladni služniki precej po dohodu ladje donesti v pregledovalnico, a posestnik tega prateža naj je odprè in sam bo osebno pričujoč pri carinskem pregledovanju. Po dokončanem carinskem pregledu naj popotniki pregledovalnico zapusté po durih, za to določenih, in naravnost oddani popotni pratež naj ladni in železniški služniki spravijo iz pregledovalnice. Ako kose prateža carinsko oblastvo iz katerega koli razloga obdrži v pregledovalnici, priznanih je to na kratko blagovnemu odpravništvu. Za časa carinskega pregledovanja je z osebnega ključa moči proti mestu iti samö skozi pregledovalnico in vsi drugi izhodi so zaprti. Ti izhodi se odprö še le tedaj, kadar se vsi z uotično ladjo došli popotniki že nahajajo v pregledovalnici in so tje tudi že donesli svoj pratež. Izhode zapirajo in odpirajo organi c. k. finančne slraže. Omrežena vrata, skozi katere se hodi z osebnega ključa v hranišče premoga, naj bodo praviloma zaprta ter naj se samo, kadar je treba, odpirajo služnikom c.k. nadzorstva za plovstvo po Bodenskem jezeru. §. 30. Postopanje carinskega urada s popotnim pratežem, na parnicah odhajajočim na to-zemske postaje ali dohajajočim z inozemskih postaj. Na inozemske postaje na parnicah odhajajoči popotni pratež se na zahtevek popotnikov pred vstopom na ladjo dene pod zaporo carinskega urada po organih tinančne straže s papirnato vinjeto, ki se nanj prilepi. Vsi tako po carinskem uradu zaprti kosi pra-teža se morajo na parnici odvzeti takoj popotnikom ter po služnikih ladje shraniti na ločenem prostoru. Kosi popotnega prateža, s katerimi se takč ravnil, smejo se pod osebno odgovornostjo kapitana in ladnega blagajnika popotnikom izročiti še le po dohodu na namenilno postajo. Po izstopu z ladje se mora tak pratež precej prinesti v pregledovalnico ter tam pokazati službujočemu opravniku, kateri naj se prepriča, ali je zapora carinskega urada v redu. Ako je takô, odpade pregledovanje dotičnega pratežnega kosa po carinskem uradu, opravnik sname zaporo in reši zopet pratežni kos. Ako pak je zapora carinskega urada na kakem pratežnem kosu poškodovana ali odtrgana, opravi naj se pregled tega kosa po carinskem uradu. §• 31. Določila, kakö se je ravnati pratežnim nosačem in služabnikom hotelov. Na dohajajoče parnice ne smé, da bi odnesel ž njih popotni pratež, stopiti nihče razen oseb, imenovanih v §. 29. Na odhajajoče parnice sméjo nosači prateža, postreščaki itd. iti, da zanesö na nje popotni pratež i. e. r. Vratarji gostilnic se morajo, kadar parnice dohajajo, postaviti na mesto, katero jim odkaže pri-stanski mojster, in lam pričakovati popotnikov. B. Posebna določila za javna Pr^, jališca v Hardu, Fussacliu iß ^ chaui. I. Za javno pristajališče v Hardu. §• 32. Pristanski okoliš. Za pristanski okoliš v Hardu je po zniisb1 določil šteti: 1. Stari jadreniški ključ, novi parniški klj1^ pristajališki mostič parne žage z deli jezera , po njih oklenjenih in ob nje meječih, zimsko P nišče in pa breg do ustja potoka Lauteracher s 2. Na imenovanih ključih in bližnjem jeZ®' jj^,. bregu se nahajajoča pristajalna mesta in skla(la 3. Jezerski prostor pred obema kolikor gaje treba za svobodni promet dohajaj in odhajajočih ladij. §• 33. Oskrbovanje pristanskega reda. Oskrbovanje pristanskega reda v okolic ^0. stajališča hardskega pristoji c. k. pristanskeiu1^ misarju .bregenškemu. Izvrševanje in nadzor e vnanje službe je izročeno organu c. k. "n rj. straže, kateri naj torej vstrezno posluje ko^ ^ stanski mojster hardski. Kot tak dobiva on pristansko službo se nanašajoča ukazila od c. ^g. stanskega komisarja po predstojnem voditelj ^ jega oddelka in po istem potu podaje tudi ‘j6) ki se tičejo pristanske službe. Osebje za privezo^^ potrebno za parniški promet, daje županstvo v ^ in taisto je v vseh stvareh, ki se tičejo P,|S p službe, podrejeno c. k. organu tinančne str posluje kot c. k. pristanski mojster. §• 34. Vzdržavanje pristanskih napra C. k. pristanski komisar nadzoruje dob1'0^, žavanje pristanskih naprav in njih oprav. Ne muera11 ki se na njih zapazijo, zglašati je c, k. ok glavarstvu v Bregencu. Ra §' 35‘ 'Ve^ava in služba za dajanje znamenj. teme >.arn*cam’ katere zaplujejo v Hard po nastopu luž. ’poaZa^ Je na čelu parniškega ključa jasno belo parnih' /!astoPU teme mora ob prometu parnic 1 juč biti primerno razsvetljen. n>carnzme^*enem vremenu Je prihajajočim par-ttiegio d ZVO,nom za meglo, oziroma z rogom za Za znav ,^a * ztlamenje za meglo, predpisano v redu nt!nJa za plovstvo po Bodenskem jezeru. a^STe<:ilV0 Parniškega ključa in dajanje zua-ladii Ine^° oskrbuje osebje za privezovanje ‘J’ Podaje županstvo v Hardu. SkPb> d . . §’ 36’ a se ključi in pristajalna mesta itd' ne zagnetejo. Se ne Se razvijajoči promet oseb in blaga v°ljerio l„a ^.'kak na^’n ovirati; gledalcem ni dose, kadar popotniki vstopajo na Parnice al' •” aaual pujjuuimi vsiujjčiju n«. 1)4 Parnišk' ^ njih. Dovoljuje se sicer stopiti f!a Pred d \ ‘*U^’ ose^e Pak> ki gredo nanj, morajo Tiste os h 0^0?1 vsa-ko osebne parnice zapustiti, "rad iak^C 5’ k* ostanejo na ključu, šteje carinski a>ete Ser ’. ak°r vsOi ki imajo carini zavezane pred-Se ,ûorajoJ’ Za Preva^,ance) došle s parnico, in one trpeti |jr Podvreči pregledu carinskega urada ter z opora posledke tega pregleda. phatajalnd^1^11? ^ago skladati na skladališčih in ie str°go * tnes*‘h hrez dovolila pristanskega mojstra Se sicer JU^ove^ano- Na teh mestih ležeče blago ^sianskoUS h|V' Pr‘s^ansk° pažnjo, toda n°Sli Za nje° aS^V0 ne prevzame nobene odgovor- ^ardsketra1'- 0^P^e ognje v okolišu pristajališča ha Je Prepovedano. TuH ’ '^0° pQ s*1 1 jati s strelnim orožjem je prepove-‘em Pristanskem okolišu. P” 'ievalca^je I '° okorne osebe brez primernega sprem-avin‘ti iz pristanskega okoliša. gnjesti 3. Za prevažanje lesa določenim blagovnim vlačnicam ali jadrenicam eventuvalno tudi pristajalni mostič pri parni žagi. Parniški ključ je določen samö in edino za vršbo osebnega prometa in zatorej se smejo na njem vladjevati ali izladjevati samö popotniki in njih popotni pratež. V Hard dohajajoče kurzne parnice torej tam ne smejo razkladati nikakega voznega blaga. Za nakladanje in razkladanje brezpogojno carine prostega blaga je določen jadreniški ključ. §. 38. Pregledovanje z ladjami z inozemskih postaj dohajajočih popotnikov in njih popotnega prateža po carinskem uradu. Kar se tiče dobe za carinsko odpravljanje popotnikov, ki črez Bodensko jezero prihajajo v Hard, za to veljâ ukazilo §. 27. c. Preden osebne ladje dojdejo v Hard, naj se na njih popotnikom primerno dâ na znanje, da se v Hardu opravlja carinski pregled. Popotniki naj torej z ladje naravnost gredö v carinsko pregledo-valnico, s seboj vzemši svoj pratež, ter naj carinskemu uradu dadö pregledati same sebe in njih pratež ter naj pri tem uradnem^opravilu bodo sami navzočni. Ako carinsko oblastvo iz katerega koli razloga zadrži pratežne kose v pregledovalnik, naj se lo, precej ko mogoče, pismeno dâ na znanje c. k. nadzorstvu za plovstvo po Bodenskem jezeru. II. Za javno pristajališce v Fussacliu. §. 39. Pristanski okoliš. Za pristanski okoliš v Fussachu je po zmislu teh določil šteti ključ, skladališča na njem in jezerski prostor, ki je krog njega, kolikor ga je treba za neovirano premikanje dohajajočih in odhajajočih ladij. §• 37. r'slajalna mesta ladij. *4(*jatn s0PoîjSLtanskem °holišu hardskem vozečim 1 p azana ta-le pristajalna mesta: 2 arnicam Parniški ključ. ključ, enie.im in velikim veslenicam jadreniški (8l0V‘»iS0h). §. 40. Oskrbovanje pristanskega reda. Oskrbovanje pristanskega reda v okolišu pristajališča fussaškega pristoji c. k. pristanskemu komisarju bregenškemu. Izvrševanje in nadzorovanje vnanje službe je izročeno organu c. k. finančne straže, kateri naj torej posluje kot pristanski mojster fussaški. Po voditelju svojega oddelka dobiva on od c. k. pristanskega komisarja na pristansko službo se nanašajoča ukazila in po istem potu podaje tudi c. k. pristanskemu komisarju zglasila, ki se tičejo pri-stanske službe. §• 41. Vzdržavanje pristanskih naprav. G. k. pristanski komisar pazi, da se ključ in pristajalne priprave prav vzdržujejo ter poroča o nedostatkih, ki jih zapazi, c. k. okrajnemu glavarstvu v Bregencu. §• 42. Služba carinskega in dohodarstvenega urada. Na pristajališču v Fussachu se promet ladij s kopno zemljo ustanavlja tako-le: a) Promet je dovoljen samö ob zakonitem dnevnem času, to je od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda. b) Samö take osebe, ki nimajo s seboj nikakih carini zavezanih predmetov, smejo stopiti na kopno; popotni pratež se nikakor ne smd z ladij prenašati na suho. c) Blagö se smé nakladati in razkladati samö tâko, ki je brezpogojno carine prosto. III. Za javno pristajalisce v Lochaui. §• 43. Pristanski okoliš. misarju bregenškemu, pažnja in nadziranje - (| prometa pak je izročena službo imajočemU 0 » c. k. finančne straže. §• 45. Služba carinskega in dohodarstvene8 urada. ^ Na pristajališču v Lochaui se za prom«! s kopno zemljo ustanavljajo ta-le določila: ob zakon'1^ a) Promet je dovoljen samö zhod» dol dnevnem času, to je od solčnega vzi solnčnega zahoda. t b) Samö take osebe, ki nimajo s seboj n ^ carini zavezanih predmetov, smejo stop i kopno. Popotni pratež se nikakor ne z ladij prenašati na suho. c) Blago se smé nakladati na ladje in l'aï z ladij samö tâko, ki je brezpogojno prosto. „ I Preden se razklada, treba je to blagö P° pišu zglasiti pri c. k. malem carinskem v Unterhochstegu. IV. Skupna določila za vsa tri pristaja*'1’ §. 46. V ostalem naj se določila pristanskega ,v cj c. k. pristanišče ob Bodenskem jezeru v Hrey„e zmisloma uporabljajo gledé na vzdržavanje svo ^ plovne vode, zastran poškodbe ali onesna Jjj stanskih naprav, za to, kako je ravnati v 'z ^ slučajih, zastran prometa ladij, potem gl® ca in kazenskega postopanja, in pa gledč slu ^ rinskega in dohodarstvenega urada tudi o P skem okolišu hardskem, fussaškem in locha Za pristanski okoliš v Lochaui je po zmislu teh določil šteti: 1. Staro pristanišče. 2. Ladni mostič pri gostilnici „zum Anker“. 3. Breg od starega pristanišča do trga, zvanega Kohlplatz, in ob njem ležeča pristajalna mesta in skladališča. Ako prej ne prosijo dovolila od dohodarstvenega urada, prepovedano je plovilom vsake vrste, pristajati ali odhajati zunaj tega okoliša. §. 44. Oskrbovanje pristanskega reda. Oskrbovanje pristanskega reda v okolišu postajališča v Lochaui pristoji c. k. pristanskemu ko- c. Končna določila. §. 47. Določila tega ukaza stopijo v moč s 1* )ktobra 1894 dné'" Ai"1 Z istim časom izgubi svojo moč z niims ikazom z dné 6. aprila 1870. 1. (Drž. zak- ^0def' zdani pristanski red za c. k. pristanišče ob ,^re-ikem jezeru v Bregencu in pa v dopolnilo 1 .i.^erS*!l nembo tega pristanskega reda izdani mi |g3.) Wurinbraml s. r. Bacquehe1" s Ploner s. r.