Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
Uredništvo |e v Mariboru, RuSka cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vTačajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. . . , j i	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 96.	Sobota 23. novembra 1929.	Leto IV.
Strah pred otrokom.
Samo s pobožnim zavijanjem oči se ta problem ne da rešiti. — Ljudstvo potrebuje kruha, dela, počitka in strehe, potem šele otroke.
V angleškem parlamentu je bila stavljena interpelacija in zahteva, da raaj se osnujejo pisarne in ambulato-dji za matere, ki žele omejevanje rojstev. Delavska vlada je ta predlog načelno odklonila, kar je taktično kot predstavnica države v tem primeru morala istoriti.
Ljubljanski »Slovenec« je z ozirom na to interpelacijo objavil dne 17. jt. m. članek, v katerem nastopa proti strašni »kugi«, ki se je razlezla med ostale narode. Strah pred otrokom zavzema tudi med našim slovenskim narodom vedno 'bolj vznemirljive dimenzije, pravi »Slovenec«,
Nadalje se sklicuje »Slovenec« na moralne in verske momente, na dolžnost, ter da je treba imeti zaupanje v božje načrte, ki jih sicer ne poznamo, pa se jim moramo prilagoditi, če smo kristjani. Oni, ki verujejo in zaupajo, dobe moč, da v miru in sreči uživajo družinski blagoslov.
Ni naš namen reagirati na ta izvajanja »Slovenca«. V članku pa o-pažamo, da niti z eno besedico niso omenjeni pravi vzroki — strahu pred otrokom1. Riavno sedaj se vrši v naši državi borba za socijalno zakonodajo, za zavarovanje za starost, za varstvo delavcev in nameščencev in ta vprašanja niso v članku niti omenjena, dasi so socijalne in gospodarske razmere krive, da se širi po vsem svetu strah pred otrokom. Socijalni položaj ob naraščajočem uboštvu, ob koncentraciji sile izkoriščanja posta-j!a vedno slabejši in kritičnejši. Zaposlen mora biti delavec, mati, sin, hči, cela rodbina. Zaslužijo komaj toliko, da bedno žive. Kdo naj varuje otroke; kjer je mnogo otrok, tam jih je gotovo tudi nekaj, ki jih preganja usoda in so na plečih staršev do zadnjega diha ali pa so morda tudi slabo vzgojeni, ker nikogar ni bilo, da bi jih vzgajal, ko so bili starši zaposleni — preveč.
Tudi imoviti sloji so, ki se iz ko-moditete ali nečimernosti boje otroka, toda za te omenjeni članek velja le mimogrede, ker je pisan za tiste, ki nimajo niti dovolj klobukov, da ‘bi diali vsakemu otroku enega.
Resnica je, da je strah pred otrokom »kuga«, toda ta »kuga« se da zajeziti le s socijalno sigurnostjo naroda, s socijalno sigurnostjo delavstva. Odkod je potreba izseljevanja, prodajanja naroda tuijemu izkoriščanju, če ne, ker doma ni kruha.
Narod ne sme biti le hlapec, delavec, ki ga naj izkorišča družba, marveč mora biti član družbe, ki vžava v njej vse pravice do življenja in udejstvovanja; narod ne sme biti le mašina, ki daje otroke in delavce, pa obenem ostane brezpraven in gi-ne od stradanja. Tako stališče ne bi bilo niti moralno. Namen mora biti dober socijalni položaj za vse.
Proti tej »kupi« je potreben v prvi vrsti boj za socijalno enakopravnost v družbi; zakaj, kdor je socijalno za-siguran, temu tudi ni treba imeti strahu pred otrokom. ,
V »Slovencu« na se postavijo na to stališče. Povedo naj raznim podjetniškim organizacijam in zastopnikom v njih, da je borba proti socijal-ni zakonodaji in delavskemu varstvu obenem pospeševanje strahu pred o-trokom. Doslej v teh vprašanjih iskrenega povdarka, še mianj odločnega, nismo čitali.
Petnajsta obletnica smrti Dimitrija Tucoviča.
Velika spominska svečanost srbskega delavstva v Beogradu dne 24. t. m. Pričakuje se udeležba iz cele Jugoslavije. Na vseh progah 75% popust.
Kakor častimo slovenski delavci
spomin svojega Ivana Cankarja, tako časti srbsko delavstvo spomin svojih prvoboriteljev za ideje delavskega gibanja, Svetozarja Markoviča in Dimitrija Tucoviča. Tragika našega gibanja je, da umirajo naši predhodniki večinoma! mladi: Markovič je preminul v 29. ldtu življenja, Tucovič pa v 32. letu. Ali Markoviča je izgubilo srbsko delavstvo že leta 1875 in je njegov neposredni vpliv že izven naše generacije in spomin nanj je za nas samo še zgodovina in neka tiha in hvaležna pobožnost. Medtem pa je spomin na Tucoviča v nas samih še živ, pri njegovem imenu še mnogim zakrvave srca, njegovo izgubo še bridko občutimo, vrzel, ki jo je zapustil, se še ni izpopolnila. Bil je takorekoč planet, okrog katerega ®e je zadnja leta pred vojno gibalo vse srbsko delavsko gibanje. Že kot gimnazijec se je navdušil za socialistične ideje, katerim je ostal do konca zvest. Ko je dokončal1 srednjo šolo, se je popolnoma posvetil srbski socijalistični stranki kot njen tajnik in vršil vsestransko težko in veliko delo: bil je ob enem agitator, urednik, pisatelj, predavatelj in vzgojevatelj. Ustanovil je soci-jalistično znanstveno revijo »Borba«, prevajal je inozemska socijalistična dela v srbščino in tudi sam je poleg raznih brošur spisal dve važni knjigi: »Socijalistični agitator« in. »Albansko vprašanje«. V skupščino še ni prodrl, ker je bil pri zadbjih predvojnih volitvah še premlad za kandidata, vendar so ga za prihodnje volitve, ki pa se radi izbruha vojne že niso več vr-
šile, tri okrožja postavila za svojega kandidata. Mednarodni sloves si je
Eridobil na socijalistični balkanski onferenci v Beogradu leta 1910. Bivšai srbska socijalistična stranka uživa redek mednaroden ugled kot najodločnejšia zastopnica miru, ki je v kritičnih dneh, julija 1914. leta, v skupščini odločno nastopila proti vojni. Žal je ni mogla preprečiti. In tako se je tudi mladi Tucovič, dasiravno odkrit pacifist, moral pokoriti povelju in prijeti za puško, kakor že leta 1912 in 1913 v vojni proti Turkom in Bolgarom. Kos nesmiselne avstrijske granate je 7. novembra leta 1914. na postojanki Vrapčje 'brdo pri Lazarev-cu pretrgal nit njegovega mladega življenja.
jSlava njegovemu spominu!
Slovenski proletarijat se ob petnajstletnici njegove smrti pridružuje srbskemu delavstvu, da počasti njegov spomin.	A.	T.
* * *
75% popust na železnici za vožnjo na Tucovičevo proslavo.
Poseben odbor delavskih strokovnih in kulturnih organizacij v Beogradu je sklenil ob priliki petnajste obletnice smrti Tucoviča prirediti »Tucovičevo proslavo«, ki se bo vršila dne 24. novembra v Beogradu. Za vožnjo po železnici je odobrilo železniško ministrstvo 75% popust. Vsak delavec, ki količkaj more, naj potuje na proslavo. (Iz Ljubljane, oz. iz Maribora je treba potovati 23. novembra. Brzovlak semintja stane iz Ljubljane, oz. iz Maribora v Beograd in nazaj okoli 160 Din.)
Heimwehr na umiku.
Odpor socijalne demokracije, in opomini angleške delavske vlade ter nasledstvenih držav so zalegli.
Heimvvehrovci sicer še tu pa tam ; šli na svoj račun. Govori se celo, da
provocirajo. Državni praznik, to je rojstvo avstrijske republike, so letos tudi Heimvvehrovci »svečano« praznovali, kar je naravnost ironija, kajti oni so bojevniki za monarhijo, saj jih vodijo sami monarhisti, bivši cesarski generali, katerim ob strani stoji visoki kler in plemstvo, z znanim knezom Starhembergom na čelu. Zato so Heimvvehrovci s svojo proslavo državni praznik le profanirali, saj jim je v glavnem itak šlo samo zato, da inozemstvu nasujejo peska v oči, da bi ono mislilo, češ Heimwehr pa vendar le ne misli na zopetno vpo-stavitev habsburške monarhije, ko p* slavi praznik ustanovitve republike, — ‘Pri paradi v Grazu si je pustil deželni glavar Rintelen dlati na glavo »Hahnenschwanz« - klobuk. V parlamentu se v pododseku za spremembo ustave kuha nova ustava. Prejšnjemu načrtu je večina morala že precej vode priliti. Kancler Scho-ber je imel med tem posebna pogajanja z zastopnikom socijalnih demokratov dt. Dannebergom in listi vedo poročati, da je prišlo med obema do sporazuma. Schober je že izjavil časnikarjem, da nihče ni mislil na to, da bo vladni predlog za spremembo ustave v celoti sprejet kot je bil predložen. Seveda bo treba tak sporazum, če je že do njega res prišlo, da ga odobre stranke. Med tem pa se Heimvvehrovci hudujejo nad Scho-berjem, ker se boje, da bi res prišlo do kompromisa, oni pa da ne bi pri-
je moral iScbober že resno posvariti fašistične generale, ki pretijo posameznim poslancem večine z obglavljenjem, če bi se pogajali s socijalisti. Sedaj je mnogo upanja, da se bo vse skupaj mirno izteklo in da novi ustavni zakoni ne bodo kršili onih principijelnih zahtev, od katerih so socijalni demokrati izjavili, da ne popuste.
*
Atentat na poslanca Wailischa.
Heinuvehrovske metode. Po naključju ušel smrti.
Socijalistični poslanec štajerskega deželnega zbora in župan mesta Bruck na Muri, se je v pondeljek udeležil neke strankine konference v Grazu. Vračal se je ponoči z vlakom, pi prispe v Bruck ob 24. uri ponoči. Na poti s kolodvora do doma je opazil, d'a ga zasleduje trojica mliadih ljudi, pri katerih je opazil samokrese. Nič dobrega sluteč je pospešil korake; prišedši pred stanovanje, je hitro odklenil hišna vrata in jih za seboj zaklenil. V tem hipu iso počili trije streli. Wallisch je drugi dan prijavil zadevo policiji, ki je našla v hišnih vratih projektile odi strelov. Atentator je so že izsledili in zaprli; vsi trije so znani Heimvvehrovci. Koloman Wal-lisch je radi svojega možatega nastopanja proti fašistom med njimi zelo osovražen in bi se ga na vsak način radi znebili, seveda na lopovski na-
Kraljevina Jugoslavija
Centralni dopisni urad predsedni-štva ministr. sveta objavlja v svojem pregledu o tisku naslednji članek (po »Tagu«, Berlin, 30. 10. 1929):
Poslednje izpremembe Živkoviče-ve »direktorijalne« vlade poizkušajo, da čimpreje izvrše razne upravne reforme, kakor se je nameravalo. Še pred kratkim časom so odgovorni ministri govorili, da bo diktatura trajala nekaj let. Kakor pa sedaj kaže, ima beograjska vlada namen, da preuredi državo v mnogo krajšem času. Ni pogrešno, če ise ugotovi, da je razlog za to aktuelno žurnost Beograda politika Macdonalda in delavske vlade na Angleškem. Beograjska vlada vsekakor želi, da dvigne politični in finančni kredit Jugoslavije v inozemstvu z namenom, da dobi potrebno posojilo za saniranje gospodarskih razmer v državi. Ugledna politična osebnost, ki je v bližnjih odnošajih z generalom Živkovičem in ministrom za zunanje stvari, Marinkovičem, je rekla pred nekaj tedni, ob obširnem razgovarjanju o namerah beograjske diktature, da ima beograjska vlada namen, da svoje reforme izvede v štirih fazah. Predvsem je treba uveljaviti enotne zakone za vso državo in nato, da se izvede notranja preureditev države na bazi u-pravne reforme. Šele potem naj bi se prešlo k ustvarjanju duhovne baze nove države, ;k ustanavljanju neke vrste ustvarjajoče ideologije, s katero bi se za novo stanje pridobile tudi najširše množice naroda. Končno bi se predložila nova ustava, ki bi po svoji vsebini vbodoče onemogočala strankarske boje in dosedanje bolehanje jugoslovanskega parlamentarizma. V tem pravcu se namerava ustanoviti bikameralni (dve zbornici, Op. ured.) sistem in bistveno ojačiti pravice krone . , .
čin, ker drugače značajnemu možu ne morejo do živega. Delavstva v Murski dolini in v Grazu se je radi tega dogodka polastila velika razburjenost in zahtevajo eksemplarično kazen za zahrbtne napadalce, sicer bodo posegli po samopomoči. Mariborskemu delavstvu je Wallisch znan še izza njegovega bivanja v letih 1919 in 1920 v Mariboru.
Avstrijska ustava in socialni demokrati.
Minimalne zahteve.
Dunajski list »Abend« objavlja z ozirom na revizijo ustave v Avstriji naslednje minimalne zahteve:
1. Starost za izvajanje aktivne volilne pravice se ne sme zvišati.
2. Ustanoviti se ne zme nikaka druga nevoljena zbornica.
3. Uvesti se ne sme nikakega izjemnega stanja.
4. Dopustne ne smejo biti »neparlamentarne« zasilne odredbe,
5. Državnopravni položaj Dunaja ise ne sme poslabšati.
To so minimalne zahteve, ki jih v kratkih tezah povdarjia vpliven član socijalno demokratične stranke v omenjenem listu.
*
Legitimisti v Avstriji in na Madžarskem.
Monarhisti v Avstriji oholo dvigajo glave. Maks, sin bivšega presto-lonastlednika, je komoval heimwehrov siki zastavi in je ob tej priliki rekel, da bi legitimisti priznali obstoječe dr-
žavno stanje v Avstriji, -če bi Habsburžanom ne bilo prepovedano bivanje v državi. Po blagoslovljenju zastave so slavili rojstni dan princa Otona, sina zadnjega cesarja Karla. — Na Madžarskem so slavili rojstni dan 17. novembra posebno slavno po vsej deželi. V cerkvi sv. Štefana v Budimpešti je bila slovesna maša. — Vse tajen je je torej — slepomišenje. Legitimisti, klerikalizem in Heim-wehr imajo končno isti cilj ter hočejo le drug drugega izrabiti v svoj prilog.
Velike odpustitve delavcev v Avstriji.
Financirjem avstrijskega fašizma gre za nohte. Alpinska montanistična družba dobiva vedno manj naročil. 6000 delavcev naj plača fašistične zločine z brezposelnostjo.
Radi gospodarske krize v avstrijski kovinski industriji, ki je v velikem delu posledica nesigumih političnih razmer v Avstriji, radi izstopov Heimwehra, je Alpinska montanistična družba na Gornjem štajerskem prisiljena radi nezadostnih naročil svoje obratovanje reducirati. V Eisenerzu je bilo v soboto odpuščenih 500 delavcev. Za prihodnje dni se
f>a pričakujejo velike odpustitve de-avcev v obratih Donawitz, Aumuhl in Z*eltweg. Kakor znano, je ravno ta družba, iki predstavlja največjo kapitalistično moč Avstrije, začela organizirati in podpirati heimwehrovski pokret, ki ga je potem stalno financirala. Gotovo ni mislila, da s tem sama sebi koplje jamo. Izvajala je strašen pritisk na svoje delavstvo, da se je moralo organizirati pri Heimvveh-rih; kdor se ni pokoril, je 'bil odpuščen. Nesigurno politično ozračje radi heinnvehrovskega rogoviljenja je ,pa izzvalo nezaupanje v inozemstvu, ki je svoja naročila sistiralo in odpovedalo kredit, kar je iizzvialo polom Bodenkreditanstalta in drugih denarnih zavodov, ter krizo v industriji. Tudi heimwehrovsko delavstvo, kateremu je družba obljubljala raj, bo razočarano. V omenjenih podjetjih je bilo zaposleno tudi veliko število slovenskih delavcev.
Velika je razlika med
čevlji in čevlji
Priporočamo Vam najboljšo
3(aro čevlje
jttaribor, koroška cesta št. 19
Štiridesetletnica delavskega zavarovanja.
za bolezni in nezgode. — Proslava v decembru, — Za uvedbo invalidskega in starostnega zavarovanja.
Letos poteka -40 let, odkar sta stopila v veljavo zakon o bolniškem zavarovanju in zakon o nezgodnem zavarovanju. Na ozemlju sedanjih pokrajin Jugoslavije sta bila ta dva zakona izvajana v Sloveniji in Dalmaciji. Slovenija, sedanja dravska banovina, praznuje torej danes ^letnico dveh najvažnejših socijalnih zakonov.
Uveljavljenje obveznega bolniškega in nezgodnega zavarovanja je bilo hrezdvomno važen socijalno-kul-turni dogodek, ki je zniačil novo smer v državni politiki, zlasti v pogledu gospodarskega in socijalnega življenja.
Gospodarstva vseh držav, kjerkoli se je vpeljalo dleavsko zavarovanje, so po uveljavljenju socijaino-zavaro-valnih zakonov kazala razveseljiv gospodarski in socijalnj napredek.
Delavci v jSloveniji so tekom štirih desetletij spoznali neprecenljivo vrednost socijalnega zavarovanja. Zamislimo se samo v bedo težkih 'bolnikov in njihovih družin, ki bi se
pokazala, ako ne bi bila dana možnost, da gorje blaži socijalno zavarovalna ustanova. Pomislimo na usodo invalidov dela, katera bi bila strašna, ako ne bi uživali vsaj skromnih nezgodnih rent.
Ta važen socijalno-kulturni jubilej v kulturnem narodu ne sme iti tiho in neopaženo mimo nas in .mimo ostale kulturne javnosti zunaj nas. Zato se je Okrožni urad za zavarovanje delavcev, kot formalni predstavnik socijalnega zavarovanja odločil, da ta jubilej primerno proslavi. Proslava ima namen utrditi autorite-to zavarovanja in ojačati v nas vseh močnejšo socijalno miselnost. S proslavo hočemo povdariti važnost zavarovanja za gospodarsko in socijalno življenje in manifestirati za popolno dograditev soc. zavarovanja z uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja.
Dan proslave še ni definitivno določen, Odrejen pa bo na dan v prvi polovici decembra.
Mussoliniju manjka drobiža.
Zaradi neugodnega finančnega stanja bo italijanska vlada povišala ca
rinske tarife.
kot
Da bi zboljšala državne dohodke, namerava italijanska vlada znatno povišati nekatere carinske tarifne postavke. Da ne bi izgledalo, da nima denarja, zato upravičuje vlada ta korak s tem, češ, da hoče s tem »ščititi« domačo industrijo.
Fašistična diktatura stane mnogo denarja in to je ravno glavna točka,
na kateri bo fašizem, kot to upajo protifašisti, prej ali štej, skrahiral.
*
Italija se oborožuje.
Letošnji italijanski proračun za vojsko izkazuje 193,000.000 lir več kot llanski. Ta povišek se nanaša na gradbo bojnih ladij. Medtem pa država na drugi strani nima denarja.
Krize angleške vlade še ne bo.
Prazni upi meščanskih strank.
Meščansko časopisje je z vidnim veseljem razglašalo, da bo na Angleškem nastala vladna kriza, ker nekaj poslancev delavske stranke ni zadovoljnih z novim zakonskim načrtom o podporah za nezaposlene.
Macdonaldova vlada je storila, kar je mogla in Macdonald je sam izjavil, da novi zakon ne zadošča, toda
več se trenutno ne da storiti. Poslanci delavske stranke so skoro do zadnjega uvideli položaj,
Demisija delavske vlade bi ne bila neprijetna samo za delavstvo, nesreča bi bila tudi za vse velike svetovne probleme, ki so v razpravi, ker •bi se potem ti veliki problemi reševali v povsem drugačni smeri.
Romuni so siti fašističnih groženj.
Pameten odgovor Romunov italijanski fašistični vladi.
Italijanski poslanik je opozdtil romunskega zunanjega ministra, da romunsko časopisje ostro polemizira z italijanskim tiskom, radi zadnjih dogodkov. Romunski zunanji minister mu je odgovoril, da je tisk v Romuniji svoboden in piše po lastni presoji. Pa tudi italijanski tisk napada Romunija čeprav je znano, da sme pisati samo to, kar mu dovoli fašistično vodstvo.
Dalje je grajal italijanski poslanik ravnanje male antante ter hotel s tem staviiti Romuniji vprašanje, ali gre z Italijo ali Jugoslavijo. Romun-1 ski ‘tisk odgovarja na to, da Italija ! paktira z Madžarsko, sovražnico Romunije; naj se torej odloči, ali gre z Romunijo ali Madžarsko.
Lekcija Madžarom.
Madžarski aristokrati se zastonj prilizujejo angleški delavski vladi.
Madžari so že v Avstriji iskali v Angliji svojo zaščitnico. Velikanske vsote iso žrtvovali za svoj ugled v inozemstvu, ne pa za ugled monarhije, ki so ji pripadali. Po svetovni vojni, kakor so potisnjeni v svoje nacijonal-ne meje, poizkušajo nadaljevati nekdanjo politiko in to tembolj, ker je o-stala na krmilu države ista aristokratska klika, ki je pred vojno paše-vala na Madžarskem.
Londonski »Manchester Guardian« prinaša daljši članek, v katerem pravi, da sta Avstrija in Madžarska ekonomsko na slabšem. Madžarska izrablja optimizem v politične svrhe. Dočim se Avstrija utegne zediniti z Nemčijio, nima Madžarska take prilike in niti ne volje, da bi se v gospodarskem oziru sporazumela s sosednjimi državami. To stanje v Madžarski se ne bo izpremenilo, dokler bodo Madžari verovali, da Anglija tajno podpira madžarske aspiracije po povečanju države in obnovitvi starega režima tudi za- bodoče.
Tako naivni so Madžari celo, da verujejo v angleško oboroženo pomoč, če pride do revizije mednarodnih pogodb. Madžari delajo to politiko zaradi 'tega, da misli narod, da ima samo sedanji režim podporo Anglije. Kar je pa še važnejie, je to, da Madžari verujejo, da z angleško intervencijo dobe zopet izgubljene pokrajine ter s tem namenom tudi vodijo proti sosednim državam sovražno politiko, ki je ena glavnih ovir za pomirjenje Balkana. Sovražno propagando vrše povsod in še celo po šolah govore o veliki Madžarski.
Jz vseh 'teh stvari se da posneti,
da Madžarska nima miroljubnih namenov.
V državi ima mnogo preveč častnikov, vrše se pogostoma razprave, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do vojne zaradi madžarske iredentistične propagande.
In kdo naj bi vse te fantastične dogodke gledal mirno? Ni dvoma, da je Madžarska na slabi poti. Madžarska se igra s svojo usodo, ki 'jo u-tegne povesti v največjo nevarnost. Vsak, kdor pride v Budimpešto, tudi opazi, dai je Madžarska opasna za evropski mir.
Tako je torej stvar prijateljstva med Madžarsko in Anglijo. Madžarska računa z reakcijo; za take stvari j sta pa dostopni Italija:, Španija in razne klike po drugih državah, ni pa dostopna več Anglija.
Papež kot cenzor.
V Vatikanu je izšel nov imenik prepovedanih knjig. Imenik obsega 563 strani. V njem papež prepoveduje blizu 15.000 knjig.
Aleksander Neverov:
Taškent — Kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dnii velike lakote. Prevedel I. V.)	4
— Kaj vzdihuješ?
—■ Tako, nalašč.
—- Si se ustrašil?
— Ustrašil? Česa naj bi se ustrašil?
— Sedalj je vseeno. Domov ne prideš do večera. Ponoči pa napadajo volkovi.
— Plašno se ogleda Serjoška na vse strani, a Miška ga muci dalje s strašnimi pravljicami.
—• Prideva do Efimovega klanca. Tam' ponoči leže razbojniki. Še ni dolgo, ko so mužiku vzeli konja, a njega samega malodane ubili.
Serjoška je vstal, se zopet vsedel, noge djal navskriž in s strahom gledal na Miška.
— Koliko dni zdržiš brez jedi? — je vprašal Miška.
— A ti?
— Tri dni vzdržim.
Serjoška 'je vzdihnil.
— Več kakor dva dni ne vzdržim.
— A koliko dni bi lahko živel brez vode?
— Dan.
— Malo; a jaz cel dan in še pol dneva.
Že sta čez hribček. Zdaj se oglasi Serjoška (povsem nepričakovano:
— Jaz tudi preživim dan in še brez vode.
Glej, tu je čugunka.
Stoiji na kolesih cela ulica izb*). Iz vsake izbe gleda ljudstvo. Tesno je v izbah; mužiki 'z babami**) lezejo na* strehe; drug drugemu pomagajo. S strehe lete na tla vreče, čajniki, platnene culice. Po strehi hodi vojak s puško in glasno kriči na mu-žike jn njihove babe:
—• Ni dovoljeno!
)Spodi jih z ene strehe, a že plezajo na druge. Zopet lete na tla vreče, zopet vojak s puško kriči:
— Ni dovoljeno!
Miška je tudi hotel splezati na streho, da bi bil bližje ljudi. No, če že ne sme, pa ne bo plezal. Ukazom se je treba pokoriti. Serjoški je vse 'to nerazumljivo. Gleda s široko odprtimi očmi in se ne gane z mesta.
— Zakaj jih pode od tam?
— Ne sme se . . . Streha je državna. Vidiš? Vojak s puško je tam.
Tudi mužiku z dvema vrečama je docela nerazumljivo. Porinil je kapo na tilnik in se globoko zamislil:
— Kam bi skočil?
Na treh strehah je bil. Povsod je bilo isto, ni dovoljeno. Šel je, da sede v prvi vagon. Tam, pri kotlu bo morda dovoljeno. Miška jo je mahnil za mužikom; obenem priganja Serjoška:
— Hitro, ne zaostajaj!
A (Serjoška ne more ničesar razumeti. Kamorkoli se ozre, povsod vidi nove zanj nepojmljive stvari. Pri njih v vasi so na drogovih napete ipo tri žice, tu pa kar po osem iin še več.
*) Izbe = po ruski se hiša v vasi imenuje izba.
**) Baba v revščini ni psovka, nego pomeni: žena mu-
žika.
Steklene krogle vise ikot v zraku, piščalke brlizgajo. Dva mužika s svetilkami v roki, sta mu prišla nasproti. Povsod samo železo, sami vijaki. Serjoška se je spodtaknil ob nek železen predmet. V tem trenutku opazi, da se pomika velika izba brez oken naravnost proti njemu. Kolesa škripljejo.
—• Dečko, beži, povozilo te 'bo!
Mužik leze, dve vreči preko hrbta, na streho vagona. Miško pa za njim kakor mačka.
—• Kam si namenjen?
—• V Taškent s Serjoškom.
— [Splezaj doli, s tem ne prideš v Taškent!
—• A kam, striček?
—• V Sibirijo, v Sibirijo! Skoči!
Udarilo je Miškovo srce in lasje na glavi so se mu naježili. Kje je Sibirija? Kakšna je Sibirija? Sam sedi na strehi, a Serjoška bega okrog vagona.
— Zlezi, Serjoška, zlezi gori!
Serjoška je hotel zgrabiti za stopnice na vagonu. A vagon se je odpeljal.
—• Za Boga!
Beži Serjoška za vagonom, ne pusti ga. Sapa mu pohaja, v glavi se vrti, temno mu postane pred očmi.	.
— Ne dohitiš ,ga!
Silno je zabolelo Miška v srcu. Žal mu je brata: konec ga bo. Niti domov si ne bo upal iti. Ako bi sedaj skočil z vagona doli, se ubije. Hitro drfci vagon, streha se guga, kolesa odskakujejo,
Serjoška se spodtakne. Padel je.
— Pobil se je!
Miška je gledal na postajo, gledal na tleh ležečega Serjoška.
Ljubljana.
Ustanovni občni zbor podružnice »Prijatelj Prirode« bo v nedeljo, 1. dec. 1929 ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani v vestibulu dvorane Delavske zbornice. »Prijatelj Prirode« je organizacija, ki ima namen dvigniti delavsko življenje s tem, da vzbuja in vzgaja v delavstvu ljubezen do prirode. Zato prireja izlete v prosto naravo, preskrbuje članom znižano vožnjo po železnici, ugodnosti po planinskih kočah itd. Po drugih državah šteje »Prijatelj Prirode« že več sto tisoč članov in ima 416 planinskih koč. Pri nas je pred vojno ta idealna organizacija že obstojala, toda po svetovni vojni je razpadla. Obdržala se je le v Sarajevu, kjer je tudi centrala tega društva za Jugoslavijo. Razen tega obstojajo sedaj podružnice »Prijatelja Prirode« v Zagrebu, v Mariboru in še po nekaterih večjih mestih Savske banovine. Toda najugodnejše ozemlje za vsakovrstne izlete od visokih plezalnih tur do izletov na prijazne hribe in griče je na Gorenjskem. Delokrog ljubljanske podružnice »Prijatelj Prirode« bo po pravilih obsegal vse ozemlje bivše ljubljanske oblasti. Zato bo to najvažnejša podružnica »Prijatelj Prirode« v Jugoslaviji. Pripravljalni sestanek, Iki se je vršil pred občnim zborom pod predsedstvom znanega alpiniste dr. Tume, je pokazal, da je za dobro vodstvo podružnice dovolj sposobnih ljudi. Delavci, vstopajte v to društvo! Pristopnina znaša 10 Din, letna članarina 25 Din. Med drugimi ugodnostmi so tri polovične vožnje na leto po dveletnem članstvu. 1 decembra vsi na ustanovni občni zbor »Prijatelja Prirode«!
Delavski oder »Svobode« priredi svojo prvo gledališko predstavo v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice v nedeljo, dne 1. decembra ob 8. uri zvečer. Uprizori se dramatiziran slavni Tolstojev roman »Vstajenje«. Cene sedežev od 12—20 Din, stojišče 4 Din. Vstopnice dobite v knjižnici Delavske zbornice in pri Strokovni komisiji. Vsi, ki so videli pred dvemi leti vprizoritev »Krize« in še drugi, bodo prišli gledat to uprizoritev Delavskega odra.
Občni zbor podružnice »Svobode« se vrši v četrtek, dne 28. novembra ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu v I. nadstropju Delavske zbornice. Vsi člani naj se ga udeleže, ker je zelo važen.
Delo ie na razpolago: Moškim: 7 hlapcem, 6 mizarjem, 25 čevljarjem, 1 kleparju, 5 navadnim delavcem, 50 tesarjem, 35 rudarjem, 1 krojaškemu pomočniku, 3 pleskarjem, 1 mesarju, 3 elektromonterjem, 1 zlatarskemu pomočniku, 1 urarju, 1 mojstru za izdelovanjem bonbonov, 2 črkoslikarjema, 1 dežnikarju, 1 pekovskemu delovodji, 1 pekovskemu pomočniku, 1 inštalaterju telefona, 1 orodnemu kovaču, 1 nožarskemu pomočniku, 4 sidarjem, 1 graverju, 13 vajencem. Ženskam':	2	pisarniškima	praktikanti-
njama, 1 dežničarki, 4 šiviljam perila, 1 pletilki, 1 sobarici, 7 služkinjam, 3 vajenkam.
Natečaj za plakatne osnutke Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je razpisala natečaj za osnutek u-metniškega plakata za mednarodni vzorčni velesejem, za vsedržavno šumarsko in lovsko razstavo in za spominsko diplomo raiz-stavljalcem. Pravico do natečaja imajo vsi umetniki — Jugoslovani. Rok do 3. decembra 12. ure dopoldne. Interesenti naj zahtevajo natančnejše podatke od Uprave velesejma v Ljubljani.
Celje.
Lepakov se boje, pa bi se organizacije ne! Kakor ob najhujši volilni borbi za državne ali občinske volitve, tako ise je tudi zadnji čas razpaslo v okoliškem teritoriju trganje lepakov, pa naj si bo tudi najbolj nedolžne vsebine. Tako so gotovi ljudje 'tudi za strokovno zborovanje kovinarjev najbrže billi za to najeti, da so do
4.	ure zjutraj potrgali vse letake ter jih zmetali na cesto v blato. Če tako delo imenujemo pobalinsko, brez primere, menda ne bo odlveč. Vsled tega bomo začeli polagati tudi na to več pažnje ter bomo krivce brezobzirno poimensko objavili v našem listu, pa naj si bodo to tudi uradniki ali mojstri. Kljub temu, da so čitali delavci letake v blatu, si .slišal marsikatero opazko, kakor n. pr.: »Kot z našimi letaki, tako delajo tudi z nami!« ali »Če ise papirja boje, kako še le organizacije!« itd. Proti zavednim ni orožja, to si zapomnite!
Člansko zborovanje podružnice konzumnega društva za mesto in o-kolico, ki se je vršilo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri popoldan v Delavski zbornici, je bilo za današnje razmere 'zadovoljivo obiskano. Predsedoval je zadr. Mar, ki se je po več letih odsotnosti zopet preselil v Celje in brez odlašanja začel aktivno delovati. V svojem nagovoru se je spominjal započetega dela na zadružnem polju po vojni v Celju, kateremu je imel čast tudi predsedovati. Od 1600 vpisanih članov, ki iso takrat prišli v naše vrste, se jih je velika večina izgubila. Zadr. Božič je podal poslovno poročilo, ki so ga člani vzeli naznanje, istotako tudi poročilo blagajnika, ki ga je podal zadr. Arnšek. Za centralo je poročal naš znani zadr. Franjo Koren, ki je s šte-
Doma in
»Slovenec« se je poboljšal, Z veseljem beležimo, da se je »Slovenec« v vprašanju avstrijskega heimwehr-skega habsburštva z dnem ,20. t. m. poboljšal. Prej je hotel biti v tem vprašanju nevtralen, 'ta dan je pa habsburštvo odklonil. To je moral storiti, ker se vse jugoslovansko časopisje zgraža nad namerami avstrijskih in madžarskih reakcijonarjev, na katere smo mi že dalje časa opozarjali.
»Slovenčeva« ekonomija. V nedeljskem članku »Strah pred otrokom«, pravi »Slovenec«, da je rekel angleški pisatelj K. Chesterton: »Manj, ko je ust, med katere je treba kolač razdeliti, tem več bo vsak dobil«. »Slovenec« pravi, da je ta izjava pogrešna, ker zabav čut pravi, da čim manj je rok, ki naj pridelajo kolač, tem manj je tudi kolačev. Tu ima »Slovenec« prav: Če ni producentov, tudi ni produktov, ni kapitala, ni imetja. Ali tu ne gre za to načelo, pač pa pravi pameten ekonom, da so produkcijske sile tudi blago — kolač, bistveno važen del imovine človeške družbe. Če se torej pušča delovne sile propadati v bedi, gniti v nezaposlenosti, hirati ob stradanju, ni to dobra ekonomija, ampak uničevanje naravnih dober ustvarjanja sil, ki propadajo neplodno. — Tu torej zopet manjka najvažnejšega predpogoja *— socijalna sigurnost, ki jo obravnavate kot pastorko.
Trije novi zakoni. Izšli so trije novi zakoni, in sicer: o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, o kontroli nad kmetijskimi izvoznimi produkti in o trgovini z mamili (narkotičnimi predmeti, drože in strupi).
Obsodba zaradi žaljenja kralja in dvora. Državno sodišče za zaščito države je obsodilo dne 16. t. m. zdravnika drja Milana ISimiča iz Vrnjačke Banje zaradi žalitve kralja in dvora na deset let ječe. Olajševalno bi bilo njegovo lepo vedenje, toda z ozirom na njegov položaj in težino izrazov, se mu je odmerila največja kazen za dejanje te vrste.
Novi predsednik »Narodne Odbrane«. Novim predsednikom »Narodne Odbrane« je bil izvoljen namesto umrlega vojvode Stepa Stepanoviča general Ljubomir Milijč. Novi predsednik Ije rojen 1861. leta.
Ustanovitev ladjedelniške družbe. Ladjedelnice v Kraljeviči, jadran-ska-podunavska banka in druga tovrstna podjetja so se združila s staro angleško ladjedelsko družbo Yarrow in Go. Simitod v Glasgowu ter eta-blirale v Kraljeviči. Firma se bo imenovala Jadranska ladjedelnica d. d. Domače delnice so v večini. Podjetje se bo polagoma razširilo na Split in Boko.
Boj proti umazanemu tisku. Mia-sarykov zavod za narodno vzgojo v čehoslovaški republiki je izdal oklic, v katerem opozarja na velike kulturne in moralne nevarnosti, iki groze narodu po enem delu tiska. Zaradi dobičkaželjnosti obravnava to časopisje v senzačnih člankih razne zločine do najgrozovitejših in najogab-nejših podrobnosti. Oklic pozivlje narod, da tako časopisje zavrača. — Zavod ima prav. Z vzgojnega stališča so take stvari kvarne, ker so ali posledica socijalnih razmer ali »junaštva« nenormalnih ljudi. Godi se pa še več; take senzacije objavlja časopisje tudi, da odvrne pozornost javnosti od drugih važnih resnih dogodkov. Tudi to ni prvič prav častno za časopisje, drugič pa ustvarja metode
vilkami dokazal lepo napredovanje Kodesa v zadnjem letu. Nehote je prišel tudi na razlaganje nezdravega zadružništva in njegove usode, posebno če se rodi iz koristoljubja ali sovraštva. Nato se je izvolil odbor podružnice za mesto in 'Gaberje, ki bo šel tudi takoj na1 delo, katerega ne manjka. Pri raznoterosti se je še stavilo nekaj predlogov za občni zbor, od katerih ije najbolj važen oni, ki predlaga obvezno posmrtninsko zavarovanje za vse člane Kodesa, iz-vzemši onih, ki nimajo nobenega sorodstva ter izjavijo, da iz teh razlo-
po svetu.
varanja in demoralizacije v javnosti. Kjer zmagujejo te metode, ni zdrave bodočnosti, ker je življenje resno in realno.
Ustavitev komunističnih listov na Čehoslovaškem. Praško okrožno sodišče je odločilo, da ima deželna uprava pravico ustaviti liste »Rude pravo«, »Delavska enakost« in »Rdeči ivečernik«. Listi so bili od 18. avgusta pa do 6. novembra 64 krat zaplenjeni. Sodišče se sklicuje na § 34. zakona o zaščiti republike.
Bolševiška propaganda v Angliji. Boljševiki Sio v Angliji poživeli svojo propagando proti Angliji, odkar je bil sklenjen začasni diplomatični odnos med Anglijo in Rusijo. Hender-son je izjavil v parlamentu, da bo vlada na vsak način vztrajala na sklepih sporazuma1, ki bo moral biti izvajan po črki in po duhu. Če rusko uradno glasilo »Izvestje'« trdi, da v dogovorih iz leta 1924 in 3. oktobra 1929 ni nobenih omejitev glede delovanja: kominterne, je ta trditev neresnična.
Mednarodni kongres fiziologov v Bostonu. V 'Bostonu se je vršil trinajsti kongres fiziologov. Udeležencev je bilo 1600 iz 39 dežel. Fiziologija je iznanost, ki se bavi s prouČeva-njemV kako delujejo posamezni organi in deli organov v življenskem ustroju človeka itd. Poznanje funkcije posameznih organov, omogoča tudi spoznanje v zdravju in bolezni potrebnih mer, da se organizem ozdravi ali okrepi. Na kongresu je bilo 494 predavanj.
Madžarska in Bolgarija nočeta plačevati reparacij. V Sofiji so bile velike demonstracije. Francija in Anglija bosta zahtevali, da tudi Madžarska in Bolgarija plačujeta, ker se sicer utegne onemogočiti izvedba Youngovega načrta.
Buharin odstavljen. Centralni odbor komunistične stranke je imel od 10. do 17. t. m. plenarno sejo, na kateri je desničarja Buharina izključil iz stranke, njega somišljenika Rykova in Tomskega pa ukoril. Plenum je sklenil, da skliče bodoči strankin zbor mPSP-a m»i« 10"?0
Mandžurska vojna v polnem teku.
Glasom najnovejših poročil so Rusi prekoračili mejo ter napadli Kitajce z artilerijo, pri čemur je podlo 2000 Kitajcev. Rusi so osvojili mesta Dalaj-nor in Mazurio.
Državni uslužbenci v Nemški Avstriji bodo prejeli 1. decembra izredni dodatek k plači v iznosu 30 odstotkov mesečne plače. Razen tega jim bodo plače regulirane in končno prejmejo tudi razliko za zvišano najemnino.
Avstrijski Heimwehrovci postanejo — veteranci. Glede ustavne reforme so se večinske in opozicijonal-ne stranke znatno zbližale. In Heim-wehri so zadovoljni, če postanejo — feterajnarski ferajn. — Prav, parade bodo pa le lahko prirejali!
Volitev predsednika republike v Mehiki. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršila >v Mehiki volitev predsednika republike. Reakcija je predlagala Vascoucellosa, bivši predsednik Cal-les pa Ortiz Rubio, ki je bil prometni minister v Obregonovi vladi in je njegova namera predvsem, da razdeli neobdelano zemljo med kmete. Volitve so bile jako burne, ker se veleposest in klerikalizem bojita Ortiz Rubia, ki je bil izvoljen. — V volilnih bojih je bilo ubitih do 15 oseb in ranjenih nad 30.
Izkaz tiskovnega sklada. Za tiskovni sklad je darovala strokovna zveza viničarjev za mariborsko okrožje 40 Din, Iskrena hvala!
gov ne morejo pristopiti k omenjeva-mu zavarovanju. Proti posmrtnin-skemu zavarovanje je glasoval le eden izmed navzočih. Okrog pol 17. ure je predsednik zaključil lepo u-spelo zborovanje.
Šoštanj.
Delavsko godbeno društvo »Zarja« priredi v soboto, dne 30. novembra t, L »Miklavžev večer« v Zadružnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Darila se sprejemajo v Zadružnem domu. Čisti dobiček je namenjen za društvene potrebe.
Vsak rabi dobrega
URARJA
Strokovnjaška postrežba podaljša točno delovanje ustroja ure. — To Vam nudi pa samo dobri urar
M.JI$ersin
Maribor. Gosposka ulico it. 15
Popravila se izvršijo kmalu — dobro in po ceni.
Prodaja tudi na obroke.
Maribor.
Proslava desetletnice mariborske »Svobode« v soboto, dne 7, decembra v veliki kazinski dvorani. Vrši se delavski kulturni večer s sodelovanjem vseh odsekov.
Legitimacija šovinizma. Predvčerajšnja »Mariborer Zeitung« prinaša mdd lokalnimi poročili beležko, da uredništvo ne identificira s člankom, ki je izšel v istem časopisu dne 14. t. m. pod naslovom »Ghauviniismus«, v katerem pseudonimni avtor odgovarja na histerične izpade mariborskih slovenskih šovinistov okrog »Večer-nika«. To je vsekakor zabeležbe vredno, ker opravičuje naše trditve, da se kuhata »'Mariborer Zeitung« in »Večemik« v enem in istem loncu in da je zelo problematično slovenstvo ljudi, ki izdajajo 'za »slovenski« Maribor nemški dnevnik.
Pilotu Miillerju amputirali desno, dr. Šestanu pa levo nogo. V zadnji številki je naš, list poročal o grozni letalski nesreči, pri kateri sta' zadobila udeleženca poleta težke telesne pošlkiodbe. Stanje ponesrečencev je bilo ves čas zelo kritično. Aeroklub je pred par dnevi klical na konzultacijo dva zdravnika špecijalista iz Zagreba, ki sta začno z domačimi zdravniki ugotovila, da je stanje bolnikov zelo kritično. V četrtek se je pri obeh ponesrečencih pokazala potreba, da se jima amputira vsakemu ena noga radi nastopivših znakov zastrupljanja. Operacijo je izvršil primarij dr. Černič. Pilotu Muller-ju so odrezali desno nogo nad gležnjem, dr. Šestanu pa levo nogo pod kolenom. Postoja upanje, da bosta bolnika krizo prestala. Dr. Šestanu je med tem izteklo tudi desno oko, levo pa tudi če ni izven nevarnosti.
Koncert graške Filharmonije se je
vršil pri rekordu e m številu posetite-Ijev v nedeljo zvečer v veliki dvorani »Uniona« .v Mariboru pod vodstvom dirigenta Oswalda Kabaiste, Izvajali so: Bethovnovo VII. simfonijo; Richarda Straussa Don Juana in P. Čajkovskega D-Dur violinski koncert z violinskim solom prof. Mickla. Na burno zahtevo navdušenega občinstva so še dodali Smetanovo Prodano nevesto. Koncert je organiziral Koncertni biro mariborske Glasbene Matice, kar pa nekim šovinistom zopet ni bilo po godu in se govori, da so ipo mestu zbirali podpise za zahtevo, da Glasbena Matica ne sme nikdar več vabiti nemških umetnikov v Maribor. To bi bil pač višek neumnosti. Čemu pa potem Glasbena Matica hodi (koncertirat v Ziirich in na Dunaj? Koncerta se je udeležil tudi graški župan Muhitsch, ki ga je mariborsko delavstvo na kolodvoru prisrčno pozdravilo.
Vprašanje carinskih zgradb. O tem vprašanju, s katerim se je že neštetokrat bavil mariborski občinski svet. ve zopet »Jutro« poročati, da stoji neposredno pred rešitvijo - seveda s pripombo, da je treba rešiti samo še odkup sveta, ki je last
ROBAUS SUHOR
SE DOBI POVSOD! NAJBOLJŠE ČAJNO PECIVO!
je zelo redilno dezertno pecivo. Gospodinje, založite se pravočasno s tem izvrstnim čajnim pecivom za dolge zimske večere, — Pristen samo v originalnih zavojčkih zapečatenih z varstveno znamko.
diržavne železnice. Ja. to pa mnogo pomeni! Komur je znano, kako sveti birokracij posluje, ta si lahko na prste zračuna, kdaj bo prodaja predmetne stavbne parcele perfektna. Na vsak način pa bo še mnogo vode steklo po Dravi, predno bo prišlo do gradbe. Železniška uprava bi morala sarmo želeti, da se čimprej zgradi novo poštno poslopje, da pridobi na lokalih, ki jih1 sedaj ima pošta zasedene. Že predi enim letom je bilo rečeno, da gre samo še za neko formalnost in d!a se bo takoj spomladi tekočega leta pričelo z delom. Toda ko se končno reši ena formalnost, se pojavi zopet kakšna nova zapreka in potem je zopet treba čakati celo večnost. Nam bi bilo končno vseeno, kdaj se bo gradbena zadeva rešila, toda mariborska javnost je pri temi v toliko prizadeta, ker se je z erarjem napravil; pakt v tem' smislu, da se kaldrminski fond1, ki je po zakonu določen za tlakovanje in vzdrževanje cest in ulic. porabi za gradbo carinskih poslopij, ki postanejo last občine. Občina bo inkasirala najemnino. ki jo bo erar plačeval za uradne in stanovanjske prostore. V novih poslopjih je predvideno večje1 število stanovanj za uradništVo ter bi se na ta način zopet nekoliko omililo stanovanjsko bedo. Iz teh ozirov je javnost kot tudi mestna občina inte-resirana. da pride čimprej do grad-be kolodvorske ter carinske pošte.
»Merkur« v Mariboru. V soboto, dne 23. novembra 1929 se vrši sestanek mariborskih članov in interesentov trg. društva »Merkur Zagreb« v Maribonu v restavraciji Halbwidl, Jurčičeva ulica. Začetek ob pol 20. uri s sledečim dnevnim redom. 1. Položaj privatnih nameščencev in njihovo bolniško zavarovanje, 2. Kaj hoče »Merkur«. 3. Vprašanje ustanovitve poverjeništva ali podružnice (praviki). 4. Volitve akcijskega odbora. 5. Raznoterosti. Vabijo se vsi nameščenci, ki se zanimajo za boljšo zavarovanje v slučaju bolezni. Znano je, da nudi društvo ne samo privatno ordinacijo pri najbolj socijalno čutečih zdravnikih, temveč tudi drugi razred v bolnici, daljšo zdravniško nego, kakor tudi druge ugodnosti preko zakonov zav. del. Ker bodo refe-rirali prvovrstni zunanji predavatelji o predmetu, ki tamgira vsakega na-meščenoai in ki je sedaj predmet zanimanja, se pričakuje, da se bo s tem večerom ustreglo splošni želji najširše plasti vsega privatnega nameščen-stva. — Pripravljalni odbor.
Zagorje ob Savi.
Patek seje občinskega sveta. V
torek, dne 19. novembra se je vršila pri nas redna seja občinskega odbora. Dnevni red je bil precej važen. Pri posameznih točkah, ki so bile na dnevnem redu, je povdariti posebno to, da se je vendar enkrat večina občinskega zastopa uprla nadaljnjemu podeljevanju gostilniških dovoljenj. Mislimo, da je 39 gostiln v Zagorju več kot preveč za 4000 prebivalcev. Nadalje se ije sklenilo dati trem najpotrebnejšim strankam stanovanje v bivši občinski izolirnici. Na podlagi sklepa zadnje seje sta podala poročilo o načrtu zidave dvajsetstano-vanjske hiše v Zagorju J. Arh in g. A. Prosenc. Načrt se je v načelu odobril in ise bo na prihodnji proračunski sefi o njem končnoveljavno sklepalo. Na predlog soc. ubožnega odseka se je z ozirom na nerešeno vprašanje pokojnin starovpokojencem sprejelo spodaj navedeno resolucijo, katero se je sklenilo poslati na vse prizadete občine v jSloveniji s prošnjo, da jo takoj pošljejo na kompetentno mesto. Resoilucija ise glasi:
Z zakonom iz leta 1889 je bilo v Sloveniji urejeno starostno zavarovanje za rudarsko in plavžarsko delavstvo, v takozvanih Bratovskih skladnicah.
To je zavarovanje, ki je imelo tako pred vojno, kakor tudi danes, gotovo globok readen pomen za prizadeto delavstvo. Med- in povojno stanje pa, ki ;e imelo za posledico razvrednostenje denarja, ie povzročilo premoženju Bratovskih skladnic ogromno milijonsko škodo, katerega so te skozi desetletja in desetletja skupaj zbiraile. Že samo to je bil grozen udarec za upokojence, za bedne izmed najbednejših.
Ko pa je z letom 1925 ijšel novi Pravilnik o Bratovskih skladnicah, je bilo tem upokojencem prizadejano še drago zlo s tem, da se jih je izločilo od dajatev po novem Pravilniku. Ti reveži, katerih je še v Sloveniji bilo koncem leta 1928 skupno 3.404 oseb, so stalno breme prizadetim občinam, ker od svojih rent, ki znašajo mesečno 2 do 10 Din, ne morejo živeti.
Ker pa prizadete občine prvič nimajo zato potrebnih sredstev in drugič ipa še to, kar dajo, težko obremenjuje njih gospodarstvo, si vsled tega dovoljujemo zaprositi naslov, da blagovoli v naijkrajšem času uzakoniti novo Uredbo o starost nem zavarovanju rudarskega in plavžarskega delavstva, ki naj pokojnine staroupokojenoev valorizira.
Zidani most.
Novi most na Zidanem mostu dovršen. Na zidanmošiki postaji je bil železniški promet oviran, ker ni bilo direktnega prehoda vila kov Ljubljana—Zagreb in obratno. Zato je jako
Kolesarji pozor!	Zima	je	tu!
Sedaj prihaja čas, ko bo treba oddati kolo v popolno oskrbo in shrambo čez zimo in generalno popravilo. Emajliranje z električno pečjo s 180° vročine, prvovrstno poni-kljanje vseh krogljičnih ležajev ter očiščenje in na novo nabrušenje, tako da postane kolo z malim denarjem zopet novo. — Priporoča se mehanična delavnica in trgovina
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
Taltenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.
Dr. SCHAEFER-JEV EPILEPSAN
proti
milosti, krčem m padavici
se že 15 let z uspehom uporablja Dnevno prihajajo nova priznalna pisma. Pojasnila daje in razpošilja Lekarna Sv Štefana, Mr. M. Fister, Osijek III.
TovarniSka zaloga perila in volnenih pletenin
zato pri največji izbiri izredno nizke cene Samoveznice, klobuki, čepice itd. itd.
Jos. Karnlinlk, Glavni trg 11.
Nabirajte
nove
naročnike
'Mm;
Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla* sujejo v "Delavski Politiki" I —
I 'JrWl li
primerno, da se je zgradil most čez Savinjo, ki ta nedostatek odpravlja, i Most je bil zgrajen pod vodstvom ! univ, prof. dr. M. Kasala in je dolg j . 138 metrov. Konstrukcija obstoji iz ! treh železobetonskih lokov. V mostu i je zazidanega 13.000 kubičnih metrov betona in 11 vagonov železa. Za gradbo se je porabilo 300 vagonov cementa. Napraviti se še morajo o-porni zidi in preurediti kolodvor, preden se motst izroči .prometu. Vsi stroški bodo znašali 30 milijonov dinarjev, moist sam pa velja nekaj nad 5 milijonov. V petek, dne 15. t. m. je vodstvo gnadbe priredilo delavcem krstni večer mostu. Most je gradila firma Slavec iz Kranja.
Jesenice.
Jeseniške ceste ®o skrajno zanemarjene. Posebno občuti te delavstvo, ki nima denarja za nabavo potrebne obutve in ne kočij za prijetno vožnjo po blatni brozgi. Nerazumljivo je dejstvo, da leži gramoz v kupih ob cesti, a se ne razsipa. G. župan je moral zaspati ali pa ima preveč o-pravka z vinskimi kletmi itd.
Ruše.
Iz občinske seje. Na dnevnem redu je bila vdlitev kmetijskega občinskega odbora. Župana je zastopal občinski svetnik g. Ronjak. Izvoljeni so bili iv odbor: Ferdo Osvald, Iv Ronjak, Iv. Eigner; namestniki:	Ivan
Jug in Franc Repolask, Seja se je nato zaključila.	—r—.
Kulturni pregled.
»Nova literatura«. Enajsta številka našega. najboljšega kulturno-bojnega mesečnika se zopet odlikuje po zelo pestri in lepi vsebini. Fjodin objavlja drugo »Pismo iz Afrike« (z dvema slikama); znani ruski film-siki režiser Eisenstein piše o filmu »Generalna linija« (z dvema slikama); iz posameznih tipov tega filma je sestavljena tudi u-spela fotomontaža na platnicah. — V ostalih
člankih časopisa krepko poseza; v razna naša kulturna vprašanja, povsod odločno T>o-vdarjajoč socijalno stališče, V recenziji »Filozofskih fragmentov« Ksenije Atanasijevi-čeve govori Dragin obširno o filozofiji vobče in poda njeno definicijo s historično mate-rijalističnega stališča. Izvrstna je tudi Fo-dorova kritika stopnocentnega amerikanske-ga kapitalizma. Številka obsega dve lepi so-cijalni pesmi; Donovičevo »O nama« in pa slovenskega pesnika Čulkovskega »Delo«. »Novi literaturi« moramo šteti v posebno zaslugo, da seznanjaj našo napredno javnost z deli nam doslej neznanih amerikanskih pisateljev. To pot je priobčena v noveli Peruan-ca Calderona (»Plač šume«) krasna slika iz južno-ameriških pragozdov. Noveli je priključen kratek življenjepis tega znamenitega pisatelja1, ki šiba v svojih delih evropsko civilizacijo. Poleg že omenjenih slik so priobčene še sledeče; Azil (Roger Prat), Pragozd (belg. slikar Maserecl) in Diskusija (Schlichter). — V sporu med »Die neue Bii-cherschau« in »Die Limkskurve« se je izreklo uredništvo za Rennovo revijo, Ker je stopil v redakcijo naš književnik Bratko Kreft, pričakujemo, da bo »Nova literatura« posezalia tudi v naša slovenska kulturna vprašanja in dla se bo razširila tudi pri nas. Bilo bi zares prav potrebno. — Tal pa.
»Snaga.« Sprejeli smo 11. številko tega glasila bosanskih delavskih kulturnih društev. Številka je posvečena spominu padlega srbskega delavskega voditelja D. Tu-coviča.
»Snaga« je priobčila to pot dva članka, ki bosta morala zanimati tudi centralo naše »Svobode«; ta dva članka sta: »Zahtev trenutka« (Anton Šmit) in »Za što puniju za-jednicu radničkih kulturnih i sportskih dru-štava u Jugoslaviji (Milorad Belič). Jasno je, da se delavska društva na Hrvatskem in v Bosni tako glede notranje organizacije kot tudi glede ideoloških temeljev ne morejo primerjati z našo »Svobodo«, ki vedno bolj napreduje. Na jugu žele sedaj zjedinje-nja in naloga »Svobode« je, da sprejme ini-cijativo v svoje roke. Vsekakor pa je po mojem mnenju izgrešen Beličev predlog o popolni centralizaciji vseh delavskih društev v naši državi; tudi v slučaju zjedinje-nja bo morala ostati vsaj delna avtonomija delavskih društev v posameznih pokrajinah.
Številka obsega tudi nekaj književnih prispevkov. Naravnost odlična je pesem R. Simeunoviča »Prva ljubav«, ki jo odlikuje ne samo nova forma, temveč tudi globoka vsebina, povzeta iz naše socijalne resničnosti. Druge pesmi daleč zaostajajo zanjo. — Slab in nenačelen pa je književni pregled. Malomeščanski mentalitet je največji sovražnik delavstva, zato bi moralo uredništvo^ ta mentalitet pobijati povsod, tudi v književnosti. Zdi se mi, da si uredništvo še ni v tem popolnoma na jasnem. — Talpa.
Ali ste že krili J
svoje potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
 	Maribor,	Sodna	ulica	št.	20
ciciinnncicicicicicinncTciCTncincincinnnnnnn
G
G
G
G
a
a
/-i
L>
r*
a
r*
a
r*
a
p»*
a
a
r*
a
«
a
a
r*
a
r*
a
n
■3
Ali že uporabljate
Mimo km m t
»»
f
i
fi	I
1	i
"K
%
Dobiva se jo povsod. Dobiva se Jo povsod.
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
g
3
Tiska: Ljudska tiskala d. d. v Mariboru, predstavitel) Josip OSIak v Mariboru. — Za konzorei] izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru.