DOM IN SVET!' 1891, tev. 2. 93
Naj omenim e nekoliko ruskih listov. Izmed novejih leposlovnih listov je najodlineji ,,Sje-ver", katerega urejuje P. P. Gnedi, a izdajatelj mu je znani pisatelj Vs. S. Solovjev. List priporoa posebno to, da ne prinaa prevodov, nego samo izvirne spise najboljih ruskih piscev. Sjever je ilustrovan, izhaja vsakega tedna v Petrogradu in velja na leto 6 rubljev. Znamenit list je tudi: Voprosi filozofi! i psihologu", katerega urejuje N. V. Grot. V tem listu razpravljajo se vpraanja iz logike, etike, psihologije, estetike, metafizike itd. S tem listom popolnila se je praznina, katera je bila v ruski knjigi. Izhaja vsakega etrt leta, a velja 6^ rubljev na leto.
Umestno je, da izpregovorim itateljem Dom in Svet-a o znamenitih pokojnikih, katere je izgubilo poslednji as rusko slovstvo. Ves ruski narod obaluje smrt M. E. Saliykova (edrina), kateri je umrl 15. maja 1889. On se je posla-vil najve kot satirik in je osnoval na ruskem novo pisateljsko olo: obliiteljnago napravle-nija. e v petdesetih letih je napisal: Guber-ske oerke, katere je priobil v Ruskom vjestniku pod psevdonimom V. edrina. e s to knjigo postal je ljubimec svojih itateljev. Znameniti so e njegovi: Nevini razskazi, a zadnje delo njegovo je: Poenhonskajo starina, katero je dovril malo pred svojo smrtjo. Porodil se je 1. 1826. in bil do 1. 1868. v raznih dravnih slubah. Napisal je 25 zvezkov raznih povestij, rtic itd., meri se z Gogo-ljem in Sevenkom.
Malo po smrti genijalnega edrina je umrl jeden izmed prvih ruskih uenjakov: Orest Miler. Rodil se je 1. 1833. v Revalu, in je bil profesor literarne zgodovine na petrograjskem vseuiliu, dokler ga niso 1. 1888. vpokojili zaradi predavanja o Katkovu. e 1. 1865. je izdal hist. ruske knjievnosti in pa hrestomatijo. Najbolje njegovo delo slove: Ruskije pisatelji posle Gogolja, potem o: Hiji Muromcu (ruskem Kraljeviu Marku), o enitbenih pesmih in pa o A. Tolstoju, ruskem dramatiku. Malo pred svojo smrtjo je objavil monografijo Uspenskega. Miler je bil slavist v najirjem pomenu. O njegovem literarnem delovanju je izdana posebna knjiga: Oerk naunoj dje-jateljnosti prof. O. F. Milera.
Med slavnimi pokojniki moram omeniti tudi znano pisateljico V. Krestovskij (pravo ime: Na-deda Nik. Zajukovska-Hvoinska). Pisala je mnogo in bila temeljito naobraena. Umela je ve jezikov, najbolje pa italijanski. Bolji njeni romani so: Pervaja borba, Bariton, Ispijtanije itd. Rojena je bila 1. 1825. v Rjazanu, a umrla je kot veina ruskih pisateljev v siromatvu, dasi je delala do smrti.
Meseca decembra 1. 1890. pa je umrl v Petrogradu eden izmed prvih ruskih pisateljev Grigorij Petrovi Dcmilevskij. Porodil se je Danilevskij 14. aprila 1829. v Danilovki, v har-kovski guberniji. Prvi pouk je prejel od svojih dobro naobraenih stariev, a kasneje obiskoval je ole v Moskvi in v Petrogradu. e 18 letni dijak je priobeval svoje spise, vendar se je pravo njegovo knjievno delovanje zaelo e le z 1. 1850.
Kot uradnik je potoval mnogo, pogledal v duo svojemu narodu in se povsem zaljubil v prirodo in narod, tako da je popustil slubo in odel na svoje posestvo. Vendar tudi sedaj je e mnogo potoval in pisal. Prvo delo, katero ga je slavilo po celem Ruskem, bila sta romana: Bje-glije v Novorosiji i Bjeglije vorati-lis. Pokazal je svojo beletristino silo in pa tono poznavanje svojega naroda. L. 1869 zael je urejevati Pravitelstvennii Vjest-nik; dasi je imel njim mnogo opravila, napisal je vendar lepo tevilo zgodovinskih romanov, izmed katerih omenjam: Mirovi, Na Indiju pri Oetre, Knjana Jara-kova, Potemkin na Dunaju, Soen-naja Moskva itd. Rie verno, pripoveduje ivo in zanimivo. V zadnjem asu je delal mnogo za roman iz ivljenja carevia A. Petrovia vendar smrt ga je pokosila popreje, nego je dovril to delo. Rusi so izgubili mnogo njim, ker dokler bode ruska knjiga, vedno se bode med prvimi duevnimi velikani spominjalo ime Danilevskega.
Druga slovstva.
Listina iz 1.11701190. Slovenska profe-sorja-duhovnika na zasebni semeniki gimnaziji v lakem Vidmu, . gg. Ivan Trinko in Josip Jui, sta izdala lansko leto v spomin vme-enja novega upnika, . g. Joefa Gonjaka na slovensko upnijo Sv. Marije v Dreki na 14 straneh tiskano latinsko listino pod zgornjim naslovom. To je jako lep, a ob jednem tuen pojav. Lepo je, da se e asi utrne iskrica slovenskega ivljenja iznad furlanske ravnine, a alostno je, da mora zopet ta listina priati, koliko slovenskih rodbin je e pred 800 leti bivalo na krasnih planjavah, po katerih sedaj dere s irokimi valovi skoraj jedino le italijanski Tagliamento. Pa bi bila mono ustregla gg. izdajatelja, ako bi bila primerjala pod rto prekrasna staroslo-venska imena krajev in oseb navedenih v listini, s sedanjimi krajnimi in druinskimi imeni. Kot rojakoma in veakoma v domoznanstvu bi to ne bilo tako teko, kakor tujcu. Zgodovinska veda, prenesena med narod in prav porabljena, je vano oroje v boju za obstanek naroda. Znala bi se pa letnica postaviti tej listini e nekoliko stareja. a. k.
Veldes. Eine Idvlle aus den Julischen Alpen, geschildert von Amand Freiherrn v.Schvvei-ger-Lerchenfeld. Mit 40 Illustrationen von Ladi-slaus Benesch. Wien. Pest. Leipzig. A. Hartlebens Verlag. 8. Str. 176. Cena 2 gld. 20 kr. Ta knjiica nam predouje v besedi in s slikami raj nae domovine Bled. Navduen od lepote govori pisatelj vneto, rekel bi, pesniko o jezeru in njegovi okolici, risar pa je izbral najlepe predmete ter jih izborno, dasi preprosto, podal itatelju. Zares vsa knjiga je neka posebna vrsta slovstva, katero je ustvarilo novodobno potovanje. Vsa knjiga je jako okusna, res lepa. Slovenec, ki jo ogleduje in ita, utegne le po-milovaje vzdihniti: Zakaj nimamo Slovenci del, v katerih bi se ne izpodtikali nad tujim duhom !
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si