^morski dnevnik
“čel izhajati v Tratti •3. maja 1945. njegov Phldhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novam-"8 1943 v vasi Zakriž ^ Cerknim, razmnožen **• ciklostil. Od 6. do 17. •jptembra 1944 ee Je tl-•k*l v tlakami «Doberdob» J Govcu pri Gorenji Trebu-7* od 18. septembra Z®?4 do 1. maja 1946 v £kaml «Slovenija» pod VoWdm pri Idriji, do 8.
1946 pa v oevoboje-
Trstu, kjer je Izšla ze-22? številka. Bil je edini W«kanl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XL. št. 112 (11.835)
Trst, sobota, 12. maja 1984
Povezani med seboj odprti
v svet
____MARKO KRAVOS
Svoje delo razgrinja slovenska kul-Drja Pravzaprav iz dneva v dan, od s. r^*tvc do prireditve, od enega šepnita, vaje, večera do drugega, od c8a Prešernovega dneva do nasled-kf'oa'- Pravzaprav je zraščena v vsa-dejavnosti, y nas opredeljuje in kot posebno narodnostno “Pnost in ki vsakega posameznika --uje na njena izročila in njen
Vendar je treba od časa do časa tu-Potegniti črto in pregledati stanje, Kotov iti probleme, obnoviti in zatcg-1 organizacijske vezi. To počne da-. v Križu pri Trstu. Zveza sloven-oK/ kulturnih društev na svojem 25. °o<Snem zboru.
Predstavniki šestdesetih društev od vsod iz razpotegnjenega in razčle-pasu, kjer živimo Slovenci v k-..!.^e*e*i, se zbirajo danes, da se nično pogovorijo o zdajšnjih teža-tcr o možnostih in oblikah za razno«» Za ve^° kakovost in ustvarjal-fOst, da bodo naša srečanja s kultu-v f68 doživetje in da bodo bogatila naš dan, vsak naš kraj.
s,V*je in bolj usklajeno sodelovanje n-aj stotine kulturnih skupin od Katri- ^°Kne, Benečije, Goriške, do klih <-*’a 'n Vliljskih hribov lahko ^Jnb sicer neugodnim pogojem poži-10 naš» dejavnost, obenem pa naj »mogoči, da se bo v vsej svc;. s ®Soter°sti, a tudi nedeljivosti, u-in ne^e uveljavila kot soustvarjale* nepogrešljiv člen kulturne stvaino-ja v Furlaniji - Julijski krajini, od Poz«081' 'n Vlasti Pa terjala primerno •o i?108* *n ustrezen odnos. Tudi za-in' 6r vsa dejavnost naših društev ja	posameznikov prebi-
j0 U CsnJevalno vlogo meje, saj s svolo ^°Vczanostjo z matičnim narodom tka,.0ro^ko želi šivati tudi razpoke in rod-' • delovanje med tremi na-c„ »,ln tremi deželami na tem kon-tnrnjVl'-0Pe‘ ^emo namreč, da je s kul-Oajhnv vetrovi prezračen prostor je z«/ ustrezno človekovo okolje, ki n»ef 1,1 tUt*’ najbolj varno pred nespa-no.,.° .orožja ln drugih oblik nestrp-^ll 'n nasilja.
s| k' kakega občutka in take zavesti Štev ,eza slovenskih kulturnih dru-lo s V. 'tahji zapisala jedrnato vodi-ru: p temu jubilejnemu občnemu zbo-svet; °Vezani med seboj — odprti v
Nobene polemike z vladnimi partnerji
Previdno uvodno poročilo Craxija na kongresu socialistične stranke
Preferenčni odnos s socialdemokrati - Tajnik PSI je bil polemičen edino s komunisti - Poziv k enotnosti v sindikalnem gibanju
SANDOR TENCE
VERONA — Bettino Craxi ni hotel razburkati že itak zelo vzvalovanega italijanskega političnega prizorišča in se je predstavil na 43. kongres PSI, ki se je začel včeraj pozno popoldne, z zelo previdnim, skoraj suhoparnim političnim poročilom, v katerem je njegova državniška vloga skoraj povsem zasenčila njegovo strankarsko samozavest. Kdor je pričakoval polemično in borbeno poročilo, je ostal razočaran, kot so ostali razočaranj tudi vsi, ki so upali, da bo predsednik vlade povedal kaj stvamejšega o zadnjem škandalu okrog lože P2, ki je pretresel vlado. Craxi se je izkazal kot spreten politik, ki čaka, da bo vihar neka iko utihnil v pričakovanju evropskih volitev, ki bodo razkrile marsikatero karto in predvsem povedale, ali bomo, kot se šušlja tukaj v Veroni, že jeseni priča vladni krizi.
Craxi je v svojem poročilu naredil slavospev reformizmu, ki je po njegovem mnenju edina politična in družbena vizija, ki lahko zajamči izhod iz sedanje krize in napredek države.
Reforrmzem skoraj že na ravni ideologije, kot spojitev socialistične demokratične tradicije in novih teženj, ki se pojavljajo v družbi. Okrog tega koncepta je tajnik PSI osredotočil vse svoje včerajšnje razmišljanje, od odnosov do velikih tematik do odnosov s strankami koalicije in s komunisti.
Predsednik vlade je tako podčrtal, da se je vlak italijanske ekonomije začel končno premikati in da je treba zato, tudi s praktičnimi ukrepi, zaostriti boj proti inflaciji. Ponovil je nedavna stališča o mednarodnih odnosih in o popuščanju napetosti v Evropi, polemiziral z Veliko Britanijo glede njenih stališč znotraj EGS in poudaril, da ItaUja potrebuje v tem trenutku enotno sindikalno gibanje, neodvisno od strankarskih aparatov in kvarnih zunanjih vplivov. Vsekakor, če je že prišlo do sindikalnega razkola, je dejal Craxi, ni treba za to iskati krivcev pri socialistih.
Do vladnih partnerjev je bil Craxi" zelo previden in se ni spustil v izjave, ki bi lahko sprožile kakršnokoli polemiko. Poudaril je,' da sedanja
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gostje z vsega sveta
Socialističnemu kongresu sledi skoraj tisoč delegatov v zastopstvu približno pol milijona članov, 57 je delegacij strank in množičnih organizacij, držav in evropskih in svetovnih naprednih gibanj. Prisotni so tajniki vseh italijanskih demokratičnih strank, od De Mite do Berlinguer ja, čigar prihod je del kangresistov pozdravil z žvižgi. Enak sprejem sta doživela tudi socialdemokrat Longo, nekdanji član Genijeve framasonske lože in zlasti tajnik KD De Mita. Kongresisti pa so zelo toplo pozdravili generalnega sekretarja CGEL Lamo in ob njegovem prihodu vzklikali gesla o potrebi po sindikalni enotnosti.
Kongres pod vtisom P2
VERONA — Tina Anseimi je tokrat pošteno zagodla Bettinu Craxija. S svojim eksplozivnim poročilom o rovarjenju framasonske lože P2 je namreč kar čez noč skvarila vzdušje na tem socialističnem kongresu, ki hoče dokončno ustoličiti v. javnosti PSl kot stranko učinkovitosti in pravičnosti. Imeti v svoji sredi ministra, ki je bil član Gellijeve zagonetne dru-
ščine, bi bilo tudi za najmanj prestižno in rutinsko demokristjansko vlado nerodno. Pomislimo, kaj to pomeni za Craxija, ki hoče uveljaviti nov način vladanja
In vendar so socialisti posvetili veliko pozornosti in potrosili dosti denarja, (tukaj so na dlani milijarde),
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zunanji minister Mojsov sprejel delegacijo Slovenske skupnosti
V SREDO RAZPRAVA O GLOBALNI ZAŠČITI
RIM — Razprava o zakonskih osnutkih za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji se bo, kot kaže, prihodnji teden vendarle začela. Tako so potrdili v tajništvu senatne komisije za ustavna vprašanja, kjer so povedali, da je predsednik komisije senator Bonifacio določil, da se bo razprava o zaščiti slovenske manjšine začela v sredo, 16. maja na dopoldanskem zasedanju komisije. Zakonski osnutki o zaščiti slovenske manjšine so bili že nekajkrat na dnevnem redu te komisije, a so vsakokrat razpravo odložili. Upati je torej treba, da tokrat do odložitve ne bo prišlo in da bo končno stekel postopek za odobritev zaščitnega zakona. Kot je znano, so bili v senatu doslej predloženi trije zakonski osnutki, to je osnutki komunistične partije, socialistične stranke in Slovenske skupnosti, za katero je zakonsko besedilo predložil južnotirolski senator Fontanari.
Krščanska demokracija je svoj zakonski osnutek vložila samo v poslanski zbornici, kar pa zadeva vlado je minister za dežele Romita decembra lanskega leta napovedal, da bo vlada vložila svoje zakonsko besedilo, a tega doslej še ni naredila.
SINDIKAT IZRAZIL PODPORO MANIFESTACIJI 20. MAJA
raj	— Goriški del enotne delegacije Slovencev v Italiji
CISL ,Lz Soriškim ..................
enotno Srečanj« ki C ^Manifestacijo
„ Sestal	““““ v,vl cnuiiE vicinavi js; Uiuraivti v ivcuaji S6 je VČ6"
CIsl	j ! z goriškim pokrajinskim predstavništvom sindikalne zveze CGIL -
Srečanje se je vršilo v okviru številnih pobud za pripravo na ~	‘ za postavitev zahteve po globalnem zaščitil«™ zakonu.
Slo ""delj°’ 20- maja, na goriškem Travniku, ni trenutek Preds*avm*ti so sintlikalnim ---
Scg«*'
o : ,Y Gorici. nja	so to
voditeljem orisali sedanji politič-v prizadevanju naše narodnostne skupnosti po pravični zakon-Posebej so jih seznanili z vsebino in pomenom enotne manife-
■jti Cel 7- ™ vo vzeli na znanje in izrazili solidarnost delavskega gibanjih razo	nnnodnostni skupnosti. Zagotovili so, da bodo o teh vpraša-
°rSanizir r|jali na sindikalni zvezi, ki bo v zvezi z manifestarijo 20. maja kalne se t P™16™6 pobude. Tako bodo v prihodnjih dneh priredili sindi-stanke in skupščine na delovnih mestih, da bi senzibilizirali sloven-
•Mr ln -4 ...—	onupoc-mc lici uuivviuii incoiali, Ud ui aciuauuu.ucui oiu.v,«».
stacije tallJanske delavce ter jih pozvali, naj se udeležijo enotne manife-Včpp - Travniku.
k^stvemJ V7 bd° v Dorici tudi srečanje delegacije SKGZ s pokrajinskim Oorcey n v^Pt - ANPI, na katerem so se pogovarjali o sodelovanju bivših ANpj a Soriški manifestaciji. V ta namen je pokrajinski odbor VZPI -'akležii, Va* člane vseh sekcij po slovenskih vaseh, naj. se polnoštevilno ^stànkr», Popravljalnih sestankov, ki bodo od ponedeljka dalje. Kraj in urnik kov ^javljamo na 8. strani.
Tržaški srednješolci se bodo množično udeležili manifestacije v Gorici
NA 5. STRANI
POHITITE Z REZERVACIJAMI ZA POSEBNI VLAK
ALEKSANDER SIRK
BEOGRAD -r- Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Lazar Mojsov je včeraj sprejel deželno delegacijo Slovenske skupnosti, ki sta jo na dvodnevnem obisku v Beogradu vodila predsednik Ln tajnik Dolhar in Bratuž. Srečanje se je odvijalo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, ki je sicer označevalo tudi druge sestanke, na katerih so se predstavniki SSk pogovarjali z visokimi predstavniki družbenopolitičnih oblasti.
Predstavniki SSk so zveznemu sekretarju Mojsovu orisali položaj slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji ter njeno borbo in pričakovanja, da bi čimprej prišla do globalne zaščite, ki je italijanska vlada še ni zagotovila. Podrobneje so se zaustavili tu«ii o vlogi stranke in drugih problemih, ki označujejo politično in gospodarsko stvarnost v krajih, kjer živi manjšina. Predvsem pa so na zveznega sekretarja Moj-sovà apelirali, da bi jugoslovanska vlada v okviru svojih moči nastopila pn italijanski, da bi se problem globalne zaščite končno le premaknil z mrtve točke in da bi ta zaščita veljala za vse Slovence, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
S svoje strani je Lazar Mojsov odločno podčrtal vlogo manjšine kot vlogo mostu razumevanja, prijateljstva in sodelovanja med sosednjima državama. Izrecno je poudaril pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in dodal, da bi se morala uresničiti tudi v skladu z zelo dobrimi in prijateljskimi odnosi med Italijo in Jugoslavijo ter v interesu večjega medsebojnega zaupanja in plodnejšega sodelovanja. Obenem je zvezni sekretar Mojsov izrazil upanje, da bi demokratične politične sile v Italiji uveljavile pričakovanja manjšine in podčrtal, da je Jugoslavija proti teritorialnemu razlikovanju Slovencev v Italiji.
Srečanje je bilo res prisrčno in prijateljsko, kakor tudi na srečanju meti delegacijo SSk in podpredsedni-
N AD ALJ EV ANJE NA 2. STRANI
Shod naj bo v znamenju sožitja
BOGO SAMSA
Danes in jutri se bo v Trstu zbralo okrog tristo tisoč alpincev, članov italijanskega vsedržavnega združenja ANA na svojem tradicionalnem letnem shodu. Prišli bodo iz raznih krajev Italije, da se udeleže nedeljske svečane povorke, da se zberejo, na svojem tradicionalnem prazniku polnem prešerne razposajenosti in dobre volje.
Uradne razloge za tržaški shod alpincev so obrazložili na tiskovni konferenci njihov predsednik Vittorio Trentini in drugi najvidnejši vsedržavni predstavniki organizacije ANA. Govorili so o proslavi obletnice ponovne priključitve Trsta Italiji, o vrednotah patriotizma in o predlogu, da se ustanovi praznik posvečen italijanski trobojnici. V tem okviru smo čuli besede o solidarnosti in vrednotah domovinske ljubezni in podobno.
V nekaterih retoričnih tonih, ki spremljajo ta dva praznična dneva, se ne moremo spoznati, saj so nam tuji, kot so prav gotovo oddaljeni od resničnega živahnega demokratičnega življenja italijanske republike. Minulo je pač mnogo časa in razmere so drugačne, življenje je prešlo razdobje retorike in zvenečih izjav. Pa vendar bi želeli v tej zvezi poudariti nekatere splošne vrednote, ki se nanašajo na žrtvovanje, na prenašanje težkih naporov in s tem tudi našo željo, da se na tej meji ustvari čim bolj pristno ozračje miru in sodelovanja. To je današnja stvarnost, ki je z dejstvi demantirala nekatere trditve, ki smo jih v našem dnevniku že obsodili in ki so prišle do izraza v nekaterih lokalnih krogih. Predvsem je odprta meja stvarnost in nikakor ni slučajno, pomembno je dejstvo, da bo kar trideset tisoč udeležencev prenočevalo v sosednji jugoslovanski republiki.
Slovenci v Italiji pozdravljamo množico bivših bojevnikov s pozdravi naših občinskih svetov in županov. V teh pozdravih se poudarja sožitje slovenskega in italijanskega prebivalstva v teh krajih in želje, da bi se alpinci čim bolje počutili med nami. To željo ponavljamo tudi mi, željo da bi bila današnji in jutrišnji dan svetla in sončna, da bi pomenila predvsem praznik miru, sožitja in prešernega veselja.
•	Previdno poročilo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
koalicija nima alternativ. Zavzel se je za preferenčni odnos s socialdemokrati in se je izognil vsakršnim polemikam s Spadolini jem, čeprav je priznal, da odnosi z republikanci o-stajajo še dalje težki. Kot je bilo pričakovati je polemične in strupene puščice namenil edinole komunistom. Dejal je, da je Berlinguer jeva odločna in trdovratna opozicija škodljiva za državo, da je KPI s svojo politiko dokončno zatrla evrokomunizem in v tem trenutku tudi vsakršno možnost alternative.
Predsednik vlade je v svojem poročilu namenil zelo veliko pozornost pereči problematiki širjenja mamil, zelo površno pa je obdelal napovedano organizacijsko preosnovo stranke. Poglobljeno oceno tega je prepustil drugim, zavedajoč se, da je stranka sedaj hočeš nočeš enotna in da nihče, vsaj v tem trenutku, ne ogroža njegovega tajništva.
SANDOR TENCE
•	Kongres
NADALJEVANJE S 1. STRANI
da bi njihov kongres izpadel čimbolj-še. Craxi ni hotel v ničemer zaostati za Spadolinijem, ki je zbral za sedež zadnjega republikanskega kongresa futuristično naselje Milano - fiori, kristalno mesto, simbol liovih tehnologij in tudi novega načina ustvarjanja politike in konsensusa. Zato izbira Verone za sedež tega kongresa ni sad naključja ali pa zgolj organizacijskih izbir. Nasprotno. Socialisti so izbrali mesto Romea in Julije zato, ker se tukaj industrijsko osrčje Milana in padske nižine brez pretresov spaja s kmečkim blagostanjem in z marljivostjo prebivalcev teh krajev.
PSI je za scensko zasnovo tega zasedanja angažiral najbolj afirmirane arhitekte, ki so popolnoma spremenili notranjo podobo veronskega velesejma. Vse diši po modernosti in učinkovitosti, v barvah sedežev in transparentov pa odseva italijanska držatma trobojnica. Nad veliko kongresno dvorano kraljuje velikansko o-gledalo, s katerim so hoteli arhitek H tudi scensko podčrtati, da je PSI stranka, ki se s svojimi težnjami zrcali v družbi. Napovedovali so, da bosta srp in kladivo na tem kongresu dokončno izginila s socialističnega simbola, kar pa se ni zgodilo. PSI, zatrjujejo tukaj v Veroni, ostaja levičarska stranka. Iz mikrofonov se poleg nežnega glasu Francesca De Gregorija in njegove znane »Viva l’Italia« vsekakor razlega tudi glasba Internacionale.
•	Mojsov sprejel SSk
. NADALJEVANJE S 1. STRANI
kom izvršnega sveta Srbije Vukojem Bulatovičem. Tema pogovorov se je tudi tokrat sukala okrog vprašanja zaščite slovenske manjšine v Italiji in o zaščiti, ki jo razne narodnostne skupnosti uživajo v Jugoslaviji. Na sedežu srbskega izvršnega sveta je tekla beseda tudi o prisotnosti Srbov v Trstu ter o možnosti, da bi se v našem mestu odprl kulturni center za srbsko narodnostno skupnost. Predstavniki SSk so s svoje strani podčrtali, da problem slovenske manjšine v Italiji ni samo problem Slovenije, s katero SSk vzdržuje že dolgoletne stike, ampak cele Jugoslavije: zato tudi ta njihov obisk v Beogradu, kjer so si želeli poglobiti odnose z matično domovino. Izrazili so zadovoljstvo, da je bil preklican odlok o pologu za maloobmejni promet in gostiteljem izrazili hvaležnost za razumevanje, ki so ga pokazali do slovenske manjšine v Italiji.
Po programu se je delegacija srečala še s podpredsednikom izvršnega sveta Jugoslavije dr. Mijatom Suko-vičem, ki je goste zelo prijazno sprejel in pokazal razumevanje za odprte probleme, ki so jih iznesli na pogovoru. Med drugim je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in podčrtal važnost, da SSk vzpostavlja take stike, kar je v medsebojnem interesu in ki bi morali biti pogostejši za pretakanje informacij. Glede glo^ baine zaščite pa se je dr. Sukovič navezal na to, kar je delegaciji SSk malo pred tem dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve Mojsov.
Predstavniki SSk so s svoje strani izrazili zadovoljstvo z obiski, ki so jih v teh dveh dneh opravili v Beogradu in izrazili prepričanje, da ti stiki niso bili le formalnega značaja, ampak so gotovo prispevali k utrjevanju vezi med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji in matično domovino.
Pred odhodom so obiskali Hišo cvetja in položili venec na grob predsednika Tita ter se nepričakovano srečali z notranjim ministrom Stanetom Dolancem, s katerim so se v popoldanskih urah zadržali v prijateljskem vzdušju na krajšem pogovoru.
ALEKSANDER SIRK
Predsednik vlade Craxi bo poročal o zadevi v torek
POROČILO TINE ANSELMI SPRAVILO V RESNE TEŽAVE VLADNO KOALICIJO
BOJAN BREZIGAR
RIM — Potres, ki ga je izzvalo poročilo Tine Anselmi o framasonski loži P2 se je včeraj navidezno umiril. Gre za premirje, ki bo trajalo do torka, ko bo Craxi v poslanski zbornici odgovarjal na interpelacije vseh parlamentarnih skupin v zvezi s tem vprašanjem. Vendar pa je, kot rečeno, premirje navidezno saj nikakor ni mogoče izključiti, da bi se bila nevarnost vladne krize razblinila. Nasprotno, iz številnih koncentričnih načelnih izjav predstavnikov vladnih strank, da nočejo vladne krize, bi bilo moč razumeti, da je v tem trenutku Craxi jeva koalicija izredno šibka.
Delno je te šibkosti kriv sam predsednik vlade, ker je v trenutku, ko je zavrnil provoka-torski odstop treh socialdemokratskih ministrov • tudi izrazil solidarnost Pietra Longu. Pojasnilo, da je bila solidarnost izrečena samo zato, ker je prišlo poročilo Anselmijeve v javnost kljub temu, da gre trenutno samo za predlog, ki nikakor ni dokončen, namenjen izključno članom komisije, seveda ni pomirilo duhov. Tako so ponovno prišle do izraza zahteve po jasnosti v zvezi
i dejavnostjo framasonske lože P2. Prvo je sprožila demokrietjansjka levica in takoj za njo Spadolinijevi republikanci in dejstvo, da včeraj li prišlo do prelomnih sklepov je treba pripisati samo začetku socialističnega kongresa v Veroni [in torej odsotnosti številnih politikov iz Rima) ter Spadolinijevemu potovanju v Pariz.
Seveda se tudi tokrat postavlja vprašanje pristojnosti vlade in parlamenta. Kako lahko pred: sednik vlade kritizira delo neke parlamentarne komisije je vprašanje, ki so si ga včeraj zastavili na najvišji ravni državnih inštitucij. In odgovor je bil jasen: Cossiga in Jottijeva sta se najprej sestala s Tino Anselmi in na to odšla na posvet k predsedniku republike Pertiniju. S Kvi-rinala so kmalu nato izdali poročilo, v katerem sicer obžalujejo, da je prišlo do objave zaupnih dokumentov, obenem pa poudarjajo, da je treba komisiji omogočiti, da nadaljuje z delom in da pojasni vse okoliščine v zvezi z dejavnostjo framasonske lože P2. Skratka, popolna zaupnica Anselmi jevi.
Po drugi strani pa v„ nekaterih demokristjan-skih krogih zagovarjajo Craxija. Demokristjani se bojijo vladne krize in tako je včeraj podpredsednik vlade Arnaldo Forlani v celoti podprl
3raxija, češ da so njegovo prvo izjavo napačno pojmovali: Forlani je ogorčen, ker je bilo poročilo Anselmi jeve objavljeno, češ da je to odprlo pot številnim špekulacijam. Pomirjevalen Je tudi Galloni v današnjem uvodniku Popola io prav tako De Mita: skratka uradna KD sicer formalno podpira Anselmijevo, a ne do take mere, da bi zaradi tega vprašanja v tem trenutku sprožila vladno krizo.
Komunisti so seveda zelo odločni, ko pravijo, da mora Longo odstopiti. Na sedežu KPI v tem trenutku razmišljajo, ali ne bi zahtevali celo odstop Craxi jeve vlade, odločitev o tem pa bodo morda sprejeli šele v torek potem ko bodo slišali Craxi jevo poročilo parlamentu.
Nedvomno pa bo to vprašanje ponovno zavleklo postopek za odobritev vladnega odloka o premičn} lestvici, kajti prav v torek bi morali glasovati j predloženih popravkih. Vse to pa predstavil8 iodatno težavo za Craxijevo vlado, kajti časa ta odobritev odloka je itak zelo malo, verjetno, pa si predsednik vlade ne more privoščiti, da bi na predvečer evropskih volitev njegov odlok ze iragič zapadel. Skratka, politično stanje je zelo živahno in napoveduje se nadvse razburljiva volilna kampanja.
V znamenju srečanj s hrvaško in slovensko narodnostjo
Z obiskom v Porabju delegacija ZKS sklenila tridnevni obisk na Madžarskem
SZOMBATHELY — V porabski vasi Števanovci je sklenila tridnevni obisk delegacija Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil predsednik Andrej Marinc, v njej pa so bili še Geza Bačič, veleposlanik Socialistične federativne republike Jugoslavije na Madžarskem Milovan Zidar, Franc Kolarič in Janez Korošec. Zadnji dan obiska je bil v znamenju srečanj s hrvaško in slovensko narodnostjo v Železni županiji.
Tik ob avstrijski meji, v Gornjem Catara se je slovenska partijska delegacija seznanila z življenjem gradiščanskih Hrvatov v Železni županiji, čeprav so številčno majhni in čeravno so vrsto let živeli odmaknjeni od večjih dogajanj, dokaj uspešno ohranjajo svoj jezik in kulturo. Letos bodo prav oni pripravili osrednje narodnostno srečanje — tako imenovani Narodnostni dan. V Gornjem Catara so tamkajšnji predstavniki hrvaške narodnosti in vodstvo obdelovalne zadruge pripovedovali, da se je pri njih tudi na gospodarskem področju veliko spremenilo in da živijo zdaj mnogo bolje kot pred leti. Zemlja sicer ni najbolj rodovitna,
kljub temu pa imajo lepe pridelke, redijo precej živine, kraji pa slovijo tudi po pridelovanju vina.
Predsednik ZKS Andrej Marinc je Števanovce obiskal po devetih letih, prvič je bil v tej porabski vasi kot predsednik slovenske vlade. Tudi tokrat so ga porabski Slovenci seznanili s svojim položajem in ugotavljali precejšen napredek na domala vseh področjih narodnostnega življenja. Porabski Slovenci veliko pričakujejo tudi od postopnega uvajanja dvojezičnega pouka v osnovne šole, kajti prav to je področje, kjer je še največ nalog. Pri tem računajo tudi na pomoč iz matične domovine, kjer imajo 25-letne izkušnje v dvojezičnem osnovnem šolstvu. V imenu delegacije je Andrej Marinc zelo ugodno ocenil obisk na Madžarskem tako glede pogovorov o političnem sodelovanju, kakor tudi o gospodarstvu, kulturi in drugem. Obisk bo, je poudaril, prispeval h krepitvi sodelovanja in pripomogel k razreševanju narodnostnih vprašanj, v čemer so ravno tako veliko razpravljali.
ERNEST RUŽIČ
Libanonska vlada išče pomiritev
BEJRUT — Libanonska vlada narodne enotnosti se je včeraj že tretjič sestala v zadnjih dveh dneh in sestavila svoj program, ki ga bo predložila parlamentu za zaupnico prihodnji teden. Seja vlade pa je bila še vedno v Džema jelovem rojstnem kraju Bikfaji, saj si Džumblat in Beri ne upata v predsedniško palačo p° ozemlju, ki ga nadzoruje krščanska desničarska falanga. Bojazen je upr a; vičena, saj se spopadi na zeleni črti nadaljujejo kljub naporom vlade, da bi dosegla trajnejše premirje.
□ NEW YORK — Dan po Reaganovem pozivu in opravičevanju svoje srednjeameriške politike je predstavniški dom odobril predsinočnjim P°~ večanje ameriške vojaške pomoči na 129,4 milijona dolarjev za letos m kàr 255,9 milijona dolarjev za prihodnje leto.
Medtem pa so v Managui pozitivno ocenili razsodbo haaškega razsodišča, ki poziva ZDA, naj prekinejo sovražnosti do Nikaragve.
Tragedija beguncev ob koncu papeževega obiska
Ob koncu dveletnega obdobja delovanja
Pred spremembami v ZIS in v skupščini Jugoslavije
BEOGRAD — S poročanjem predsednice zveznega izvršnega sveta Planinc v skupščini SFRJ v ponedeljek se bo končalo dveletno obdobje del zveznega izvršnega sveta. S tem bo končana tudi zelo vsebinska razprav o delu zvezne vlade, ki je, kot določa ustava SFRJ, odgovorna za vsa,.,!f gajanja v državi iz pristojnosti federacije in ima za to tudi velika pooblastil
Kot kaže, je zdaj pričakovati spremembe v ZIS. Nekatere člane sojj^ izvolili na nove dolžnosti, nekateri imajo zdravstvene težave, tako da boa s 15. majem v zvezni vladi nekateri novi ljudje. Predsednica Milka Planin bo izkoristila pravico in kot mandatar predlagala nekaj novih imen.
V skupščini SFRJ natančno spoštujejo načelo enoletnega mandata in zato vsako leto zamenjajo vsi vodilni, vključno tudi predsednik skupščin SFRJ. Znani so tudi že predlogi republik in pokrajin za novega predsedin ka, podpredsednika in predsednike skupščinskih zborov, kandidati so: predsednika zveznega zbora Stojan Bjelac in za predsednika zbora rep, blik in pokrajin Milivoje Stijovič. Izvolili bodo tudi nove predsednike ys skupin delovnih teles skupščine SFRJ in odborov ter komisij obeh zborov. (d
BANGKOK — V središču zadnjega dne papeževega potovanja na Daljni vzhod je bila tragedija beguncev, ki prizadeva zlasti indokitajski polotok. Na Tajskem, kjer se je včeraj Janez Pavel II. mudil, je trenutno v desetih begunskih taboriščih okrog 150.000 ljudi, ki so se tjakaj zatekli iz Kampučije, Vietnama in Laosa, bodisi zaradi vojne, bodisi zaradi verskega in političnega preganjanja.
Papež je obiskal enega izmed teh taborišč, in sicer taborišče v Phanat Nikhomu, kakih 80 kilometrov od tajske prestolnice Bangkoka. Tu so ga v svojih jezikih pozdravili predstavniki kampučijskih, vietnamskih in laoških internirancev in ga prosili, naj posreduje, da bi jih sprejele tradicionalno odprte države. Janez Pavel II. je prošnjo sprejel, poudaril pa je, da imajo begunci neodtujljivo pravico do mirnega življenja v lastni domovini. Isto misel je podčrtal tudi v govora, ki ga je imel v vladni palači pred člani vlade, diplomatskimi predstavniki in verskimi voditelji.
Na sliki (telefoto AP): papež v taborišču Phanat Nikhom.
Olimpijskemu bojkotu vzhodnih držav se je pridružil včeraj tudi Vietnam
Predsednik olimpijskega odbora Samaranch

HANOI — število držav, ki so sklenile bojkotirati olimpijske igre v Los Angelesu se je spet povečalo: tudi Vietnam je namreč sledil sovjetskemu vzgledu in je včeraj sporočil, da zaradi »grobega kršenja olimpijske listine s strani Reaganove administracije, ki je uperjena proti Sovjetski zvezi, odreka svoje sodelovanje na teh igrah.«
Možnosti, da bi si Kremelj premislil, je torej vse manj in manj. To je potrdilo tudi posredovanje temnopoltega ameriškega pastorja Jacksona, enega izmed kandidatov demokratske stranke za mesto ameriškega predsednika. Sovjetski veleposlanik v Washingtonu, katerega je Jackson o-biskal z namenom, da bi omehčal Sovjete, je odločno potrdil stališče
svoje vlade, da SZ ne pride v h Angeles.	n
Jackson je pozval tudi naj podvzame korake pri s°vlpri vladi za odpravo tega bojkota. ^ tem je podčrtal besede, ki j"1■ .). meričani verjetno niso slišali radi, da imajo Sovjeti namreč n ■■ ločenih stvareh le prav in da so ni hove trditve osnovane na dejstv ki bi jih morali upoštevati. ^ Na njegove besede se je že sila Bela hiša, ki je pribila, oa ^ delovanje na olimpijskih igrah n# ; di v sklop odnosov med drčdV"".a ampak le v pristojnost mednarodnem olimpijskega odbora.
Jasno je, da tudi tako stališče ^ ravno prispevek k uveljavljanju ha olimpijske listine.
!

Plodno srečanje predstavnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji
Delegacija Unije Italijanov seznanila deželni svet z manjšinsko problematiko
TRST — Kot gost deželnega sveta •* urianije-Julijske krajine se je vče-raj nnidila v našem mestu delegacija Unije Italijanov za Istro in Reko, ki Jo je vodil predsednik Silvano Sau. Na deželi jih je sprejel predsednik deželnega sveta Vinicio Turello s čla-Jd predsedstva, srečanja pa so se udeležili predstavniki vseh deželnih svetovalskih skupin.
V prisrčnem in iskrenem pogovoru tac*36 delegaciji, Unije in dežele, pontili pozitivne medsebojne odnose v dobrobit miru in mednarodnega sodelovanja in v interesu razvoja italijan-ske narodnostne skupnosti v Jugosla-VU*- Prav tako so predstavniki dežele obnovili svojo zavzetost do vlade in Parlamenta glede odobritve zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Na srečanju so tudi potrdili nenadomestljivo vlogo, ki jo imajo narodnostne djanjšine pri razvoju prijateljstva med obmejnimi ljudstvi.
Če sedaj vsaj bežno nakažemo naj-zanirmvejše misli iz dolge razprave died obema delegacijama, moramo Poudariti kako so predstavniki Unije ln deželni svetovalci slovenske narod-uosti podčrtali predvsem svoje na-
čelno nasprotovanje vsakršnemu preštevanju manjšin. Zaščito manjšin ne sme torej pogojevati številčna moč njenih pripadnikov. Predsednik Unije Sau je šel še dlje, ko je izrazil upanje, da manjšine ne bodo nekega dne potrebovale zaščite, ko bo vzgoja sožitja tako v šolah manjšinskega kot večinskega naroda odpravila vsakodnevni boj šibkejšega za uveljavitev svojih pravic. Tako Štoka za SSk kot Iskra za KPI sta poudarila, kako so problemi italijanske manjšine istočasno tudi problemi slovenske manjšine. Enakost stališč predstavnikov Unije in slovenskih deželnih svetovalcev, ni kot kaže motila predstavnikov tistih sil v deželnem svetu, ki vztrajajo na preštevanju. To vprašanje so včeraj raje zamolčali, več so jih zanimali vzroki nižjega števila Italijanov v zadnjem jugoslovanskem popisu prebivalstva, a so kot kaže prezrli odgovore predstavnikov Unije, ki so odločno zavračali vsako preštevanje, poudarili potrebo po socializaciji in uresničitvi večjezikovne skupnosti, kjer se lahko vsakdo izraža v svojem jeziku in ga sosed lahko razume.
Ob samem sodelovanju pa so bile nadvse zanimive izjave predsednika
Unije, ki je navedel, da to sodelovanje pogojujejo odnosi, ki jih imajo razne politične sile do Jugoslavije in do slovenske manjšine v Italiji. Italijani iz Istre in z Reke se torej ne puščajo strumentaJizirati, poudarjajo potrebo po še tesnejših stikih z matično domovino, a na načelih spoštovanja, med-
sebojnega zaupanja in razumevanja.
Delegacijo je kasneje sprejel predsednik deželnega odbora Comelli, v popoldanskih urah so se sestali z rektorjem tržaške univerze. Sklepno srečanje pa je imela delegacija Unije Italijanov za Istro in Reko z vladnim komisarjem Marrosujem.
Visoko priznanje
novogoriškim
sindikatom
Zveza sindikatov Jugoslavije je podelila Občinskemu sindikalnemu svetu v Novi Gorici visoko priznanje, prvomajsko listino jugoslovanskih sindikatov za leto 1984, Priznanje je minulo sredo prevzel predsednik novogoriškega občinskega sindikalnega sveta, neposredno v Beogradu.
V utemeljitvi priznanja so našteti uspehi, ki so jih sindikati v novogoriški občini dosegli na raznih področjih, tako pri reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj, kot tudi pri izvajanju in pospeševanju samoupravljanja in delitvi dohodka. Priznanje pa so prejeli tudi zaradi uspehov pri razvijanju sodelovanja s sindikati v Goriški pokrajini.
O tem je v utemeljitvi rečeno tudi naslednje: »Ti stiki so daleč prerasli običajne protokolarne oblike povezav. Prenešeni so bili neposredno na delovne organizacije, s čimer so dosegli tudi neposredno osebno povezavo delavcev z obeh strani meje. Lahko ocenjujemo, da je v jugoslovanskem prostoru najbolj razvito neposredno in trajno obmejno sodelovanje prav v občini Nova Gorica«.
M. D.
□ AJDOVŠČINA — Močna burja že od četrtka ovira promet v Vipavski dolini in na Goriškem. Sunki so včeraj v Ajdovščini dosegli tudi 100 kilometrov na uro.
Srečanje mladih planincev ho letos spet na Vremščici
Utirati pot boljši obveščenosti
on ®®a.dinski odsek Planinskega društva Sežana prireja in vabi v nedeljo, , maja, na tradicionalno srečanje mladih planincev Primorske ob dnevu ™adosti na Vremščici (1026 m). Zbor na vrhu Vremščice bo ob 10.30, ob U- uri pa bo priložnostna proslava.
V kulturnem programu bodo nastopili mladi planinci in planinke sežan-skefte P®- Sledilo bo veselo planinsko srečanje in zabavne igre po željah udeležencev. Na srečanje vabijo planince in ljubitelje narave, cvetja, gozdov ln neizmernih travnikov.
Na Vremščico vodijo planinsko označeno poti z železniških postaj Vreme, Gornje Ležeče in Košane (od koder je poltretjo uro hoda), po poti Sloven-ske transverzale iz Škocjana oziroma Gabrka pri Dolnjih Ležeč ah (tri, ozi-rama dve uri in četrt). Možen je tudi dostop iz bližine vasi Gabrče pri Senožečah do staj z avtomobilom, od koder je le tričetrt ure hoda do vrha.
BRIONI — Opatija, Piancavallo, Gorski kotar, Brioni, to so mejniki pred štirimi leti začetega sodelovanja med časnikarji dežele Furlanije-Julijske krajine in širšega reškega prostora na področju turističnega informiranja. Kot je na plenarnem zasedanju izjavil predsednik turističnih časnikarjev reške regije Djuro Tomaševič, so bili ti stiki vzpostavljeni po volji generalnega konzulata SFRJ v Trstu, dežele F JK in Primorskega dnevnika. Brionski sestanek pa je dodal kamenček pri graditvi mostu mecj jadranskima sosedoma.
Šef deželnega tiskovnega urada Fulvio Sossi je omenil sestanek med predstavniki agencij ANSA in TANJUG v Trstu, na katerem so se dogovorili za neposredno izmenjavo informacij, ki bodo obsegale tudi turistične ve-
sti. Novembra letos pa se bodo direktorji tiskovnih uradov desetih dežel, regij in republik pogovarjali o pospeševanju pretoka informacij predvsem med časnikarji tiskanih sredstev množičnega obveščanja, ki v informiranju bralcev zaostajajo za televizijskim medijem.
Četrti (brionski) sestanek turističnih časnikarjev je za prihodnje oblike sodelovanja izpostavil predvsem po dročja navtičnega turizma, sejemskega sodelovanja, maloobmejnega prometa in informiranja o velikih kulturnih prireditvah.
Tiskovne in informacijske službe desetih dežel, regij in republik vzhodnoalpskega kroga pa v okviru srednjeročnega programa nameravajo pripraviti celovito turistično ponudbo tega prostora tujim »odjemalcem«. (gv)
Na srečanju špetrskih in tolminskih upraviteljev
Predlogi za vsestranski razvoj
Nadiških dolin in Soške doline
ŠPETER SLOVENOV — Na ve ukajšnjo občinske uprave je pred 1 aJ dnevi bila na obisku v špetru k'aaija predstavnikov skupščine e Tolmin,' ki so jo sestavljali p ™nk skupščine Marjan Rožr L. ?dnik Izvršnega sveta Edo _ }'.' član Izvršnega sveta Lili 1 'J Lesjak, predsednik občinske J^Ke SZDL Zdravko Likar in p rfdmk sveta Zveze sindikatov V : “ic. Sprejela sta jih špetrski ži Podžupan Marinig in Adami, z,. rp("anja pa so se udeležili še gi ‘ župan Bonini, predsednik turi ustanove Paussa ter kasneje p Hv l Gorske skupnosti Gius< '-niueh in Dino Del Medico.
ski Sredisfiu pogovorov so bili am Upnih problemov in predlogi za gospodarski razvoj tako Nadi
dolin kot Soške doline, ki so glede na geografsko lego in smernice v rrizvo-ju in krepitvi cestnih povezav v o-brobnem položaju (naj omenimo le izgradnjo avtoceste čez Trbiž in Karavanski predor). Obe strani sta pozitivno ocenili dosedanje medsebojne odnose in stike, hkrati pa sta soglašali, da je treba sodelovanje, še zlasti na gospodarskem področju okrepiti in težiti k ustanovitvi podjetij z mešanim kapitalom na obeh straneh meje, torej tudi v Sloveniji z italijanskim kapitalom. Prva taka pobuda, ki bi lahko bila gospodarsko zanimiva za obe strani, je izgradnja smučarskega centra na Kaninu. Govor je bil seveda tudi o turističnem razvoju Matajurja, ki bo živel, so poudarili, le če se poseže z obeh strani.
Kljub gospodarskim težavam v Slo-
veniji, ki zavirajo konkretno in celotno uresničitev takega načrta, bodisi na slovenski kot na italijanski strani vztrajajo pri tem, da je potrebno idejo gojiti in razvijati še naprej. Pomemben dejavnik v razvoju celotnega področja je tudi mejni prehod čez Robič, so poudarili. Le-ta mora ponovno dobiti tisto mesto, ki ga je imel v preteklosti in ga je zgubil zaradi usmeritve na Vrtojbo. V nadaljevanju pogovorov so se dotaknili še marsikaterega drugega vprašanja. Tako špetrski župan Marinig kot predsednik skupščine občine Tolmin Rožman sta poudarila upravičenost zahtev po globalni zaščiti slovenske manjšine in nujnost, da se slovensko narodnostno skupnost zakonsko zaščiti na celotnem teritoriju, kjer živi.
JOLE NAMOR
Terminal za razsute tovore

V torek si je komisija za varstvo okolja pri skupščini Obalne skupnosti ogledala potek del novo nEistajajočega terminala za razsute tovore v koprski Luki. Dela tečejo po načrtih, čistilna naprava in nekateri drugi objekti sicer še niso končani, vendar v Luki zagotavljajo, da bo okrog 20. maja
vse nared in bo terminal lahko začel z delom. Tehnični pregled bodo tokrat naredile republiške komisije in organi in izdale tudi dovoljenje za obratovanje, če bo seveda terminal ustrezal vsem zahtevanim in načrtovanim pogojem.
B. V.
Tomažinčič Ivan
Predelovanje zdravilnih zelišč
V novoodprtl prodajalni TAV2ENTR02A v Izoli, Cankarjev drevored 9 1100 m od PTT proti Kopru), vam nudimo:
različne čajne mešanice in zeliščne kapljice, ki pomagajo pri:
~~ astmi, kašlju
__ delovanju želodca, jeter, žolča, ledvic rani na želodcu in dvanajstniku sladkorni bolezni
__Pri regulaciji krvnega pritiska
zenskih težavah (belem toku, neredni menstruaciji)
■— oboleli prostati
kreme in tekočine, ki pomagajo pri:
~~ fevmatičnih bolečinah
isiasu in prekrvavitvi obolelih udov ^ otrdelih sklepih, trdih mišicah, krčnih žilah ^ zlati žili (hemoroidih), ranah, ekcemih krepitvi lasišča in odstranjevanju prhljaja
poleg naštetih izdelkov, vam še nudimo kozmetične preparate (mleka, • n,ke. kreme), šampone (žveplen, brezov, jabolčni, kamilični, zeliščni), °Peli (smreka, sivka, limona).
prodajalna TAVŽENTROŽA je odprta vsak dan od 8. do 12. ure, od I • d° 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Za morebitne informacije In - °. Pokličete na telefon (066) 62-800. Zahvaljujemo se vam za obisk želimo mnogo zdravja.
Prijateljstvo med Ferraro in Koprom
V uvodu vodiča po Ferrari je avtor zapisal: »Ferrara ne potrebuje novih komentarjev, ker je mesto, ki se dokazuje samo. Dovolj je, da se sprehodite po cestah zgodovinskega centra in stranskih uličicah, dovolj, je postati pred znamenitimi freskami in nekaterimi arhitektonskimi znamenitostmi, dovolj je doživeti nekaj sončnih dni ali ognjenih zatonov v jesenskem času, da bi spoznali njen značilen pečat, resnično podobo in najgloblji smisel.«
In delček tega mesta, te Ferrare, so v sebi odnesli tudi predstavniki koprske občine, ki so se odzvali povabilu pobratenega mesta in ga prejšnji konec tedna obiskali. Čeprav je namesto sonca padal dež in za dolge sprehode in obiske številnih znamenitosti ni bilo časa, se je Ferrara vsem približala, tistim, ki jo poznajo že vseh deset let, kolikor traja prisrčno sodelovanje, pa še bolj priljubila.
Ogled z avtobusov v deževnem jutru je bil hiter, a temeljit, zlasti zaradi dekleta, ki nas je vodilo in pa seveda zgodovinskih znamenitostih in lepot, ki so se ponujale očem. Najprej slikovit grad družine Este, okoli katerega je speljana voda, palača diamantov, palača Schifante, v kateri se njeni prebivalci niso nikoli dolgočasili, okrašena pa je z prelepimi freskami in tako naprej po starem, vendar zelo urbanistično načrtovEmem mestu, pod oboki, mimo trgov, katedrale in palač do občinske skupščine.
Tam je bila slavna seja skupščine, kjer so predstav-
niki obeh pobratenih mest spregovorili o jubilejnem, desetletnem sodelovanju, enajstim koprskim občanom pa so podelili listine in spominske medalje za njihova prizadevanja, utrjevanje in širitev medsebojnega sodelovanja na političnem, kulturnem, športnem, obrtnem in drugih področjih.
župan ferrarske občine Roberto Soffritti je poudaril pomen sodelovanja med Koprom in Ferraro, ki ni pomembno samo za ti dve občini, ampak za veliko širše območje ter podčrtal pomembne rezultate, ki so jih dosegli v tem desetletnem obdobju. Bruno Korelič, do pred kratkim predsednik koprske občinske skupščine je dejal, da je desetletno prijateljstvo in sodelovanje svoj temeljni cilj, saj je preraslo srečanje odgovornih funkcionarjev in politikov ter stkalo prijateljstvo med vsemi prebivalci na različnih področjih. Prebivalci Italije in Jugoslavije, ki danes živijo ob najbolj odprti meji med dvema različnima političnima sistemoma pa morajo storiti še več za ohranitev miru in prijateljstva in se nenehno boriti za graditev pogojev miru, hočejo pa tudi, da jim mir zagotavljajo drugi. »Ne moremo sprejemati vedno večje oborožitve, blokovskih razmišljanj o delitvi sveta, hočemo, da tudi vlade posameznih držav spoznajo, da narodi v svetu ne želimo imeti orožja v rokah, ampak orodja, svinčnike, knjigo, da bomo lahko ustvarjali nove vrednote in še bolj humano življenje •<
LARBARA VERDNIK
Z včerajšnjega strokovnega posveta na Tržaški pokrajini
Kmetijstvo tostran in onkraj meje: skupne rešitve za skupne probleme
Ob shodu alpincev nikar z avtomobilom po mestu !
Pod pokroviteljstvom pokrajinske li-prave so se na njenem sedežu včeraj sešli predstavniki ustanov in organizacij s Tržaškega in iz koprsko -sežanske regije, ki delujejo na področju kmetijtsva. Šlo je za nadaljevanje januarskih lipiških pogovorov o možnostih vzpostavitve tvornega sodelovanja med obmejnima območjema, ki ju tako v obalnem kot v kra-škem pasu vežejo skupni problemi in interesi vpričo sorodnosti in mestoma celo enakosti določenih kultur in si-cerjšnjih kmetijskih panog.
V odposlanstvu SOZD Timav Koper, ki ga je vodil odbornik za kmetijstvo pri Skupščini obalne skvr—~=‘i Koper in tajnik Kmetijsko-zemljiške skupnosti Izola - Piran Manno ulavina, so bili direktor TOK V1NAKRAS Sežana Miran Vodopivec, njegov pomočnik Vincenc Rupnik, vodja živinoreje Bojan Škrk, vodja sadjarstva in poljedelstva Vijanej Vičič, pomočnik člana KPO za področje živinoreje Sežana Andrej Gerželj, tehnološki vodja proizvodnje vrtnin Miran Sotlar, vodja melioracijskih programov Lucijan Andrioli, vodja vinogradništva in programa obnove oljčnih nasadov Darko Sedmak, direktor Veterinarskega za voda Primorske Boris Sancin in član KPO za področje kmetijstva in ribi štva v delovni organizaciji DROGA -AGRARIA Lucijan Korva.
Krajevno delegacijo, ki ji je načeloval direktor Pokrajinskega kmetijskega nadzomištva Paolo Pascolini, pa so sestavljali funkcionarji omenjenega nadzomištva Luigi Giampedrone, Alessandro Zanella in Gianluca Bianchi, direktor Pokrajinskega združenja rejcev Mario Gregorič, direktor gori-ško Opazovalnice rastlinskih bolezni Pierluigi Camici s kolegom Ivanom Clabassijem, priznani izvedenec Yous-sef Jamil iz Deželnega centra za kmetijsko eksperimentiranje s sedežem v Pozzuolu, zastopnik Kraške gorske skupnosti Vitjan Sancin, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in funkcionarka Urada za odnose s tujino pri deželni upravi Adele Cosenza. Kot je videti, tržaško odposlanstvo po svojem sestavu ni bilo strogo pokrajinske razsežnosti, kar je sestanku vtisnilo le še pomembnejši pečat. Posebno še, ker je Pascolini goste z onstran meje pozdravil tudi v imenu deželnega odbora in njegovega predsednika Comellija.
S sodelovanjem, ki naj se razvije na temeljih takšnih posvetov in v duhu Osimskih sporazumov, boste in bomo skušali ovrednotiti kmetijstvo, ki je že leta v krizi, obenem pa pomagati pri reševanju problema mladinskega zaposlovanja, je naglasil v pozdravnem nagovoru pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marcelo Čok s pripombo, da je skupne probleme pač najbolje tudi skupaj reševati.
Strokovnjake z obeh strani meje čaka seveda obilo dela, ki pa bo gotovo
potekalo lažje, kot bi morda kdo mislil: prvič, ker so že sestavili štiri delovne skupine (fitopatologija, vinogradništvo in vinarstvo, živinoreja, mlekarstvo in sirarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, cvetličarstvo, gojenje oljk in pridelovanje olja, melioracija tal, krajinska zaščita in agriturizem), ki
bodo brž pričele s konkretnim delom, drugič pa, ker je vzdušje, v katerem se je včerajšnji posvet odvil, pokazalo, da obstaja na obeh straneh trdna volja po sodelovanju. V tem sklopu naj bi se tudi reševali problemi ribištva, oziroma ulova v Tržaškem zalivu. (dg)
Kakor smo že sporočili, smejo vse tržaške trgovine danes in jutri obratovati nepretrgoma ves dan, da pojdejo na roko alpincem. Dovoljenje v tem smislu je izdal pristojni urad Tržaške občine, a njegovemu zgledu je včeraj s edila tudi Miljska občina : vse do ponedeljka bodo tamkajšnje trgovine lahko odprte neprekinjeno do 23. ure, kar pomeni, da se trgovci lahko odpovedo obveznemu tedenskemu oziroma nedeljskemu ali prazničnemu počitku.
Če je to trgovcem prav, pa ne gre v račun enotni sindikalni zvezi trgovskih uslužbencev FULCTAS, ki je odločno obsodi’a sklep tržaškega občinskega od bomika Traunerja. Dovoljenje za celodnevno prodajo v nedeljo, piše v sindikalnem sporočilu, je prišlo šele tri dni prej, torej prepozno, da bi trgovsko osebje sploh lahko o tem med seboj razpravljalo. Sindikat pripominja, da je odbornikov ukrep skupaj z ravnanjem trgovcev v nasprotju s sporazumom, ki je bil dosežen že decembra lani v zvezi z zahtevami trgovcev o izjemnem odpiranju trgovin.
Tržaška občina je medtem naslovila prebivalstvu poziv, naj se ob priliki nedeljskega mimohoda nekaj sto tisoč alpincev nikar ne vozi po mestu z osebnimi avtomobili. Mimohod se bo začel zgodaj zjutraj : po zboru na Trgu De Gasperi pri Montebellu (in drugje) bodo alpinci v sprevodu krenili po
Drevoredu D’Annunzio na Trg Garibaldi, od tod čez Trg Stare mitnice pa po Ul. Carducci do Trga Oberdan itd. Tedaj bodo tudi stranske ulice zaprte za promet (od šestih zjutraj), a že danes je tam prepovedano vsakršno parkiranje in tudi samo ustavljanje zasebnih vozil. Z eno besedo, danes in jutri pustimo avto lepo doma in se rajši sprehodimo, kajti tudi z avtobusi bodo težave in le taksiji bodo morda kolikor toliko lahko tekoče vozili.
Nedeljski mimohod bo od 10. do 12.30 neposredno prenašala tretja (deželna) državna televizijska mreža, tako da mu bodo prek zas’onov lahko sledili po vsej Italiji. Club cinematografico triestino je za to priložnost razpisal nagradni natečaj na temo »Alpinci v Trstu«, ki se ga lahko udeležijo vsi kinoamaterji in svoje izdelke (20-mi-nuten film) predložijo klubu do 29. oktobra, nagrajevanje in produkcija ustreznih fi’mov bo 23. in 24. novembra.
Šole — tudi slovenske — ostanejo danes zaprte, ker so jih namenili alpincem kot bivališče in prenočišče.
Če se že množijo skrbi, kako prenesti tolikšno množico, ki bo več kot podvojila število ljudi v teh krajih, pa se množijo tudi iskreni pozdravi alpincem iz demokratičnih vrst. Tržaška avtonomna federacija KPI je razmnožila letak, ki med drugim poudarja, da alpince odlikuje čut človeške solidarnosti, nato pa naglaša, da v Trstu sobivata italijanska in slovenska skupnost, ki ljubita demokracijo in mir. V tiskovnem sporočilu pa federacija KPI omenja razglašeno struno, na katero se ob sprejemu gostov zabrenkali nekateri tukajšnji nacionalistični krogi in municipalistične skupine, ki predstavljajo krajevno stvarnost v izkrivljeni obliki. Vodstvo KPI poziva vse demokratično prebivalstvo, Slovence in Italijane, naj s svojo gostoljubnostjo prikažejo alpincem pravo zgodovinsko, kulturno in problemsko podobo Trsta kot mesta, ki hoče sožitje med narodi.
Miljska občina pozdravlja alpince z modrim letakom, na katerem piše, da so se med krajevnim prebivalstvom in alpinci stkale tesne veži mfjprej med vojno, ko se je bilo treba opredeliti proti nacifašizmu za osvoboditev Italije, potem pa še ob priliki hudih ujm iz zadnjih let, ko so alpinci pokazali tolikšno solidarnost s prizadetimi ljudmi po potresih. Italijanski in slovenski občani, je še rečeno, se bodo z alpinci sešli na ljudskem slavju na Marconijevem trgu, kjer bosta nocoj nastopila ansambel Filarmonica di Santa Barbara (od Korošcev) in folklorna skupina Ongia.
Alpince kot antifašistične in antina-cistične borce toplo pozdravlja tudi tržaški pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria s člankom v petnajstdnevniku članov odporniškega gibanja »Patria indipendente«. Calabria izrecno naglaša dragocenost navzočnosti narodnostne skupnosti na o-zemlju italijanske republike kot tvor-ke miroljubnega sožitja in posredovalke dobrososedskih odnosov med jadranskima sosedama.
Center za znanstvene raziskave se sooča s številnimi težavami
Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, za katerega je na začetku ob splošnem navdušenju kazalo, da se bo bliskovito razvijal, je nasprotno obtičal na poti, polni predvidenih in nepredvidenih težav, raznih zakonskih in drugih postopkov in omejitev in po vsej verjetnosti tudi precejšnje brezbrižnosti ali neobčutljivosti marsikoga, ki bi se moral zavzeti, da bi nekateri načrti Centra prožneje stekli, da bi bile odstranjene razne birokratske ovire in predvsem da bi se pravočasno stekala prepotrebna finančna sredstva.
Do podobnih ugotovitev prihaja tudi sam upravni svet padriškega Centra, kot je razvidno iz poročila predsednika Fulvia Anzellottija na skupščini, ki je pred kratkim obravnavala in odobrila obračun za leto 1983. Naj večjo zaskrbljenost sedanjih upraviteljev Centra predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev, ki so bila sicer obljubljena a ni o njih ne duha ne sluha. Po drugi strani pa zavira dejavnost Centra skrajno pomanjkljiv in neprilagodljiv pravni normativ konzorcija za upravljanje Centra. Skratka, ustanova je trenutno prisi ljena k životarjenju. Ta ugotavljanja prav gotovo niso spodbudna, če upoštevamo uspeh, ki ga je prinesla Trstu kandidatura za Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo UNIDO. Vprašanje je, kako bo mogoče uresničevati nadaljnje ambiciozne načrte, če pa se stvari okrog znanstvenega in tehnološkega raziskovanja v praksi tako rade ustavijo. Predsednik konzorcija Anzel-lotti je v svojem poročilu zelo jasno poudaril, da bo treba dejavnost Centra UNIDO začeti čimprej in brez zastojev. Ne moremo si dovoliti zavlačevanj in zamud, še manj pa, da bi načrt propadel. Toda takšno pobudo mora voditi učinkovita struktura in ne takšna, kakršna vodi sedanji Center pri Padričah, kjer je treba čakati osem mesecev, preden se lahko zaposli eno strojepisko, ali kjer ni mogoče zaposliti vodilnih kadrov, ker so pla-
če tako smešno nizke, da pač ni mogoče pričakovati, da se bo kdo odzval.
Položaj torej ni rožnat. Kar zadeva osebje, je trenutno zaposlenih v padriškem Centru štirinajst uradnikov, medtem ko bi jih moralo biti po predvidevanjih in po statutu in glede na potrebe kar 46. Doslej tudi ni bilo mogoče imenovati glavnega ravnatelja, ker upoštevajoč neustrezne finančne pogoje enostavno ni kandidatov.
Finančna sredstva, kot rečeno, še zdaleč ne zadostujejo za izenačenje bilance. V preteklem letu je Center prejel le en reden prispevek s strani Dežele Furlanije-Julijske krajine v znesku 450 milijonov lir, medtem ko je znašal proračun 920 milijonov lir. Anzellotti je izrazil željo, da bo država prihodnje leto sprejela zakon za dotacijski sklad. Bivši minister za znanstveno raziskavo Romita je že predložil zakonski predlog, ki pa ga mora sedaj njegov naslednik Granelli spet predložiti. Kar zadeva izredne prispevke, je dežela dodelila 4 milijarde lir za razne strukture Centra, in 20 milijard lir za razne mednarodne pobude na raziskovalnem področju. S strani Sklada za Trst pa je Center prejel dve milijardi na skupnih devet nakazanih za razna investicijska dela.
Med programi Centra za bodočnost je treba posebej omeniti napore, da bi si zagotovil še drugo mednarodno kandidaturo za namestitev sinhrotrona.
Kar zadeva širjenje Centra preko sedanjih zidov bivšega begunskega taborišča pri Padričah je iz poročila upravnega sveta konzorcija za upravljanje Centra razvidno, da je med nalogami upravnega sveta nakup zemljišč, ki obkrožajo Center. Skupno gre za 160 hektarov, ki so last 350 lastnikov, v glavnem domačinov s Padrič in iz Trebč. Na 40 od teh hektarov naj bi zrastel Center za biotehnologijo.
Veliko obiskov v Rižarni
Včeraj dopoldne je bilo v tržaški Rižarni zelo živo. Iz oddaljenega Neaplja so prišli kar štirje avtobusi srednješolcev, iz Pordenona prav tako avtobus šolarjev, da ne govorimo o polaganju venca alpincev. Nekaj po dvanajsti uri pa sta prišla dva avtobusa članov Kultumo-umetniškega društva Kos ta Abraševič iz Srbije, in sicer iz mesta Valjevo. Ogledali so si Rižarno, se posebej ustavili pri celicah smrti, o Rižarni in njeni zgodovini pa jim je na kratko spregovoril časnikar Franc Udovič.
Francè Klopčič : »O preteklosti drugače«
Krožek za družbene in politične vede v Trstu »Pinko Tomažič« vabi v sredo, 23. maja, ob 20. uri v Ul. Capitolina 3 na predavanje Franceta Klopčiča, ki bo predstavil vsebino svoje letošnje knjige — zbornika zgodovinskih razprav z naslovom »O preteklosti drugače«. V tem zborniku Klopčič med drugim piše o Engelsovi teoriji o »nezgodovinskih slovanskih narodih v prejšnjem stoletju«, drugače o bojih za severno in zahodno mejo Slovenije v letih 1918 1919, o nacionalni politiki slovenskih komunistov in njenem odmevu v italijanski komunistični partiji v letih 1923-1930 ter še o drugem.
Nekaj misli ob današnji šagri
Ustanovitev KD Vigred v Sempolaju pomeni za vas nov kulturni utrip
Tudi šempolaj ima svoje društvo. Pred približno mesecem dni so vaščani ustanovili KD Vigred, kar je nedvomno velika predobitev za vas in za vso skupnost. Sezono bodo začeli z vaško Sagro, ki se je dejansko začela sinoči in se bo nadaljevala danes in jutri na trgu v Sempolaju. V okviru praznika bo tekmovanje v skrlah in briškoli z bogatimi nagradami.
Novi odbor KD Vigred sestavljajo predsednik Zoran Lupine, tajnik David Rebula, blagajnik Robert Grgič in odborniki Elena Legiša, Jožko Rebula, Ermida Kosmina, Ugo Milič, Neva Zidarič in Bruno Santini.
V zvezi z nastankom šempolajske-ga društva nam je predsednik Zoran Lupine povedal naslednje: »Povod, da smo ustanovili kulturno društvo, je bila v bistim tradicionalna vaška Sagra . in prav takrat se je rodila misel, da bi tudi v Sempolaju začeli s kulturno dejavnostjo. Vsi skupaj smo namreč čutili, da je kulturno življenje v vasi opešalo, da ni prireditev, predavanj, skratka vsega tistega, ki bi poživilo vaško življenje. Zato smo se odločili za ta korak in uresničili zamisel, ki nas je mučila že dolgo časa. Zahvala gre tako pripravljalnemu odboru, kot tudi vaščanom, ki so prispevali svoj de-
lež. Omenil bi, da je društvo prevzelo ime nekdanje mladinske organizacije Vigred, ki je delovala pred približno desetimi leti. Čeprav smo v bistvu priredili le eno Sagro, moram povedati, da je bila dosedanja pot zelo težavna. Upoštevati moramo namreč, da ne razpolagamo še z lastnimi prostori in to predstavlja oviro našim načrtom. Prav zato smo se odločili, da bomo skušali sedaj, v poletni sezoni, organizirati kakšno prireditev na prostem, in sicer na vaškem trgu, kjer je kar dovolj prostora.
Nadalje bi še omenil, da smo s prihrankom z lanske sagre kupili staro s skrlami krito hišo, ki je bila menda nekdaj župnišče. Mislim, da je ta zgradba ena izmed starejših na Krasu, saj je bila zgrajena leta 1566. Poslopje bomo skušali popraviti in urediti in mislim, da bo to velika pridobitev. Poleg tega smo zbrali tudi razne stare knjige in bomo skušali urediti majhno knjižnico, ki bi bila na razpolago vaščanom in seveda tudi drugim ljudem.
Bistvo KD Vigred je torej predvsem to, da obnovi kulturno življenje v vasi. Poleg tega pa se bomo seveda skušali povezati in sodelovati tudi z drugimi okoliškimi vasmi.
No, začeli smo pač s šagro, kot Je naneslo, vendar pa opozarjam, bo že v ponedeljek, 14. maja, v pr°' štorih osnovne šole »Stanko Gruden« v Sempolaju pomemben sestanek, k* zadeva globalno zaščito Slovencev v Italiji, oziroma organizacijo enotni manifestacije, ki bo 20. maja v Go~ rici. Obrazložil in predaval bo predstavnik ZSKD iz Trsta, zato *e vnaprej vabim vse, da se tega P°' membnega srečanja udeležijo.«
Predsednik Zoran Lupine je tako jasno in odkrito orisal načrte novoustanovljenega društva Vigred. Cf se bodo držali smernic, ki so si V" zastavili, bodo vsekakor uspeli. Veh' dar se sami zavedajo, da bodo morali tudi veliko delati in žrtvovati-
d.b.
Skupščina delavk tovarne Calza Bloch
V ponedeljek ob 10. uri se bodo delavci in delavke tovarne Calza Bloch-ki so v dopolnilni blagajni, zbrali n® skupščini, ki jo sklicuje pokrajinsk tajništvo FULTA. Sestanek bo ko običajno na sedežu CISL v Ul-Spiridione.
Slovenski srednješolci se bodo množično udeležili enotne manifestacije v Gorici za globalno zaščito
Tudi iz dolinske občine napovedujejo masovno prisotnost v Gorici
Priprave na enotno goriško manife-s taci jo Slovencev v Italiji uspešno in usklajeno potekajo tako, da preko društev, organizacij, političnih sil, krajev-uprav, ustanov, podjetij in šol se-zeJo do slehernega člana naše narodnostne skupnosti.
Skupni organizacijski sestanki vaških organizacij in društev za pripravo goriške manifestacije: Ponedeljek, 14. maja 1984:
19.30	na Proseku - Soščeva hiša 20.00 v šempolaju - osnovna šola 20.00 v Dolini - društveni prostori 20-30 v Podlonjerju - Ljudski dom
20.30	v Prebenegu - Srenjska hi-ša
20.30 v Boljuncu - gledališče Prešeren
20.30 v Lonjerju - društvena gostilna
20.30 v Križu - Dom A. Sirk 20.30 pri Domju - Dom A. Ukmar
20.30 v Rovtah
20.30 v Borštu - društveni prostori
20.30 v Nabrežini - društveni prostori
tea drevi napovedan sestanek v Prebenegu je torej prestavljen Pa ponedeljek)
»rek, 15. maja 1984:
20.30 v Ricmanjih 20.30 v Gročani Javni sestanki sekcij Slovenske skupnosti :
~ Ponedeljek, 14. maja, ob 20. uri sekcija Devin - Nabrežina na sedežu na glavnem trgu v Nabrežini
— torek, 15. maja, ob 20. uri na osrednjem sedežu SSk, Ulica Macchiavelli 22, javni sestanek o globalni zaščiti v sedanjem političnem trenutku kot priprava na goriško manifestacijo (za mestno sekcijo in za sekcije Sv. Jakob, Sv. Ivan, Skedenj - Kolonkovec - Sv. A-na in Barkovlje - Greta - Rojan)
sreda, 16. maja', ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah javni sestanek sekcije za vzhodni Kras
sestanek slovenskih socialistov: ~~ v sredo, 16. maja, ob 19. uri na pokrajinskem sedežu v Ul. Galatti
Zborovanje dijakov slovenskih risjih srednjih šol
v torek, 15. maja, ob 10. uri na učiteljišču A. M. Slomšek
Tako se je včeraj dopoldne na liceju Prešeren enotna delegacija srečah z ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol, da bi se dogovorili za čim številnejšo udeležbo dijakov, učnega in neučnega osebja ter članov zavodskih svetov. Ravnatelji so pobudo v celoti podprli in se strinjali, da je pomembna udeležba vseh komponent naše narodnostne skupnosti in zlasti šoske mladine. V dogovoru z učnim osebjem bodo zato problematiko naše globalne zaščite, uokvirjeno v ustavno ureditev italijanske republike, obravnavali pri urah državljanske vzgoje, medtem ko so za goriško manifestacijo v dogovoru z enotno delegacijo odobrili zborovanje vseh dijakov slovenskih višjih srednjih šol1, ki bo v torek, 15. maja, med 10. in 11.30 na učiteljišču A. M. Slomšek. Glede organiziranega odhoda dijakov v Gorico pa so se ravnatelji strinjali, da je najprimernejši prevoz s posebnim vlakom in da bodo omogočili prodajo vozovnic po šolah.
Po tem načelnem dogovoru so se v popoldanskih urah zbrali številni zastopniki dijakov vseh slovenskih višjih srednjih šol, da bi se konkretno dogovorili za torkovo zborovanje in' ra temeljite priprave na goriško manifestacijo. Dijaki so se strinjali, da je
potrebno mobilizirati čim širšo udeležbo, če že ne prav vse slovenske vi-šješolce. Dogovorili so se, da bodo poskrbel za vse formalnosti za organizacijo torkovega zborovanja, ki ga bodo naslovili: Enotne pobude Slovencev za globalno zaščito. V ponedeljek bodo že imeli na voljo inforimtivno in propagandno gradivo (letake, plakate itd.), ki bodo naznanjali vsebinski pomen goriške manifestacije in organizacijske informacije. Predstavniki posameznih šot so na sestanku sprejeli obveze za razdeljevanje vozovnic po posameznih šolah, nato pa so se dogovorili, da bo vsaka šola šla v Gorico s svojim napisom in s transparentom, na katerem bo eno izmed gesel o problemu globalne zaščite. I-gor Tuta jim je v imenu enotne delegacije pojasnil potek goriškega zboro vanja, nato pa so se dogovorili za porazdelitev delovnih nalog. Svoj pripravljalni sestanek so zaključili tako, da so prosili za 700 (!) voznih listkov za posebni vlak, kar pomeni, da računajo na polnoštevilno udeležbo vseh dijakov slovenskih višjih srednjih šol in če jo bodo uresničili, bodo res najbolje dokazali, da niso le mladostno razposajeni, ampak resnično zavestni del naše narodnostne skupnosti.
Z istim namenom, se pravi za čim
množičnejšo udeležbo občanov dolinske občine na nunifestaciji v Gorici, so imeli v četrtek na tamkajšnjem županstvu sestanek vsa društva in organizacije, ki delujejo v občini. Skicah so ga občinska uprava in svetovalske skupine v občinskem svetu, da bi se dogovorih za skupne pobude v
Poseben vlak za odhod v Gorico
—	Za odhod na manifestacijo v Gorico bo na voljo posebni vlak
—	Odhod iz Trsta je predviden ob 9. uri, povratek pa ob 15.00
—	Vozovnice m rezervacije za organizirane skupine so na voljo v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška (tel. 732487) in v tajništvu Primorskega dnevnika. Ul. Mantecchi 6, drugo nadstr. (tel. 79-46 72)
—	Cena vozovnic je 4.000 lir, ža dijake 3.000 Ur
—	Rezervacija in prodaja vozovnic se zaključi v torek!
Fašistični mazači spet na delu v zgoniški občini in v Barkovljah
Pred manj kot mesecem dni smo poročali, da so fašistični čmuhi v zgoniški občini pomazali s temno modro barvo skoraj vse slovenske napise na smerokazih in vaških tablah. V noči med četrtkom in petkom so narodnostni nestrpneži spet izvedli skrbno organiziran »raid« po zgoniški občini in so drugega za drugim pomazali vse slovenske napise pri Bri-ščikih, v Repniču, v Zgoniku, v Ko-ludrovci, v Saležu, vse do Krši je pri Samatorci. Župan Jože Guštin je to novo provokatorsko dejanje prijavil orožnikom v upanju, da bodo tokrat le stopili na sled tem prcnapetežem in jih prijavili sodnim oblastem.
Nesramno so se fašistične roke znesle tudi nad spominsko ploščo znanemu barkovljanskemu antifašistu Mariju Matjašiču. Ploščo so premazali, pod njo pa pustili svoja značilna znamenja.
Seja tržaškega občinskega sveta
v ČETRTEK PRVI POSKUS
da bi izvolili župana
stanv 80 sWcnili na včerajšnjem Bežati,- načelnikov skupin, se bo tr-ki občinski svet sestal v četrtek, ločatJn’ Z t*nevnim redom, ki ga do-in nJ*alton v primerih, ko so župan odstopih : prva točka je ^v "j,	n°vega župana, nato izvoli-
tov v Zbornikov in še treh suplen-rv, ' : Primeru, da bi do izvolitve stai I1810’ pa se bo občinski svet se-^ Spet v petek, 25. maja.
It*?» času se bodo seveda nada-radn- kontakti in bolj ali manj u-1 P°@ovori med strankami, da bi
Fas£ADI SODNIH obvestil BASISTOM in DEMOKRATOM
Ogorčen protest lonjerskih vaških 0rganizacij
<>rg‘mizaije iz Lonjcrja so ka i V- zvczi z ukrepanjem sodni-Korti,rzaškcga sodišča glede do-fafe v, lonjerju dne 18. juni-šlst«i o® kazenskem pohodu fa-na<1i . P° naših vaseh odposlale pednji protest:
obve!^nečeni in ogorčeni nad zve,j 1 °m tržaškega sodstva v sk0 ..z. organizirano provokator-dnp iu Jo^k° akcijo na našo vas sebim' Jun*ia- 1983, trinajstim o-denmkL,™64 katerimi so štirje •ziavii ostro protestiramo in stran;,a^O’ t*a bomo stali ob ki ,st*rih naših antifašistov, sotnTn Ì tarča kot vsi mi pri-kee« .a ‘oojerskem trgu, divjaš-6a Cističnega napada.
preprečiti nov razpust občinskega sveta in komisarsko upravo ter nato predčasne volitve. Po razbitju pogajanj med KD, laiko-socialisti in Listo za Trst so perspektive, da bi mesto končno dobilo trdno upravo, dokaj omejene. Lista je podprla predlog, po katerem naj bi skleniti programski sporazum, ki naj bi trajal štiri leta, župana pa naj bi si razdeliti tako, da bi dve leti županova! demokristjan in drugi dve leti listar. Gre za hipotezo, ki pri drugih strankah ne uživa posebnih simpatij.
Drugo pobudo za rešitev krize pa so sprožiti komunisti, ki so izrazili pripravljenost sodelovati v odboru in večini, da bi le preprečiti komisarsko upravo. Socialisti so doslej edini izraziti pripravljenost, da preverijo tudi to možnost.
Omero izstopil iz Tržaškega gibanja
Predstavnik Tržaškega gibanja (Movimento Trieste) v pokrajinskem svetu Fabio Omero je izstopil iz te organizacije 'zaradi nesoglasij z drugim izvoljenim predstavnikom gibanja, občinskim svetovalcem Paolom Pa-rovelom. V pismu, ki ga je včeraj poslal predsedniku pokrajine Clarici-ju. Omero izjavlja, da bo še naprej član pokrajinskega sveta, toda kot neodvisen pod nazivom »neodvisna levica«.
• V restavracijo »Le cave« v Ul. Valerio, last 43-letnega Maria Zorzetta, so v noči med sredo in četrtkom vdrti tatovi. Odnesti so stereo aparat, pršut in 8 kg salame v vrednosti dveh milijonov tir.
Dolinski občinski svet sprejel resolucijo o globalni zaščiti
Dolinski občinski svet je včeraj med drugimi točkami dnevnega reda soglasno odobril resolucijo o globalni zaščiti slovenske narodnostne manjšine, ki jo bomo objaviti v jutrišnji številki. Župan Švab je ob soglasju vseh svetovalskih skupin nad vsebinsko bogato resolucijo izrazil zadovoljstvo. Odposlati jo bodo predsedniku vlade, predsednikoma obeh zbornic in tajnikom vseh vsedržavnih strank.
Jutri Puff-hoja Skedenjskih šolarjev
Puff - hoja: to je naslov zanimive in hvalevredne pobude škedenjskega odbora staršev v sodelovanju s krajevno organizacijo »Pro loco«. Škedenjski malčki, slovenske in italijanske narodnosti, bodo namreč jutri skupaj prehodili škedenjske utice. Namen hoje, ki seveda nima tekmovalnega značaja, je prav srečanje vseh otrok, ki obiskujejo škedenjske šole, kar je najzgovornejša potrditev, kako je treba že pri najmlajših gojiti vrednote prijateljskega sožitja in sodelovanja proti vsem predsodkom, ki tako radi zastrupljajo odnose med ljudmi.
Pohod, ati bolje rečeno praznični sprehod se bo odvijal mimo vseh šol-ških poslopij škedenjskega okraja. Začel se bo ob 10. uri pred šolskim poslopjem v Ul. De Marchi in bo šel do nove šole v Ul. Marco Praga, ki je še v gradnji.
Vsaka šola bo prejela pokal, otroci pa spominsko kolajno. Poleg vsega pa bo slaščičarna Marta poskrbela, da bo vsak mati udeleženec Puff-hoje prejel sladoled.
škedenjska pobuda, ki ji želimo uspeh in naklonjeno vreme, je vsekakor vredna vse pozornosti.
PSI za razvoj kmetijstva na Tržaškem
Kaj je deželna uprava doslej storila, da bi omogočila razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini in kaj namerava v prihodnje storiti? Tako vprašujeta deželna svetovalca socialistične stranke Carbone in Saro deželno upravo, istočasno pa ju zanima, ati je bil že določen v vseh svojih aspektih izredni plan za razvoj in ovrednotenje kmetijskih dejavnosti v tržaški pokrajini.
Socialistična svetovalca izhajata pri formulaciji vprašanja iz ugotovitve, da se nahaja kmetijski sektor na Tržaškem v izredno težkem položaju in da se sooča s številnimi problemi, tako splošnega značaja, ki jih pogojuje že sama sestava teritorija, kot tudi drugimi, začenši s hudimi ovirami, ki jih prinašajo razlaščevanja zemljišč za
potrebe gradnje hitre ceste. Takšen nevzdržen položaj, menita socialistična svetovalca, narekuje nujne ukrepe v podporo kmetijskih dejavnosti, kar pomeni, da je treba poskrbeti za u-strezne naložbe in zagotoviti pomoč kmetijskim podjetjem s primemo kreditno politiko ter z ustvarjanjem strokovne službe za tehnično podporo in poklicno usposabljanje.
V svojem pismenem vprašanju Carbone in Saro obenem pripominjata, da ima kmetijski sektor v tržaški pokrajini, v katerem je v glavnem zaposleno prebivalstvo, ki pripada slovenski narodnostni skupnosti, velike potencialne možnosti in perspektive, ki jih je treba le pravilno usmeriti in o-vrednotiti.
tej smeri. V uvodu je župan Edvin Švab orisal izredni pomen poziva e-notne delegacije Slovencev v Italiji za boj za dosego globalne zaščite in potrebo po enotni pobudi dolinske občine v tej zvezi. Nekatere podrobnosti pa je pojasnil odgovorni urednik našega dnevnika Bogo Samsa, ki je prav tako poudaril nujnost odločnega nastopa na goriškem Travniku, kjer so trpeli in umirali tolminski puntarji. Na njem se bomo zbrati Slovenci vseh treh pokrajin, v katerih živimo in javno izpričali naše zahteve. V živahni razpravi so navzoči podrobneje govoriti o konkretnih pripravah in sklenili organizirati vrsto sestankov po vaseh, na katerih se bodo dogovorili za kolone avtomobilov v Gorico.
Tržaška federacija socialistične stranke Italije pia je v zvezi s priprava mi na goriško manifestacijo povabila vse sekcije, naj na svojih sestankih o-pozorijo člane — in seveda še posebno vse slovenske socialiste — na nuj-not angažiranega sodelovanja pri pripravah na goriško manifestacijo in na sodelovanje vseh članov in somišljenikov na njej. Sovenska komisija pa je s tem v zvezi sklicala sestanek slovenskih socialistov v sredo, 16. maja, ob 19. uri na sedežu pokrajinskega vodstva v UL Galatti. Govor bo predvsem o organizacijskih pripravah na manifestacijo in o posameznih zadolžitvah pri skupnem naporu, da ta pobuda enotne slovenske delegacije kar najbolje uspe in s tem opozori odgovorne poitične sile v Rimu, da se odločneje zavzamejo za izglasovanje pravičnega globalnega zaščitnega zakona za vse Slovence v Italiji.
Tudi na četrtkovem sestanku deželnega vodstva mladine Slovenske skupnosti v Jamljah so govoriti o pripravah na manifestacijo 20. maja v Gorici in pozvati vse mlade, naj se je množično udeležijo, saj se morajo zavedati, da je od uspehov našega današnjega enotnega boja za pravice odvisna predvsem njihova prihodnost.
,	Sporočamo žalostno vest, da
nas je po dolgi bolezni, dne 1	10. maja, zapustila naša dra-
ga mama
Alojzija Smotlak por. Slavec
Pogreb bo danes, ob 13. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Mačkolje.
Žalujoči: hči Danna in sin Bruno z družino
Mačkolje, 12. maja 1964
dobra,
tašča
opurucanio žalostno vest, aa nas je po dolgi in mučni bolezni v 87. letu zapustila naša draga mama, nona, teta in
Justa Terčon
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 14. uri iz hiše žuZosti v Mavhinjah.
Žalujoči hčeri Božena in Jelka, sin Vanko, snaha Marija, zet Maks, vnuki Jožko, Mitja in Katja ter drugo sorodstvo
Trst, 12. maja 1984
Ob smrti drage mame Juste izreka-w svoii profesorici Jelki Terčon -Šah iskreno sožalje dijaki 5. a razreda TTZ žiga Zois.
Državni tehnični zavod Žiga - Zois izraža prof. Jelki Terčon - šah najgloblje sožalje ob boleči izgubi matere Juste.
Ob težki izgubi drage mame izreka Evgenu Prinčiču, dirigentu pevskega zbora Vasilij Mirk in mladinskega pevskega zbora Prosek - Konti »vel, iskreno sožalje SKD Prosek -Konto vel.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sklicuje
25. redni občni zbor
danes, 12. maja 1384, ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju v Domu A. Sirk v KRIŽU
DNEVNI RED:
1.	podelitev priznanj Z S K D
2.	izvolitev organov občnega zbora
3.	poročila
4.	pozdravi
5.	diskusija
6.	poročila nadzornega odbora in razrešnica
7.	volitve
8.	povzetki in poudarki, diskusije za delo v novem mandatnem obdobju
9.	razglasitev volilnih rezultatov in sklep
Vse udeležence prosimo, da pustijo svoja vozi’a pri spomeniku NOB v Križu.
J/GLEDALIŠČE V TRSTU
I. PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
JUTRI, 13. maja, ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI
v ponedeljek, 14. maja, ob 20.30 v v občinski dvorani v MAČKO-LJAH
v torek, 15. maja, ob 17. uri v Ku turnem domu v sredo, 16. maja, ob 20.30 v srenjski hiši v BORŠTU v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri DOMJU
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
Slovensko stalno gledališče v Trstu —
B. Behan: Talec — danes, 12. t.m., ob 16. uri v Piranu.
ROSSETTI
Od 15. t.m. bo gledališka skupina »Teatro Eliseci gostovala z delom »Don Carlos«, Nastopali bodo: Gabriele La-via, Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele La via. V abpnmaju odrezek štev. 10. Od danes dalje prodaja vstopnic pri glavni blagajni.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 13. t.m., ob 20. uri: S. O’Casey »Pravljica za lahko noč«. Predstava PDG v Humu v Goriških Brdih.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984
Danes, 12. t.m., ob 18. uri drugi koncert. Red B. Dirigent Oleg Caetani. Na sporedu : balet iz Verdijeve opere »Macbeth«, kateremu bo sledila Sedma simfonija »O Leningradu« Dimitrija So-
if o le r\\/j A o
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
V	ponedeljek, 14. t.m., ob 18. in 20.
uri:	Ciklus »Evropske filmske šole«
ZSSR.
Velika dvorana
Danes, 12. t.m., ob 18. uri: Komorni zbor RTV Ljubljana, 6. zborovski abonma in izven.
Okrogla dvorana
Danes, 12. t.m., ob 19.30: Nekaj korakov nazaj - literarni večer Petra Tur-rinija.
Srednja dvorana
V	torek, 15. t.m., ob 20. uri: Francoska skupina »Montanaro«, skupina mladih glasbenikov pokrajine Provance.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Venturini vabi vse organizacije in vaščane pri Domju, da se udeležijo javnega sestanka v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju ghde enotne manifestacije 20. maja v Gorici.
TPPZ »P. Tomažič« obvešča člane, da bo jutri, 13. t.m., odhod avtobusov ob 8. uri izpred Kompasa na jugoslovanski strani — obmejni prehod Pesek. Priporoča točnost in prisotnost. Danes zvečer po vaji bo fotografiranje posameznikov za kolektivni dokument za SZ.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vse vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 14. PRAZNIKU VINA, da prinesejo svoje vzorce vina v srenjsko hišo v Borštu v sredo, 16. t.m., od 18. do 20. ure.
V Domu J. Ukmar v Skednju bo danes, 12. t.m., ob 20.30 prireditev: »VEČER OBLETNIC« ob 30-letnici škedenj-skega pevskega zbora, ob 20-letnici Doma J. Ukmarja in ob 10-letnici poletne prireditve. Nastopili bodo škedenjski pevski zbor, otroški zbor Skedenj - Sv. Ana ter Glasbena šola doma.
DANES IN JUTRI v ŠEMPOLAJU III. VAŠKI PRAZNIK
DANES, 12 maja ob 15. uri TURNIR V BRIŠKOLI; od 20.30 dalje PLES z ansamblom LOJZETA FURLANA.
JUTRI, 13. maja ob 10. uri TEKMOVANJE V ŠKRLAH;
od 20.30 dalje PLES z ansamblom TAIMS.
Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski (omleti, domače pecivo, meso na žaru, domače vino).
Danes, 12. maja, ob 20.30 bo v Ljudskem domu v TREBČAH
KONCERT ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA FRAN ZGONIK
iz Branika
Vabi KD Primorec.
razna obvestila ]
Mladinski dom Boljunec vabi danes, 12. t.m., ob 20.30 na prireditev ob obletnici otvoritve doma. Nastopajo ženski _ zbor iz Boljunca, otroški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj ter vokalno-instrumentalni ansambel iz Brega, ki ga vodi Giorgio Gustinčič.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
vabi svoje člane, da se udeleže enotne slovenske manifestacije, ki bo 20. t.m., ob 11. uri na Travniku v Gorici. Rezerviran je poseben vlak (umik odhoda bo javljen v časopisju). Vpisovanje za vožnjo z vlakom bo v torek in sredo, 15. in 16. maja od 10. do 11. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj mest za koncert v Ljubljani.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ul. 3, bo v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 govoril publicist Viktor Blažič iz Ljubljane o Sloveniji v osemdesetih letih.
kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00,
22.00	»II valzer deli’imperatore«. Režija Billy Wilder. Igra Bing Crosby. Maxivideo: 18.30 — 21.00 »The Com-pleat Beatles«.
Ariston 17.00 — 22.00 »Prigionieri del passato«. Glenda Jackson, dulie Christie, Ann Margaret, Alan Bates.
Eden 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Un caldo incontro«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 —- 22.15 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura, Giuliana De Sio, Arnoldo Foà, Lino Roisi.
Nazionale Dvodana št. 1 15.30 — 22.15 »California estasi girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »I guerrieri della pallude silenziosa«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Messalina orgasmo imperiale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Hot Dog«. D. Naughton, P. Houser, S. Tweed. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 15.00 — 22.15 »Footloose«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Coraggio, fatti ammazzare«. Glint Eastwood.
Aurora 16.00 — 21.45 »Cenerentola 80« — za vsakogar
Moderno 17.40 — 22.00 »Voglia di tenerezza».
Vittorio Veneto 16.30, 18.20, 20.10. 22.00 »Segni particolari, bellissimo«. A Ce-lentano, F. Moro.
Lumiere 15.30 — 22.00 »Octopussy« operazione piovra
Radio 15.30 — 21.30 »Giochi di notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Kruli«. Ken Marshall.
šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda z oddelkom za geometre »Žiga Zois« sporoča, da so profesorji na razpolago za govorilne ure s starši do vključno 14. t.m. Po tem datumu so vse govorilne ure ukinjene.
izleti
SPDT javlja, da se vpisovanje na enotedenski tabor Aosta 84 nadaljuje do torka, 15. maja, na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.). Vabljeni vsi!
SPDT organizira jutri, 13. maja, avtomobilski izlet na Trstelj ob priliki tradicionalnega srečanja, ki ga prireja P D Gorica. Odhod izletnikov z Opčin (ne iz Trsta) izpred tramvajske postaje, ob 8.30. Za vse informacije telefonirati odborniku Margonu, štev. 040/751-617.
razstave
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava skulptur in risb Fran-
ppl o Rnlaria
V	priredbi Foto krožka Trst 80 je v
Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20 na ogled razstave črnobelih fotografij JANKA KOVAČIČA.
V	galeriji »Cartesius« razstavlja slikarka Megi Pepeu. Razstava bo trajala do 17. maja.
V	galeriji Rettori - Tribbio 2 razstavlja do 18. t.m. svoja dela slikar Guido
Slikar
Guido Tavagnacco v galeriji Tribbio
Po štirih letih se je furlanski slikar Guido Tavagnacco ponovno, že tretjič vrnil v Trst in sicer tokrat drugič v galerijo »/1 Tribbio«, kjer je v soboto, 5. t.m., razobesil na stene dvajset svojih del, deset akvarelov in prav toliko olj. Tavagnacco, ki izhaja iz skromnega okolja furlanskega podeželnega zatišja, se je po opravljenem šolanju na beneški likovni akademiji začel predstavljati in uveljavljati že v prvih povojnih letih, ko je opravil tudi veliko stu dijskih potovanj po tujini. Iz sedaj razstavljenih del izhaja vsa njegova sposobnost in težnja po povezovanju poetičnih projekcij z nekdanjim ekspresionizmom, s slogom, v katerem se je v samem začetku začel uveljavljati.
Za gosta iz bližnjega Vidma, kjer Tavagnacco sicer živi, so značilne barve, pa čeprav je njegova barva lestvica razmeroma ozka, kajti vrti se okoli rumene, svetlorjave in le včasih tudi okoli sinje ali sive barve, seveda v vseh mogočih odtenkih, ki dajejo vtis nekakšne mediteranske svetlobnosti, hkrati pa tudi nekakšne nežnosti, kljub temu da so njegove poteze z lopatico krepke.
Za sedanjo njegovo razstavo bi mogli tudi reči, da je to razstava cvetja, saj obdeluje, razen v treh primerih, izključno cvetlične motive, med katerimi še največ zelo lepo sončnico. Končno bi rekli, da nam bolj ugajajo akvareli kot olja, razen v treh primerih, ko imamo zares izredne primere njegovih olj. (Fre)
Razpis natečaja za poučevanje v vrtcih
Na solskem skrbništvu je na ogled ministrska okrožnica $t. 90 z dne 9.3.1984, - ki govori o državnem natečaju za habilitacijo in za vstop v sta-lež v državnih otroških vrtcih.
Natečaj velja za mesta, ki bodo predvidoma prosta v šolskih letih 1985/86 in 1986/87 ; če pa ne bo v tem obdobju prostih mest bo natečaj veljal le kot habilitacijski izpit.
Natečaj je razpisan za navadna mesta, kot tudi za mesta pomožnih vzgojiteljic za pomoč prizadetim otrokom.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so dopolnili 18. leto in niso prekoračili 40. leta starosti. Za poučevanje v slovenskih otroških vrtcih je pogoj, da so slovenskega materinega jezika.
Prošnja mora biti napisana na kol-kovanem papirju za 3000 lir in podpis mora biti overovljen.
Rok za vlaganje prošenj zapade 30. maja 1984.
Pismena naloga natečaja bo 15. oktobra 1984; ustni izpit pa se bo začel 25. februarja 1985.
Zainteresirani bodo dobili vse potrebne informacije na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek popoldne, od 16. do 18. ure. Na sedežu SSŠ bo na ogled tudi razpis natečaja in ministrska o-krožnica in zainteresirani bodo dobili obrazce prošenj v slovenščini.
•	Tržaška občina je določila dva nova parkirna prostora za vozila telesno prizadetih. Prvi bo v Ul. Battisti pred hišno številko 12, drugi pa v Ul. Piccolomini, na vogalu z Drevoredom XX. septembra pred hišno številko 34.
•	Razsodišče za pravice bolnih sporoča, da je njegov urad v Drevoredu XX. septembra 56/1 (tel. 567878) odprt ob delavnikih popoldne (razen ob torkih in sobotah) od 17. do 20. ure.
menjalnica
11. 5. 84
Ameriški dolar.............. 1.700.—
Kanadski dolar............. 1.300.—
Švicarski frank............... 745,—
Danska krona .......	167.—
Norveška krona............. 215.—
Švedska,	krona................ 208,—
Holandski florint............. 546,—
Francoski frank............ 199.—
Belgijski frank............... 27,50
Funt šterling............... 2.345,-
Irski šterling.............. 1.885,—
Nemška	marka............. 614.—
Avstrijski šiling.............. 87,—
Portugalski eskudo............. 11,—
Japonski	jen.................... 6,—
španska	pezeta................ 10.—
Avstralski dolar............ 1.400,—
Grška drahma .......	14,—
Debeli dinar.................. 10.25
Drobni dinar.................. 10,50
■S
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TRST - ULICA F/FILZI IO	61--1AB
včeraj-danes
prispevki
Danes, SOBOTA, 12. maja PANKRACIJ
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.25. — Dolžina dneva 14.48. — Luna vzide ob 17.08 in zatone ob 4.28.
Jutri, NEDELJA, 13. maja SERVACIJ
Vreme včeraj :	temperatura zraka 12
stopinj, zračni tlak 1006,7 mb raste, veter 30 km na uro^severovzhodnik s sunki bur-je do 50 km'na uro, vlaga 53-odstotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aaaron Elvis, Pagnan, Stefano Radivo, Filippo Umani, Nicole Cavaliere, Andrea Beltrame.
UMRLI SO: 80-letna Luigia Smotlak vd. Slavec, 6 dni star Michele Miccichè, 72-letni Marcello Sossi, 72-letni Mario Mian, 58-letni Stelio Polenghi, 60-letni Firmi-nio Grebaz, 83-letni Roberto Ruppi, 69-letni Francesco Cressini, 73-letni Valerio Valenti, 75-letni Dušan Ferluga, 57-letni Paimiro Zecchin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Iskrska ulica 35, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 19, Se-sljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica in Zavije.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197
_________čestitke___________
Danes praznuje 13. rojstni dan naša VLADICA VODOPIVEC. Mnogo sreče, zdravja in uspeha v šoli in življenju ji želijo mama, oče, nono Miro in nona Iva, botrici, stric in tete ter vsi, ki jo imajo radi.
4---------------------------
Danes se v Boljuncu poročita MARINA in CLAUDIO Iskreno jima čestita mladinski krožek in odbor KD F. Prešeren. * v
Ob 2. obletnici smrti nepozabne mame Slave Tence vd. Košuta darujeta Nadja in Drago 40.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje mama Marija 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Lina Visin-tina darujeta družini Tomasella - Span-ghero 20.000 lir za SK Devin.
V	spomin na prijatelja Dina Husuja darujeta Dorina in Paolo 10.000 lir za SK Devin.
V	spomin na gospoda župnika želela darujejo Zvonka z družino 20.000 Ur' družina Russian 20.000 lir, družina Rau-bar (Repen 2) 15.000 lir, družina Guštin (Repen 71) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 23) 10.000 lir, družina Destri -Guštin (Col 42) 20.000 lir ter družina Karlo Komar - Canziani (Fernetiči) 20 tisoč lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na pok. Josipa Coljo daruje Viko z družino 100.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na moža Jožefa Renzi ja daruje žena 100.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na pok. Julijo darujejo družina Russian 10.000 lir, družina Raubar (Repen 2) 15.000 lir ter družina Guštin -Destri 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob 59-letnici smrti dragega očeta Ivana Kapuna darujejo Nada, Lidija in Karla 20.000 lir za kulturni dom Prosek : Kontovel.
V	spomin na Ivico Simonič daruje nekdanja učenka Klara Starc 20.000 lir za za PD Kolonkovec.
Ob plačilu članarine daruje Mira su-man 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Za KD F. Venturini so darovali: Pjen* na Mohor 20.000 lir, Miranda in Miljo Mauri 30.000 lir ter Veseli godci 50.000
lir.
V	počastitev spomina naše drage Prl" jateljice Ivice Simonič darujejo Mirko, Marta in Neva 50.000 lir za ŠD Polet-
Namesto cvetja na grob Pavle Ote daruje Radivoj 10.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Antona Korena daruje žena Marija 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Pina Starca darujeta Marija in Vasilij 30.000 br za TPK Sirena.
V	spomin na Pina Starca darujeta Marica in Neva 20.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina pok. Lina Visin-tina daruje družina Corbatto 10.000 l>r za SK Devin.
V	počastitev spomina mame daruje
družina Narda Kralja 10.000 lir za ŠD Primorec.	.
V	spomin na Marčela Kralja daruje Miran Kuret 35.000 lir za ŠD Primorec.
mali oglasi
telefon 040 - 775275
RIVIERA išče novo ali skoraj novo stanovanje 120 kv. m v okolici hipodroma — Trga Foraggi. Tel. na štev. 040/224-426.
RIVIERA prodaja v bližini Saleža 3.000 kv. m ograjenega zemljišča in montažno hišo z zidano kletjo in garažo. Tel. na štev. 040/224-426.
RIVIERA prodaja v bližini hipodroma 162 kv. m veliko panoramično stanovanje v zadnjem nadstropju z vsemi udobnostmi. Za informacije telefonirati 040/224-426.
RIVIERA prodaja v Devinu stanovanje 90 kv. m z garažo s pogledom na morje:
v Skednju majhno stanovanje v prvem nadstr. z garažo; pri Sv. Jakobu ekonomično dvosobno stanovanje v zadnjem nadstr. Tel. 040/224-426.
RIVIERA odstopa licenco za restavracijo, bar in za točenje alkoholnih pijač veljavno v občini Devin - Nabrežina. Tel. 040/224426.
RIVIERA prodaja skladišče v bližini velesejma 55 kv. metrov za 50.000.000 lir. Tel. 040/224426.
RIVIERA prodaja v Skednju stanovanje 60 kv. metrov: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, veranda, garaža, avtonomno gretje. Tel. 040/224426.
RIVIERA išče za svojega klienta v Devinu stanovanje 60 kv. metrov s pogledom na morje. Plačilo v gotovini. Tel. 040/224426.
DOBRE cene pri »Čistilnici - pralnici Vilma« v Dolini štev. 190 — tel. 040/228530 ter v Bazovici - Ul. Gruden 27. Obiščete nas!
FRANDOLIČ iz Slivnega toči belo in črno vino.
PRODAM Fiat 1.300, po zmerni ceni. Telefon 040/567248 od 13.30 do 14.30.
PRODAJALKA z večletno prakso, z znanjem srbohrvaščine, nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati v večernih urah na št. 232-240.
OSMICO je odprl Sancin Karlo - Dolina št. 360. Toči belo in črno vino.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44. Opčine. Trst.
V NABREŽINI je odprta osmica bratov Gruden. Točita belo in črno vino.
IŠČEMO prodajalca/ko, izučenega poklica, sposobnega, delavnega, s prakso vodenja supermarketa. Ne sprejemamo odgovorov oseb, ki nimajo zahtevanih pogojev. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6 pod šifro »Prodajalec«.
PRODAM Ritmo super 1.300, 5 mesecev star, 3.600 km zaradi potovanja. Telefon 040/229224.
EMIL PURIČ je v Velikem Repnu 15 odprl osmieo.
PRODAM prikolico Knaues - Eifelland 3.80 s hladilnikom in gretjem. Tel. na št. 040/753-838.
PRODAM Talbot Samba 1100 GLS, letnik 1982 - izredna priložnost. Tel. št. 040/212-629 od 19. do 20. ure.
PRODAM hišo na Kontovelu štev. 25 v vasi, 108 kv. m. Telefonirati ob delavnikih na štev. 61-034 od 17. do 18. ure (Košuta).
ZA DOBRO SPANJE IZBERI
CENTRO
DEL MATERASSO Gradarti Petruccl
UL. CERERIA 8 - TEL. 727617 TRST
Servis za tvo| počltekl
Za vaše zlate zelje draquliqi’iia
cjlialalan
Narodna ul. 28 Opčine
IBS
fotokopije
lir
Z ABONMAJEM
ELIOGRAFICA SERVIS IN VEZAVA
Ul. F. Severo 14» (Univerza) Tel:
Ul. F. Severo « (Sodišče) Tel: š®3** TRST
BERITE
JVovi
Matajur
film - film - film
ureja kinoatelje
I FICHISSIMI - 1982
Največji frajerji
Režija: Carlo Vanzina. igrajo: Dieso Abatantuono, Jerry Cala. RETE 4, v Ponedeljek, 14. maja, ob 20.25.
Kdor ni še videl bombastičnih, zvodenelih in ne preveč domiselnih ga-Spv, vicev in izpadov pravega (južnjaškega) Milančana D. Abatantuona, llT*a ta teden dvakrat možnost. Lahko ^e bo zabaval ob njegovem značilnem žargonu, ki je sestavljen iz elementov milanskega in abruškega narečja. v lahki ljubezensko - gangsterski
zgodbici.
V četrtkovem filmu pa (glej na-Prej), naš »Milančan« satirizira skrajno ost in fanatizem italijanskega na-vijaštva, tokrat s pomočjo prijetne otefanie Sandrelli.
La DECIMA VITTIMA -1965
Deseta žrtev
Režija Elio Petri. Igrajo: Marcello Mastroianni, Ursula Andress, RETE 4* v torek, 15. maja, ob 0.15.
Zadnji beneški festival je namenil svoj retrospektivni spored pred kratkim umrlima režiserjema, Renéju dai-nn in Elio Petri ju. Petri jevo ime je neločljivo povezano z zgodovino italijanskega filma zadnjih dveh desetle-nj- To dokazuje njegovo drugo delo (morda najboljše) šteti dnevi, eksistencialna psihodrama, ki se s svojo nmsko grotesknostjo in občutljivostjo samostojno postavlja, daleč od Bergmanovih prikazni, od pirandellovske Utesnjenosti, od Antonionijevega severnjaškega občutja.
. *n filmi, ki jih je posnel z Gian Manto Volontejem, Vsakomur svoje, Pressava državljana nad vsakim sumom, delavski razred ne gre v nebesa in Tono modo so živo posegli v italijansko Javno in intelektualno življenje, zaradi njihove izrazite polemičnosti in nepri-
krite kritičnosti zoper pokvarjeni u-stroj raznih družbenih sredin in institucij. Od tega sklopa sta prvi in zadnji naslov nastala po romanih sicilskega pisatelja Leonarda Sciascie.
Deseta žrtev, iz srede 60. let, ne dosega ravni citiranih filmov, a ta znanstvenofantastična, duhovita inačica »negativne utopije« nam je konec koncev všeč zaradi neobičajne rimske ambientaci je, ležerne ironije in, zakaj ne, vpijočega kiča 60. let.
SOGNI D'ORO - 1981
Zlate sanje
Režija: Nanni Moretti. Igrajo: N. Moretti, M. Campa, Laura Morante. RAI 1, v sredo, 16. maja, ob 20.30.
Večina Italijanov bo presedela večer ob finalni tekmi za Pokal pokalov Juventus - Porto, ostalim pa svetujemo ta predzadnji Morettijev film, ki jo tudi prejel tolažilno nagrado v Benetkah. Zgodba : mlad režiser ima velik uspeh pri občinstvu, manj s strani kritike, katera mu očita preveliko kompliciranost njegovih del. Skratka običajen Moretti kot v njegovem prvencu na super 8, Jaz sem avtarkičen in v Ecce Bombo. Če mu ni uspelo prikazati, v tem »filmu o filmu«, s pravim izraznim znanjem nekatera si cer dobro zamišljena vsebinska izho dišča, je to dosegel v svojem najnovej šem Bianca.
Moretti, kljub narcizizmu, monomani jam in pretiranemu ukvarjanju s sa mim seboj, edini od nove generacije izraža zdaj v kratkih fleših, zdaj bolj poglobljeno, utrip in tok sedanjega
ECCEZZIUNALE . .. VERAMENTE - 1982
Izredno . . . Zares
Režija: Carlo Vanzina. Igrajo: D. Abatantuono, Štefania Sandrelli. ITALIA 1, v četrtek, 17. maja, ob 20.25.
Tl RICORDI DOLLY BELL
»Sječas li se Doli Bel« 1981. Se spo-•nwjas Dolly Bell. Režija: Emir Ku-sturica. Igrajo: Slavko Štimac, Boro ^tjepanovié, Slobodan Aligrudié, Mira oanjac.
Gorica. V Verdiju, v sredo, 16. 5. ob 18., 20. in 22. za ciklus Skok sk' n“" T° je »ljubezensko - zgodovin-, film«, ki neokuženo, lahkotno in
nekonvencionalno razkriva bližnjo jugoslovansko preteklost, skozi arheolo-ki in etnološki opis življenja v zani-^riiem sarajevskerri predmestju 60. j Prepričljivo in spektakularno po-anega ambienta, kjer se naglo uve-Javljajo dobrine in kulturni modeli z , ah od a (zobna pasta, motorji, popev-j.a »Ventiquattromila baci« iz Ita-J.e - • •) in v katerem rasejo in dozo-Jo mladi kot protagonist Dino, raz-Jr, *ned proučevanjem hipnoze, dici i^nimi (ljubezenskimi) nočnimi se-anki in predavanji pijanega očeta 2rksistično - samoupravnih« dru-
Sinovi in očetje. Težko opredeljiva, so**(lamostna nit med odprtim °vun svetom novega, razgaljenega, (o™!0 - sanjevega in zahajajočim oče-; ltn Idealizmom. »Vsa resnica mo-sa filma le ni v zabavnosti in pri-Ironična distanca, komični
i.	°?J mojega filma sta zamišljena kot ;y, “ apunkt dramatičnim življenjskim nek ?Jan?’ bi. . . predstavlja film v da ° ‘re*j° dimenzijo. Le-ta pa mislim, njpi^držuje, vsebuje, nekatere teine atribute eksistencialnega, da VeziVvk vpra^anja o nekaterih za-lj... Joclh kategorijah kot oče, prva druži*011’ *3rv* konflikt z okolico, z Boki- ‘ • •* Kusturica v intervjuju za tJul>ljanski Ekran.
lač lZVlmo fotografijo (snemalec Fi-Kodak Za *° Pr6!®! v Pulju nagrado cialict-- Potbe) in rekonstrukcijo šolah	Jugoslavije 60. let (Abdu-
scena'“\an P3 Puljsko zlato areno za neorff}. ..®° gotov referent nekateri Žad,,, bftmni filmi, Bogdanovicheva Mil0;Ja b|n<-‘matografska predstava in. laškima1 orrnana Ljubezen neke plavo-• draguljček češkega filma tiste-
ga časa. »Dolly Bell« je znan po celem svetu ker je v Benetkah odnesel zlatega leva in nagrado FIPRESCI za
najboljši prvenec.
» * «
Trst. Cappella Underground. Zadnji čas smo morda preveč zanemarili dejavnost tega »centra za kinematografsko in avdiovizualne raziskave«. Od kar so tu začele, poleg normalnega filmskega "sporeda, tudi redne projekcije na maxivideu, se je precej razširil krog obiskovalcev. Ob običajnih cinefilih, lahko že opaziš kakšno novo-valovsko kuštravo glavo ali starejšega fansa videoposnetkov jazz in operne glasbe.
Ta mesec je npr. na vrsti spored Sezone valčka, v sodelovanju s Trži-ško občino. V soboto, 11. in nedeljo, 12. maja, ob 18. in 20., bo klasična dunajska komedija v režiji Billyja Wilderja, The Emperor Waltz 1948 (Cesarski valček), kjer igrajo Bing Crosby, Joan Fontaine in Richard h'aydn v vlogi Franca Jožefa. Istočasno bodo predvajali na maxivideu glasbeni dokumentarec o Beatlih, The com-pleat Beatles (1982), Amerikanca Patricka Montgomery ja.
beležke
Namenoma ne obravnavamo celove-nih filmov, ki jih državna TV samo-čemih filmov, ki jih državna TV samovoljno oddaja v 2 delih. To se dogaja npr. ta teden s Eastwoodovim vojnim filmom na RAI 1 v nedeljo - ponedeljek in s Sturgesovim Velikim pobegom na RAI 2 v petek - soboto. Kakor se nam krči želodec ob nenehnih eksplozijah reklamnih vložkov med filmom na zasebnih TV, prav tako ne moremo uživati filmskega dela po obrokih . . . io zato, da upravitelji RAI zapolnijo z enim komadom kar dva večera in mu seveda pritaknejo dvojno mero reklame.
Če obsojamo odkriti cinizem raznih Berlusconijev, ne moremo sprejeti seveda potuhnjenega makiavelizma in kulturne nedoslednosti, s strani javnih TV sredstev, pri tovrstnih operacijah.
Coop GLAVINA
Milje —
ZASTEKLITVE SCHÙCO BLINDIRANA VRATA PO MERI ZLOŽLJIVE VERANDE
UL. FRAUSIN 9 — Tel 271061
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Le leggende di K alevala 10.45 II fiore del comportamento 10.55 Fantastične zgodbe
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Objektiv Evrope
12.30	Check-up - medicinska oddaja 13.25 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prisma - Varieté in spektakel
14.30	Športna sobota kolesarstvo, tenis, plavanje
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Verska oddaja
18.20 Programi prihodnjega tedna
18.40	Forte fortissimo TV top
19.40	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Al Paradise - zabavnoglasbena oddaja
22.00	Dnevnik
22.10	Tam Tam - aktualnosti
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.30	Programi prihodnjega tedna 10.45 Sobota - neposredni sestanek
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	L’ultimo aereo per Venezia film
15.55	- 18.30 Sereno variabile turizem in prosti čas
17.35	Izžrebanje loterije
18.30	Športni dnevnik
18.40	Le strade di San Francisco TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Un altro uomo, un’altra donna film
22.35	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.45	H cappello sulle 23 - rubrika
23.35	II brivido dell’imprevisto TV film
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.40	Šola in vzgoja
16.40	La visita - film
18.25	Že gledani in programi, ki jih bomo videli v prihodnje
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - Avantura in odkritje
20.15	Programi prihodnjega tedna
20.30	Indagine sui sentimenti
21.30	Dnevnik 3
22.05	II tamburo del lupo - nadalj
23.25	Di Gei musica - 9. del
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.05	Slovenske ljudske pravljice
8.25	Ciciban, dober dan
8.40	Jole, Jole - otroška serija
9.10 Odprava zelenega zmaja
9.40	Diamanti na nebu
10.30	Včeraj za jutri:
Zločin in kazen
11.00	Ljudje in zemlja
12.00	Poročila
17.35	Poročila
17.40	Ribiči iz Moorhovda - nadalj.
18.30	Skrivnostni svet Arthurja Clarka
19.00	Risanka
19.20	Cik-Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.00	Vem, zakaj poje ptič v kletki ameriški film
V ameriški kinematofragiji, s hollywoodsko proizvodnjo na čelu deluje tudi »alternativna« proizvodnja, med katero lahko uvrščamo tudi izrazito črnske filme. Sedanji so navadno tudi namenjeni gledalcem ameriškim črncem. Navadno so to komedije ali kriminalke, le malo je med njimi del, vrednih pozornosti. Mednje gotovo šteje televizijski film Vem, zakaj ujeti Ptič poje, ki ga je 1979. leta režiser Fielder Cook posnel po avtobiografskem romanu pisateljice Mae Angelon.
pred gledalcem se razpleta soda dveh črnskih otrok - fanta in dekleta, ki živita pri starih starših, potem ko sta se oče in mati ločila. Njuno otroštvo je srečno in mimo vse dokler se pravi oče ne spomni svojih otrok. . .
V glavnih vlogah nastopajo: Diahann Carroll, Ruby Dee, Paul Benjamin, Roger E. Mo-sley, Esther Rode, Madge Sinclair
21.45	Zrcalo tedna
22.05	Zeljoteka - zabavno - glasbena oddaja
22.55	Poročila
Koper
16.00	L’uomo del sud - film
17.25	Nogomet: Olimpija - Osijek
19.50	Prosim nasmejte se - komike
20.00	Bolgarska folklorna skupina
20.30	Lucy in drugi TV film
21.00	Diamanti na nebu
22.10 La ragazza di scorta - film
Zagreb
8.50	TV v šoli
15.55	Sedem TV dni
16.25	Poročila
16.30	TV koledar
16.40	P J v nogometu:
Olimpija - Osijek
19.30	Dnevnik
20.00	Črni mlin na veter - film
21.45	Dnevnik
22.00	Za konec tedna
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	L’albero delle mele - TV film
9.00	Enos - TV film
10.00	L’ultima canzone filmska komedija
12.00	Simon Templar - TV film
13.00	II pranzo è servito nagradna igra
13.30	Giovanna d’Arco - film, drama
15.30	Arabesque - TV film
16.30	T.J. Hooker - TV film
17.30	Record - športni tednik
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig-Zag - vodi R. Vianello
20.25	Risatissima - spektakel
22.25	Super record - športni tednik
23.25	Box: Léonard - Howard neposredno
Ob koncu film - Quebec
RETEQUATTRO
8.30	Risanke
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	L’albergo più pazzo del mondo film
12.30	Risanke
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	Šport
17.00	ABC Sport America
17.20	Risanke
17.50	Mai dire si - TV film
18.50	Marron Glacé - TV novela
19.30	II libro delle favole - risanke
20.25	A-Team - TV film
21.30	Stupidissima
23.00	Sponsor city - ponovitev 00.45 II baratro della follia
film drama
2.30	Šport
ITALIA 1
8.30	La grande vallatta - TV film
9.30	Lo specchio scuro - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Lucy show - XV film
13.00	Bim Bum Barn
14.00	Šport
16.00	Bim Bum Barn Risanke
Vita da strega - TV film
17.30	Glasba
18.30	Glasbeni spektakel
19.50	II mio amico Arnold - TV film
20.25	Superear - TV film
21.25	Magnum P.I. - TV film
22.30	Drive In - glasbeni spektakel 00.30 Dee Jay Television
TELEPADOVA
12.15	Agente Pepper - TV film
13.00	Catch
14.00	Falcon Crest - TV film
15.00	Cara cara - TV film
17.00	Risanke
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono TV film
20.20	Rag. Arturo De Fanti bancario», precario - film
22.00	Catch
23.00	Šport
24.00	Musica sulle nuvole
TRIVENETA
8.30	TV film
9.30	TV film
10.00	Mercatino dell’occasione
13.00	TV film
14.00	Asta
16.30	Asta di tappeti
20.30	Catene - film drama
22.00	TV film
1.30	Horoskop
1.40	Film
TELEFRIULI
14.30	Šport
16.30	L’ora di Hitchcock - TV film
17.30	Mariana, il diritto di nascere TV film
20.25	La poliziotta a New York filmska komedija
22.15	L'ora di Hitchcock - TV film
23.30	Molly - filmska komedija
RADIO
** RADIO TRST A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki, 8.40 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in o-pemega repertoarja; 11.30 Beležka;
11.40	Glasbeni potpuri; 12.00 »Bom narodu st'žice, čjer so včas' b'le« -glasnik Kanalske doline 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10	- 17.00 Radijsko popol-
dne: - Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev; 14.30 Naš jezik 14.35 Halo, tu Radio Trst A! 16.05 Glasbene raznolikosti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenski ljudski Olimp:	Mirko	Mahnič:	»Le-
gende o Mariji«; 18.45 Glasbena medigra.
RADIO OPČINE
Od 15.00 Glasba za vsakogar; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo tel. 212658; 18.00 Listarne po časopisih - vodi Vinko Ozbič; dalje večerni in nočni val Radia Opčine.
Radio Opčine oddaja na naslednjih frekvencah 93,2, 90,6, 99,1 MHz.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30,	14.30 Poročila; 6.00
Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6-15 Vremenska napoved, cesine razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ;	13.00 Otvoritev : Kruh in
sol radia Koper, Med glasbo: Ob ja ve, EP; 13.40 Zamejska reportaža ; Objave, EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Glasba; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30,	15.30, 19.30 Radijski
dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.	16.30, 17.30, 18.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Glasba; 9.32 Luciano-vi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna ;
10.35	Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 15.50 Glasbeni week-end; 16.55 Pisma od. . .;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Ju tranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.15	Black-out - glasbena oddaja;
11.00	Odprti prostor; 11.44 Čudežna svetilka; 13.25 Master - rock; 15.03 Varite; 16.30 Doppiogioco; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Nove plošče;
19.20	Glasbeni asteriks; 19.30 Kon cert glasbe in poezije; 21.00 Z kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.28 Malo gledališče; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 16.30,
17.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.10 Radio 2 pred stavlja; 8.45 Tisoč; in ena popevka;
9.05	Odprti prostor; 9.32 Od A do Ž - glasba; 12.10 Deželni program ; 12-45 . Hit Paratile; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Povabilo v gledališče; 19.20 Skupaj ob glasbi; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Simfonična glasba ;
22.50	Ob sobote do soboté - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila ; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije;
7.50	Iz naših sporedov; 8.06 Pionirski tednik; 9.05 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.00 Po republikah in pokrajinah; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov, Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Glasbena panorama ;
15.00	Radio danes, radio jutri ; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Poročila; 17.06 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Mladi mladim; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glas ba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s Kvartetom godal; 20.00 -
23.00	Oddaja za Sovence po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.00 - 22.00 Iz naših sporedov;
23.05	Literarni nokturno:	Jacques
Preveri : Pesmi; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
Priprave na manifestacijo 20. maja so iz dneva v dan intenzivnejše
Priprave na enotno manifestacijo Slovencev v Italiji za globalno zakonsko zaščito v nedeljo, 20. maja, se tudi na Goriškem postopoma stopnjujejo in zajemajo vedno večji krog posameznikov in organizacij. Potrebno je namreč, da se vsak Slovenec, ne glede na politično pripadnost in prepričanje, v največji meri angažira zato, da bi enotna manifestacija izzvenela kar se da množično in odločno.
V	ta namen se je včeraj enotna slovenska delegacija v Gorici sestala s predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, o čemer poročamo na 1. strani.
Pripravljalni sestanki za enotno manifestacijo
V	začetku prihodnjega tedna bo na Goriškem cela vrsta pripravljalnih sestankov za enotno manifestacijo 20. maja na Travniku.
V	PONEDELJEK, 14. t.m„ ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici seja razširjenega goriškega dela glavnega odbora SKGZ.
Kulturna društva včlanjena v ZSKD in športna društva ZSŠDI prirejajo isti dan teritorialne sestanke — na katere so vabljeni kulturni delavci, športniki, mladina, člani ostalih organizacij in nasploh vsi vaščani — v sledečih krogih: PEVMA - OSLAVJE - ŠTMA VER, ob 20.30 v društveni dvorani v Pevmi ob navzočnosti člana izvršnega odbora SKGZ Igorja Komela; DOBERDOB, ob 20.30 v dvorani KD Jezero ob navzočnosti člana IO SKGZ Mirka Primožiča; PEČ - GABRJE, ob 20.30 v društveni dvorani v Gabrjah ob navzočnosti člana IO SKGZ Edmunda Košute; VRH, ob 20.30 v gostilni Devetak ob navzočnosti člana IO SKGZ Karla Devetaka; DOL - POLJANE, ob 20.30 v šoli v Dolu ob navzočnosti člana IO SKGZ Alda Rupla.
V	TOREK, 15. t.m., bodo podobni sestanki v ŠTANDREŽU, STEVE-RJANU, SOVODNJAH in PODGORI.
Vsi se bodo pričeli ob 20,30, o kraju in sporedu pa bodo še poročali.
V	torek, ob 20.30, prireja posoška federacija KPI aktiv slovenskih komunistov na sedežu partije v Gorici, Ul.
Locchi 2.
Priprave pa potekajo tudi na ravni posameznih komponent delegacij. Delegacija SKGZ se je sestala s predstavniki pokrajinske zveze bivših partizanov. Sinoči je bil v Gorici skupni sestanek mladinskih organizacij SKGZ, ki je pokazal, da vlada med mladimi zanimanje in pričakovanje za manifestacijo. Posebej objavljamo spored sestankov, ki bodo v Gorici in po slovenskih vaseh v ponedeljek in torek. V torek bo tudi aktiv članov KPI. V prihodnjih dneh bi se morale sestati sekcije Slovenske skupnosti, Zveza katoliške prosvete pa je priporočila svojim društvom, naj priredijo pripravljalne sestanke.
Poziv Sindikata slovenskih šolnikov
Sindikat slovenske šole v Gorici poziva vse šolnike k aktivnosti v pripravah in polnoštevilni prisotnosti na enotni manifestaciji Slovencev. Odbor sindikata se je sestal v četrtek zvečer in razpravljal o prispevku goriških šolnikov k uspehu zborovanja celotne naše narodnostne skupnosti. Sindikat je pozval kolege naj v pril >dnjih dneh na vseh šolah v primerni obliki informirajo učence in dijake o poteku in pomenu manifestacije na goriškem Travniku.
Šolniki bodo o manifestaciji razpravljali tudi po posameznih šolah. Že včeraj je bil sestanek profe rskega zbora na nižji srednji šoli »Ivan Trinko«, na katerem je bil govor t Ji o pripravah na enotno manifestacijo, v prihodnjih dneh pa bodo prei adorna sestanki tudi po drugih šolah. S tem v zvezi je sindikat že določil zborno mesto za vse šolsko, učno in neučno osebje, ki naj se v nedeljo, 20. maja, zbere ob 10.45 pred Avditorijem v Ul. Roma.
Manifestacija naj bo mogočna
ši, ker bi v nasprotnem primeru da U orožje našim nasprotnikom in bi bile posledice neuspeha ali delnega uspeha nastopa vseskozi negativne in bi odmevale še daleč v bodočnost. Zavedati se moramo z vso odgovornostjo važnosti in resnosti take odločitve. Organizatorji bi morali biti v stanju, da na podlagi statističnih podatkov izračunajo vsaj približno število udeležencev. Spomenica - resolucija in govori naj bodo sestavljeni kleno in udarno! časi moledovanja in hlapčevstva so davno za nami! Državo, vlado in stranke se poziva naj naredijo konec 40-letnim slepomišenjem, sprenevedanjem in izigravanjem! Matična država naj bolj učinkovito poseže v našo obrambo!
(. . .) Da povzamem: manifestacija naj bo v resnici množična, kpr drugače nam bo bolj škodila kot koristila. Videant consules!
Stanko Medvešček
O občutni potrebi, da bi vsak pripadnik naše narodnostne skupnosti dal čim večji doprinos k uspehu manifestacije za globalno zaščito, je dokaz tudi sledeče pismo organizacijskemu odboru Enotne slovenske delegacije. V njem podaja pisec ne kaj razmišljanj }n pripomb, da bi manifestacija izzvenela čimbolj mogočno in udarno.
Strinjam se z odločitvijo, da se bo vršila skupna manifestacija vseh Slovencev v Italiji in to na javnem prostoru v srcu Gorice.
Z njo bomo dokazali vladi in italijanskim sodržavljanom našo pripad nost slovenskemu narodu in izpričali zahtevo po takojšnji odobritvi zakona za zaščito manjšine v celoti. Glede same manifestacije bi pripomnil sledeče. Potom nje se na gotov način opredeljujemo za lastno prostovoljno »preštevanje« (kar si želijo ital. prenapeteži). Iz tega sledi, da naj bi bil ta »tabor« čim množične j-
Od včeraj v gradu Kromberg razstava del Silvestra Komela
V gradu Kromberg v Novi Gorici so včeraj zvečer ob veliki udeležbi občinstva otvorili retrospektivno razstavo Silvestra Komela, novogoriškega umetnika, ki je predčasno preminil lani septembra. Razstavo je otvo-ril podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj. O Komelo-vem ustvarjalnem delu je potem spregovoril umetnostni zgodovinar in kritik Stane Bernik.
Razstava bo odprta do konca julija. Kasneje jo nameravajo prenesti v Maribor in tudi v Kostanjevico.
Na pogovoru s časnikarji, ki je bil pred odprtjem razstave, sta ravnatelj muzeja Branko Marušič in urednik Stane Bernik povedala, kako je do nje prišlo. Priprava razstave je potekala nekaj let v sporazumu z umetnikom. To bi bila zanj prva popolna razstava iz več kot dvajsetletnega opusa, saj so ga kljub afirmacijam doma in v tujini, tisti, ki bi morali skrbeti za pripravo take razstave, puščali nekako ob strani, tako v Novi Gorici kot v Ljubljani. Ko je konec lanske ga decembra Komel umrl, je bila razstava praktično že pripravljena. Zato je ta razstava tudi sad njegovega organizacijskega dela, kot seveda urednika Staneta Bernika. Veliko dela pri urejanju razstave je imela tudi Nelida Silič - Nemec. Pomagali
pa so tudi zamejci, še zlasti Milko Rener, ki je poskrbel, da je izbral enajst slik, ki so v raznih zbirkah v zamejstvu, ter Jožko Vedrih, ki ie pripravil prevode v italijanščino nekaterih tekstov, ki so v katalogu.
V katalogu razstave najdemo Bernikova razmišljanja o Silvestru Komelu, vrsto ocen, ki so izšle tako v slovenskem kot v italijanskem tisku, pregled njegovih razstav in zelo podroben opis nad 900 Komelovih slik-Ni pa to še vse. Najbrž še tekom časa ko bo odprta razstava, bo izšlo bogata in razkošna monografija o o-pusu Silvestra Komela, za katero skrbi Stane Bernik. V njej bo več kot sto barvnih reprodukcij.
Na razstavi je sedaj v Krombergu 123 Komelovih del. Uredili so jih n vseh prostorih muzeja (razen v prostoru kjer je razstava NOB). Direktor muzeja Marušič je povedal, da je to, po špacalovi razstavi pred dv.a-najstmi leti, prva večja razstava za katero je poskrbel goriški muzej. Zahvalil se je vsem, ki so jo omogočili in dejal, da se Nova Gorica z njo poklanja svojemu velikemu umetniku. Goričani bi se spomnili, da je ZSKD pred tremi leti priredila v Avditoriju lepo antološko razstavo del Silvestra Komela, tik predno je v Ljubljani dobil Prešernovo nagrado. (M. W.)
Glasba za mir v Krminu
V Krminu se danes in jutri nadaljuje spored prireditev »Sto glasov za mir«. Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, je pobudnik tega ciklusa krminski krožek ARCI skupaj s številnimi drugimi krožki in organizacijami na Goriškem, med katerimi je tudi mladinski odbor SKGZ.
Sinoči so se v občinskem gledališču zbrali predstavniki raznih komponent mirovnega gibanja, ki so pri okrogli mizi razpravljali na temo: Kakšen mir?
Danes in jutri so na sporedu izrazito kulturne in družbene prireditve. Na Trgu 24. Maggio (v primeru slabega vremena pa v občinskem gledališču) bo nocoj ob 20.30 na sporedu glasbeno - folklorna prireditev, Nastopila bo beneška folklorna skupina, pevka Laura, ki bo predstavila latinskoameriške melodije, ter kantavtorja Marko Gruzovin iz
Gorice in Renato Russian iz Krmina-Na istem trgu bo koncert tudi jutri popoldne s pričetkom ob 15. uri-Nastopil bo plesni ansambel, ki bo predstavil vrsto evropskih ljudskih plesov, nato pa se bo na odru zvrstilo kar osem skupin iz Krmina, Gorice in Nove Gorice, ki bodo izvajale rock glasbo, blues in new ivave. Neobičajna prireditev bo na sporedu tudi jutri dopoldne, ko bodo od 9.30 dalje v Ul. Novarie pognali v zrak pisane zmaje, simbol miru, medtem ko so rakete simbol smrti.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Danila Jelena, daruje Milica Jelen 15.000 Ih", za godbo na pihala iz Doberdoba, 15.000 lir za sekcijo društva krvodajalcev, 10.000 lir za kulturno društvo Jezero in 10.000 lir za celico KPI v Doberdobu.
Po oceni sindikata CGIL
Na letošnjem ESPOMEGU ni bilo kvalitetnega skoka
Organizatorji letošnjega sejma Espo-mego so nasplošno zadovoljni z uspehom prireditve, bodisi zaradi povečanega zanimanja obiskovalcev (bilo jih je za tretjino več kakor lani), bodisi z ekonomskim učinkom, ki ga pa je trenutno skoraj nemogoče točno opredeliti, čeprav je slišati, da so na sejmu sklenili za nad dve milijardi lir poslov. Zanimivo bd bilo slišati mnenje razstavljalcev samih. Bolje mnenja, ki so zelo verjetno dokaj različna. Nekoliko drugače ocenjujejo 14. sejem Espomego sindikati,- kakor je mogoče razbrati iz daljšega tiskovnega poročila delavske zbornice CGIL. Na seji teritorialnega tajništva so o pravkar zaključeni manifestaciji i-meli poglobljeno razpravo. Nedvomno je pozitivno dejstvo o povečanem zanimanju obiskovalcev za blagovni sejem, kakor tudi, da se ta manife-
stacija redno nadaljuje, ugotavljajo sindikati, vendar ostaja še zmeraj odprto vprašanje njenega ovrednotenja. Sejem ima še zmeraj pretežno komercialni značaj, je nekakšna razstava blaga široke potrošnje, namesto prikaz iznajdljivosti, delavnosti in ustvarjalnih možnosti tukajšnjega gospodarstva, bodisi na industrijski, kakor o-brtniški ravni.
Kaj storiti, da bi prihodnja manifestacija bila kvalitetnejša? Sindikat CGIL sicer nima čarobne palice, kljub temu pa so izdelali nekaj upoštevanja vrednih predlogov. Eden od pomembnejših je tudi predlog o razširitvi organizacijskega odbora za pripravo 15. sejma Espomego. V odboru naj bi bili predstavniki gospodarskih združenj, industrijcev obrtnikov in kmetov pa tudi predstavniki delavskih sindikatov.
Nov sedež za tehnični urad in servisno delavnico SIP
Novo gradbišče so pred kratkim odprli na Tržaški cesti, blizu znanega go stišča Nanut. Tu so lani izročili namenu novo telefonsko centralo za južni del mesta, pred kratkim pa so začeli z deli za dograditev drugega objekta za potrebe in po naročilu družbe SIP.
Gradijo namreč sedež tehničnega tirada, servisni center in garažo. Ta služba ima zdaj prostore v Ul. Arcadi. Dela bodo dokončali približno v enem letu, vrednost investicije pa znaša okrog milijarde lir.
Leto dni zaporne kazni za spretnega vlomilca
Na eno leto zaporne kazni in 250 tisoč lir globe — kazen je pogojna — so včeraj na okrožnem sodišču v Gorici obsodili 26-letnega jugoslovanskega državljana Vladimira Kezica iz Varaždina. Obtožen je bil kraje z obtežilnimi okoliščinami in posesti vlo-milanskega orožja. Keziču so sodili po hitrem postopku, saj je bil od nedelje zjutraj v priporu.
Policijska obhodnica ga je aretirala v neposredni bližini železniške postaje v Gorici. Kezič je imel v roki precej veliko torbo, ob prihodu policijske obhod niče pa jo je odvrgel ter zbežal. Prav s tem dejanjem je priklical pozornost policijskih agentov, ki so ga kaj kmalu dohiteli in seveda pobrali tudi torbo. V njej so našli šest avtomobilskih radijskih sprejemnikov, dva zvočnika, za 90 litrov bencinskih bonov za gorivo go-riške proste cone, žepno svetilko in tudi nekaj vlomilskega orodja. Vsekakor dovolj elementov, da so Kezi-ča odpeljali najprej na kvesturo, potem pa v zapor. Očitno se je Kezič radijskih sprejemnikov polastil šele pred kratkim, saj je preiskovalcem v dveh dneh uspelo izslediti kar pet lastnikov radijskih sprejemnikov.
Zaradi tatvine sta se včeraj pred istim sodiščem zagovarjala Fabio Derni in Bruno Vigin iz Gorice. Slednji je bil obtožen tudi posesti blaga sumljivega izvora. Iz nekega skladišča naj bi pred skoraj tremi leti ukìadla dve namizni svetilki. Izmazala pa sta se dokaj poceni. Sodišče je prekinilo kazenski postopek zaradi kraje, zanadi majhne vrednosti blaga. Glede drugega dela obtožnice (posesti blaga sumljivega izvora) pa apliciralo amnestijo
Nov zaporni nalog za zdravnika Pausija
Nov zaporni nalog za zdravnika dr. Tristana Pausija, ki je bil zaprt že novembra lani, ker je menda od pacientov sprejemal plačila za zdravniške usluge, ki bi jih moral nuditi brezplačno. Pausija so takrat po nekajdnevnem priporu izpustili na svobodo po prizivu, ki sta
ga vložila zagovornika. Proti taki o-dločitvi sodišča se je pritožil državni tožilec. Kasacijsko sodišče je priziv sprejelo in vrnilo akte okrožnemu sodišču. Tako se zadeva v bistvu začenja znova in je bil nov zaporni nalog prvi korak, ki ga je moralo sodišče narediti.
Jutri na Tr stel ju srečanje planincev
Na Trstelju bo jutri tradicionalno srečanje primorskih planincev, ki ga organizira PD Nova Gorica. Ob 11. urj bo pri Jenkovi koči priložnostni kulturni program, zatem pa bo družabnost.
• V torek, 15. t.m. bodo prekinili dobavo električnega toka na Drevoredu XX. septembra (od Ulice Brigata Pavia do Ulice Don Bosco) ter v Ulici Coronini, Andrena della Pergola in v začetnem delu Ulice Brig. Pavia. Prekinitev bo od 9.30 do 16.30.
OB SHODU ALPINCEV
Slovesnosti v Redipuglii in Gorici
Dve pomembnejši manifestaciji povezani s shodom alpincev v Trstu smo zabeležili včeraj tudi na Goriškem. V dopoldanskem času je-bila v Redipuglii komemorativna slovesnost s polaganjem venca pred obeležje, kjer so shranjeni posmrtni o-stanki vojvode Aostanskega. Slovesnosti sta se udeležila predsednik vsedržavnega združenja alpincev in predsednik istega združenja za Tržaško. Sodeloval je vod častne straže z godbo.
V Gorici je bila sredi dopoldneva slovesnost v spominskem parku, kjer se je ustavila alpinska štafeta, namenjena v Trst in položila lovorov venec pred spomenik. Prisotni so bili predstavniki občinske uprave in drugih ustanov.
Za gospodarsko zadrugo na Vrhu daruje Jožef Murenec (Vrh 43) 50 tisoč lir.
izleti
ženski odsek KD Jezero obvešča u-deležence izleta na domsko jezero, da bo avtobus jutri odpeljal ob 4.40 i* Doberdoba. Avtobus bo zatem ustavil na Poljanah, na Palkišču, pri Devetakih ter pri mejnem prehodu Stanti rež - Vrtojba. Priporoča se točnost.
________razstave J
V galeriji la Bottega v Ul. Niz23 bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo del Giovannija Marcozzija. Odprt3 bo do 24. maja.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »ApocalipS® sexual«. Prepovedan mladini P°“ 18. letom.
CORSO 17.00—21.30 »Pinocchio«, n' s ciukci
VERDI 17.30-22.00 »Voglia di tenerezza«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Acqua e sapone«.	.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Rusty, il selvaggio«.
COMUNALE 21.00 Koncert komornega zbora iz Tubingena.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Nathalie« in 22.30 »Mazoh«.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Ping pong«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pon toni & Bassi, Raštel 52, telefon 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ul. 1. maggio 94, *"■ 73-328.
POGREBI
Danes ob 11. uri Veronika RadnV? iz spošne bolnišnice; ob 12.30 Jožefi blak iz bolnišnice Janeza od boga ; 0 13.40 Mirko Devetak iz bolnišnice Janr za od boga; ob 13.40 Justina Terpin splošne bolnišnice.
Stara mama Marica Gravnerjeva na Borjaču je zelo zadovoljna z obiskom prijateljev
MARKO WALTRITSCH
Pri Gravnerjevih na Borjaču na O-siauju imajo že skorc dva meseca vsako popoldne in zvečer polno obiskovalcev. Ti posedajo okrog miz Med hišo, na terasi za hišo s katere ie lep razgled na briške griče in go e okrog goriške kotline, ter v kak-,n° Pritlično sobo, da naročijo četrt olega ali črnega dobrega briškega toča. Gravnerjevi so letos, prvič, od-Prii osmico in prihaja polno ljudi, še osti ob prazničnih dneh, kar kaže, da očija pri njih dobro vino. Z osmicami jePoč tako: ako imaš dobro vino imaš Vai polno obiskovalcev, pa čeprav je srnica še tako oddaljena: če pa ni }no najboljše kakovosti potem te lju ilo obiščejo enkrat in nič več. Dva Tfseca osmice kažeta, da so pri ■^vnerjevih, ki bodo najbrž osmico tui odprto še ves 'naj, rebula in °kaj ter merlot zelo dobri.
Domači pri Gravnerjevih so zelo odovoljni s tem da prihajajo k njim J„3.e’ stari znanci od blizu in daleč, va se drugi ljudje, ki so najbrž pr .c v njihovem življenju z glavne ste na Oslavju zavili na Borjač. bin kraju uradno ime »Lenzuolo nco« jih mnogi sprašujejo odkod me. Nekateri so menili, da je šlo sk m°rebitno predajo kakšne avstrij-s . odinice med prvo svetovno vojno dr! ,e !° naziv skupine hiš skupno z ske°m* ”a ^slavju rezultat italijan-ne 90 tropnovanja prve svetovne voj-na tem predelu Brd. Resnica pa (Co ao taka, kajti že 24. maja 1915, se je prva svetovna vojna pričela,
so Avstrijci ta del Gornjega Oslavja zapustili in se utrdili v jarkih, ki so tekli nekaj sto metrov bolj vzhodno od Borjača. Tu se torej niso mogli predati Italijanom. Bolj verjetna bo trditev, da so Italijani ta kraj poimenovali »Lenzuolo bianco« zato ker so avstrijski topničarji v letih 1915-1916 razdejali Borjač z dvema izjemama: Klanjščkovo hišo in belim zidom Gravnerjeve domačije. Prav po tem štrlečem belem zidu Gravnerjevih naj bi kraj dobil sedanje uradno ime.
Z gosti se v tej osmici ukvarjajo Milan in njegova žena Stojana, njuna hči Vida in sin Silvan ter seveda stara mati Marica roj. Mikluš, ki ima že 81 let in ki je zelo zadovoljna zaradi stalnega obiska gostov, še zlasti domačinov in prijateljev, ki jo pridejo pozdraviti in se z njo radi pogovarjajo o lepih časih.
Izkoristili smo obisk na Oslavju in srknili kozarčka dobre rebule, da smo se z njo pogovorili o tem kakšne so bile razmere na Oslavju nekoč. Že 60 let je Marica pri Gravnerjevih. Pri ženila se je iz sosedne hiše ter vzela kot moža Antona Gravnerja, ki ga je poznala že iz otroških let. Sosed stvo, prijateljstvo in sorodstvo med družinama se je kazalo in se še kaže v nenehnem skupnem delu in pomoči na posestvih. Stara mama se spominja časov ko so se otroci z Oslavja peš podajali vsak dan v šolo v Revmo. V prvem in drugem razredu so morali v šolo kar dvakrat na dan, saj je bil pouk od 8. do 10. in od 13. do 15. ure. »Bili smo več časa na cesti, kot pa v šoli,« nam pove naša sogovornica. V tem razredu je bila
zelo huda učiteljica Kersnikova, ki jih je marsikdaj tepla, v naslednjih razredih, od 3. do 6. pa so imeli sicer strogega učitelja Prinčiča, ki pa jih je zelo dobro vzgajal.
Okrog hiše so imeli Gračnerjevi vse polno trt, pa še češnje, marelice, hruške in jablane, pri Gorici pa še nekaj njiv na katerih so pridelovali žito in krompir za domače potrebe. Sadje so nosili na goriški trg v »kaštelih« (jerbasih) položenih na svitku na glavi. Marsikdaj pa so žene in dekleta ob glav ni poti čakale dva voznika iz Kojskega, ki sta vršila nekako tovorno službo iz Kojskega do Gorice. Žene so na voz dale »kaštele« polne sadja, plačale prevoznino od vsakega kilograma, same pa pešačile za vozom na trg v Gorico. Pred prvo vojno so Gravnerjevi prodajali vse vino, že decembra vsako leto, gostilničarju Vecchietti, ki je imel gostilno na Solkanski cesti, tam kjer je danes mednarodni prehod. Te hiše danes ni več, uničena je bila med prvo svetovno vojno. Prav v to hišo so se Gravnerjevi zatekli ko je izbruhnila prva svetovna vojna, po nekaj tednih pa so skupno z nekaterimi drugimi družinami s tega konca šli v begunstvo v Ig pri Ljubljani, kjer so ostali do božiča 1919. Ko so se takrat vrnili so našli doma vse razdejano, saj je bil Borjač več kot leto dni prav na fronti. V nebo je štrlel le bel zid.
Domačijo so seveda takrat obnovili, oziroma zgradili novo stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, vendar nekaj metrov stran od prejšnjega. Trdo je bilo delo kot je bilo trdo delo v vinogradih, ki so jih naj-
prej morali očistiti granat in šrapne lov. Pa je šlo. Gospodar Anton je našel tudi čas, da je bil v podgorskem občinskem svetu (Oslavje so takrat sodile v podgorsko občino) do razpusta občinske avtonomije in priključitve tega kraja goriški občini. Anton se je poročil z Marico Mikluševo kmalu po vojni, skupno sta na novo uredila posestvo. Takrat ni bilo traktorjev ali drugih sodobnih pripomočkov, vse je bilo treba napraviti na roko oz. s pomočjo vprežne živine. Pri Gravnerjevih so imeli konje, kasneje vola, pa še nekaj krav. Nekaj krav imajo še danes v štali, in so med redkimi, ki imajo še nekaj živine. Morali so takrat najti tudi druge kliente, kajti Vecchietove gostilne ni bilo več. Vino so prodajali gostilničarju Manfredi v Volčah pa gostilničarju Bensi, ki je imel gostilno v Gorici, tik onkraj pevmskega mosta.
Šlo je, kot je šlo tudi po drugi svetovni vojni, ko je bila kriza hujša. Takrat so vino prodajali raznim trgovcem, nekaj let so sami imeli osmico pri sorodnikih na Livadi v Gorici. Na Oslavje so takrat sami hodili s tovornjaki trgovci tako po grozdje, češnje in drugo sadje ter tudi vino. Seveda so vse to morali prodajati po nizkih cenah. Drugačne poti tudi ni bilo. Kasneje so vino z lahkoto prodajali drugam.
Letos pa so se odločili odpreti o-smico. Zadovoljni so, pa čeprav je takšno dvomesečno delo naporno, saj morajo poleg dela z gosti opravljati še vse drugo delo na gruntu, mlada pa sta zaposlena v mestu in pomagata zvečer.
V Krminu enoteka briških vin
Čeprav imajo v Gradišču enoteko La Serenissima, ki je deželnega zna čaja in je bila ustanovljena prav z namenom, da širi poznavanje in vrednotenje vseh vin naše dežele, ostaja Krmin prestolnica briških vin. Tega se v tem kraju dobro zavedajo in si tudi v tem smislu prizadevajo. Ne toliko radi prestiža, ampak in predvsem zaradi pomembnosti vinogradništva v gospodarski strukturi kraja. Kmetijstvo in vinogradništvo sta namreč med najpomembnejšimi panogami, zlasti še v zadnjih letih, ko postaja kriza industrijskega sektorja vse bolj izrazita.
Že dalj časa si v Krminu tamkajšnji vinogradniki, ob podpori upraviteljev, prizadevajo za ustanovitev e-noteke briških vin. Prvi konkretni koraki do tega cilja so bili storjeni pred kratkim z ustanovitvijo zadruge, ki bo skrbela za odprtje take ustanove, ki bo imela sedež v palači laccateli! Občinska uprava, ki je tudi pristopila v zadrugo je za uresničitev pobude že zagotovila del finančnih sredstev, ki jih bodo uporabili predvsem za adaptacijo prostorov. Odločilen pa bo prispevek iz Goriškega sklada.
prispevki
Za goriško sekcijo združenja prostovoljnih krvodajalcev so v razne namene darovali : druž. Locardi 50 tisoč lir, prijatelj pok. Giancarla Di Biaggia 170 tisoč lir, Marina in Domenico Munafò 50 tisoč, Ada in Guido Gaier 30 tisoč, Nives Pirih vd. Schiavo 30 tisoč, Milovan Bres-san 15 tisoč, Virgilio Maniacco 15 tisoč, krvodajalci Ermanno Janez Innamorati, Emil Klavčič, Izidor Prinčič, Renato Sinigoi, Vittorio Dani in Marino Vouk 72 tisoč lir.
Tako pravijo pri ustanovi Pro loco
Datum za folklorno prireditev je določen - težave so glede kraja
adicionalni mednarodni folklorni u,, ecaj. in parado bodo v Gorici le-Priredili že 19. zapored. Dolorisi, 30 tudi datume te osrednje go-24 c P°letne prireditve, ki bo od • do 26. avgusta. Ve se datum, Iti Ve Pa se, kje bodo priredili fol-
Hamreč^tn— V pr™h le“h " nip. n- natečaj prirejali v telovad-
rau UGG, ko je ta postala neupo-v ni. 80 Sa preselili v telovadnico grai?i ‘ Korna, lani pa je bil na zavi *ern dvorišču. Mnogi se letos na F^j0. da bi ga zopet priredili hj Kradu, v nasprotnem primeru pa ta»-nu0rali spe*; v telovadnico pri
v zvezi nam je predsednik Pisrn'°Ve ,Pro loco Poslal v objavo adposioi k* F ì° 13- aprila letos nii< ‘al Soriškemu županu, predsed-ne J11 Pokrajinske uprave, turistič-ter banove in trgovinske zbornice Z3 ,v ,vednost deželnemu odborniku locQ arizem. Doslej predsednik Pro jel Borgio Piemonta ni še predgovora.
Zakaj pismo krajevnim upraviteljem? Dr. Piemonti ugotavlja, da je lani folklorna prireditev žela odličen uspeh, ne samo z umetniške plati, ampak tudi iz finančne, saj je omogočila sanacijo pretežnega dela deficita, ki ga je prireditev nabrala v prejšnjih letih. Odgovor je treba po njegovem iskati v posrečeni izbiri lo kadje na gradu in vzporedni prireditvi Vin mondo.
Glede slednje ugotavlja Pro loco, da bi jo bilo koristno ponoviti, seveda z upoštevanjem izkušenj iz lanskega leta, da se odpravijo nekatere pomanjkljivosti. Tako __ vinska prireditev, kot folklorni natečaj, pa naj bi -potekala na gradu. Po eni strani bi to prispevalo h kulturni in turistični valorizaciji tega objekta, po drugi strani, pa bi ta folklorna prireditev našla na grajskem dvorišču idealno lokacijo in naravni scenarij.
Glede tega predloga verjetno nihče ne bi nasprotoval. Toda problem nastaja ob ugotovitvi, da je za sled-
njo rešitev nujna postavitev nekaterih objektov, ki naj omogočijo potek folklorne in drugih kulturnih prireditev v poletnih mesecih na gradu. Potrebna je namreč postavitev stalne električne kabine, higienskih naprav, odra in pokritje grajskega dvorišča za uporabo ob slabem vremenu. Za ta dela naj bi krajevne urave črpale finančna sredstva iz lastnih proračunov iz Goriškega sklada in iz deželnih zakonov, ki predvidevajo prispevke v te namene.
Problem se ne postavlja samo v zvezi s folklorno, ampak tudi z drugimi gledališkimi, filmskimi in glasbenimi prireditvami na gradu. Za 23. junij je na primer predviden koncert svetovno znanega flavtista Severina Gazellonija. Če ne bodo do tedaj gotovi potrebni objekti, bodo Po vsej verjetnosti prenesli koncert v dvorano deželnih stanov, ki pa ne zmore dosti več kot 100 oseb. Res škoda, za to in za bodoče priložnosti.
V'
V spomin Lojzetu Šavliju
Pokojni Lojze Šavli, ki je preminil v začetku aprila v Celju, je bil med najboli prizadevnimi antifašističnimi borci. Rodil se je 20.5.1907 v Ušniku pri Volčah, kjer je delal v očetovi opekarni. Zelo mlad se je angažiral v PD, ki je združevalo Ušnik, Ciginj, Kozaršče, Selo in Rute. S svojo zagnanostjo je ogreval dejavnost članov PD in se je izkazal pri reševanju knjižnice in inventarja, da ga fašisti ob ukinitvi niso uspeli sežgati. Na pobudo Zorka Jelinčiča so PD nadomestili s tajnimi izleti, ki jih je Lojze mnogo organiziral na tolminske hribe in gore, v Benečijo in Kanalsko dolino, da so izletnikom v zavetju gora nemoteno predavali. Z. Jelinčič, T. Majnik, Zmago Krasna in drugi.
Z letom 1927 je Lojze postal vodja tajne celice v Ušniku in raznašal celicam sosednjih vasi ilegalni tisk Borbo, Svobodo, Istra kliče, ter Avanti, Unità, La Giustizia e Libertà itd., zadnje tudi antifašistom v Italijo. Literaturo mu je dostavljal T. Majnik iz Volč, po letu 1930 pa tigrovci iz Čadrga in Danilo Zelen s svojo trojko med sestanki na šentviški gori ter, na Bukovem, Fani Obid.
Pomembno vlogo je Lojze odigral pri razdeljevanju letakov za sabotiranje fašističnih volitev 24.3.1929 in
Gortanovih fotografij po usmrtitvi v Pulju 1929. Že pred letom 1927 in vse do pobega 1937 je Lojze raznosil velike količine prvih korakov. Kolačkov in knjig Goriške matice, ki so jih fašisti surovo plenili. Po knjige in po ilegalni protifašistični tisk so hodili k njemu Stanko Ušnik in Tone Perva-nja s šentviške gore, G. Peternel in D. Kacin iz Cerkna, Fr. Sivec iz Smasti, Iv. Sovdat iz Ladri, Kurinčič iz Idrskega, Kamenšček iz Ročinja, Fr. Šavli iz Zatolmina itd. Vsem ga je tudi nosil. Vzpostavil je ponovno zveze po aretacijah 1930.
Lojze je sodeloval tudi v KPI in z Jožkom Srebrničem, dokler je bil na svobodi, in s Francem Šavlijem -Medvedom, ki sta organizirala izlete in izmenjavala literaturo. V Solkanu je prejemal Delo, letake in neko snov za kresove za 1. maj. Pred aretacijo je leta 1937 pobegnil v Jugoslavijo. Z bratom Filipom sta se v Stopercah preživljala s prevozništvom. Med NOB je sodeloval kot terenec. Gestapo ga je precej časa držala v celjskem Pi-skru, kar je tudi objavil. Za napad na žandarmerijsko postajo v Majšperku je on vozil partizane. Teh nekaj besed le v grobem prikaže njegov boj za osvoboditev domovine, ki jo je vneto ljubil.
TONE RUTAR
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
-----139_____
p°)nik je resno rekel:
bto e 6tna*s nabojev, petnajst Lahov! Za vsakega sa-d0 naboj! če boste tako streljali, boste kmalu prišli z?VeSa orožja in municije!«
so ^®njnikova dekleta so jih oskrbela s hrano, potem bosti xr" ^ndi Osojnikova ■ v zadnjem času
ih
domačija je bila v nevar-j	—-njem uo.au so jo vojaki že tretjič preiskali.
z zaselka vzhodno od vasi je gledala steber dima
pti^ia Kristina z Verico in Janezkom. Kot plaha k s0asta se tiščala starejše sestre, ki ju je pripeljala kala	s prošnjo, da bi ju skrili. Otroka sta jo-
bij0 t Vedela sta, da so sedaj brezdomci. Strah ju je prj ii^butka, ko bo sestra odšla in bosta ostala sama je bji bbti. Kristina je jokala z njima vred. Tudi ona ipainu bemočna in razočarana. Kam naj spravi uboga se je k* si ju nihče ne upa vzeti pod streho? Vsakdo ,■ da se bodo Italijani znesli nad njim. tvega^nčno je le našla sorodnika, ki je bil pripravljen
odd»] lc,k°lje se ni godilo Pavletu in Jožetu. Konje sta Italijaa tam' kjer je naročila mati. V zaselku še ni bilo dotpoJ10^’ tQda bili so povsod drugje, tako da si niti Peljgij bista upala. Zvečer sta že zvedela, da so od-vjne biater in da je njun dom spremenjen v ruše-stiia , rebočila sta na seniku pri kmetu, kjer sta pu-stranKonie- A tudi tu so jima povedali, da morata
XXX.
Varnostni komisar Losanna je bil ves iz sebe od veselja, da je dal požgati Bečanovo domačijo ter obračunal s starima dvema. Imel ju je namreč za povzročitelja vsega zla v tistih krajih, ker sta vzgojila otroke v upornike. Zdaj so uničevalne strasti v njem še bolj razplamtele.
Njegov urad je posredoval, da so policijska poveljstva in vojaške enote dobile iz Rima posebna pooblastila, proste roke pri strahovanju upornega ljudstva. To je bila fašistična » carta bianca.«
Vas z imenom Trdnjava nad reko je treba uničiti, je sklenil Losanna. Tako bo njegovo desetletno delo kronano z uspehom, ki mu bo v posebno zadoščenje. Usoda se slej ali prej nasmehne vztrajnim, ki so njeni izbranci. Obračun z Bečanovimi je migljaj u-sode, ki bo pomagal zatreti upor. S tem dejanjem si bo pa ja prislužil posebno pozornost gospodov v Rimu — drugače naj gredo k hudiču! Nadejal se je, da ga bodo obdali s sijem slave in časti. Ta obračun je zanj velika priložnost, kakršna doleti človeka tako poredko kot velika ljubezen. Večina ljudi tega nikoli ne doživi...
Prav je tem barbarom, si je ponavljal..Če niso pri njih nič zalegle besede, bosta zalegla svinec in ogenj! S konico meča jim bodo zmagovalci delili pravico. Takoj po vrnitvi s kazenskega pohoda je v dnevnik zapisal misel, ki bi jo bil rad v primerni obliki povedal duceju:
»Moč države, katere temelj sta diktatura in totalitarni sistem, sloni na soglasju, če ne na resničnem, pa vsaj na navideznem. To soglasje, ali bolje rečeno, sozvočje sil, ki vse delujejo v smeri enega samega cilja, mora država nenehno razglašati z bučno propa-
gando, ki pregluši in po potrebi ubije tudi vse druge resnice.
Javen upor posameznika ali kakšne skupine, četudi majhne, razblini to iluzijo, ki ohranja red in drži množico v pokorščini, v nič.
Zato mora biti država moči občutljiva nasproti tistih redkih posameznikov ali skupin, ki premagajo strah in si upajo dvigniti glas ali celo orožje za razglašanje svoje resnice.
Te ljudi je treba neusmiljeno uničiti in jih izžaga-ti kot gnojen tvor na telesu narodnih in državnih smotrov. Taki ljudje, čeprav jih je samo peščica, učinkujejo namreč kot hud strup, ki ga je nekaj kapljic dovolj, da pokvari sode zdrave vode.
Škoda, da vojaki niso politiki. Kdo bo prepričal generale, da ni sramotno vreči velikanske moči na neznatno peščico upornikov, in zadušiti iskro, ki lahko zaneti plamen! Kdo pa obvlada požar, ko se razdivjajo njegove sile Nihče! Prav tako je z ljudmi, ki jih zajame vstaja! Proti njim tudi smrt nič ne zaleže!«
Ob teh mislih je začutil v sebi duha starih Rimljanov, ki se je kalil v krvi upornih ljudstev, tako kot so kalili meče, ki so jih, v ognju razžarjene, zadirali v telesa ujetnikov in sužnjev...
Ob koncu razmišljanja je v oklepaju zapisal:
»V spoznanju te resnice je skrit paradoks, da država le ni tako močna, kot si mislil! Čim bolj je komplicirana, tem bolj je ranljiva...« To ga je spominjalo na vlak z nemškimi piloti: z golimi rokami ga je iztiril neki kmet, ki ga še niso odkrili...
Odložil je pero in se zamislil. Od potencialnih zlikovcev, ki jih je imel v kartotekah, bi to lahko štorih samo Karlo, upornik, ki je ubil njegovega Zan-nija... ta ima morda dovolj moči za tako veliko u-smrtitev in morda še kdo drug, ki ga še ne pozna...
Današnja kolesarska dirka po Toskani
Pred enotno manifestacijo 20. maja v Gorici
Priprava na bližnji »giro«
FIRENCE — Današnja kolesarska dirka po Toskani (232 kilometrov s tremi vzponi) bo 140 nastopajočim služila predvsem kot priprava na bližnji »Giro d’Italia«, ld se bo pričel čez pet dni, poznavalcem pa bo omogočila, da podrobneje pripravijo fiteznam favoritov za veliko italijansko etapno dirko.
Toskanska prireditev je že pred svojim startom izgubila enega izmed svojih glavnih protagonistov. Moser-ja, ki je to dirko osvojil že štirikrat, namreč ne bo. Spet pa bo na progi, (po odstopu na kolesarski dir ki po Španiji) Giuseppe Saronni. Zanj vlada tudi največje pričakovanje, saj praktično nihče ne ve, ali je bivši svetovni prvak v dovolj dobri formi za »giro«.
Richter odličen
V prvem dnevu mednarodnega plavalnega mitinga »Settecolli« v Rimu je Vzhodni Nemec Dirk Richter na razdalji 100 m hrbtno s časom
56” 18 le za 24 stotink sekunde zgrešil lastni evropski rekord. Glede na to, da se je plavalna sezona pravzaprav šele začela, je njegov dosežek res odličen.
Precej pa je številne gledalce razočaral Italijan Franceschi, ki je na OI v Los Angelesu kandidat najmanj za dve kolajni. Franceschi ja je na razdalji 400 m mešano krepko premakal Vzhodni Nemec Jensen.
• TENIS — Na turnirju šampionov v Foresi Hillsu je šestnajstletni Američan Krickstein v osmini finala presenetljivo premagal rojaka Gerulaiti-sa s 6:1, 6:3. Ostali rezultati: Connors (ZDA) - Saltz (ZDA) 6:3, 6:0; Lendl (ČSSR) - Krishnan (Ind.) 6:2, 3:6, 6:1; Meister (ZDA) - Edvvards (JAR) 6:3, 6:1; McEnroe (ZDA) - Denton (ZDA) 6:3, 6:2; Krtek (ZDA) - Levine (JAR) 6:3, 7:6; Arias (ZDA) -Pate (ZDA) 3:6, 7:6, 6:2; Drevvett (Avstral.) - Testeruan (ZDA) 7:6 in 7:5.
Naši športniki so bili vedno aktivni v boju za dosego narodnostnih pravic
Italijanske oblasti so že takoj po koncu prve svetovne vojne začele svojo raznarodovalno politiko do Slovencev na našem področju in so
tiho dopuščale nasilje nad Slovenci in njihovimi ustanovami. Z nastopom fašizma se je poitalijančevanje Slovencev še zaostrilo, toda kljub temu
so se še vedno ustanavljala slovenska športna in telovadna društva, ki so bdla Usta, ki so se tudi takrat borila za ohranitev narodnostnih pravic Slovencev. Najbolj številna so bila telovadna društva, ki so delovala v okviru Sokola, ki je bil trn v peti fašističnim oblastem, katerih privrženci so z vandalskimi akcijami skušali onemogočiti delovapje Soka lov. Kljub temu pa so bili slovenski športniki takrat aktivni v različnih športih in so imeli tudi večkratna medsebojna srečanja.
Kot takrat morajo biti tudi danes slovenski športniki in trenerji aktivni v boju za dosego narodnostnih pravic, kot jih predvideva tudi italijanska ustava.
Na sliki: nogometaši Sv. Ivana i° Mladinskega društva Prosveta z Opčin pred tekmo 19. decembra 1926.

Za našo ekipo je končno napočil čas sklepnega boja za napredovanje
V Pistoii jadranovci v popolni postavi
Končno je napočil trenutek, ki smo ga vsi pričakovali že od vsega začetka letošnje sezone. Jadran se je u-vrstil v »play-off«. Pot je bila dolga, težavna in negotova. Mnogi so že mislili, da z napredovanjem ne bo nič. Pa vendar so »plavi« strnili svoje vrste in si s sijajno igro v povratnem delu prvenstva zaslužili vstop v končnico letošnje kakovostne in izenačene lige.
Žagarjevi varovanci imajo sedaj pred sabo dejansko najbolj delikatno prvenstveno fazo. Tekma v »play-off« terja od igralcev izredno pripravo. V teh srečanjih se napetost, obremenjenost in utrujenost stopnjujejo ob skrajnih meja. Atmosfera »play-offa« ni primerljiva z nobeno prvenstveno tekmo. To je zadnji boj najboljših za napredovanje in vsaka malenkost je v taki situaciji lahko odločilna za uspeh enega ali drugega tekmeca. Žagarjevo moštvo se bo za napredovanje kosalo s prvouvrščeno ekipo. Maltinti iz Pistoie je letos dokazal, da je resnično popolna celota s kvalitetnim igralskim kadrom ter s profesionalnim klubskim ustrojem
po zgledu italijanskih prvoligašev. Kot vsi vedo, bodo imeli košarkarji iz Pistoie v primeru tretje tekme prednost nastopanja na lastnem igrišču, kar je vedno pomembno za vsako moštvo, še zlasti v takih okoliščinah. Jadran bo v Pistoio odpotoval v popolni postavi, saj se bo moštvu priključil tudi Robert Daneu, ki je v
zadnjih dveh srečanjih izostal zaradi poškodbe. Poleg tega bo na pot z jadranovci krenila pravcata karavana navijačev, ki bodo v teh odločilnih trenutkih glasno in zavzeto bodrili svoje moštvo. In prav pomoč zvestih navijačev bo tokrat toliko bolj potrebna in koristna našim fantom. Skrita želja nas vseh je, da bi Ja-
dran osvojil zmago v Pistoii, saj bi to učinkovito vplivalo na motivacijo naših košarkarjev pred domačim srečanjem. V Pistoii ne bo lahko, oba tekmeca sta kvalitetni in izkušeni postavi, ki bosta svoje prave adute pokazali šele sedaj. Na dlani je, dr. so domačini v prvem srečanju favorizirani, še enkrat pa poudarjamo, da so »play-off« poglavje posebej, v katerem izgubijo na veljavi tudi ustaljena pravila in predvidevanja. Našim fantom iz srca voščimo uspeh v Pistoii. Srečanje med moštvom Maltinti in Jadranom bo v telovadnici Auditorium — Ul. Panconi s pričetkom ob 18.30. (Cancia)
ŠZ Jadran
obvešča, da je za jutrišnji avtobusni izlet v Pistoio na razpolago še devet prostih mest. Interesenti naj se zglasijo v trgovini čevljev Malalan na Opčinah ali naj pokličejo na telefonsko številko 212-136.
Odhod avtobusov bo ob 8.00 z Opčin, ob 8.15 s Proseka in ob 8.30 iz Nabrežine.
12. IZVEDBA DOSP
Danes v Postojni športno-kulturno srečanje dijakov
Kot smo že poročali bo danes v Postojni 12. izvedba dijaškega obmejnega srečanja Primorcev DOSP. Prireditve se bodo udeležili dijaki višjih srednjih šol z obeh strani meje. obsegala pa bo pretežno športni, delno pa tudi kulturni spored s slikarskim ex tempore in literarnim natečajem.
Organizacija DOSP pripada vsako leto enemu izmed nastopajočih krajev, letos pa je bila poverjena Postojnčanom, ki so vložili veliko truda, da bi bila prireditev čim uspešnejša-Športni del DOSP, za katerega vlada največ zanimanja, bo v jutranjih lirah, nagrajevanje pa bo predvidoma okrog 17. ure.
• ODBOJKA PLAY OFF — Danes bo v Bariju na sporedu povratna finalna tekma play off v italijanskem j ženskem prvenstvu med Victor Vil; | lageom in Teodoro iz Ravenne, k1 je v prvem srečanju slavila s 3:0-Pri moških bo povratna tekma med Santalom in Kappo iz Torina v torek v Parmi. V Turinu je zmagala Kappa s 3:0.
7. mednarodni rally Saturnus od Ljubljane do Portoroža
Na šahovskem brzoturnirju ZSŠDI
Na startu posadke iz sedmih držav
Brez večjih presenečenj
LJUBLJANA — Ljubiteljem avtomobilističnega športa, še posebej rally ja, se danes ponuja priložnost, da na cestah v Slovenskem primorju vidijo na delu vse najboljše jugoslovanske voznike ral'yja, ki bodo skupaj z 49 posadkami iz tujine merili moči na sedmem medr.urodnem rallyju Saturnus, ki je dolg 450 km z 212 kilometri hitrostnih preizkušenj.
Tekmovanje se bo začelo danes ob 12. uri v Ljubljani. Tekmovalci bodo nato vozili šest hitrostnih preizkušenj v okolici Vrhnike in potem nadaljevali pot do Portoroža, kamor bo prvi avto pripeljal na cilj prvega dne rallyja ob 19.30. Cilj bo na portoroškem kartodromo. Drugi del rallyja se bo začel ob 21.30 v portoroškem Kaštelu v središču mesta, tekmovalci pa se bodo potem pomerili na treh različnih hitrostnih preizkušnjah, vsako pa bodo prevozili trikrat. Hitrostne preizkušnje bodo v Pomjanu, Marezigah in Olmu. Cilj ra’lyja bo v nedeljo ob
2.30	v Portorožu.
Gledati bodo vsekakor prišli na svoj račun, saj bo po pričakovanjih boj za prvo mesto izredno hud in izenačen. Na startu bo nekaj zelo atraktivnih avtomobilov kot renault 5 turbo, dva mitsubishija lancer 2000 T, trije porscheji 911 SC, saab 99 turbo, dva opla ascona 400, opel manta 400, dva talbota samba rallye, trije mos-kviči 2140 ra'lye
Tekmovalci prihajajo iz sedmih držav : Italija — od tod je kar 23 prijavljenih posadk —, Avstrija, ZRN, ČS SR, SZ, Švedske — prvič bo na rallyju Saturnus sodeloval voznik iz države, kjer imajcf celo vrsto odličnih raly voznikov — in Jugoslavije. Tako se nam nocoj obeta res zanimiva in o-gleda vredna prireditev, ki šteje v tekmovanju Alpe Adria pokal — sedaj v tem tekmovanju vodita Italijana Colombi in Mattanza — in za jugoslovansko državno prvenstvo.
V	nedeljo tudi motokros
za pokal AA
V	nedeljo bo na motokros stezi na Tinjanu zanimivo tekmovanje za po-
kal Alpe-Jadran. Na prenovljeni tekmovalni progi se bodo pomerile reprezentance Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. V reprezentanci Slovenije bo nastopil tudi član AMD Koper Silvin Vesenjak. Start 1. dirke bo ob 14. uri.
V odmoru med prvo in drugo dirko bo v organizaciji Avto-moto tou-ring kluba Koper tudi republiško prvenstvo v motokrosu.
Poleg zanimive prireditve na Tinjanu pa bo v soboto in nedeljo na teniških igriščih Bonifike v Kopru zvezni teniški turnir za pionirje in pionirke v kategoriji do 12 in 14 let. Tmnir šteje za jugoslovanske teniške točke, največ zanimanja med domačimi ljubitelji tenisa pa vlada za nastop slovenske pionirske prvakinje Tanje Čeme iz Portoroža.
Openska nižja srednja šola »Srečko Kosovel« je včeraj dosegla novo uveljavitev v okviru mladinskih iger. Dekleta so namreč na finalnem turnirju v ženski odbojki, ki se je odvijal v šoli Stuparich, osvojila naslov pokrajinskega prvaka in tako ponovila uspeh, ki so ga pred slabim tednom v isti konkurenci zabeležili fantje, če pomislimo, da openski dijaki in dijakinje prednjačijo tudi v rokometu, lahko zapišemo, da je bil »Kosovel« letos ena najbolj uspešnih, če že ne najuspešnejša šola na Tržaškem v okviru mladinskih iger.
Tudi letošnji finale v ženski odbojki, kot že lanski, je potekal v znamenju slovenskih šol. V finalu so se namreč dijakinje »Kosovela« pomerile s predstavnicami dolinske nižje srednje šole »Gregorčič«. Obe naši
Na pokalu prijateljstva
Jadralci Sirene v Celovcu
V zgodnjih jutranjih urah je danes odpotovala v Celovec trojica jadralcev v razredu optimist Tržaškega pomorskega kluba Sirena.
Kadeti Andrej Ferfolja, Karlo Fer-foglia in Marko Debeljuh se bodo danes in jutri udeležili prve regate, v treh preizkušnjah, veljavne za Pokal prijateljstva.
Pokal prijateljstva se že vrsto let odvija v sodelovanju treh držav: Avstrije, Jugoslavije in Italije. Naslednji dve regati bosta junija v Tržiču in avgusta v Kopru. (A.D.)
ekipi sta v polfinalu izločili italijanski šesterki. Medtem ko Dolinčanke s šolo »Campi Elisi« niso imele težav, so se marale Openke potruditi, preden so strle odpor dijakinj »Ber-gamasa«.
Finalna tekma med našima šolama je bdla daleč najbolj kvalitetna in tudi zelo živahna. Predvsem velja pohvaliti Dolinčanke, ki so se v polju in na mreži objektivno boljšim nasprotnicam upirale več kot dobro in so bile celo na pragu presenečenja, saj so po zmagi v prvem setu v nadaljevanju že vodile s 7:0, zlasti po zaslugi močnih servisov. »Kosovel« pa je dotlej zelo slabo sprejemal, povrhu pa še grešil celo vrsto servisov. Ko so se Openke končno prebudile je njihova premoč prišla kmalu do izraza in čeprav je bila igra
Rednega mesečnega šahovskega br-zotumirja, ki ga prireja šahovska komisija ZSŠDI se je udeležilo 13 ša-histov, osvojil pa ga je mojster Božidar Filipovič z 12 točkami na i2 možnih. Prvokategornik Egon Pertot je izgubil le neposredno srečani" z zmagovalcem in tako pristal na drugem mestu, tretje mesto pa je osvojil drugokategomik Dušan Jelinčič, ki je izgubil le partiji s prvima dvema uvrščenima. Četrto in peto mesto si delita Pino Rudež in Drago Antončič, ki pa sta izgubila po štiri partije.
Šesto mesto je osvojil Bruno Jankovič, sedmo pa Zlatko Jelinčič, ki je silovito začel s serijo šestih zap> rednih zmag. Spodnji del lestvice je zavzela osnovnošolska in srednješolska mladina, ki se je večkrat enakovredno borila z bolj izkušenimi i-gralci.
še naprej izenačena zmaga ni bila več v dvomu, tako da je moral »Gregorčič« že drugo leto zapored v finalu položiti orožje (lani ga je premagal »Cankar«).
IZIDI
Kosovel - Bergamas 2:1 (6:15, 15:6, 15:8); Gregorčič - Campi Elisi 2:0 (15:1, 15:8). ,
FINALE ZA 3. MESTO: Bergamas -Campi Elisi 2:0 (16:12, 15:6).
FINALE ZA 1. MESTO: Kosovel -Gregorčič 2:1 (12:15, 15:10, 15:8).
POSTAVI
KOSOVEL: Milkovič, A. in B. Sosič, Dmovšček, Križmančič, Vidali, Cipollino, Filipovič, Cergol, C. in A. Guštin in Lupine.
GREGORČIČ: Malmenval, Tavčar, Mauri, Kocjančič, Zobec, Dobrigna, Velikonja, Patrizia, Crerin in Komar.
Ženska odbojka v okviru mladinskih iger
»Kosovel« v finalu ugnal »Gregorčiča«
Popolna končna lestvica je sledeča1 1. B. Filipovič 12 točk; 2. E. Perto* 11; 3. D. Jelinčič 9,5; 4. - 5. P. B* dež in D. Antončič 8; 6. B. Jankovn- I 7; 1. Z. Jelinčič 6; 8. - 9. F. Benede- i tič in T. Hmeljak 4; 10. S. Hrovatu1 3,5; 11. M. Debeljuh 3; 12. M. Peta' ros 2 in 13. Vesna Pahor 0 točk.
Naslednji, junijski šahovski brz<r turnir bo obenem tudi zamejsko š®' hovsko prvenstvo, ki se bo tokrat & i digralo v enem samem turnirju, bratno kot lani, ko so se sešteli re~ zultati štirih turnirjev.
Lep uspeh naših mladih šahistov
V	tržiški športni palači (Drevor^ Cosulich ob Ul. Rossini) bo jutri 0
9.30	deželni finalni šahovski turu1 osnovnošolcev in nižje srednješolce^ Na turnirju bodo številčno in kvalite no zastopani tudi slovenski učenci ® dijaki. Na kvalifikacijah, ki so W1 pred dnevi, so se namreč naši Pr-* stavniki dobro obnesli. V kategorij, osnovnošolcev je med 18 udeležen, zmagal Marko Posega s 6,5 točke Pre\ Igorjem Filipčičem s 6 točkami. M®1 ko Debeljuh, Iztok Bajc in Valeno na Franca si s štirimi točkami deu jo 4, do 8. mesto. Vsi se bodo uOr ležili finalnega turnirja v Tržiču.
V	kategoriji srednješolcev pa 1 odlično tretje mesto dosegel jo Hmeljak s 5 točkami na 7 možn11^ medtem ko sta v isti kategoriji tT Goriškem zmagala dijaka Stefani Božič.
__________ODBOJKA___________/
1. MOŠKA DIVIZIJA Sloga Bar Alex — Ferroviari® 3:1 (13:15, 15:9, 15:8, 15:6) ^
V prvi tekmi za napredovanje D ligo je Sloga Bar Alex dokaj pričljivo odpravila svojega naspr0^ nika.
Jutri konec prvenstev v amaterskih nogometnih ligah
Usoda Vesne bo odločena prav v zadnjem kolu
V nedeljo se bodo končala amaterska nogometna prvenstva. V vseh «■eh ligah bodo igrali pare zadnjega Povratnega kola. Medtem ko je v tretji amaterski ligi, kar se tiče napredovanja že vse odločeno, za San Sergio in Poggio, pa se bodo za tretje razpoložljivo mesto potegovali Olimpia. Tomana in Begliano. V drugi amaterski ligi pa bo posebno kolo oddalo ali bo napredoval Vermegliano ali Zaule, izpadla pa bo trojica Kras, Opicina Supercaffè in Primorje. V Prvi amaterski ligi bodo prav izidi Zadnjega kola odločali o končnem zmagovalcu in določili katera bo tretja ekipa, ki bo skupaj s Tisano in isonzom Turriacom nazadovala v druga amatersko ligo. Poglejmo, kako todo igrale naše enajsterice v za^-ajem kolu letošnjega prvenstva.
1. amaterska liga VESNA — PONZIANA Križani si lahko zagotovijo obstanek v ligi le, če premagajo Ponzi ano, se-Veda pod pogojem, da tudi San Cancan izgubi doma proti San Giovan-
Valter Pipan (Vesna)
niju. Vsaki drugi izid bi namreč matematično izločil Križane, kot smo že obširno poročali v našem listu v četrtek, kajti v primeru, da San Can-zian le remizira, mora Vesna zmagati kar s šestimi goli razlike, če si hoče
zagotoviti obstanek v ligi. Kot vidimo je torej položaj kriške enajsterice res dramatičen, vendar Križani nikakor ne smejo položiti orožja, kajti vse se lahko zgodi. Prav zaradi tega vodstvo Vesne poziva navijače, da v nedeljo v velikem številu pridejo bodrit ekipo, ker zna biti pomoč navijačev v tem odločilnem srečanju izrednega pomena.
2. amaterska liga
ZARJA — KRAS
Izid nedeljskega derbija v Bazovici bo le prestižnega pomena. Ekipa Krasa je namreč prejšnjo nedeljo bila matematično obsojena na izpad in to je seveda psihološko precej vplivalo na nogometaše, kljub temu pa smo prepričani, da bodo kraševci reagirali, ker nobena od naših ekip ne želi izgubiti derbija, saj gre tu v prvi vrsti za prestiž. Res je, da je treba upoštevati trenutno vzdušje, ki vlada v taboru Krasa po izpadu iz lige, vendar tudi v vrstah Zarje ni več tiste zagrizenosti in koncentracije, ki je bila v prvem delu prvenstva, ko so Ba-
zovci z golom Egona Fonde premagali Kras v Repnu.
PRIMORJE — ORIGINA
Prosečani bodo zaključili letošnjo povsem neuspešno prvenstvo na domačih tleh, kjer bodo gostili Opicino. Kljub temu, da so Openci v tem zaključnem delu povsem odpovedali in, si s tem zapravili napredovanje v višjo ligo, mislimo, da ne bi smeli imeti težav proti Primorju, ki bo tokrat moralo na igrišče brez Pugliese ja in Chizza, ki sta izključena.
3. amaterska liga
BREG — SAN LUIGI
Tudi Breg se bo v ned/eljo poslovil od svojih zvestih navijačev. V Dolino bo prišla v goste solidna ekipa San Luigi, ki seveda računa na celotni izkupiček, s katerim bi si zagotovila četrto mesto na končni lestvici. Zato mislimo, da bi ena točka predstavljala za Breg v tem zaključnem nastopu že lep uspeh, čeprav bolj optimistični navijači računajo celo na zmago.
B. R.
Odločilna tekma borovih odbojkarjev
Bor JIK Banka pred vrati C-2 lige
Ta konec tedna bosta na sporedu pe zanimivi odbojkarski tekmi. V ordenonu bo Bor JIK Banka igral P°vratno tekmo z domačimi Gasilci a napredovanje v C-2 ligo, v Dolini P.a se bosta srečali ženski šester-i Brega in Sloge za pokrajinski na-S1«v »Under 15«.
Odbojkarji Bora JIK Banke so na a J boljši poti, da se po enem letu ^1 vrnejo v C-2 ligo. V prvem nečanju v Trstu so naši fantje lagali s prepričljivim 3:0 in nasprotniku prepustili samo 27 točk ,n s tem napravili dober korak za akovostni skok. Ob koncu regular-aega prvenstva so Gasilci v desetih nastopih petkrat zmagali in prav to-•kokrat tudi izgubili. Z 10. točkami 80 obtičali na 4. mestu končne le-
stvice. Tako kot med prvenstvom jo pokazal že prvi nastop v Trstu, da odbojkarji iz Pordenona niso slabi. a v najbolj kritičnih trenutkih ne znajo uspešno reagirati in spremeniti poteka srečanja v lastno korist. Drugače povedano, nimajo zaupanja v lastne moči.
Pred povratnim srečanjem pa nam je standardni igralec prve borove postave Sergij Stančič povedal naslednje: »Upam, da bomo nastopili skoraj popolni, vprašljiv je samo nastop Iva Marušiča, ki je med tednom zbolel za gripo. Upam, da bo tudi Klavdij Veljak uredil svoje delavne obveznosti in nam s svojo izkušenostjo in znanjem pomagal v tem zahtevnem nastopu, saj se bo domačin na domačem igrišču izredno
zagrizeno boril za vsako točko. Če bomo zaigrali tako kot pred tednom doma, nismg brez možnosti za u-speh. Sistem 5:1 je bil zelo uspešen in tudi v povratnem nastopu bi morali igrati tako, ker s tem pridobimo na višini in je tako blok naše najboljše orožje.«
Za konec naj povemo še to, da naši fantje v tem nastopu ne bodo sami, ker je odbojkarska sekcija pri ŠZ Bor organizirala avtobusni met in podpora navijačev bo na tem gostovanju še kako potrebna. Borovcem je dovolj, da na tem povratnem srečanju domačinu odvzamejo več kot 27 točk, osvojitev prvega niza bi že odpravila vsak dvom in pomenila zanesljiv povratek v višjo ligo.	G.F.
Turnir prijateljstva v odbojki
Meblo premagal tudi Kontovel
Meblo — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:5, 15:6, 15:11)
MEBLO:	Kralj, Maver, Klemše,
Cergol, V. in L. Legiša, Pesaressi.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Purič, Ban, Čemjava, Mervič, Gruden, Paulina, Maver, Prašelj.
Meblo je kvalifikacije za turnir prijateljstva zaključil s tretjo zmago. Obe ekipi sta prikazali sproščeno igro in Kontovel je nudil dober odpor tehnično boljšemu nasprotniku in bi lahko z boljšim sprejemom povzročil več težav bolj renomiranemu nasprotniku. S to zmago je Meblo osvojil prvo mesto na kvalifikacijah za turnir prijateljstva, Kontovelke pa čaka še en nastop proti Bregu, ki je tudi že izločen in bo tako ta tekma le prestižnega pomena. (S.A.)
Odbojka: kvalifikacije za D ligo
Neroden poraz Vala
Na turnirju minibasketa Plasmon
Borovci so presenetili
Val - Italcantieri Tržič 1:3 02:15, 10:15, 15:8, 11:15)
«VAL: Mučič, Vogrič, Cej, Bastiani, ^novero, Brajnik, Bensa, Zavadlav,
V prvi tekmi skupine, ki se bari za aPnedovanje v D ligo, je Val na do-acem igrišču nerodno izgubil proti °bri ekipi Italcantieri iz Tržiča. Pla-bi lahko z lahkoto zmagali, h . °i bili v ključnih trenutkih igre rpsebnejši in ne bi toliko grešili. To L ®*ačaj mladih, je rekel trener Bo-Jj Jelavič iz Kanala. Z nastopom svoli k^arovancev je zadovoljen, bili so abri v bloku, povprečen je bil napad u sPrejem, odpovedali pa so v obrambi' v k'atjem setu so se naši fantje ^ali in dobesedno nadigrali nasprot-če bi tako igrali od začetka, bi '•'aga ne bila v dvomu. Vsekakor že attl nastop v play-offu predstavlja
za ekipo in za društvo uspeh, saj je naša ekipa najmlajša v prvenstvu. Ekipo sestavljajo mladinci, dečki in celo odbojkarji Under 15. Fantje redno trenirajo trikrat tedensko in če bodo tako nadaljevali, jih bomo kmalu videli v članski ekipi, ki nastopa v C-2 ligi. Prihodnjo tekmo bo Val odigral v štandreški telovadnici v soboto proti Soči iz Sovodenj, (zip)
UNDER 15 — ženske Sovodnje Butkovič —
Lucinico	2:0
(15:4, 15:9)
SOVODNJE BUTKOVIČ: Cotič, Černič, Devetak, Florenin, Klančič, K. in B. Luvisutti, Tomšič, Vižintin.
Tudi proti Lucinicu so mlade So-vodenjke zanesljivo zmagale in so tako še naprej zanesljivo prve na lestvici. (MK.)
Bor A — Ginnastica Triestina 90:49 (37:25)
BOR: Arena 8, Ažman 13, Oberdan 21, Pavlica 16, Pregare, Gregori 10, Doles 6, Bajc 4, Milone, K. Dazzara 8, Legiša, Jelerčič 4.
Bor A je v drugem kolu turnirja »Plasmon« poskrbel za presenečenje in dosegel dragoceno zmago proti e-kipi Ginnastice Triestine. Naši so v prvem polčasu igrali zelo slabo, zgubljali so žoge, v obrambo pa so se večkrat vračali prepozno. Kljub vsemu pa so ob koncu prvega dela vodili z 12 točkami. V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata »plavih«, ki so s hitro igro popolnoma zmedli nasprotnika. Med posamezniki bi o-menili predvsem Pavlico, ki je dobro vodil »plave« v napadu, Areno v o-brambi, presenetljivo dobro pa sta zaigrala Gregori in Doles. (Luka)
KADETI
Bor — SGT 82:78 (43:42)
BOR: Pregare 20 (6:10), Jogan 4, (2:3), Pieri 18, Smotlak 9 (1:3), Parisi 0, Kovačič 2, Korošec 29 (3:3), Pupulin 0, Krapež 0, Žerjal 0.
V zaostalem srečanju sta se na stadionu 1. maj srečala Bor in SGT. Po zelo izenačeni in navdušujoči tekmi so borovci zasluženo premagali višje in fizično močnejše nasprotnike. Že od samega začetka je bilo jasno, da bo zmaga ene ali druge ekipe zelo tesna. Tekma je bila izenačena in zmagovalec do konca ni bil znan. Zaradi velike borbenosti in volje do zmage moramo pohvaliti celotno ekipo, šo posebej pa Andreja Pieri ja, ki je odigral svojo najboljšo tekmo in se izkazal z metom z velike razdalje.
(Vanja)
Obračun Kontovela o končani odbojkarski C-2 ligi
Jana Ban: »Okrepiti moramo trenerski kader«
Jana Ban
štirinajstimi dnevi se je za-Ven.7 0 tudi odbojkarsko ženesko pr-tnenijV0. v C-2 ligi, kjer je s spre-pj/Jivim uspehom v skupini za na-toveiOVanje nastopala tudi ekipa Kon-^lot ^kutronic Shopa. O obračunu a.ktj,?0 SOzone in ostali odbojkarski Pri tem društvu smo se po hovo S , Prvenstva pogovorili z nji-Jar)0 dolgoletno igralko in odbornico Ban, brez katere si kontovelske
odbojke že precej let ne moremo predstavljati.
»Kako pri Kontovelu ocenjujete na stop v letošnjem, prvenstvu C-2 lige?«
»Kontovelovi športni delavci so takoj po zadnji tekmi presodili uspešnost, oziroma neuspešnost posebno drugega dela prvenstva. Kontovelke smo namreč zaključile prvenstvene boje na zadnjem mestu skupine za napredovanje. Če uvrstitev v skupino boljših lahko ocenimo kot uspeh, pa tega ne moremo trditi za končno uvrstitev. V delno opravičilo si pa lahko štejemo nekaj poškodb in bolezni, ki so nas pestile med prvenstvom, od katerih je bila najhujša in ne brez posledic poškodba ene izmed gonilnih sil Kontovelove ekipe Nadje Rupel.
»V prvem delu ste bile dosti bolj uspešne. Prišlo je tudi do nekaterih sprememb v ekipi.«
»V prvem delu smo zaigrale res dobro in zagrizeno in smo se brez težav uvrstili v skupino za napredovanje. Razveseljiva je bila predvsem
Beti Prašelj
uigranost ekipe, ki se ji je po dogovoru o sodelovanju med slovenskimi društvi, ki gojijo odbojko, pridružilo nekaj novih igralk. Te so nam sploh zagotovile obstoj, saj je lansko ekipo zapustilo kar pet mladink, štiri so prenehale z igranjem, ena pa danes uspešno nastopa z združeno mladinsko ekipo Friulexport.«
»Koko pa imate na Kontovelu poskrbljeno za pomladek, ki naj bi v
prihodnosti nadomestil vrzeli v prvi ekipi?«
»Poleg že omenjene skupine, ki nastopa v C-2 ligi, trenirata na Kontovelu še dve skupini. Prvo sestavljajo igralke letnikov 67, 68, 69, 70 in so nastopale v prvenstvih deklic in prve divizije, nekatere pa igrajo tudi interligo.
V prvenstvu prve divizije imajo še možnost uvrstitve na drugo mesto in napredovanje, (prvenstvo se je že zaključilo, Club Altura A in Volley club pa morata odigrati še eno zaostalo tekmo, ki bo odločala o končni lestvici). V drugi skupini vadi mini-odbojko nad dvajset osnovnošolk in srednješolk. Mladih odbojkaric je torej na Kontovelu precej, manj številen pa je trenerski kader. Tega bo treba v prihodnji sezoni okrepiti z vsaj dvema trenerjema, kajti edino z zadostnim številom vestnih in sposobnih trenerjev bomo lahko nudili našim dekletom pogoje za kvalitetno vadbo in tako ohranili odbojkarsko tradicijo na Kontovelu in Proseku.«
domači šport
Danes
Sobota, 12. maja 1984
NOGOMET
Cicibani
16.00	v Trstu, na Montebellu : Mon-tebedlo - Breg; 16.00 na Proseku: Primorje - Campanelle.
Mlajši cicibani
17.00	na Opčinah, Ul. Carsia: Super-caffè - Breg.
ODBOJKA
Moška D liga
20.30	v Pordenonu: Gasilci Pordenone - Bor JIK Banka.
1. moška divizija
20.30	v Tržiču: Italcantieri - Naš prapor Sošol; 20.00 v Štandrežu: Soča - Val.
Under 15 - ženske
19.30	v Dolini: Breg - Sloga.
Jutri
Nedelja, 13. maja 1984
KOŠARKA
Moška C - 1 liga - play off
18.30	v Pistoii: Maltinti - Jadran.
1. moška divizija
12.00	v Dolini: Breg - Quattropi;
11.30	v Trstu na stadionu »1. maj«: Bor - Ferroviario.
1. ženska divizija
11.00	v Repnu: Polet - Pali. Muggia.
Kadeti
10.30	v Dolini: Breg - Liberi as B;
11.00	na Opčinah: Polet - Barcolana A; 11.30 v Trstu, Istrska ul. 53: Don Boslco - Bor; 11.00 v Trstu, telovadnica »Cobolli«, Ul. della Valle: Liber-tas A - Kontovel.
NOGOMET
1.	amaterska liga
16.00	v Križu: Vesna - Ponziana.
2.	amaterska liga
16.00	v Bazovici: Zarja - Kras; 16.00 na Proseku: Primorje - Opicina.
3.	amaterska liga
16.00	v Dolini: Breg - San Luigi FY.
Začetniki - poprvenstvo
13.15	v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle - Breg.
Najmlajši - poprvenstvo
12.15	v Trstu, S. Sergio: San Ser-
gio - Vesna; 10.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras; 9.15 v Trstu, igrišče Campanelle:	Campanelle -
Breg; 9.15 pri Domju: Domio A - Primorec.
ODBOJKA
Interliga ,
9.30	na Proseku : nastopajo Kontovel, Sežana in Brda; 9.30 v Kopru, telovadnica Kovinarske šole: nastopajo Sovodnje, Semedela in OŠ »A.U.«
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 14. maja 1984
ODBOJKA
1. ženska divizija
20.15	v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Sovodnje - Intrepida Mariano.
Interliga
17.30	pri Banih: Sloga - Kontovel.
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da sta urada združenja (Trst in Gorica) na razpolago za kakršnokoli informacijo v zvezi z vseslovenskim deželnim shodom, ki bo 20. t.m. v Gorici.
SK Devin
obvešča, da jutri, 13. t.m., odpade vzpon na Km zaradi slabega vremena in novozapadlega snega.
SK Devin
obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici v Sesljanu, ob sredah pa aerobika v dvorani I. Gruden prav tako ob 20. uri.
Odbojkarski odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo seja odseka v ponedeljek, 14. t.m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«.
Teniški odsek Gaje
sporoča, da se bodo tečaji za začetnike - odrasle pričeli dne 16. maja ob 20. uri in bodo obsegali 10 lekcij. Informacije in vpisovanje na igriščih na Padričah ob začetku tečaja.
ŠD Mladina
organizira rekreacijske treninge v namiznem tenisu s končnim turnirjem vsak torek in četrtek ob 19.30 v prostorih občinskega rekreatorija v Križu. Vabljeni!
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni In legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecčhi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	fèìrfll ^lan i,a*'ienske
in tiska	Trst	IH M zveze časopisnih
založnikov FIEG
12. maja 1984
Na širokem področju A bravo v, Lacija in Kampanije
Včeraj še en močan potresni sunek
RIM — Močan potresni sunek je včeraj spet stresel široko področje Abrucov, Lacija in Kampanije. Stresi ja j je bil vsaj sedme stopnje po Mercallijevi lestvici in je bil nekoliko močnejši od onega, ki je isto področje prizadel že v pone deljek.
Seizmologi so ugotovili, da je bil epicenter tega potresa v Cominski dolini, v abruškem narodnem par ku, ni pa bil edini. V samih šestnajstih minutah po prvem sunku se je namreč zemlja stresla še štirikrat, vendar ne tako močno kot prvič. Pri potresih sedme stopnje se že ruši omet, ponekod tudi stropi in prihaja do razpok na zidovih.
Geologi, ki so nekoliko podrobneje proučili včerajšnji stresljaj, so
mnenja, da razvoj celotnega potresnega pojava na tem področju »ni ravno normalen.« Menijo, da se je epicenter morda celo premaknil v Dolino Sangro.
Včerajšnji potres so močno občutili posebno v Frosinonu, Neaplju in Rimu. Zlasti v višjih legah teh mest je zidovje začelo nevarno škripati, zazibali so se lestenci in popadali na tla razni predmeti. Med prebivalstvom je prišlo, kajpak, do velike panike, zlasti v Neaplju in Rimu, kjer so ljudje množično pobegnili na ceste in trge, telefonske linije so se zaskočile, promet je ostal precej časa blokiran, pa tudi si"-cer so se ljudje močno prestrašili. Vodstvo civilne zaščite je takoj po-
slalo nad prizadeto področje izvidni-ška letala, da bi ugotovila škodo, ki pa, kot kaže, ni izrazito velika. Sesulo se je nekaj že prej poškodovanih stavb, popokalo več zidov in sesedlo več streh. Poročali so tudi o nekaj desetinah ranjencev, ni pa bilo mrtvih, če izvzamemo eden ali dva primera, ko je smrt nastopila zaradi strahu.
Medtem poročajo, da postaja položaj onih, ki jih je prizadel ponedeljkov potres, vse bolj zaskrbljujoč. Nad vsem področjem stalno dežuje, v višinah je zapadel sneg in v šotorih ni mogoče pobegniti vlagi in mrazu. Prav tako je začela pomoč dotekati neredno in še edina tolažba ljudi je v tem, da se jim v šotorih in rulotkah ni treba bati potresa.
Oprema za safari
To je zadnja_ kreacija angleške »klobučarske« mode. Kreatorka Hudsonova je namreč iznašla varianto klobuka za safari in opremila manekenko, da j® pošlje nad leve	(Telefoto AP)
Tankovo nasilje
V Franciji potekajo ta čas vojaški manevri, katere so skušali prebivalci nekega naselja z barikadami preprečiti. A proti tankom ni šale	(Telefoto AP)
Na Norveškem je lahko ukrasti vojaško orožje
OSLO — Pet norveških dvajsetletnikov je v preteklih dneh meni nič, tebi nič sredi Osla mimo prodajalo — orožje. Na prodaj so imeli 120 polavtomatskih pušk, 70 revolverjev, 5 strojnic in dve protitankovski raketi. Poklicna radovednost policajev je kmalu razkrila, da so fantje vso to orožje enostavno pokradli norveški armadi, da bi s »prodajo na drobno« nekaj zaslužili za sproti.
Policijska preiskava je ugotovila, da se podjetni peterici ni bilo treba pri vsem tem niti preveč naprezati. Na Norveškem namreč vojaških skladišč orožja niti ne stražijo.
Ginekologinja rešila mnogo ženskih življenj
TEL -AVIV — Po dolgih letih je prišla na dan skrivnost, kako se je več žensk v Auschwitzu rešilo iz krempljev zločinskega nacističnega zdravnika Mengeleja. Kot je znano je ta delal nečloveške poskuse na živih ljudeh, predvsem na telesno prizadetih, dvojčkih in nosečih ženskah, ki jih je odbiral v raznih taboriščih, nato pa poslal v krematorij.
Večina tistih žensk, ki so ušle grozoviti smrti med Mengelejevimi poskusi se je rešila zato, ker jim je židovska zdravnica Gisela Perl, tudi sama jet-, niča, poniaga’a splaviti in so tako postale za medicinske poskuse nezanimive.
Dalijev rojstni dan
MADRID — Salvador Dali je včeraj dopolnil 80 let. Znameniti in bohemski umetnik se je namreč rodil H-maja 1904 v Figueresu v Kataloniji, kjer tudi zadnja leta živi. Celotno mestece je včeraj praznovalo osemdesetletnika s slavnostno sejo občinskega sveta in ljudskimi veselicami, Dali pa se je držal ob strani, kot da ga to ne zanima.
Zanj je bil včerajšnji dan čisto navaden in samoten, lahko bi rekli delaven, kolikor mu pač njegove jizične moči dovoljujejo. Slikar je sicer čisto priseben, večkrat v zadnjem času dela z navdušenjem, velikokrat pa zaide tudi v depresijo in se prepusti popolnemu brezdelju. Slikarjev prijatelj Antoni Pitxot je dejal, da se Dali a zadnjem času veliko bolje počuti in kaže tudi interes za zunanji svet. Vsekakor se zaveda, da ima 80 let, a na to ga nihče ne spominja, kajti nikomur ni prijetno, da 'se počuti za eno leto starejši...
Nove elektrarne povzročajo glavobol dunajski vladi
Avstrijski varstveniki okolja v napadu
DUNAJ — Zadeva »Zvventendorf - Hainburg« se bliža Svojemu vrelišču in, sodeč po včerajšnjem sestanku ministrskega sveta, bosta kancler ar. Fred Sinowatz in predsednik zveze avstrijskih sindikatov Anton Benya pravkar ob živce. Gre za atomsko elektrarno Zvventendorf, ki je Avstrijci z referendumom niso pustili pognati v obratovanje čim je bila zgrajena (v drugi polovici sedemdesetih let) in gre za Hainburg, močvirnat, pragozdu podoben predel s čudovito floro in favno.
Zvventendorf, nuklearko, ki že nekaj let propada, bi radi končno spustili v pogon in Hainburg, kjer Donava vsako leto poplavlja, bi radi zajezili in zgradili hidroelektrarno. Vendar se je potrebno vprašati — kdo? Kajti redko kdaj so mnenja v Avstriji — seveda, če izvzamemo opozicijsko, ki je pač večno proti vsemu, kar odloči koalicijska vlada — tako različna. Če se ustavimo za začetek pri vseh treh vodjih parlamentarnih strank: Sinowatz je za oboje. Steger je za Zwentendorf,
vendar proti Hamburgu in Mock je, seveda, proti vsemu. Če smo na začetek zapisali, da kancler in šef sindikatov zgubljata živce jih vsak s svojim razlogom: šef RPT Sinowatz zato, ker bo to, kot vse kaže, eden najtrših orehov, ki ga bo moral kot predsedujoči v vladi streti. Benya pa zato, ker je na čelu avstrijskega delavstva že sanjaril o toliko in toliko delovnih mestih za brezposelne, bodisi v jedrski elektrarni, bodisi pri gradnji in nato upravljanju s hidroelektrarno na Donavi, v Spodnji Avstriji, tik ob češkoslovaški meji.
Avstrijci se ponovno pripravljajo k referendumu. Zoper eno in drugo. Na čelu tega referenduma naj bi stal avstrijski nobelovec in eden najvidnejših poznavalcev živalskega sveta Konrad Lorenz. Vendar Lorenz je postavil svoj pogoj: samo če bo referendum nadstrankarski. V neverjetno močno gibanje zoper odprtje ene elektrarne in gradnjo druge so se to pot vključili tako socialisti kot člani ljudske stranke in svobodnja-
ške, zeleni in cela vrsta tako ali drugače orientiranih ali pa strankarsko nevezanih intelektualcev. Za spektakel so poskrbeli oni dan, ko so v dunajski »Concordii« priredili tako imenovano »živalsko« konferenco, kjer je dvojni doktor Giinther Nening, predsednik sindikata avstrijskih novinarjev, nastopal v vlogi jelena, znani pisatelj Peter Turrini je bil oblečen v žabo, J5rg Mauthe, poslanec ČVP v dunajskem parlamentu pa je zlezel v perje štorklje.
Če potisnemo šalo vstran gre pri celi zadevi za veliko globlje reči kot zgolj nasprotovanje vladi ali pa očuvanje »naravnega parka«, če Hainburg lahko sploh tako imenujemo. Po vsej verjetnosti je v tej deželi, ki je od industrije že tako resno ogrožena, da ji odmirajo gozdovi, in velikokrat pada tako imenovani »kisli dež«, prišlo spoznanje o nuji varstva okolja v vsako glavo in se s temi zadevami sploh ne ukvarjajo več zgolj znanstveniki ali pa »zeleni«.	B. GORIČAR
Odkriti hočejo Morganov zaklad
SAN JOSE’ — Na krovu »Victorie of Carsi«, neke stare jadrnice, je dvanajst zahodnonemških raziskovalcev odplu'o iz kostariškega mesta Punhare-nas, da poišče znani zaklad gusarja Morgana. Menijo, da je bajeslovni Morganov zaklad (ocenjujejo ga v višini 80 milijonov dolarjev) skrit na dveh točkah oceana: v zaTivu Coro-nado in na oddaljenem otoku Coco.
šef ekspedicije je Klaus Haydorn, ki je z vlado v Kostariki podpisal svo jevrstno pogodbo: v primeru, da bi odkril zaklad, bi 60 odstotkov le-tega <r stalo v državi, 23 odst. njemu, ostalo pa za izplačilo drugim članom odprave in za kritje »potnih stroškov«.
Vsekakor pa se iskalcem Morgane; vega zaklada njihov podvig že sedaj izplača. Zahodnonemška televizija jim je že nakazala pol milijona dolarjev in z njimi posl ala tudi svojo ekipo.
miki muster: Čudežni otok
Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
VEGLAU to, IZAROR to PAZ MO-i GLI-Z ROIZAMI in NOGAMI..
LAČEN?!! NA1PRE3 NATU K V WOJ ZAB03 IN NA30 OD L3E NEWAM na CREDO OCEANA, POTEM 3£ PA - LAČEN!! UU, NEMARA to BOČ KAR NATO LOTIL, POŽREŠNOST !? POPRAVI RA3ŽI REMILO! OM...___
PUto GA, TRDON3A, SAI ÓA PO-V
rtrttfc pg
POPOLNOMA IZČRPANI to) NAŠI POTNIUl ZLEZLI NA toMOiROPA-DALI V TRAVO IN ZASPALI KOT
Vojna proti mišim I na avstralski celini
SYDNEY — Prebivalci srednjih predelop Avstralije bijejo v zadnjih àOr sih pravcato vojno proti mišim, podganam in drugim podobnim glodalcem-Najbolj zaskrbljujoč je položaj v srednjem in zahodnem Novem južnert Walesu, ki je najizdatnejša avstralska žitnica. Miši pojedo vse, kar zmorejo•	<
podgane pa se ne obotavljajo napasti manjših domačih živali, posebno nji' bove mladiče.
Prebivalci ogroženih predelov so že pred časom poslali v Sydney delegacije z zahtevo, naj država poseže, in resnici na ljubo je vlada NovegO južnega Walesa že opremila in poslala na teren prve ekipe deratizatorjeV-
Skoraj neverjetne so vesti, ki prihajajo iz nekaterih mest, kot je npr-Dubbo. Tu se mišji tropi svobodno sprehajajo po ulicah in stanovanjih, vdirajo v avtomobile in gnezdijo vsepovsod. Prebivalci so prisiljeni, da skr*' vajo hrano v hladilnike, pralne stroje in podobne gospodinjske stroje, katerih stene so dovolj trde, da jih ne zmorejo zobi nagnusnih glodalcev.
Ljudje seveda poskušajo vse, da bi se rešili tega pravcatega bibličneOa biča Trosijo na stotine kilogramov strupa, edini rezultat pa je doslej ostudefl smrad, ki duši mesto, na ulicah in dvoriščih katerega leži na milijone zastrupljenih glodalcev. Samo iz bazena neke prebivalke Dubba so v teku dven tednov speljali dvakrat po 5.000 miši, ki so padle v bazen in niso mogle lZ njega zaradi njegovih gladkih sten.
Medtem ko kmetovalci trdijo, da so jim miši uničile vsaj tretjino letošnjega pridelka, in kličejo na pomoč, ni nikoli tako uspešno poslovala krajevna tovarna pesticidov. V mestni prodajalni domačih živali pa so v enett dnevu že prodali tudi po petdeset mačic, kolikor so jih navadno prodali 9	!
letu dni.	_ .
Položaj je seveda veliko resnejši, kot bi se dalo sklepati na osnovi 'sai in vicev, ki sicer seveda krožijo na račun »mišje vojne*. Poleg tega pa se Je na pašnikih in poljih Novega južnega Walesa v zadnjih časih razbohotil plevel, katerega plod se lepi na volno ovac in jo pokvari. Gre za plevel, *. mu pravijo »cvet iz Batursta« po kraju, kjer so ga prvič zapazili. GlavV vzrok pojava miši in omenjenega plevela je treba iskati v večletni suši, * je prizadela deželo.