Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
ftlciši javni preračuni
Finančno stanje naših občin. — Skrajno varčevanje
Koncem leta sestavljajo občine, banovine in državna uprava svoje proračune za naslednje proračunsko leto.
Sestavljanje javnih proračunov je nadvse važen gospodarski posel, od katerega je v največji meri odvisen splošen gospodarski napredek. Vsaka javna ustanova določa namreč v svojem vsakokratnem proračunu, koliko denarja namerava izdati v javne namene, potem mora določiti, odkod bo denar vzela in za kaj ga bo porabila. Jasno je torej, da mora biti dobro in vestno sestavljen proračun verna slika vsakokratnega gospodarskega položaja: če so n. pr. občinarji imeli dobro letino in so svoj pridelek dobro prodali, jim občinski očetje nalože lahko nekaj več javnih dajatev, v nasprotnem slučaju se morajo pa več ali manj omejiti v svojih izdatkih, in to tudi za sicer prav potrebne stvari. Tako je — ali vsaj moralo bi biti tako — tudi v banovini in v državi.
Javna uprava ne more delati čudežev!
Pri nas je živo ukoreninjeno naziranje, da je vsaka javna blagajna nekak neusahljiv denarni vrelec, kjer nikdar ne zmanjka denarja. Iz tega krivega in napačnega nazira-nja sledi pa zopet drugo, ravno tako krivo in napačno naziranje, da mora »država«, »banovina«, »občina« itd. izpolniti ljudem vsako njihovo željo: graditi mora ceste, šole, bolnice, deliti nešteto podpor in prispevkov in sploh dajati denar za vsako stvar, pa naj bo že res nujno potrebna ali pa ne. To mišljenje izvira še iz tistih časov, ko je bil nekdanji »cesar« še vsegamogočen vladar, ki ima zlata kolikor ga hoče... Takrat se ljudje niso še zavedali, da so oni sami tisti, ki morajo sami zbrati (v obliki davkov) tiste vsote, s katerimi je potem po svoje razpolagal »cesar«; danes pa se ljudje tega že nekaj zavedajo, a še vedno mnogo premalo. Če bi se ljudje namreč tega zavedali, ne bi smeli razni javni govorniki vedno in vedno »zahtevati« od javne uprave vse mogoče in nemogoče stvari, ne da bi povedali, kdo naj potrebne zneske tudi plača!!
Bodoči proračuni
Mi vsi vemo, da je bilo preteklo leto za nas slabo, da smo se le z največjimi napori vzdržali še nad vodo. Iz tega žalostnega dejstva sledi, da se bomo morali za prihodnje leto vsi znatno omejiti v svojih izdatkih, če bomo hoteli shajati s tem, kar imamo, oziroma kar bo mogoče dobiti, ne da bi se dol-žili. Zato pa moramo že danes računati s tem, da bo treba mnogo tudi močno potrebnih del odložiti na boljše čase.
Računati moramo dalje tudi s tem, da bo treba marsikatero javno ustanovo ukiniti
zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo vzdrževanje. Tu bo treba vendar že enkrat popraviti obilico starih grehov, ki smo jih napravili takoj ob ustanovitvi naše mlade države v nekoliko prevelikem navdušenju in v veri, da bomo tudi ta bremena lahko zmagovali. Ali prav zares ne bi imeli nič proti temu, če bi n. pr. vsaka vas imela svojo visoko šolo ali pa svoje gledališče itd. — če bi bilo za vse te lepe stvari dovolj denarja. Kaj pa, če ga ni? Potem se je treba pač omejiti in sicer povsod, od občinske uprave do državne!
Silno breme za vse naše javne uprave je dalje ogromno število javnih nameščencev. Samo država zaposluje nekaj stotisoč ljudi! V tem oziru bo treba enkrat začeti delati red. Res je sicer, da je število študiranih ljudi, ki iščejo službe, vedno večje; toda država nima dolžnosti, da mora vse študirane namestiti, ampak ima le pravico zaposliti jih toliko, kolikor jih res rabi! Pod prejšnjimi vladami je bilo proti tej zlorabi javnega denarja težko kaj ukreniti, ker so bile do malega vse »stranke« obvezane, da preskrbe svoje »agitatorje« itd. s službami; danes bi se pa že dalo kaj ukreniti proti temu zlu in napraviti red. V javni službi naj deluje samo toliko ljudi, kolikor jih je res treba, vse drugo pa se mora polagoma opustiti.
Z ozirom na današnji splošni gospodarski položaj bodo morali biti vsi bodoči javni proračuni znatno okrnjeni, ali pa bodo — de-ficitni, česar nas Bog varuj. Zato pa naj razni demagogi vendar enkrat že nehajo vedno in vedno kričati po višjih podporah in javnih izdatkih, dokler ne vedo povedati, kdo bo za take izdatke dal potrebni denar!
V takšnih časih, v kakršnih živimo danes, vam ne more pomagati nič drugega kakor varčevanje do skrajnosti. Kdor nima denarja, ne more hoditi na veselice, ampak mora biti zadovoljen, da ima vsak dan vsaj kruh.
Kar smo povedali, smo smatrali povedati za svojo dolžnost, da se ljudje ne bodo po starem običaju preveč zanašali na kakšne dohodke iz javnih sredstev.
Mavibovu.
Preteklo nedeljo, 6. novembra, se je vršilo v Mariboru veliko zborovanje JRKD, na katerem sta poročala o sedanjem političnem in gospodarskem položaju minister Ivan Pucelj in minister dr. Albert Kramer.
Zborovanje je otvoril senator dr. Ploj, ki je predlagal za predsednika zborovanja
dr. Lipolda, ki je iskreno pozdravil navzoče gg. narodne poslance in zborovalce.
Po zahvalnih besedah poslancev dr. Auer-ja, Saliha Boliča in Milana Dobrovoljca je povzel besedo minister dr. Kramer, ki je v daljšem govoru obrazložil delo vlade v zadnjih mesecih in pa splošne smernict sedanje državne politike, ki se nikdar ne bodo izpre-menile.
Govor dr. Kramerja so zborovalci navdušeno odobravali.
Naslednji govornik je bil minister Ivan Pucelj, ki je na poljuden način očirtal težko delo sedanje vlade in parlamenta! Na več primerih je dokazal, da je kljub vsem gospodarskim težavam in finančnim neprilikam delo vlade vendarle uspešno in da baš zato zaslužijo vso grajo tisti, ki stoje v današnjih težkih časih molče ob strani, namesto da bi sodelovali. Tudi minister Pucelj je zatrjeval, da so vsi računi na povratek nekdanjih razmer brezupni.
Po govoru ministra Puclja, ki je žel vi? harno odobravanje, so sprejeli resolucijo, ki našteva razne želje mariborskega okrožja, nato pa so poslali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade Srškiču in predsedniku JRKD Uzunoviču.
Zborovanje v Ž^odlipf
Od kar beleži kronika, še ni doživela naša vas tako častnega dne, kakor je bil 30. oktober t. 1. Saj sta posetila to našo skromno vasico sam ban g. dr. D. Marušič in naš ljubljeni poslanec g. Albin Koman. Ljudstvo je željno pričakovalo, da bi vsaj enkrat videlo v svoji sredi g. bana in g. poslanca, ki sta verna zagovornika kmetskega stanu, zato je bila udeležba izredno velika. G. ban je govoril zbranim vašČanom o pomenu in cilju nove vsedržavne stranke. G. Ko* man pa nam je pojasnil delo v narodni skupščini. Nato je povzel besedo g. Borštnik, ki jo obrazložil program nove stranke. Dalje je imel vrhniški župan g. Hočevar na zborovalce domoljuben govor. Po javnem zborovanju sta si ogledala osebno g. ban in g. poslanec naše polje ia travnike, ter ugotovila potrebo nadaljnjega osuševanja našega močvirja. Shod je otvoril predsednik vrhniške krajevne organizacije g. Jelov-šek, kateremu je predsedoval šol. upr. g. P. Po-dobnikar. Ljudstvo je z navdušenjem sprejelo izvajanja g. govornikov in tudi program nove vsedržavne stranke, o kateri upamo, da se v, najkrajšem času tudi pri nas ustanovi.
(SgtO "'t SE't"*
Važni dogodki pe svetu
Molitve v Nemčiji. — Francija in Španija. — Francija za zbližanje z Italijo. — Nova vlada
na Češkem. — Agrarni kongres v Pragi.
V nedeljo 6> novembra so v Nemčiji zopet volili — letos že petič! Rezultat volitev pa je bil v glavnem ta, da so pridobile na glasovih radikalne stranke: na desni nemški na-cionalci, na levi pa komunisti. Ostale stranke so vse izgubile več ali manj glasov, največ pa Hitler (okoli 2 milijona!). Kljub izgubam pri volitvah pa |jSa Hitler še vedno 197 poslancev, komunisti pa 100!
Parlamentarna vlada je na podlagi teh rezultatov zaradi nasprotij med velikimi 6trankami skoro nemogoča in zato bo ostala na krmilu sedanja vlada kanclerja von Pa-pena, ki je pripravljen za vsak slučaj raz-gnati tudi ta parlament in razpisati nove volitve na podlagi novega volilnega reda, ki bi mladim ljudem vzel volilno pravico.
Izid volitev v Nemčiji vzbuja po celi Evropi veliko pozornost. Angleško časopisje opozarja predvsem na počasno, a stalno naraščanje komunističnih glasov v Nemčiji.
Drug za mednarodno politiko važen dogodek je potovanje predsednika francoske
vlade Herriota v Španijo. Ta obisk spravljajo v zvezo s poskusom Francije, da sklene s Španijo posebno pogodbo glede prehoda francoskih čet iz Afrike preko Španije na Francosko. Zato je ta obisk vzbudil predvsem v Italiji veliko pozornost. Italijo pa je skušal pomiriti Herriot v svojem velikem govoru na kongresu svoje (radikalno-socialne) stranke, kjer je zagovarjal tesnejše sodelovanje med Francijo in Italijo.
Na Češkem je prišlo zaradi poskusov, kako znižati državne izdatke, do vladne krize, ki so jo rešili tako, da je prevzel vodstvo vlade agrarec Malypetr. Organizacija češke agrarne (kmetske) stranke je pač tako močna, da proti tej stranki ali pa brez nje na Češkem ni mogoče vladati.
Te dni je zboroval v Pragi tudi kongres vseh agrarnih strank, ki so združene v veliki mednarodni agrarni organizaciji. Kongres je sprejel več važnih resolucij, ki bodo pomembne za političen razvoj vseh agrarnih držav.
Zadružništvo in zakon o zaščiti
.tri:, i:. AK OS IIP/,

kmeta
Pod tem naslovom objavlja »Slovenec« od 8. novembra izjavo glavnega tajnika Glavne zadružne zveze g. inž. Varge o predloženem zakonskem načrtu, kjer pravi med drugim:
»Naše zadružništvo je imelo že prej priliko, razpravljati o problemu zaščite kmeta, posebno pa še o vprašanju konverzije kmetskih dolgov, ter je, kakor že prej, tudi na svoji zadnji konierenei 5. t. m. soglasno formuliralo svoje stališče, ki obstoja v glavnem: Smatramo, da jo način reševanja gornjega problema, kakor ga predstavlja najnovejši zakonski osnutek zakona o zaščiti' kmeta in o ureditvi kreditnih odnoša-jev- v državi, r'osnovi sami zelo pogrešen, ker na eriP sttetnFfri tak, da bi mogel nuditi našemu kmetijskemu gospodarstvu in našemu kmetu ono Sanacijo in ono zaščito, ki sta je danes nujno potrebna, potrebna kmet in kmetijsko gospodarstvo, na drugi strani pa s svojimi posledicami v osnovi ogroža obstanek našega zadružništva.
Naglašam tudi to, da je radi velikega padca cen kmetijskih proizvodov in radi nepravega razmerja med temi cenami in cenami proizvodov, ki jih mora kmet kupovati za svoje domače in gospodarske potrebe, brezpogojno potrebno, da se sprejme cela vrsta zakonskih predlogov, ki jih razumevamo pod imenom konverzije [kmetskih dolgov in zaščite kmeta. Toda pričakovali smo, da se v tem pogledu ne bo znova ustvarilo samo provizorične in nepopolne re-Sitve, kakor jo predvideva predloženi zakon o EašČiti kmeta. To smo pričakovali s pravico, ker ima vsaka provizorična rešitev slabe posledice ravno v teim, ker onemogoča kreditno sposobnost našega kmeta, ki mu obenem ne donaša potrebne. zaščite. Radi vsega tega naše zadružništvo zahteva, da se nemudoma pristopi k definitivni rešitvi tega perečega problema, to je, da se izdela in uzakoni pravičen in popoln zakon o konverziji kmetskih dolgov.
Še posebno pa je ogroženo s tem zakonskim načrtom naše zadružništvo, ker predloženi zakonski načrt o zaščiti kmeta ne polaga nobene Važnosti na dejstvo, da zadružništvo v svojem bistvu ni ničesar drugega kakor organizirana Skupina samih kmetov in da izhajajo sredstva, posebna še takozvana lastna sredstva, ki jih ima naše zadružništvo na razpolago, da z njimi kreditira kmeta sameea in ostala dela, ki se izvr-
šujejo v njegovo korist, prihajajo baš od kmeta samega. Radi tega je čisto nerazumljivo, da se je v tem zakonskem načrtu mogla napraviti taka osnovna napaka. To je tem bolj nerazumljivo, ko je vendar kraljevska vlada v svojih deklaracijah stalno naglaševala, da bo z vsemi sredstvi in ob vseh prilikah zagotovila našemu zadružništvu čim večji razmah, ker smatrajo, da je naše zadružništvo najbolj zdrava podlaga za uspešen razvoj vsega našega gospodarstva in za ohranitev zdravih socijalnih odnošajev v državi. Razen tega so same zadruge v teh težkih dneh, ko je naš kmet brez svoje lastne krivde zašel v položaj, da ne more več odgovarjati svojim obveznostim, dokazale s svojim postopanjem proti svojim članom-dolžnikom, da absolutno ni nobene stvarne potrebe, zaščiti kmeta-zadružnika.
Poleg tega, če predvidevamo slučaj, da bo vseeno uzakonjen tak zakon, naše zadružništvo s polno pravico zahteva najmanj to, da se za zadruge v predloženem zakonu o zaščiti kmeta izdela in sprejme poseben režim, to je, da se zadruge ne tretirajo kot ostale ustanove, ampak tako, kakor to odgovarja osnovni karakteristiki zadrug kot organizacije samih kmetov, radi katerih se za njihovo zaščito izdaja ta zakon.«
Kaj je
WiiiFovicow?
Proti izpadanju las, za ukrepitev lasišča, pomaga edino umivanje s kozmetičnim ekstraktom »LIPO-VICO«, ki ustavi in prepreči izpadanje las, napravi lasišče odporno proti boleznim, pospeši rast las, daje bujnost in sijaj, zato je neobhodno potrebno za dame in gospode. Cena Din 20-—. Dobi se v vseh drogerijah, parfumerijah in briv-nicah. Glavna zaloga
Franjo žabjek, Ljubljana Cerkvena ulica št. 1.
Zapeka. VseučiliŠke klinike potrjujejo, da naravna »Franc-Jožefova« grenčica. zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisti želodec in čreva.
JVcva vlada
Pretekli teden je stara vlada odstopila, a že naslednjega dne je bila sestavljena nova vlada. Nova vlada je sestavljena tako-le:
predsednik ministrskega sveta: dr. Milan Srškič;
minister brez portfelja dr. Albert Kramer; socialna politika in narodno zdravje: Ivan Pucelj, minister n. r. in narodni poslanec;
minister brez portfelja: dr. Hamdija Ka-ramehmedovič, minister n. r. in senator;
minister brez portfelja: dr. Dragutin Ko-jič, minister n. r. in narodni poslanec;
trgovina: dr. Ilija Šumenkovic, minister n. r. in narodni poslanec;
pravosodje: Božidar Maksimovič, minister n. r. in narodni poslanec;
promet: inž. Lazar Radivojevic, minister n. r. in narodni poslanec;
kmetijstvo: Juraj Demetrovic, minister n. r. in narodni poslanec;
vojska in mornarica: armijski general Dragomir Stojanovic, minister n. r.;
finance: dr. Milorad Djordjevič, minister n. r.;
šume in rude: župnik Pavao Matica, narodni poslanec in bivši minister;
zgradbe: dr. Stjepan Srkulj, minister na razpoloženju;
zunanje: Bogoljub Jevtič, minister n. r.; notranje: Žika Lazič, minister n. r.; prosveta: dr. Radenko Stankovic, senator; telesna vzgoja: dr. Lavoslav Hanžek, narodni poslanec.
Od dosedanjih ministrov v novi vladi niso več: trgovinski minister g. Ivan Mchorič, minister za šume in rude g. Viktor Pogačnik in minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič.
Izpremembe, ki so se izvršile, so le osebne, nikakor pa ne pomenijo izpremembe dosedanje vladne politike in vladnega sistema.	^^^^^^
Žalostna pesem
Že nekaj let po vojni ne mine skoraj dan, da ne bi brali v časopisih žalostnih poročil o krvavih pretepih in pobojih v mestu in na deželi, zlasti pri raznih slovesnih prilikah, ko neomejeno vlada v mladih in starih glavah kralj alkohol. Tako strahovito pa ta »kralj« menda še nikdar ni vladal v naši deželi kakor vlada v najnovejšem času.
V naši deželi pridelamo res mnogo vina, toda s tem še ni rečeno, da mora ta ali oni uživati alkoholne pijače čez mero, navadno do nezavesti. Zmernega uživanja opojnih pijač noben pameten človek nikomur ne zameri, brezobzirno pa bi bilo treba nastopiti proti vedno številnejšim pijanim »junakom« noža in kolov, in z vso silo bo treba zatreti naziranje, ki ga vedno bolj slišiš po nekaterih krajih, da tisti še »fant« ni, kdor ni bil zaradi »boja« zaprt!!
Izkušnja kaže, da lepi nauki, ki jih dajejo pošteni ljudje pijanim pretepačem, nič ne zaležejo. Tudi sedanjim kaznim se vsa ta lepa družba kvečjemu smeja! Zato bo treba napeti nekoliko ostrejše strune, da se ta kulturna sramota, ki okužuje vso našo banovino od dne do dne bolj, čim prej zatre ali pa vsaj znatno omeji.
TEDENSKI KOLEDAR.
13.	novembra, nedelja: Stanislav.
14.	novembra, ponedeljek: Bogdan.
15.	novembra, torek: Leopold.
16.	novembra, sreda: Otmar.
17.	novembra, četrtek: Gregor.
18.	novembra, petek: Odon.
19.	novembra, sobota: Elizabeta.
JRladitia
Kmetska mladina in mladinska društva
Vse države so polne najrazličnejših organizacij. V zadnjih desetletjih zaznamuje društveno gibanje vseh slojev velikanski razmah.
Prihod organizacijskega čuta, ki se vedno bolj uveljavlja, je edino pravilen in daje možnost uveljavljanja zahtev, ki jih žele razni stanovi.
Vsak stan ima svoje potrebe in zahteve. Delavec zahteva po više k mezde, tovarnar ustvarja truste in kartele, da poveča dobiček podjetja. Razlika je v tem, da tovarnar uspe, delavec pa ne, ker je premaloštevilčen v tovarni in tudi kot tak je brez vsake moči. Zahtevajoči delavec se obrne na svojo organizacijo, da mu pomaga. Sledi mezdno gibanje, ki navadno prehaja v štrajk in ta rodi v večini slučajev uspehe. Brez močne organizacije, ki bi ne imela svojega članstva stanovsko vzgojenega, ne bi pomagala nobena prošnja, še manj zahteva.
Kdo more danes odrekati delavcu in kmetu pravico borbe za svoj obstanek? Če je kdo upravičen, sta to kmet in delavec.
Jedro naroda tvori povsod kmetsko-de-lavski sloj. Pri nas ga je do 85°/o. Skoraj v vseh evropskih državah je delavec organiziran, kmet pa z majhnimi izjemami ai. Žal tr li naša država spada med one, kjer kmet ne pozna v zadostni meri svoje stanovske organizacije.
Dozdeva se mi, da je današnja stara kmetska generacija preveč konservativna iii se ne briga ne za ustanovitev svoje organizacije, ne za stanovsko in politično vzgojo svojih otrok. Njena vzgoja ni društvena. Njeno društvo so konji, krave, voli, plug in brana. Dalje ne gre. Tu pa tam najdeš oazo v puščavi ali redka je. Ni rečeno, da bi moral pustiti to svoje pisano društvo, ki mu daje vsakdanji kruh. Ne! Ali brigati bi se moral za zboljšanje svojega gmotnega položaja.
Priznati moram, da je zadnji čas tudi naša stara kmetska generacija spoznala pomen in vlogo organizacije in izrazila odločno voljo, ustanoviti lastno stanovsko-politično organizacijo (Zveza slovenskih kmetov).
Če se ozremo v preteklost in pretehtamo sedanjost ter preiščemo vzroke, kje leži krivda, da se kmetu tako slabo godi, pridemo do zaključka, da si je kmet v marsičem sam kriv, da je njegovo stanje tako kritično. Ne rečem, da bi bilo mnogo bolje, če bi bil organiziran, ali v neki meri gotovo.
Sodobna mlada kmetska generacja, ki čuti posledice svetovne vojne, ki sodeluje pri povojnem razvoju, mora po vsem tem spoznati potrebo lastne mladinske organizacije, ki bo vzgojila stanovsko zavedne gospodarje. Vsak trud bo odveč, če se ne bo mladina pravilno dovolj vzgojila in izobrazila ter radi tega ne bo mogla slediti časovnemu razvoju in ga pravilno razumeti. Bodoči kmet mora biti miselno svoboden in samosvoj ter bo moral zaključevati na podlagi misli lastnega razuma, ne pa nasprotno, kakor se še ponekod danes dogaja.
Iz mladinskih društev bodo prešli kot trdni in pravi kmetje v politično organizacijo, kjer bodo pokazali svojo zrelost ali nezrelost.
Vsa naša kulturno - prosvetna društva vrše v neki meri nalogo vzgojitelja in izobra-ževatelja. Pri vseh pa manjka glavno načelo: vzgojiti stanovsko zavednega in miselno svo-
bodnega človeka. Edino eno društvo obstoja, ki ima ta glavni cilj.
V zadnjih letih se po vsej Sloveniji ustanavljajo Društva kmetskih fantov in deklet, ki jih lahko edina smatramo za društva, ki hočejo izoblikovati svobodnega kmeta. Namen teh društev je jasen: vzgojiti kmetsko-zavedni stan, izobraziti ga v toliko, da bo lahko sodeloval pri vseh rešitvah upravno-državnih in zunanje političnih vprašanj, vzgojiti bodoče gospodarje, ki bodo šli v strnjeni vrsti v boj za svoje pravice.-
Dokler ne bo te zavesti v vsakem kmetskem človeku, ne zahtevajmo in tudi ne pričakujmo, da se bodo naše želje upoštevale. Ko bomo imeli močno organizacijo, bodo želje zahteve, katerih nam nikdo ne bo upal odklanjati.
Zato je sveta dolžnost vse današnje kmetske mladine, da se že sedaj organizira in da naši kmetski pokretaši po vsej Sloveniji žrtvujejo proste ure in dneve za razširitev naših mladinskih edinic, ker le v njih je spas in upanje na boljšo kmetovo bodočnost. Te edinice morajo dati kmetsko-delavskemu narodu dobre gospodarje in svobodne politične voditelje.
Vlado Kreft.
*
Zborovanje kmetske mladine v Škocijanu
»Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Š kočij a na pri Turjaku priredi v nedeljo, 13. t. m. ob pol Š. uri pop. veliko kmetsko-mladinsko zborovanje, na katerem bodo govorili preč. g. župnik Janko Barle, predsednik »Zveze kmetskih fantov in deklet« tov. Ivan Kronovšek in tov. dr. Janže Novak. Zborovanje se vrši pri tov. županu Peterlinu. Odbor poziva in vabi vso kmetsko mladino, da se tega zborovanja v kar
največjem številu udeleži.
*
Mladina se organizira
Leskove« pri Krškem. V sredo, 26. oktobra t. 1. se je vršil pri nas ustanovni setanek »Društva kmetskih fantov in deklet«. Sestanka so se udeležili fantje in dekleta v tako lepem številu, da je bila šolska soba v stari šoli nabito polna. Prav veselo je bilo pogledati tako številno zbrano mladino, ki je pokazala svojo stanovsko zavednost. — Sestanek je otvoril domači šolski upravitelj tov. Znidaršič in v toplih besedah pozdravil zbrano leskovško mladino in predsednika Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivana Kronovška in podčrtal važnost mladinskih društev, v katerih naj fantje in dekleta složno sodelujejo, da si pridobijo čim več izobrazbe, ki je za njih življenje nujno potrebna. Za njimi je govoril tov. Kronovšek in navzočim
fantom in dekletom raztolmačil smrnice in naloge Društva kmetskih fantov in deklet, v katerih naj išče mladiua izobrazbe, zabave in prave kmetske vzgoje. Le izobražena in stanovsko zavedna mladina si bo priborila spoštovanje in upoštevanje, ki ji gre. Izvajanje govornikov so vzeli navzoči z velikim odobravanjem na znanje. Nato so si izvolili soglasno sledeči pripravljalni odlbor: Vinko Vouk, predsednik; Mirni Žičkar, podpredsednica; Dušan Bavdek, tajnik; Jože Žičkar, blagajnik; odborniki: Jože Arh, Martin Zupančič, Vinko Koritnik, Mimika Pire, Alojz Salmič, Fani Krajnc; nadzornika: Pavel Svetec, Alojz Vakselj. — Po volitvah so se še pogovorili o bližnjem delu in organizaciji. Tovariši in tovarišicel Strnimo se in pokažimo kaj hočemo! Prvo naše delo mora biti ustanovitev pevskega zbora v okralju društva. Saj smo videli po sestanku, da imamo v svojih vrstah' veliko dobrih pevcev in pevk. Stresel se jo
Leskovec, tako je odjeknila naša pesem. *
Zaključek šolskega leta na kmetijski soli na Grmu
Šolsko leto na banovinski kmetijski šoli na Grmu se je zaključilo dne 29. oktobra 1932 ob 10. uri dopoldan. Izpite je nadziral g. ravnatelj šole ing. Ivo Zupamič. Po primernem nagovoru, ki ga je imel ravnatelj zavoda, so se učencem, 26 po številu, razdelila spričevala. Uspeh je bil sledeči:
Z odliko so ab9olvirali ti-le učenci: Debe-Ijak Pavel iz Srednje vasi, srez Kranj, Povšnar Franc iz Zgornje Kokre, srez Kranj, Slak Ludo-vik iz Dobrave pri Trebnjem, srez Novo mesto. S prav dobrim uspehom je izdelalo 14 učencev, Z dobrim uspehom je izdelalo 8 učencev. Z zadostnim uspehom 1 učenec.
Vsi učenci obetajo, da bodo dobri gospo* darji in zavedni kmetovalci, želimo jim kar najlepših uspehov!
Ljodje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi vi vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kmetska mladina naročaj in citaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«!
Registrovane pomožne blagajne in njih smoter
Način in pomen zavarovanja
Odkar je kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani začetkom februarja t. 1. pregledala poslovanje neke znane reg. pom. blagajne v Ljubljani, odkrila tam velike nerednosti, ustavila delovanje ter odredila razpust in likvidacijo blagajne, a dosledno nadaljevala z revizijo tudi drugih številnih podobnih blagajn ter zadružnih zavarovalnic, je nastalo mnogo vznemirjenja, beganja in nejasnosti. Naša dolžnost je, da posvetimo tem pojavom vso pozornost ter na poljuben način razložimo pomen in namen ter gospodarsko in etično vrednost pravilnega zavarovanja ter podamo nasvete po svoji najboljši vesti, kakor to zahtevajo koristi poedinca in naše skupnosti.
Zavarovanje je, kakor povsod po kulturnem svetu, tudi za naše gospodarsko in ožje rodbinsko življenje velike važnosti. Zato je nujno potrebno, da se vsa naviuezna za* »arovanja in zlorabe na škodo poedinca in naše skupnosti z vso energijo, pa tudi s sodelovanjem nas vseh za vselej odpravijo in onemogočijo.
Vsak dober kmetijski gospodar ima vsaj svojo hišo in svoja gospodarska poslopja njih vrednosti primerno zavarovana proti ognju. Kako se dogodi neštetokrat, da so zažgali otroci, da je zažgala zlobna roka ali udarila strela in vsa vas je v plamenu. Delo in trud več pridnih generacij je v nekaj urah uničeno. Onim, ki niso bili ali pa bili malenkostno zavarovani, grozi propast, obup. Javne podpore in zbirke ne morejo popravili škode. Prav je torej, da se vsak gospodar primerno zavaruje. Škoda je kljub izplačani polni zavarovalnini itak še velika, a preboli ee in čez leta pozabi. — A tudi druga zavarovanja so umestna in potrebna. Naše kmetije niso velike, kmetske rodbine pa številne. Razen enega, ki ostane na domu, morajo skoro vsi od hiše. Ali ni prav in s stališča enake dolžnosti napram vsem otrokom, ki jih vse enako mora objemati ljubezen skrbnih starišev, tudi pravilno, da stariši še za časa, ko so v najboljši dobi ustvarjanja, poskrbe zato, da dobe vsi otroei, ki morajo od doma, primerno in pravično doto. Mladi gospodar ob prevzemu posestva vendar ne more prevzeti nase izplačilo dot v pravični meri, ako naj že takoj ob začetku svojega gospodarstva ne propade. Ali n. pr. kmet-gospodar umrje, mlada vdova se poroči v drugič ter počasi odriva otroke iz prvega zakona. Ali ni prav, da je oče še za časa vsaj nekoliko zavaroval vse svoje otroke, da ne trpe prevelike krivice. Ali ni morda prav, da se oče in mati zavarujeta za primerno pogrebnino, da žalujočih ne zadene takoj tudi še druga nesreča — plačilo pogreba. Vsakdo mora uvideti, da je primerno in solidno zavarovanje z etičnega in gospodarskega stališča pametno in potrebno.
Zavarovanje, posebno za primer smrti, izvira že iz davnih dob. Prvotno so taka zavarovanja vršila društva in koaporacije. Vršile pa so se svoje dni in se žalibog vrše. tudi še danes velike zlorabe. Take zlorabe sp,se morale ponekod že v osemnajstem stoletju z zakonom odpravljati. Zlorabe so bile te vrste: Dve ali več oseb je sklenilo medseboj stavo na kak negotov dogodek, ki se pa teh oseb prav nič ni tikal. Stavilo se je n. pr. da bo onim, ki so medseboj stavili, popolnoma neznan tuji človek, navadno kak viden veljak, n. pr. visok cerkven dostojanstvenik živel do vnaprej določene dobe. Ako je to vnaprej določeno dobo doživel, je dobil oni, ki je rato stavil, stavo izplačano od onega, ki je stavil na nrotno. Če pa v naprej določene dobe ni doživel, je dobil ta poslednji od prvega dogovorjeno stavo. To je torej stava, kakor V loteriji, ki so jo pa izvrševali privatniki. To so dejansko nemoralne stave, ki so se z ozirom na to, da se je stava sklenila na doživetje ali smrt neke osebe ter so se sestavljali dogovori v obliki zavarovanj vendarle nazivale »zavarovanja«, kar pa take stave niso. .Take stave so nemoralne in po občem državljanskem zakoniku nične pogodbe, zato niso iztožljive, naj jo že skleneta ali dve fizični osebi medseboj ali pa liekdo (fizična oseba) s kako pomožno blagajno. To je popolnoma vseeno. Baš take stave ali recimo zavarovane stave za velike zneske pa je sklepala po večini v uvodu omenjena, po službeni dolžnosti revidirana in razpuščena pomožna blagajna ter moramo to znano dejstvo pribiti, ne oziraje se na to, kdo je bil predsednik ali podpredsednik, odbornik ali kak drug funkcionar te blagajne. A še večl Blagajna ni Izplačevala stav morda iz svojih, naravnost ogromnih denarnih dotokov iz vpisnin in članarin, temveč ie za izplačilo zavarovanih stav potrebne vsote pobirala od ostalih članov blagajne s takozvanimi posmrtninskimi prispevki. Blagajna je bHa pri takih stavah sicer pogodbena stranka, toda s pogodbo ni obremenjevala sebe, temveč kot posredovalec vse člane blagajne. Oni, ki je zavarovano stavo dobil, je bil seveda lahko zadovoljen, ko mu za umrlim zavarovanim tujim človekom niti ni bilo jokati. Saj je živečemu želel samo to, da mu prezgodaj ne umrje, po poteku čakalne (karenčne) dobe, mu pa želel, da ne odlaša več s smrtjo, ker bi sicer zanj moral plačevati še nadaljnjo članarino in posmrtninske prispevke za zapadle zavarovane stave drugih članov. — Člani raznuščene blagajne se ponovno obračajo na nas z vprašanjem, zakaj ne dobe vsega povrnjenega, kar so plačali. Od-
govoriti moremo samo to, da se je del prejetih mesečnih članarin in vpisnin, prvotno določenih na pohlevnih Din 20'—, h koncu pa zvišanih na največ 1.100 — dinarjev za zavarovane starčke, pač porabil in moral porabiti za stroške uprave (osobje i. dr.). Kako se je porabil in porabljal ostali ogromni dohodek, na to pa morejo ter bodo na pristojnem mestu brez dvoma tudi morali odgovoriti oni, ki so blagajno vodili ter celo sklenili ali dopustili, da je prišlo do pogodbe, po kateri si je trojica oseb delila »čisti dobiček«. To danes ni nobena tajnost ter je pravica članov, da vse to zvedo. — Tak način zavarovanja pa tudi poslovanja mora vsak razsoden in resen človek odločno in ogorčeno odklanjati.
Kdor je te vrstice pazljivo prebral, ta dobi sam v njih odgovor na tolikokrat nam stavljeno vprašanje, ali naj podpiše in odpošlje pooblastilo, ki se mu ponuja in takorekoč vsiljuje v podpis od izvestne strani. Nemoralna, pravno neveljavna zavarovanja, . odnosno gori opisane zavarovane stave se brez dvoma ne bodo mogle in smele več sklepati ali nadaljevati kjerkoli že.
A povrnimo se k solidnemu in pametnemu zavarovanju, ki je za poedinca in našo skupnost koristno in potrebno ter naj bi se zato med nami gojilo in pospeševalo.
Vsako solidno zavarovanje, bodisi za pogrebnine, dote, rente, i. dr. sloni na računu verjetnosti, da bo oni, ki se je zdrav in ob določeni svoji starosti zavaroval, živel še toliko in toliko let' po računu povprečja, kakor ga je dognala dolgoletna statistika o človeški umrljivosti. So to računi, preizkušeni in do-gnani ter povsem sigurni. Vzajemnost — in samo za tako vzajemnost gre pri vseh zavarovanjih — obstoji v tem, da se po povprečju prezgodnja smrt enega ali več zavarovanih oseb izravnava z nepričakovano daljšim življenjem drugih ter se vsled tega ravna letna ali mesečna premija po povprečju umrljivosti, dočim so uspehi za vsa zavarovanja ob istih pogojih enaki. Poleg vpisnine, ki naj bo nizka in z ozirom na enak posel tudi za vse enaka, ter morebiti drugih malih pristojbin in vsakoletnih po višini zavarovanega zneska sorazmernih upravnih stroškov, mora vsakdo, ki se zavaruje, plačevati letno ali mesečno premijo, ki je po povprečju potrebna za dosego zavarovalnine ob določenem roku. Čim zapade zavarovana vsota v plačilo, jo blagajna plača iz svojega ter ostalih članov z ničimer ne obremeni, kakor n. pr. s posmrtninskimi prispevki. Ta način, ki je edino zakonit in daje popolno sigurnost članom in blagajni, sloni na takozvanem kapitalnem kritju, dočim sloni oni drugi, ki ga zakon o registrovanih pomožnih blagajnah odklanja ter ni v prav nobeno socijalno zakonodajo kulturnega sveta prevzet, na takozvanem »do-kladnem« kritju. Pri dokladnem kritju igra pomožna blagajna zgolj vlogo posredovalca. Zato sama ni dovolj interesirana na tem, da se sklepajo res samo solidna zavarovanja ter so na stežaj odprta vrata za medsebojno špekulativno izkoriščanje in zlorabljanje članov. Potemtakem tak način zavarovanja ne nudi članom one sigurnosti, ki je potrebna in ki jo nudi samo zavarovanje s kapitalnim kritjem. Popolnoma v zmoti je oni, ki meni, da je pri dokladnem kritju gotovo na boljšem, ker plačuje letno ali mesečno manj na t. zv. članarini in od slučaja do slučaja pobiranih posmrtninskih prispevkih ali prispevkih za doto. Ta ugodnost pri dokladnem kritju je le navidezna, zato pa za nepoučenega posebno opasna. Zapadle zavarovalnine, ki jih je blagajna dolžna izplačati, mora blagajna vendarle nekje vzeti. Pri dokladnem kritju jih pobere od slučaja do slučaja od vseh članov, pri kapitalnem kritju jih pa v naprej nabira v vedno enakih, naprej znanih letnih odnosno mesečnih premijah. Pri dokladnem kritju noben član ne more naprej vedeti, koliko mu bo to leto ali ta mesec plačati na posmrtninskih prispevkih in prispevkih za doto, da se plačajo zapadle zavarovalnine. More priti celo v velike neprilike, izgubiti članstvo in vse. kar je dotedaj plačal, ako v določenem roku ne plača, kar se mu predpiše. Tudi ne more kontrolirati, če je po nesolidnih zavarovanjih drugih članov morda izkoriščan. Vseh teh neprilik pri kapitalnem kritju ni. Tu ve vsak član vnaprej, koliko mu ho plačevati letno ali mesečno ter po tem računu tudi sam more presoditi, za kolik znesek sme in more skleniti zavarovalno pogodbo. Torej solidnost in sigurnost za obe pogodbeni stranki. V zakonu je tudi izrečno predpisano in to mora biti tudi v statutu blagajne, da more član kasneje tudi znižati ali zvišati zavarovano vsoto in to seveda brez oškodovanja sebe ali blaga!ne. Ravno tako more n. pr. pri zavarovani doti skrajšati ali podaljšati rok dospelosti, torej določiti, da se hčeri ali sinu zavarovana dota izplača na mesto s prvotno določenim 20. letom starosti že takrat, ko doživi 18. leto ali pa šele, ko doseže 22. ali 24. leto svoje starosti. More tudi blagajni naznaniti, da preneha s plačevanjem premij ter se v tem primeru ob dospelosti roka izplača ona dota, ki odgovarja višini resnično plačanih premij. Torej v tem pogledu more r>"diti solidna pomena hlaeaina vso potrebno gibčnost in prožnost. Pomožne blagajne ne zaposlujejo plača-
nih agentov ali zaupnikov, načelstvo in eventualno ustanovljene ekspoziture vrše vse posle brezplačno. Ker pomožne blagajne v svojem poslovanju že po zakonu ne smejo iskati in ne morejo delati dobička za račun tretjih, kakor to morajo storiti vse privatne zavarovalnice, je zato zavarovanje pri pravilno vodenih in organiziranih pomožnih blagajnah tudi najcenejše. Kar bi namreč člani po kalkulaciji nizkega obrestovanja premijskih rezerv morda plačevali v začetku vendarle preveč, pride in more priti samo članom samim v dobro in sicer na ta način, da se ali premije znižajo ali pa dajatve blagajne zvišajo. Vse to je v zakonu predpisano ter mora priti tudi v pravila solidne pomožne blagajne.
Po vsem povedanem je torej smoter in etični ;n gospodarski pomen registrovanih pomožnih blagajn po zakonu z dne 16. julija 1892 drž. zak. št'. 202 ta, da nudijo malemu človeku najsolidnejšo in najcenejšo podlago za solidna, malemu človeku primerna zavarovanja. Registrovane pomožne blagajne po zakonu ne nudijo prav nikomur prilike in možnosti za kake špekulacije, temveč so davka proste socijalne ustanove za malega človeka.
Na ponovna vprašanja, ali je prestop bivših članov v likvidaciji se nahajajoče pomožne blagajne v kako novo, po zakonu na kapitalnem kritju zgrajeno pomožno blagajno, mogoč in sicer tako, da bi se pri prejšnji pomožni blagajni sklenjena stara zavarovanja pri novi pomožni blagajni kratkomalo nadaljevala z istimi ali tudi bistvenimi spremenjenimi pogoji, moremo odgovoriti samo to. da tak prestop pravno sploh ni mogoč in izvedljiv. Kdor hoče postali član kake nove pomožne blagajne, mora pristopiti k tej povsem kot nov član ter skleniti popolnoma novo zavarovalno pogodbo. More pa seveda novo blagajno pooblastiti, da le-ta prevzame svoječasno izplačani delež člana iz likvidacijske imovine na račun premij, ki jih bo članu pri novi blagajni letno ali mesečno plačevati.
Kolikor smo se mogli prepričati, obstoji, razen nekaterih solidnih stanovskih reg. pomožnih blagajn, sedaj tudi že nova, za teritorij Dravske banovine ustanovljena reg. pomožna blagajna v Ljubljani, z imenom »Nada«, ki je do pičice točno svoja pravila prilagodila predpisom in gori obrazloženim etičnim in gospodarskim smotrom navedenega zakona. »Nada«, reg. pomožna blagajna v Ljubljani posluje začasno v Kolodvorski ulici štev. 7. Ona ne zaposluje plačanih agentov ali zaupnikov, ter je delo načelstva in ekspozitur, ki se bodo po banovini ustanovile, popolnoma brezplačno. Kasneje bo razširila delovanje tudi na zavarovanje starostnih rent, vdovskih rent i. dr. Objavila bo izvleček iz svojih pravil in pouk v Kmel-skem listu in eventualno drugih dnevnikih ter upa postati trden temelj potrebnemu in poštenemu zavarovanju za malega človeka.
SEJMI
13.	novembra: Bučeča vas;
14.	novembra: Šmartno pri Litiji, Radeče pri Zi-
danem mostu;
15.	novembra: Metlika, Grahovo, Poljčane, Vran-
sko, Radgona;
16.	novembra: Bogojina;
19. novembra: Raka na Dolenjskem, Slov. Gradec, Podsreda, Št. Jurij ob j. žel.
»Pomožna akcija« v Ljubljani. Zima se bliža, gradbena dela bodo vsled nastopajočega mraza ponehavala! Delavci bodo vsled pomanjkanja zaslužka pritiskali na socijalno politični urad mestnega načelstva s prošnjami za podporo! Med letom si niso mogli ničesar prihraniti, ker so bili zaslužki povečini z ozirom na veliko splošno krizo komaj za prehrano! V mestnem občinskem proračunu je za podpore brezposelnim revežem v tekočem letu predvidena precejšnja vsota, od katere pa je bilo izčrpano že spomladi dve tretjini, ker se je vsled dolge zime z deli na prostem pozno pričelo!
Mestna občina ni držala križem svojih rok, temveč je v večih sejah socijalno političnega odseka s socijalno političnim uradom razmotri-vala o virih dohodkov, s katerimi bi se mogli kriti i'redni izdatki za podpore potrebnim!
Pri razdelitvi podpor bodo prišli v poštev le v mesto Ljubljano pristojni, potrebni in taki, ki že delj časa stanujejo v Ljubljani. V tuje občine pristojni in ne stalno v Ljubljani stanujoči brezposelni in potrebni, bodo pa morali iskati podporo samo v svoijh domovnih občinah, kjer se jim bode moglo spričo malega števila brezposelnih lažje pomagati, kakor v mestu Ljubljani, katera mora preskrbljevati neprimerno veliko število lastnih potrebnih in brezposelnih!
»Nerazsodna ljubljanska publika«
Zadnje čase sta si nek ljubljanski nacijo-■ nalistični tednik in znani ljubljanski elitni kino Matica precej v laseh. V svoji zadnji številki je omenjeni tednik pod naslovom »Našo pesem uničujejo — mi italijansko ščitimo!« med drugim napisal naslednje:
»Zopet je imela slovenska javnost priliko pokazati svojo nacionalno otopelost, apatično mlač-nost ter svojo suženjsko in hlapčevsko naravo. Nerazsodna ljubljanska publika, med katero spada tudi dična ljubljanska elita, je drla zadnje dneve v masah v »elitne« prostore nesrečnega ljubljanskega kina Matice, kjer so jo za drag denar napajali z melodijami večno pro-kletega jezika. Že drugič so zverine okoli uprave kina izkoristile nacionalno zabitost in zaostalost slovenskega človeka in mu pod pretvezo nebe-ško-krasnih melodij izvabljali težko prisluženi denar.«
*
Ljubljansko navdušenje za varčevanje
Zveza jugosl. hranilnic je priredila v ponedeljek, 7. t. m., v ljubljanski Delavski zbornici predavanje o pomenu, potrebi in uspehu varčevanja ter o posledicah, ki nastanejo, ako se smisel za varčevanje zanemarja. Na to predavanje je bilo vljudno vabljeno ljubljansko občinstvo.
To občinstvo pa se je vabilu odzvalo v takšnem številu, da se predavanje enostavno ni -moglo vršiti, ker ni bilo komu predavati. Iz tega sklepamo o velikem navdušenju ljubljanskega občinstva za varčevanje.
Domače vesli
t Rado Murnik. Pred kratkim je smrt ugrabila najniarkantnejšega predstavnika slovenskega humora, pisatelja Frana Milčinskega. Dober teden za tem je doletela enaka usoda znanega pisatelja Rada Murnika. Pokojnik že več let radi težke bolezni ni pisateljeval, toda v svoji mladostni in zreli moški dobi je dal Slovencem par lepih knjig, ki jih široki krog čitateljev še
danes rad jemlje v roke. Znane so njegove knjige »Znanci«, »Navihanci«, »Jari junaki«, zlasti pa »Lovske bajke in povesti«. V teh svojih delih, nekaterih polnih življenjske resnobe, drugih šaljivih in prepojenih z vedrim humorjem in smehom, bo pokojni Rado Murnik še dolga leta živel med svojim narodom, ki mu bo nemara zdaj pravičnejši in hvaležnejši ko pa v njegovem življenju.
Nj. Vel. kraljica je pretekli teden odpotovala v Prago na Češkoslovaško. V času svojega tamkajšnjega bivanja si je ogledala mesto ter napravila več izletov v okolico.
Vse, ki iščejo dela, opozarjamo na današnji oglas tvrdke Domača pletarska industrija, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ul. 2.
Težka avtomobilska nesreča se je minulo nedeljo pripetila pri Sv. Urbanu blizu Ptuja. Tovorni avto V. Simončiča je vozil proti Ptuju. Med vožnjo, ko je bil avto v precejšnjem diru, je nenadoma odletela s sprednjega kolesa pnevmatika in v tem trenutku je že bil avto v grapi kraj ceste. Nesreča je zahtevala življenje kmetskega fanta Franca Zerbaumerja od Sv. Urbana, šofer in še dvoje oseb pa je bilo močno ranjenih.
Orjaškega jurčka (gobana) je našla neka učenka od Sv. Katarine nad Trbovljami. Tehtal je 1 in en četrt kilograma, kar je prava redkost med našimi gobami.
Neznan napadalec je na eesti blizu Poljčan napadel kmetskega sina Antona Kolarja iz Stu-denic. Med ruvanjem ga je vrgel ob tla, kjer se je Kolar občutno poškodoval po vsem telesu in si zlomil levo nogo.
Požar v Pilštajnu. Pretekli teden je v noči uničil požar gospodarsko poslopje posestniku Mihaelu Teržanu iz Bistrice pri Pilštajnu.
Na meji blizu Škofje Loke je bil pri Ko-pačnici ustreljen šofer Janko Muškat, ker se na poziv obmejnega stražarja ni hotel na begu ustaviti.
Pri izstopu iz vlaka je spodrsnilo Ani Ko-larjevi iz Studenic pri Poljčanah, padla je ter si zlomila nogo.
V neki zagrebški papirnici je požar uničil veliki skladišči papirja in druge tovarniške objekte.
Na Gorjancih je pretekli teden zapadel sneg, s čimer je v bližnjih dolinah nastopil občuten hlad. — Prav tako je v nekaterih predelih Bosne nastopilo že dokaj mrzlo in ostro vreme, marsikje pa imajo že precej snega.
Boj proti kadilcem so organizirali v Zagrebu na ta način, da so si ustanovili društvo nekadilk cev in nekadilk, ki je sicer brez predsednika, napoveduje pa hud boj proti »tobakarjem«.
V	tovarni pohištva Fr. Izgorška iz šmartna pri Litiji je pretekli teden obsežen požar uničil velik del stropa in poškodoval mnogo že izdelanega pohištva.
V	znamenju krize. Tako zvane dame iz Kar-lovca so sklenile, da se bodo vseh zabav in prireditev v tej sezoni udeleževale v eni in isti obleki (toaleti). Tudi nekaj, kar bo možem v veselje!
V	občinsko pisarno v Sv. Juriju pod Kumom je bil izvršen vlom. Vlomilec je odnesel nekaj gotovine.
Končno so se sami ujeli. V Mestnem logu pri Ljubljani in na poljih za Vičem že od nekdaj pridno lovijo z limanicami ptice pevke. Te dni pa so tri take »lovce« prijeli ter se jim obeta lepa prilika, da bodo premišljevali staro resnico o božjih mlinih, ki počasi, toda z gotovostjo meljejo.
Strop pobil starko. V Hruškarjih pri Cerknici se je v neki hiši udri strop in se sesul na neko starko, ki je zadobila hude poškodbe.
Smrtno se je ponesrečil na nekem kozolcu v Vidmu ob Savi daleč na okoli znani berač Franc Krošelj iz Kapel pri Brežicah. Najbrže mu je spodrsnilo, ko je šel zvečer spat na kozolec ter se je pri padcu ubil.
Ukinitev izletniških vlakov. Vsled nepovolj-ne frekvence sta bila ukinjena pričenši s 6. novembrom t. 1. dalje na progi Ljubljana gl. kolodvor—Metlika in obratno izletniška vlaka: odhod iz Ljubljane gl. kolodvor ob 5:25, prihod v Metliko ob 9*20 ter odhod iz Metlike ob 18-20 in prihod v Ljubljano gl. kolodvor ob 22*09, ki sta vozila ob nedeljah in praznikih.
V	Osjeku so te dni justificirali zloglasnega razbojnika Ivana Vančuro, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora nekega žel. uslužbenca.
Mišje gnezdo iz denarja. Večkrat smo že pisali, kako usodno so prišli ob denar že mnogi, ki ga skrivajo po nogavicah, za trami na podu, v slamnjačah itd. Te dni beremo o slučaju, ki se je primeril nekje pri Kamniku. Neka kmetska žena je spravila več stodinarskih bankovcev v slamo v kozolcu. Čez par dni je šla ponje. Koliko pa je bilo njeno začudenje, ko je videla, da so si iz bankovcev napravile miši prav udobno gnezdo.
Janko Furlan:
O izobrazbi kmetsko-delavskih otrok
(Konec)
Ne smemo zabiti, da je naša država pretežno kmečka in bo to tudi še ostala. Ni pa še na oni stopnji gospodarsko-kulturnega razvoja, ki ga zaznamujejo druge, osobito severne države. Prav gotovo pa 'se bo to zgodilo. Postopno pronica izobrazba tudi v sela.
Sporedno z izobrazbo pa rasto, ozir. bodo rastle tudi razne potrebe, ki bodo povod ostalemu gospodarskemu in kulturnemu življenju. Kmečko gospodarstvo bo hrbtišče ostalim produktivnim panogam in s tem tudi poklicem. Naj gledamo v življenje od katerekoli strani, vedno izzveni isti zaključek. Zemljedelec nosi vedno bolj viden pečat svojega odločilnega mesta v socialnem življenju, ravno on je poklican nuditi mogoče ne tako bleščeče, kolikor trdno zatočišče kruha potrebnim in postopno zrav-navati tako velike in porazne razlike med socialnimi skupinami.
Krušne prilike izven kmečkega življenja so, kot vidno, vedno težje in narobe: največja sigurnost se kaže v zemljedelstvu, oziroma v onib poklicih, ki so ž njim neposredno zvezani.
Kaj torej?
Pred vsem naj kmečki stariši izobražujejo svoje otroke za svoj poklic. Prav kmečki lam krvavo potrebuje splošno in poklicno bolj izobraženih gospodarjev, takih, ki se bodo znali uspešno boriti v gospodarski tekmi in si p i boriti ono mesto, ki jim po svojem odločilnem pomenu v socialnem življenju pritiče.
Prav zemlja nudi in bo tudi v bodoče nudila največje jamstvo za telesni in duševni obstoj.
V neposrednem stiku s kmetom kot osnov-no-produktivnim činiteljem je obrt (industrija), čije razmah je vedno v skladu z razmahom kmetijstva ali katera vedno zavisi od istočasnega razvoja kmetijskega gospodarstva. V rastoči tekmi je polovičarstvo obsojeno na smrt, ker ne zmore bolj izobraženih tekmecev. Zato morajo tudi ti poklici v večje usposobljenje.
Eni in drugi — kmetje in obrtniki — naj svojo strokovno izobrazbo, ki jim jo nudijo kmetijske in obrtne šole ali vsaj kmetijsko ali obrtno-nadaljevalni tečaji, gradijo na širšo sp' >š-no izobrazbo. V ta namen so meščanske šole. So to praktično usmerjeni zavodi, ki imaj> r.a-logo nuditi potrebno i'<>brazbo ravno poklicen praktičnega značaja. Ker so te šole tudi po deželi (saj jih je v Sloveniji že nad 40, a dokler je na eno tako šolo nad 30.000 ljudi, jih je še vedno premalo) — zajemajo veliko njegovega okolja in jih morejo posečati tudi otroci revnih starišev.
Nato prihajajo v poštev, kjer seveda raz-mere dopuščajo, oni duševni delavci (poklici), ki so in tudi bodo kmečkemu (obrtniškemu) narodu vedno nujno potrebni (učitelji, kmetijski tehniki, živinozdravniki itd.). Ti p&klici so lepi in hvaležni, ker morejo v stalnem stiku z narodom veliko storiti za njegov preporod.
K sklepu naj stariše ponovno opozorimo, da se je življenje še bolj spremenilo kot naviiezno izgleda. Zato so sanje o lepem življenju »gosposkih« stanov — in to naj bi bili po mnenji! nepoučenega naroda oni poklici, ki ne slone na ročnem delu — zgrešene in bodo še bolj. Kdor zna ceniti pomen in smisel kmečkega in obrtniškega življenja, najde v njem lepoto, zadoščenje in tudi primeren kos kruha. Kje je mogoče bolj izrazito uveljaviti svoje sposobnosti, uživati nad lastnim proizvodom in si tudi izboljšati svoj gospodarski položaj ko tukaj? Seveda je treba danes za to sposobnosti. Radi tega pa naglaša-mo, da je potrebna izobrazba. V teh panogah najlažje in najbolje poočitimo svojo dušo in to pomeni zelo mnogo.
In končno: Kdo najdalje vzdrži v težkih gospodarskih sunkih?
Kdor smatra ročno, zlasti kmečko delo za sramotno, je vsestransko majhen in plitek. Sicer pa zaznamujemo tudi tukaj preobrat: kar je mogoče bilo doslej sramota, postaja vedno večja čast.	,,	. s
Za novega šefa poštne uprave je bil imenovan g. dr. Janko Tavzes.
V Ihanu je požar uničil kozolce posestniku Peregrinu.
Razpis cestarskih služb. Banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi § 81 zakona o banski upravi tri službena mesta bano-vinskih cestarjev v območju okr. cestnega odbora v Ljubljani, in sicer: eno mesto za progo št. §1 Vič—Dobrova—Polhov gradeč—Mala voda od km 14 do km 16 in odcep ceste Polhov gradeč—Črni vrh od km 0-0 do km 5; eno mesto za progo št. 51 Vič—Dobrova—Polhov gradeč—Mala voda od km 16 do km 23; eno mesto za progo št. 57 Suha—Jeperca—Smlednik od km 6 do km 9-714, za progo št. 176 Medvode— Mavčiče od km O-O do km 1-900 in za progo št. 177 Medvode—Sora od km 0'0 do km 3-465 ter za dovozno cesto na postajo Medvode 120 m, skupno 9199 km.
Ni mu bilo usojeno. Na Vernih duš dan si je v Zagrebu kupil kolo 24-letni kmet Tomo Pasinek iz Paunkovca. Peljal se je na kolesu prvič. Med vožnjo se je hotel izogniti tovornemu avtomobilu, zavozil pa je naravnost v hladilnik avtomobila, na katerem si je razbil glavo in kmalu nato izdihnil.
Jablana drugič obrodila. Na vrtu Brane Iliča v Plevju je jablana letos že drugih obrodila. Jabolka so nekoliko drobnejša, drugače pa razvita normalno.
Dva litra vina za kilogram kruha. S 1. novembrom so tudi šibeniški peki podražili kruh, ki stane zdaj črni 3, beli pa 4 Din. Podražilo se je tudi meso in sicer za en Din pri kilogramu. Podražitev kruha je zlasti občutno prizadela kmete, ki jim je edini pridelek vino. Za dva litra vina dobi kmet komaj 1 kg kruha.
Tovarna kvasa v Mengšu. Finančni minister je dovolil Alojziju Kancu iz Mengša ustanovitev tovarne kvasa v Mengšu, toda s tem, da nima pravice postranske proizvodnje špirita.
Sprememba potniške tarife na naših žolcz-nicah. Prometni minister inž. Radivojevič je pred dnevi izjavil novinarjem, da v njegovem ministrstvu že proučujejo vprašanje nove potniške tarife na železnicah. Predvidene so nekatere spremembe in olajšave. Pri tem je poudaril, da smo glede tarife za tretji razred najcenejša država v Evropi, Le periodičnih kart za pavšalno ceno še nimamo. Vprašanje turističnih vlakov bo v najkrajšem Času definitivno rešeno z nabavo avtobusov za tračnice, kar je zlasti važno glede na konkurenco privatnih avtobusov.
Naredba o zavarovanju avtobusnih potnikov ukinjena. Trgovinski minister je ukinil naredbo o navodilih za obvezno zavarovanje potnikov od strani avtobusnih podejtij.
Vesli iw> svelaL
Not potres je spet doletel otok Kalkidiko, porušil mnogo hiš in napravil veliko škodo.
Ob otvoritvi poljskega parlamenta, ki se je več kot po polletnem odmoru zopet sestal, se je razpravljalo tudi o proračunu, kjer je finančni minister obupno branil večje izdatke; zaradi tega ga je opozicija precej napadla in mu očitala, da s svojimi izjavami skuša premotiti javnost glede neznosnega gospodarskega položaja.
Tudi na Estonskem, manjši državi ob Baltiškem morju, so dobili novo vlado, v kateri so trije ministri kmetske stranke.
Na italijanskem letališču v Lidu je nastal požar, ki je uničil dva aeroplana.
Zunanji minister Poljske Avgust Zaleski, ki je to mesto zasedal 6 let, je pretekli teden podal ostavko.
Skok iz 10. nadstropja je tvegal neki neznanec v Newyorku; njegovo truplo se je na tlaku razbilo na nešteto koscev, ko da je iz porcelana.
Velik požar v Franciji je v St. Denisu v tamkajšnji tvornici hidroplahov napravil za 5 milj. Škode.
V Rusiji je po zadnjih statističnih podatkih okoli 163 milijonov prebivalcev. Tudi pove ta statistika, da se v Rusiji vsako leto pomnoži prebivalstvo za približno 3 milijone.
Iz sočutja je neka mladenka iz predmestja Prage ubila nekega trafikanta, o katerem so mislili, da je izvršil samomor. Mladenka je šele po štirih letih prišla na polioijo ter tam izjavila, da je ona morilka; storila pa je ta čin zgolj iz sočutja, ker ni mogla več gledati trpljenja ubogega trafikanta, ki je bil precej živčno bolan.
Občinske volitve, ki so se te dni vršile v Bolgariji, so dale vladnemu bloku strank nad 60 odstotkov glasov.
15-letnico ruske revolucije bodo praznovali v Rusiji na najsvečanejši način; že sedaj so v teku velike predpriprave.
Izgleda, da bo po dosedanjih znakih pri volitvah za ameriškega predsednika zmagal demokrat Roosevelt nad sedanjim predsednikom Hoovrotm.
Tihotapstvo orožja. Naša oblast v Heroegno-vem je izsledila večjo količino orožja in munici-je, ki so ga neki agenti pritihotapili z italijanskega otoka Lastove.
Na Dunaju vlada po zadnji prepovedi pouličnih obhodov in manifestacij silna napetost; mnoge stranke, ki žele proslaviti obletnico ustanovitve avstrijske republike, so pričele z resnimi grožnjami spravljati avstrijsko vlado v kočljiv položaj.
Rumunija pride s svojimi financami pod kontrolo Društva Narodov.
Tatvina 2000 diamantov. Nekemu draguljarju iz Aniverse so neznanci ukradli med vožnjo z brzitm vlakom od belgijske meje do Bavarske zalepko z 2000 diamanti, vrednimi nad 200 tisoč dinarjev. Tatovi so neopaženo izginili.
Soptot
mmSmm mi I mi.................—
Vodice. V ueduijo ilO. oktobra so se že ob pol 3. uri popoldne pričela zbirati društva iz občine Vodice s šolsko mladino, da se udeleže proslave in manifestacije ob priliki bitke pri Kumanovem. Gasilci v kroju, godba, vse je hitelo h gasilnemu domu, kjer se je vršila proslava. Ob treh je župan občine g. Jenko Jožef otvoril manifestacijo in pozdravil zlasti navzoče gg.: podpolkovnika Jevtiča, kapetana Stojadi-noviča, sres. veterinarskega svetnika J. Ravtar-ja, g. Kratnerja in Peterlina iz Kamnika. Slavnostni govor je imel g. podpolkovnik Jevtič, kateri je' sam bil v Kumanovski bitki. Njegov globoko zasnovan govor je odmeval v srcih vseh poslušalcev. Predočil nam je hrabrost in junaštvo srbske vojske in želel, da bi žrtve, padle pri Kumanovem, imele res zadoščenje v tem, da mi, njih potomci, bodemo znali te ceniti. — Za njim je nastopil g. J. Ravtar, veterinarski svetnik, ki je v ognjevitih besedah povdarjal delo za skupnost in izboljšanje stanja v državi. Kri junakov, padlih na Kumanovem, naj rodi zavedne državljane Jugoslavije. Poudarjal je, da tudi mi se danes ne bodemo branili samo proti zunanjim neprijateljem, temveč proti vsem, kateri so proti ustvarjenju naše mogočne države tudi doma. Pozival je navzoče, da spre-vidijo, kam pelje pot zaslepljenosti. Le delo za narod in domovino je pozitivno. Potem se je razvil sprevod na čelu s šolsko mladino, godba, zastopniki društev, občinskega odbora, gasilci v kroju in občinstvo. Pri spomeniku padlim vojakom je imel g. prof. Peterlin, lepo zasnovan govor o žrtvah, padlih v svetovni vojni, o pomenu žrtev junakov na Kumanovem. Na koncu svojega govora je skupno z g. županom položil venec na spomenik padlih vojakov.
Dane pri Ribnici. V nedeljo, dne 23. oktobra je sklical pripravljalni odbor za ustanovitev Prostovoljnega gasilnega društva D.ine s sedežem v Bukovici iz vasi Bukovica, Sajevec in
Dane vse može in mladeniče od 18. do 50. leta na ustanovni občni zbor, ki se je vršil pri tov. Francu Arku v Bukovici. Na ustanovni občni zbor je bil povabljen tudi načelnik gasilske župe ribniške tov. Mrhar Ignacij iz Prigorice, kot prvi bojevnik in širom naše domovine znani organizator gasilstva. V govoru nas je posebno bodril v hrabrosti, delovanju in požrtvovalnosti. Po njegovem govoru je bil določen odbor, v katerega so bil soglasno izvoljeni naslednji tovariši: Načelnik Arko Franc ml., Bukovica; poveljnik: Mihelič Alojz st., Sajevec; povelj, nam.: Kozina Franc, Dane; tajnik: Pakiž Anton, Dane; blagajnik: Zobec Domin, Dane; odborniki: Šile, Janez, Sajevec; Klun Janez, Sajevec; Klun Alojz, Bukovica in Zobec Anton, Dane; odbor, nam. Lesar Alojz, Sajevec; Pahulje Franc, Dane. Nato je tov. Pakiž še enkrat klical vsakega posameznega člana, kateri se je udeležil ustanovitve. Društvo ima danes 45 rednih članov, jako lepo število ob začetku ustanovitve. Ob zaključku zbora je povzel besedo še enkrat tov. župni načelnik, nakar je podalo članstvo svečano zaobljubo in se z velikim zadovoljstvom razšlo na svoje domove s trdnim sklepom za nadaljnjo pomoč in delovanje.
Sedlarjevo. Pretečeno nedeljo, 30. oktobra, se je vršil pri nas dobro obiskan shod, na katerega so prihiteli možje in fantje tudi iz sosednjih vasi. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije, g. Jakopina in dal besedo nar. poslancu g. Spindlerju. G. poslanec je v daljšem govoru razmotrival vsa vprašanja, ki se tičejo našega kmeta. Poročal je o delu narodne skupščine, o vseh važnejših zakonih in o vnov-čevanju kmetskih pridelkov. Naglašal je zlasti, da bo treba misliti na zadružno samopomoč in dajal za vzgled druge napredne države, ki so se z zadružništvom postavile na noge. Za njim je iznesel razne krajevne zadeve in vprašanja splošnega značaja g. Nejedli, na katere je dal g. poslanec točne odgovore. Nato je govoril tajnik banovinskega tajništva v Ljubljani g. Kronovšek, ki je podčrtaval važnost organizacije tudi za kmetski stan, za katero se je kmet dosedaj vedno premalo brigal v svojo lastno škodo. Uspehe lahko dosežemo le z druženimi močmi. Končno je še apeliral na kmetsko mladino naj začne misliti na svoje organizacije, ker mlad človek se že mora začeti brigati za svojo bodočnost, ki je popolnoma v njegovih rokah. — Takšnih shodov si želimo še več! Po shodu pa je dajal poslanec na razna vprašanja odgovore iu si zabeleževal razne pritožbe.
Oplotnica. O priliki zadnjega letnega blagovnega in živinskega sejma na Martinovo, v petek, dne 11. novembra, se vrši tukaj pod okriljem snujočega se živinorejskega selekcijskega društva za okoliš občin Oplotnica, Okoško in Kot, županstev navedenih občin in sreskega kmetijskega odbora razstava s premovanjem goveje živine pomurske pasme. Zanimanje za semenj in razstavo je vsestransko; pričakovati je obilen dogon živine tako na razstavne kot na sejmske prostore, pričakovati pa je tudi kupcev iz in izven sreza in bodo vsi, kupci in prodajalci, a tudi razstavljalci prišli povsem na svoj račun in bodo slednji prejeli prav lepe nagrade. V okolišu je namreč kljub krizi in poletni suši obilo živinorejcev, ki se lahko s ponosom in zadovoljstvom ponašajo z res lepo živino.
Hrvatski kmetje za svojo domovino
Pretekli teden se je vršilo v Gospiču v Liki veliko zborovanje ljudstva iz Like. Na tem zborovanju, kjer so med drugimi govoriil tudi ministri Demetrovič, Matica in Hanžek, je ljudstvo dalo duška svojemu ogorčenju nad početjem
raznih plačanih veleizdajalcev.
*
Invalidi dobili svojo zastavo
Pretekli teden se je v Beogradu vršilo razvitje zastave invalidskega udruženja, ki io je poklonil našim invalidom Nj. Vel. kralj.
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANA
TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1
Eaeun pošt. hranilnice št. 14.257 Brojavi: »KMETSKI DOM« Telefon št. 23-47
VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5 V-i % brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rento.
Stanje vlog nad 35,000.000 dinarjev Rezerve nad 900.000 dinarjev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja.
POSOJILA daje proti poroštva na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12K in od 3-4K, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8-12Vi.
Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3
Kmetijska razstava v Kranju
Sreska kmetijska razstava v Kranju je vršila od 22. do 26. oktobra t. 1. in j© imela nepričakovano velik uspeh. Nudila je širok "pogled v vse panoge kmetijstva kranjskega sreza. Kmet *n strokovnjak sta vi "da pr;d ' dj obširno izberO vseh vrst pridelke g"-.'©njiske kmetije in jih lahko primerjala. Enako trgovec, ki je stopil v stik naravnost s proizvajalci. Glele kr-atijskega pouka p nudila razstav ^»iBSter i. —-terial iz vseh panog v zelo na >ro! oblikah. V vseh oddelkih razstave je bil- opaziti tendenco: Strokovni pouk, primerjava in solidna kupčija. Razstavili odbor je izdal posebno razstavno brošuro »Kmetijstvo kranjskega sreza c z 10 informativnimi referati o vseh granah kmetijstva v srezu ter z 18 aktualnimi slikami. V razstavnih dneh je bilo prodanih 2750 izvodov te ^jige, napisane nalašč za priliko. Za razstavo je vladalo ogromno za mm nje. Posetilo jo je n--' 4000 odraslih in nad 30 narodnih sol.
Prireditev je bila širokopotezno zasnovana in izpeljana v vseh podrobnostih jako posrečeno. Razstavljenih je bilo v vseh oddelkih (poljedelskem, sadjarskem, povrtninskem, čebelarskem, strojnem in osnovnem kmetijsko-šolskem) skupaj 1528 vzorcev. Po številu vzorcev sta imela največ sadjarski in povrtninski (787) in poljedelski (567). Skupno je bilo prisejenih 70 prvih, 105 drugih in 212 tretjih nagrad, razven tega 16 ministrskih in 65 sreskih diplom.
Otvoril je razstavo dne 22. oktobra g. ban dr. Marušič, ki je v svojem nagovoru poudarjal pomen kmetskega sloja, ker je steber naše družbe in države. Eri otvoritvi so bili navzoči zastopniki kmetijskega ministrstva, banske uprave, sreza, raznih uradov in kmetijskih korpora-cij, narodnega šolstva, župani in mnogo kmetovalcev. Dne 23. oktobra je ogledal razstavo tudi minister g. Ivan Pucelj.
V poljedelskem oddelku so bili v ločenih poddelkih zastopana posamezni pridelki po go-
spodarskih skupinah in sicer: žitarice, stročnice, lanarstvo, poljske in travniške krnske rastline, okopavine, poljsko zelenjadarstvo, travništvo in pašništvo, poizkusili krožki, prodajni in nakupni predmeti kmet. okr. zadruge v Kranju ter Kmetijske družbe. V oddelku za mlekarstvo so razstavili vse vrste mlekarskih izdelkov »Združene mlekarske zadruge kranjskega sreza« (Sovodenj, Gorice, Naklo, Predeš! je, Šenčur, Žabnica, Škofja Loka, Trbo;e in Cerklje). Zanimiv je bil plan-šarsiki oddelek. Oddelek za osnovni kmetijsko-šolski pouk je pokazal pestro zbirko učil iz kmetijstva, kakor bi jih morala imeti. že vsaka narodna šola na kmetih. V sadjarskem oddelku so bile zastopane razven sreskega sadnega izbora skoro vse vrste žlahtnega sadja, kakor tudi drevesca iz raznih drevesnic v srezu. Tu je bila tudi skupina konserviranega sadja in povrtnine kmetijske gospodinjske šole v Kranju, nadalje zelenjava in cvetlice raznih vrtnarjev, brezalkoholni sadjevec, sušeno sadje itd. Mala sioer, a popolna in pregledna je bila tudi čebelarska razstava.
Reči moramo, da tisti interesent, bodisi kmet, ali strokovnjak, ali meščan, ki je pozorno opazoval razstavo v vseh oddelkih in pododel-kih, je videl, da je bila prireditev najskrbneje pripravljena, sistematično urejena po strokovnih načelih in je vsled tega morala vseskozi dobro uspeti. Vrvenje po razstaviščih je bilo tako živahno in zanimanje obiskovalcev tako resno, da je prireditev dosegla v celoti svoj namen.
Skrbi našega vinogradništva
Vinogradniki ormoško ljutomerskih goric so na svojem sestanku dne 30. oktobra 1932 v Ormožu sprejeli naslednjo spomenico:
1.	Navzlic dokaj zadovoljivi kakovosti in količini letošnje trgatve smo vinogradniki potrti do obupa, ker so plačevali mošte iz večine po tako nizkih cenah, da izkupiček z daleka ne more kriti niti lastnih pridelovalnih stroškov. Preti nevarnost, da bodo vinogradniki nehote zanemarjali, ali celo opuščali obdelovanje svojih goric. S tem bi bile neštete viničarske družine hudo prizadete, za javno blagajno pa bi oslabel in tu in tam prav kmalu docela usahnil pomembni vir dohodkov.
2.	Kraljevska vlada se naproša za izdatno, smotreno pospeševanje izvoza naših vin, zlasti iz tako izrazito vinorodnih pokrajin, kot je od nekdaj ormoško ljutomersko okolje.
3.	Oblasti naj ugotovijo, preiščejo in kaznujejo in tako preprečijo vsaj najgorostasnejša izkoriščanja in zlorabe revščine vinogradnikov po brezvestnih vinskih prekupcih, ki cene na račun onemoglega siromaka kar narekujejo.
4.	Zaščiti naj se do prave mere samo poštena vinska trgovina in sploh ves pošteni vinski obrt, ki ga smatramo za našega dobrega zaveznika na korist občestva in državi. Prekomer-
ni dobički na škodo proizvodnje in potrošnje pa se naj ugotovijo in z učinkovitimi ukrepi onemogočijo.	; .
5.	Vabimo poštene vinske trgovce in gostilničarje v naše gorice, kjer bodo našli, kar rabijo: pošteno, žlahtno, pristno vinsko kapljico po nepretiranih vinskih cenah. Zavedamo se, da bi pretirane vinske cene tudi nam ne mogle trajno koristiti, toda pravici do poštenega .življenja se ne moremo odreči.
6.	Vinski zakon se naj strogo izvaja, troša-rinski pa po možnosti spremeni v pogledu podrobne prodaje od strani producentov od 5 litrov na 50 litrov, ker podrobna prodaja reže pregloboko v meso gostilničarskega obrta in je vsled tega potrebno tudi pošteni gostilničarski obrt primerno zaščiti v prilog vinogradniške proizvodnje in prodaje.
7.	Finančna direkcija v Ljubljani se naproša, da počaka z izterjevanjem davka do časa, ko vinogradnik proda svoje vino, ker sicer je vinogradnik primoran v primeru davčne eksekucije prodati svoj pridelek za vsako ceno.
8.	Naslove zanesljivih vinogradnikov s prvovrstnimi vini bomo razglasili in skrbeli za to, da se bodo vse poštene neposredne kupčije z vinskimi pridelki pregledno zabeleževale in priporočale.	' V:
V Ormožu, dne 30. oktobra 1932.
Martin Školiber v Pušencih, Franc Vuapotič, Pušenci, Zora Pavlinič v Lopercah; Martin Ivanuša v Fran-kovcih; Ivan Ivanuša, Hum; Peter Zadravec, Ormož; Franc Hanželič, Ivan Žinko, Frane Šef, Uršula Her«», Hardek pri Ormožu, Franc Šterman, Anton 'Štermau, Ivan Kralj, Ivan Pauša, Pavlovci pri Ormožu; Alojzij Boksa, Vinko Polak, Mihalovci; Adolf,.£tamer, Udo Kautzhammer, Mihael Štuhec, v Ormožu'; Ciril Zabavnik, Jožef Breznik, Kog. Franc Šala, Andrej Kele-mina, Andrej Bedjanič, Obriž pri Središču; Jožsf Jurkovič, Vinski vrh; Franc Petek, Jožef Venta, Cvgt-kovci; Alojz Kukovec, Martin Kuharic, Franc Lipnik na Lešnici pri Ormožu; Ivan Rojs, Vinarska posredovalna, Vinorejska podružnica v Ormožu.
Akcijski odbor:
Martin Školiber 1. r., predsednik; Ivan Rojs L r., tajnik. • • •
Nove uvozne carine se bodo uvedle na sol, oetovo kislino in svinčeni kis.
Na Madžarskem je bil ukinjen premogovni kartel, radi česar bodo cene premogu znatno padle. Začeti je treba!	jo .i
Cene srebru so se na svetovnem tržišču jeJe divgati, kar je predvsem v zvezi s srebrno podlago denarja.	',■■■■ . '	■<.;■
Za ohranitev kreditnega zadružništva. Pretekli teden se je vršila v Beogradu konferenca vseh Zadružnih zvez, članic Glavne zadružne zveze. Na tej konferenci je bil sprejet sklep, da bo zadružništvo zahtevalo od merodajnih čini-teljev, da se izloči z zakonskega predloga o razdolžitvi kmeta, ker bi to pomenilo popolno.propast kmetskega, posebno pa še kreditnega 'zadružništva v državi.
Slavnemu občinstvu in vsem spoštovanim mnogoštevilnim gostom restavracije »SLON«, vljudno sporočam, da sva se z mojim dosedanjim družabnikom g. Klasek Alojzom sporazumno razšla ter se najlepše zahvaljujem za do se daj nama izkazovano naklonjenost in zaupanje.
Istočasno dovoljujem si slavnemu občinstvu in vsem spoštovanim gostom restavracije »SLON« javiti, da sem prevzel restavracijo »SLON« 1. novembra sam.
Ob tej priliki prosim slavno občinstvo in vse cenj. goste, da mi do sedaj izkazovano zaupanje in naklonjenost poverijo tudi v bodoče. Potruditi se hočem, da dobri sloves restavracije »SLON« ne le obdržim, temveč ga hočem ob solidni postrežbi, prvovrstni kuhinji in izborni, popolnoma nanovo s pristnimi dolenjskimi in renomiranimi štajerskimi vini založeni, vinski kleti še povečati in razširiti.
Poleg priznano nizkih cen restavracije »SLON« hočem nuditi cenj. gostom še sledeče ugodnosti:
Jedila: Menu, obstoječ iz juhe, pečenke, 2 prikuh in močnate, za Din 12'—. Serviral bodem od Vseh na jedilniku se nahajajočih jedi tudi manjše, polovične porcije. Sprejemam tudi abonente.
Vina: Vsa vina, dolenjska kot štajerska, točim čez ulico Din 2-— ceneje.
Klubova soba: Za sestanke, seje itd. je klubova soba brezplačno na razpolago.
Slavno občinstvo zagotavljam solidne in točne postrežbe.
Mesto plačilnega natakarja v moji restavraciji je prevzel g. N. Kriscli, dosedanji plačilni kavarne »Emona«*
Za mnogobrojen obisk se priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem
Roth Aleksander
reslavrater restavracije Hotel »SLON«

K O M O M
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA
V LJUBLJANI
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
Kolodvorska ulica $ i e v. 7
Zavarovalnica
Rosija-Fonsier
Ljubljana, KomensLega 18
sprejme zastopnike
za vse kraje Slovenije
Opozorilo preSiierejcem!
Znameniti belgijski preparat, znan sirom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vkljub krizi sklenila, da ponovno zniža cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatljo ca. 880 gramov, ki stane sedaj samo Din 25'—, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev.
GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar.
Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem jeziku v .vsaki škatlji.
Generalni zastopnik za Dravsko banovino
JOSIP JUNC. Ljubljana
Aleksandrova c. 5-11.
FABIAEII & JURJOVEČ
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
VELIKA ZALOGA
suknenega blaga za moške in žen-
ske obleke. Lepa izbira svilenih
rut in različnih šerp
Krojači ln šivilje, pišite po vzorcel
Posoda,
brezobrestna
za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš podeljuje: »Zadruga"
LJUBLJANA Poštni predal 307. Išče zastopnike!
zaveden kmet bi moral citati naš list!
Delo
v sedanjih težkih časih najde vsakdo še najbolje z uredbo domačega pletilstva v hiši. Mi dajemo vsakomur stalno delo, ker mu izvršeno pletenino odjemljemo, prejo dobavimo in deio plačujemo, kar izpričuje mnogo zahval. — Ce hočete delati in zaslužiti, obrnite se, prosim, zaupno za brezplačne prospekte na tvrdko — Domača plctarska industrija, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. oddelek 34.
Kupuj fc domače hlagcl
Zadovoljni bodete
s posteljnim perjem, katero kupite v dobri kvaliteti in jako poceni v
TRGOVSKEM DOMU
STERMECKI Celje št. 63
Mešano perje kg 28 Din, boljše 40 Din, skubljeno 52 Din. belo 110 Din, fino belo 160 Din, sivi puh 75 Din, beli polpuh 210 Din. Velika izbira žime, afrika, gradla in inleta za žimnice in pernice ter raznega belega
posteljnega perila.
Zahtevajte brezplačni, bogato ilustrirani cenik!
V
J

Samo enkrat
se zajec dotakne „zajcebrana", potem pa se ga že izdaleka izogiba.
Samo enkrat
bo vsak sadjar kupil „zajcebran" iz radovednosti, potem pa ga bo stalno uporabljal iz neobhodne potrebe.
Prodaja izključno samo Kmetijska družba, Liubliana. Turjaški tra št. 3
Cena Din 2 do Din 5'50 za komad
Katastrofalno
Vse vrste
z&be>fi?&h cev
kupujem po najvišjih cenah
m. Vahič
Ljubljana, Sv. Petra nasip 27
(za vodo)
SIR
Polnomastni, polmastni in trapistovski
ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenali
LJUBLJANA
Kolodvorska ulita 7
EKONOM
OGLASI
imajo siguren
JKmetskem listu"
USPEH!
Izšla fe
Blasnikova
»ELIKfl pRATIKA
za navadno ieto 1933
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek po-trebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem. Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni J. Biasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
Ei* Milcuš
Ljubljana, Mestni trg 15 dežniki
Na
malo I
Na veliko!
Ustanovljeno 1839
£aneno ol/e Firncž
in vse v stroko spadajoče blago ku-
emciljiie in
po zmernih cenah
cslale lahe Oljnate havve pri fdiieiie frepine
EDiC-ZANKL
O. Z o. z. Tovarne olja, firneža, laka in barv
LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE
Ekspozitura Beograd
Podružnica: Maribor, Novi Sad. Lastnik: Franjo Medli
Urednik: Janko Vičič. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — fiska tiskarna Merkur tpredslaviuk tiskarne; O, MictialckJ, Ljubljana.