Poitnlna platana v gotovini. > tahaja «mk lortk, teman in io6oUfon* 352. larofnteft ta aiamlja SNSi letne D ti*-, ta pol leta D J®*—, ta Četrt teta D II'«-, peaetno D J*—, ta I boi*« sivo D 90*-—. — Pia/* f Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 22. avgusta 1922. r 1 < VO-‘ UJ ■ - ŠTEV. 97. List stane od 1. marca 1922: eeloletno Din 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t j. CK 75.-); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). Zakaj pada dinar? Pod tem naslovom je otvoril »Trgovinski Glasnik« anketo, ter je do sedaj objavil že dokaj zanimivih in dobro utemeljenih izjav različnih naših strokovnjakov. Posebno obširno izjavo o tem vprašanju je vposlal gen. ravnatelj srbske "banke vi Zagrebu g. Velisavljevič, iz čegar izjave posnamemo v kratkem sledeče misli: Vzrokov za slabo stanje našega dinarja je mnogo. Glavni vzrok tiči v tem, da je naša država inostranstvu mnogo več dolžna, nego ima tam terjati, kar pomeni, da uvažamo več nego izvažamo. Toda to ni edini vzrok. Naša država je dolžna plačati ogromne svote za anuitete, raznih državnih posojil, koje svote še bodo še znatno povečale, ko bomo regulirali naše ,dolgove in druge obveznosti, ki so povzročene zbog vojne in mirovnih pogojev, ali vsled novih potreb in investicij. Naša država vzdržuje tudi v inozemstvu znatno število dijakov, ki tam študirajo, ima nadalje v inozemstvu stalno nebroj komisij, katerim se morajo plačati dnevnice in stroški v tuji valuti. Razen tega potuje tudi razmeroma veliko število privatnih oseb v inozemtsvo, ne da bi imeli tem posebnih poslov. Zdi se, da so to samo malenkostne stvari, toda ako bi se potrudili ,da vsaj približno izračunamo koliko tuje valute je v te svrhe potrebno, bi se začudili. Ni čuda, da smo imeli prva leta po končani vojni ogromen deficit, vsaj smo bili vsi, osobito v Srbiji in Črni gori goli in bosi, toda ta deficit se je pojavljal tudi naslednja leta, in ako seštejemo deficite vseh povojnih let, tedaj dobimo svoto, ki ni mogla ostati brez posledic za stanje naše valute. Velikanski deficit je tedaj posledica svetovne vojne, je pa tudi posledica pogreškov in hib, nas samih. Naši državniki so obravnavali in obravnavajo še danes to usode-polno vprašanje z neverjetno lahkoto. V času, ko bi bilo na mestu najbolj intenzivno, delo, izgubljali smo cas z reševanjem kompliciranih in ekonomsko subtilnih agrarnih in so-cijalnih vprašanj. Z neverjetno lahkomiselnostjo se je uničilo celo vrsto vzorno obdelanih kultur, v času, ko je bilo treba z dvojno silo delati in proizvajati, se je uvedlo 8 umi in krajši delavnik. Na mesto da bi se sistematično in postopno izvršile dobro premišljene socialne in agrarne reforme, se na vse sile povzroča kaos, delamržnost, neposlušnost, sabotaža, gonja po lahkem zaslužku, razkošje. Tudi v državni administraciji imamo priliko opaziti iste škodljive pojave. Ako ne bi država tako po nepotrebnem razsipala denar, ne bi prišli do tako ogromnih deficitov, da je bila država primorana zadolžiti se pri Narodni banki za štiri milijarde dinarjev; da bi se le količkaj štedilo, bi ne znašal ta deficit niti za polovico sedanje svote. Tudi sedanji prvi pro- račun nam ne nudi nobene garancije, da končamo budžetno leto brez večjih deficitov. Toda krivično bi bilo zvaliti odgovornost za današnji položaj naše valute na državo samo, krivi smo vsi, in to ne samo, ker v zasebnem življenju potrosimo več nego je potrebno, ampak se pri nas denar uprav razsipa. Nikdar se ni živelo pri nas tako razkošno kakor sedaj Kdor pozna naše življenje po mestih bo temu brezdvomno pritrdil, toda opas-nejše je razkošje, ki se razvija na deželi, med kmeti v Vojvodini, Sremu in v zadnjem času v Slavoniji in na Hrvaškem. Tam živijo poljedelci v preobilici denarja, davki so neznatni, doma imajo vse, kar potrebujejo, in ker ne morejo zbog agrarne reforme uporabiti denarne prihranke za nakup zemlje, trosijo na vse mogoče načine denar zlahka in naravno je, da se pri takem življenju manj dela in slabše producira. Prišli bodo še drugi časi, in kako bo tedaj, ako se ljudje privadijo lahkomiselnemu trošenju in odvadijo intenzivnemu delu? Jasno je, da se mora poljedelce v vsakem oziru podpirati, ker so oni glavni steber države, toda to kar se pri nas dela je že demoralizacija in ne pospeševanje poljedelstva. Pri znatnem delu naše inteligence in tudi državnikov, ki imajo precejšen upliv na državne posle, se opaža velik afront proti kapitalu. To ojstro in nerazumljivo tendenco opažamo večkrat tudi pri ministrih, ki so v najožjih stikih s kapitalom in ki bi si pri pravilnem pojmovanju državnih interesov, niti ne mogli predstavljati napredek države brez sodelovanja dobro organiziranega domačega privatnega kapitala. Naš domači kapital je do sedaj še zelo slab, nahaja se še v povojih, in ravno za to bi bila tu podpora s strani države prepotrebna. Toda mesto podpore, se delajo domačemu kapitalu vsepovsod ovire in težkoče. Ako želimo stalno dobro valuto, moramo med drugim z vsemi mogočimi sredstvi delati na to, da se domači kapital pomnoži in ojači. — Glavni element za to je intenzivna produkcija potom inicijative podjetnih ljudij na vsih poljih narodnega gospodarstva. Tej inicijativi se ne sme delati nobenih težkoč, ne sme se jim naložiti nobena fiskalna ali druga škodljiva bremena. Ako s časom odpravimo deficite, bomo imeli valuto kakor v Holandiji ali v Šviei, ako bomo pa nadaljevali na potu, na katerem smo hodili do sedaj, se bo gospodarski in finančni deficit vedno bolj množil in naša valuta bo padala v matematični pro-gresiji; draginja bo rastla, in ako se k temu pridružijo še psihološki momenti, ki povzročajo paniko, je neizogibno, da bomo prišli tja, kamor je že prišla Avstrija. Pri tem našita ja vprašanje: Ali je mogoče in na kakšen način, da se naša valuta poboljša? Sredstva za to so absolutno sigurna in samo od nas je odvisno, da pridemo do zaželjene-ga cilja. Ozdravljenje mora sloneti na teh dveh osnovnih principih: intenzivna produkcija in strogo štedenje. Mi ne produciramo toliko, kolikor potrosimo, to nam najlepše dokazuje trgovinska bilanca, ki je iz leta v leto vedno pasivna. Pod vzeti je treba tedaj resne korake, da se doseže v pr- vi vrsti aktivna trgovinska bilanca, to se pravi, da moramo več izvažati, odnosno da proizvodimo doma čim več dobrin, katere sami potrebujemo in da nismo primorani jih uvažati iz inozemstva. Z druge strani moramo naše potrebe omejiti, osobito se tiče to luksuznih predmetov. Kako pa naj ■ pridemo do tega cilja? Program bi bil sledeči: 1. Da pridejo vsa ministrstva do prepričanja, da pomeni položaj, v katerem se nahaja danes naša valuta, eminentno nevarnost za obstoj države, in da morajo sporazumno delovati, da se valutno stanje popravi in dovede na stabilno pot. Politika vsakega ministrstva mora imeti za cilj poboljšanje valute. Poboljšanje valute naj bo izhodišče socialne, agrarne, finančne, trgovske, prometne in tudi vojne politike. 2. V svrho izvršitve te akcije bi moralo ministrstvo financ in trgovine kreirati permanentno komisijo, sestavljeno iz praktičnih gospodarskih in finančnih krogov, ki bi se morala baviti s proučevanjem in reševanjem našega valutnega probleiha. Morala bi biti samostojna, z lastnim uradom ter v stalni zvezi z go^pocarskimi korporaiejami v državi, a ravno tako tudi z državnimi organi. 3. Državni proračun je treba postaviti na pravilno podlago. Temelj državnih dohodkov naj bi bili neposredni davki, ki morajo biti razdeljeni enako in pravično na vse državljane.^ Na tej podlagi in potom strogega štedenja, se mora deficit odstraniti ter spraviti državne finance v stalni, pravilni red. Brez dobre finančne politike je dobra valutna politika izključena in brez dobre valutne politike ne bo nikdar reda v državnih financah; končno se seveda vse navali na ramena države. Koliko bi se moglo pri nas prištediti, ako bi se našo neokretno, težko, predpotopno državno administracijo pre-ustrojilo. Ko bo vladal v državnih financah red, tedaj bodo tudi vedno na razpolago potrebne denarne svote. 4. Reklo se je, da morajo biti podlaga državnih dohodkov neposredni davki. Sedaj ni tako. Glavni dohodki so predvideni od trošarine, carine, taks, obrtnega davka itd. Tudi posredni davki morajo biti, toda ti morajo^ biti predvideni v potrebnem razmerju, da ne poojstrujejo draginje in podražujejo produkcije. Ako hočemo popraviti valuto, moramo tedaj naš prihodnji proračun osnovno preustrojiti. 5. Naš promet je na najžalostnej-šem položaju. Vsak moment čitamo razglase te ali one direkcije, da se promet ustavlja ai> ograniči. Ni mogoče povedati kako ogromno škodo povzroča stanje našega prometa naši produkciji, našemu izvozu, gospodar-ski inicijativi in slednjič naši valuti. Ako je kje neobhodno potrebno, tedaj smo tukaj v prvi vrsti primorani, da napravimo red, kajti našemu prometu je bila že 12 ura. Sklenili smo pa 100 milijonsko dolarsko posojilo za zgradbo jadranske proge in druge investicije. Tudi ako so pogoji težki, vendar je dobro, da smo dobili to posojilo, ker je vsako posojilo, ki se uporabi za investicije , in ki bo \ bodočem pomnožilo produkcijo, oči-vidno koristen posel. Toda ne smemo izgubiti iz vida, da nam ne bodo niti nove proge, niti lokomotive z va- goni mnogo pomagale, ako ne bo naš železniški promet v sigurni, racijo-nalni roki. Ako nimamo takih ljudi doma, priznajmo raje to sami, ter pokličimo inozemce, ki so nam prijateljsko naklonjeni, kar ni nobeno ponižanje. Naš železniški promet je preveč usodepolna in dragocena stvar za eksperimente nesposobnih in nemarnih ljudij. Obrtnik in bolezen; Organiziranemu obrtništvu Je uspelo, da izdeluje osrednja vlada v Beogradu načrt zakona o zavarovanju za slučaj bolezni in starosti samostojno pridobitnih slojev, torej v prvi vrsti obrtnikov in trgovcev. Poskrbljeno je, da bodo vsi interesenti prejeli tozadevni zakonski osnutek na vpogled, preden bo o njem sklepala narodna skupščina, toda da je pričakovati, da bo zakon o bolniškem in starostnem zavarovanju obrtnikov vseboval vse utemeljene želje obrtnih organizacij in bo plod vsestranske diskusije prizadetih činiteljev. . Toda že danes imamo obrtniki priliko, da smo četudi nezadostno, pa vendar deležni dajatev iz zakona bolniškega zavarovanja. Izvršilna naredba ministrstva za socialno politiko k zakonu o zavarovanju delavcev urejuje med drugim prostovoljno zavarovanje za slučaj bolezni. Odgovoriti hočemo na naslednja vprašanja zaradi prostovoljnega zavarovanja obrtnikov: 1. kateri obrtnik se lahko prostovoljno zavaruje zoper bolezen, in kako? 2. kakšne dajatve prejema v bolezni? 3. kakšne prispevke plačuje za zavarovanje? ad 1.) Od samostojno pridobitnih slojev se morejo prostovoljno zavarovati: a) osebe ki se bavijo s hišno (domačo) industrijo; b) osebe, ki se bavijo z industrijo, trgovino, prometom ali svobodnimi P' ki ci ter delajo brez pomožnega o obja; c) osebe, ki delajo v obrtu kot delodajalci, a ne zoposlujejo vež nego dva pomočnika in skupno ne več nego pet delavcev in vajencev. Torej se more zavarovati zoper bolezen obrtnik, ki zaposluje največ dva pomočnika in tri vajence. Če ima uslužbene tri pomočnike in dva vajenca, se že ne more zavarovati, četudi je vsega skupaj pet nameščencev. Izmed zgoraj pod a) do c) naštetih oseb pridejo za zavarovanje v poštev le osebe, ki še niso dovršile 40. leta starosti; izjemoma se do dne 1. oktobra 1922. pripuščajo k zavarovanju osebe do 65. leta starosti. Priglasiti se morajo reflektanti za prostovoljno zavarovanje pri pristojni zavarovalnici okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Liubliani Tam dobe posebno tiskovino, ki jim jo je izpolniti. Čim reflektanta pre-išče_ blagajnični zdravnik in spozna, da je njegovo zdravstveno stanje ugodno, postane dotičnik prostovoljni član okrožnega urada za zavarovanje delavcev. ad 2.) V slučaju nastopivSe oo-lezni ima prostovoljni Slan pravico do zdravniške pomoči, do zdravil, do b biške pomoči in do oskrbe v bolnišnici. Iste prispevke ima rodbina prostovoljnega člana. Pravica do pomoči se prične prostovoljno zavarovanim članom ob bolezni čez 14 dni po vplačilu prvega prispevka, ob porodu pa čez 9 mesecev po tem vplačilu. Dajatev v denarju prostovoljni člani ob bolezni ali porodu ne prejemajo, temveč le zgoraj naštete dajatve v naravi. ad 3.) Prispevki za prostovoljno bolniško zavarovanje niso v vsakem slučaju enaki, temveč odvisi njih višina od obsega obrata, ki ga poseduje obrtnik, prostovoljni član. V splošnem se vrši prostovoljno zavar. v onem mezdnem raz. ki ustreza eni Mrtini največe 7.nv^r. mezde; ker znaša največja zavarovana mezda dnevno 40 Din., je splošni razred za prostovoljno zavarovanje deveti, z zavarovano mezdo 9.60 Din; mesečni zavarovalni prispevek v tem razredu znaša 12.48 Din (mesec = 30 dni). V tem (devetem) razredu se zavaru-jejo osebe, ki se bavijo s hišno industrijo. Obrtniki, ki delajo z največ dvema vajencema, se zavarujejo v XIII, mezdnem razredu z mesečnim zavarovalnim prispevkom 26 Din. Obrtniki, ki pa zaposlujejo že enega pomočnika ali pa več kakor dva vajenca, torej tri vajence in več, fie uvrste v najvišji mezdni razred (XVII), v katerem znaša mesečni zavarovalni prispevek 52 Din. Zavarovalni prispevki se bodo vplačevali po poštnih položnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Prvi prispevek zapade v 8 dneh po priobčitvi, da je oseba sprejeta v prostovoljno zavarovoanje; nadaljni prispevki pa se plačujejo vnaprej vsakega prvega v mesecu. Prostovoljni zavarovanec mora redno plačevati prispevke, če zaostane z njimi več kakor štiri tedne na dolgu, izgubi pravico do vsake pomoči. Vendar je podana prostovoljnemu članu, ki trenutno ne razpolaga z denarnimi sredstvi, možnost, da se obrne na okrožni urad s prošnjo za odlog plačila. Okrožni urda sme na podlagi utemeljene prošnje rok plačila odgoditi na največ šest mesecev. Ako zamudni član tekom šestih mesecev plača vse zaostale prispevke, si pridobi zopet pravico do pomoči, in sicer 14 dni po zadnjem vplačilu zaostalih prispevkov. Zoper »sakn odločbo' okrožnega urada v zadevi prostovoljnega bolniškega zavarovanja ima prizadeti obrtnik pravico do pritožbe na osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Preradovičeva ulica 44/11), zoper odločbe tega urada pa na mini- strstvo za socialno politiko v Beogradu. Pritožbo je vložiti pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v, Ljubljani v osmih dneh po priobčitvi dotičnega odloka. Pritožba se vloži brez kolka pismeno ali se pa poda na zapisnik pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. ♦ V predstoječih izvajanjih smo hoteli obrtnike seznaniti predvsem z določbami novega delavskega zavarovalnega zakona o prostovoljnem bolniškem zavarovanju. Vzdržali smo se zato vsake kritike zakonitih in na-redbenih predpisov. Omeniti hočemo le, da so delodajalci v ravnateljstvu in v vseh odborih okrožnega kakor osrednjega urada za zavarovanje delavcev zastopani po polovici. S tem je podana možnost, da bodo mogli uspešno uveljavljati v teh zastopih interese obrtnikov in se torej tudi zavzeti za izboljšanje prostovoljnega bolniškega zavarovanja v okviru zakona o zavarovanju delavcev, dokler ne bomo imeli lastnega zakona o bolniški in starostni preskrbi obrtnika. »Obrtni Vestnik«. M. Savtč: Naša industrija in obrti. XXVIII. Gojenje In Izvoz jedilne dlvjaSine. Pred vojno so veleposestva gojila divjačino kakor sme, jelene, zajce fazane in divje svinje. To gojenje se je razumelo tako, da v gotovem času ni smel nikdo teh živali ubiti in so jih v lovni dobi smeli loviti samo pooblaščeni in, da se je divjačina preko zime krmila. V tem Času se je izvažalo iz Hrvaške in Slavonije letno okrog 12.000 zajcev, 10,000 srn in jelenov, 8.000 fazanov, 15.000 trčaka in 6.000 divjih rac. Iz Banata se je izvozilo okrog 20.000 zajcev, 2.000 fazanov, In 300 komadov jelenov in srn. Iz Baranje se je divjačina izvozila iz posestva Velje, kjer se je držalo okrog 200 komadov jelenov v grupah. Od njih jih je sedaj ostalo zelo malo. Podatki iz Slovenije nam niso znani. Iz ostalih pokrajin države se divjačina ni izvozila, marveč je služila za potrebo pokrajine. Po prevratu pa je vzel kmet sam puško na rame in je ostalo malo divjačine za jelo. Ker se bodo veleposestva porazdelila z izvršitvijo agrarne reforme, se tudi divjačina ne bo naprej gojila, marveč se bo tudi pri varovanju predpisov lovskega zakona skrbelo le zato, da se pokrije tuzemska potreba. Edina iz-jetra bodo divje race in gosi, ki se bodo kot selilke lovile po zimi v večjih množinah in se jih bo dalo v manjših množinah izvažati. XXIX. Gojenje kamel v Dojranu. Že od davna so se kamele redile v Dojranu, malem mestecu ob Doj-ranskem jezeru, ki je najjužnejša točka nešega kraljestva. Pred dograditvijo železnice Solun-Dojransko jezero se jih je nahajalo tam okrog 500 in v dobi osvobojenja smo jih našli še okrog 200, ki so jih bili v dobi vojne med nami in Bulgarsko leta 1913 razvlekli po Bolgarski in Grški. Leta 1915 j*; bilo 30 takih kamel v Štipu, ki so jih Bulgari rekverirali za vojsko ter so bile v toku vojne uničene. Razen drugih neprilik so trpele tudi vsled konjskih garjev. Ker se prebivalstvo še ni vrnilo v Dojran, se ne ve koliko kamel bo ostalo in v kakšni meri se bo obnovilo rejo te koristne živali. Odrasla kamela lahko nosi 200 kg tovora. Ona se hrani s trnjem, slamo, in brstjem kot koza. Oves se ji ne daje, tudi se ne podkuje in prenese našo zimo na jugu. Kamela gre počasi, 2—3 km na uro in ni v stanju napraviti večjo pot kakor 20—25 km na dan. Pri potovanju s kamelo se ne ostaja v gostilnah, marveč tam, kjer so gozdovi, grmičevje in voda, ter se na prostem prenočuje. Vsled tega je njeno vzdrževanje zelo poceni. Pri transportih mora iti vedno naprej, en osel na katerem sedi vodja transporta in za katerega je privezana prva kamela, ostale pa ena za drugo. V predvojni dobi je stala kamela 400—500 zlatih dinarjev. Ker je kamela koristna žival, bi moralo ministerstvo za poljedeljstvo stremeti za tem, da se ta žival pri nas ohrani. XXX. Gojenje bivolov v južni Srbiji. V južni Srbiji se gojijo povsod ob vodah bivoli. Tako se jih nahaja v KosovsKem okrožju na 49.900 goved 4.400 bivolov V Skoplanskem okrožju na 15.365 goved 2870 bivolov; V Pri-zremu na 720 krav celo 235 bivolic; v Tetovskem okrugu na 33.248 goved 1787 bivolov, v Bregalničkem na 38.608 goved, 2472 bivolov. Bivoli sc držijo na močvirnih tleh in blatni zemlji, ter se redi bivole za delovno moč in bivolice pa radi mleka. Za vožnjo je bivol 2 V* krat močnejši kot vol in, ako par, domačih volov na slabem potu lahko vleče 300 kg, tedaj vleče par bivolov lahko 800 kg. Bivolica daje na kmetih 4—6 kg mleka, v mestu pa, kjer se bolje krmi, do 15 kg. Molzejo se dvakrat na dan. Bivol-čno mleko je zelo mastno in daje vsled tega mnogo masla in malo sira. Dobra bivolica, da lahko toliko masla, kot najboljša švicarska krava, to je okrog 130 kg letno. Bivolčno maslo je ravno-tako dobro kot kravje, medtem ko mleko malo diši po blatu. Bivolje meso ni tako okusno, kakor goveje, ker diši malo po ilovičnem blatu. Bivoli ne prenesejo niti velike vročine niti mraza; poleti jih je treba kopati in polivati z vodo, pozimi pa jih je treba, ako se jih vzame na delo dobro pokriti. Bivoli jedo vse in tudi slamo, kar govedina brez velike muke noče in vsled tega redijo bivole siromaki. Radi razmeroma velike važnosti bivolov za nove kraje bi bilo treba, da jim poljedelsko ministerstvo posveti posebno pažnjo Prošnja za davčne 0-lajšave pri novih hišah. Za nove hiše določa uredba o pospeševanju produkcije novih stanovanj z dn6 19. julija 1920, Uradni list št. 91 iz leta 1920 večletno davčno in dokladno prostost, in sicer za 10, 15, 18.ali celo 25 let. Ako se napravijo nova stanovanja potom prizidkov ali pa nadzidkov, določa zakon ravno tako 12 letno davčno in dokladno prostost. Ce se premisli, da znaša davek, z dokladami vred na pr. v Ljubljani 39% čiste najemnine, se lahko reče, da je ta olajšava zelo velika in da bo vsak posestnik tudi njo vzel v kalkulacijo, kadar bo začel graditi novo hišo. Toda teh olajšav nove zgradbe niso deležne že kar same ob sebi, temveč se mora za njih priznanje še le prositi in obenem pri tem dokazati gotove okoliščine, od katerih je priznanje olajšav sploh odvisno. 1. Kdaj in kje je vložiti prošnjo. Prošnjo je vložiti pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v čigar okolišu stoji nova zgradba. V Ljubljani jo je vlažiti, za mesto torej pri davčni administraciji, za okolico pa pri davčnem okrajnem oblastvu. — Ravno tako jo je vložiti drugod na deželi pri dotičnem davčnem okrajnem oblastvu Prošnja je kolka prosta. Vložiti se mora najpozneje v 60 dneh po do-vršitvi stavbe. Ako se je začela stavba uporabljati deloma že prej, se bo vzelo, da je bil dotični del poslopja že poprej dovršen; torej je treba prošnjo že z ozirom na ta del toliko preje vložiti. Ako bi hišni posestnik ne imel še vseh potrebnih prilog pri rokah, naj prošnjo vsejedno pravočasno vloži ter naj prosi v prošnji, da se mu naj dovoli za priklopitev manjkajočih vlog potrebni rok. Ako bi se vložila prošnja pozneje nego v 60 dnevnem roku, bi se uva-ževala sicer še vedno, a prostost bi se dovolila še le od prihodnjega četrtletja naprej in samo za ostali čas zakonite 10, 12, 15, 18 ali 25 letne dobe. Podllstak. Od začetnika do popolnega trgovca. • (22. nadaljevanje.) »No, stvar se zdaj ne da več predrugačiti,« pripomni gospod Feld-bach. Pravzaprav bi morala nizka postavica tri in ena četrtina pfeniga vzbuditi Kurtovo in tudi mojo pozornost, in tako ima vsak izmed nas treh svoj del na zmoti. Kako se pa pravzaprav določi tovornima pri postavki 25 šilingov za 40 kubičnih čevljev?« »Zaboji merijo približno 50 cm v višino, 60 cm dolžino in 50 cm širino; znaša torej njih prostornina 50X 60X50 cm ali 150-000 cm3. Kubični čevelj meri 30X30X30 cm ali 27.000 cm\ torej 40 kubičnih čevljev ■= 1,080.000 cm8. Prostornina enega zaboja gre torej nekaj več kot sedemkrat v 40 kubične čevlje. Vzemimo sedem zabojev, tedaj imamo 25 šilingov ali M 25.50 deljeno s 7, ali M 3.65 za zaboj, kojega netto teža znaša okroglo K5 angleških funtov ali 25 kg. Tedaj znaša tovomina za kg M 3.65, deljeno s 25 ali 15 pfenigov. »To je pač nekoliko različno od računa, ki si ga napravil ti, Kurti — Nastavil sem nizko ceno in upošteval le 10 pfenigov zaslužka pri kg. Zdaj pa ne le, da smo ob ves dobiček, ampak prid&nemo iz same prijaznosti še 5 pfenigov pri vsakem kg, samo da (napravimo našemu prijatelju v Helsingforsu uslugo, da lahko poceni nakupi čaj. Ali veš, Kurt, kako imenujemo take kupčije?« »Ne, papa!« se glasi malodušen odgovor. »Kupčije na človekoljubni podlagi, Kurt! To so kupčije, pri katerih se ničesar ne pridobi, in od kojih donosa se torej ne more živeti. Zapomnite si to in zasigurajte se v bodoče pri svojih kalkulacijah, imate-li opraviti s p ros tora inskim ali s težnim blagom. Upam, da bo ta mali pouk zadostoval.« Ta dogodek je dal prokuristu povod, da je bratom še enkrat natančno razložil razliko med tovorninama tečnega in prostominskega blaga. »Toda, če parobrodna družba no-tira tovomino za 1000 kg, ali za 40 kubičnih čevljev, sprejmemo za se istotako lahko prvo kot drugo«, meni Adolf. »Nikakor nek odvrne gosp. Krej. »Parobrodna družba si namreč pridrži, da lahfklo po svojem lastnem preudarku uporabi postavko za 1000 kg ali pa za 40 kubičnih čevljev, in na nas je ležeče, da sami najaemo, kako naj se razume tovominska postavka, razun seveda, če ni prav izrecno navedeno za 1000 kg.c »Iz česa pa lahko sigurno sklepamo, ali gre pri tovomini za težno ali prostominsko blago?« vpraša Kurt. »To dobimo z navadnim računanjem. Izračunate le, kolikšna teža dotičnega blaga pride na prostor 1 kubičnega metra. Če je ta količina blizu 1000 kg = 1 toni ali več, tedaj gre za težno blago, ako je pa znatno manjša od 1000 kg, tedaj se računa kot prostominsko blago, in parnik upravičeno zahteva postavko prostorne tovomine. Mislite si, Kurt, da ste vi lastnik ladje in da lahko v razpoložljivem prostoru, ki obsega 1000 kubičnih metrov, naložite 1000 ton blaga. Izračunate si, da morete dobiti tovomine 25 mark za vsakih tisoč kg, to je za vsak kubični meter — ali kot pravimo za metersko tono — če hočete kriti svoje stroške. Ce hočem torej naložiti na vašo ladjo 100 ton olja ali masti, tedaj pridete pri 25 markah za tono na svoj račun, kajti laneno olje na pr. ima specifično težo pribl. 900 gramov, k čemer pride še 15% teže za embalažo, tako, da torej vsak liter lanenega olja tehta okroglo 1035 gramov brutto. Kot ste se učili v šoli, tehta 1 cms vode 1 gram, torej 1,000.000 cm’ ali 1 m3 tehta 1,000.000 gramov, ali 1.000 kg. Ker morate tedaj za prostor kubičnega metra dobiti 25 mark, ^ tedaj lahko moje laneno olje zaračunate po 25 marlk za 1.000 kg, ker tehta 1 m8 vendar 1035 kg. — Ako pa pridem nasprotno, s kakim blagom, kot na primer s čajem, od kojega gre 7 do 8 zabojev, ali le pribl. 200 kg na 1 m", tedaj bi pri računanju težne tovomine dobili le 5 mark za zavzeti kubični meter. Iz tega vidimo, da je tovominska postavka tem nižje, čim težje je blago, to je, čim bolj presega težo blaga, ki se more spraviti na en kubični meter, težo 1.000 kg. Če imamo opraviti n. pr. z blagom, ki je tako težko, da ga spravimo 2000 kg v eno prostominsko tono, je jasno, da bo tovomina cenejša, kot lanenega olja, katerega gre le okrog 1035 kg na kubični meter. Čim lažja je specifična teža blaga, tem dražja je to-vorpina, in čim težja je teža, tem nižja je tovomina. Toda tudi vrednost blaga, ki ga naložimo, igra vlogo pri določitvi tovomine- Ne glede na to, da dragoceno blago že samo na sebi zahteva tovominsko postavko, je pri njem tudi odgovornost.vodnika, to je kapitana ali paroplovne družbe neprimerno večja, in zato je tu tudi upravičena primerno višja tovomina. Pri nakladanju na ladjo gre v pr- vi vrsti za naravo oziroma kakovost v poštev prihajajočega blaga, in zato marate glede te dobiti vedno pojasnilo, predno se spravite na računanje tovomine same. (Dalje prih.) V prošnji zadostuje vobče, da se navede kar kratko, da je prosilec sezidal na parceli št...............davčne občine.............novo hišo, ki spada k vasi pod št........................(ozi- roma mesto, ulica in hš. št.) ter da prosi, naj se prizna v smislu uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj z dne 19. julija 1920, Uradni list št. 91 iz leta 1920, 10, 12, 15, 18 ali 25 letna davčna in dokladna prostost. V drugem odstavku prošnje se naj navede, ali ima hiša izključno samo majhna stanovanja za delavce ali za srednji stan v obče, odnosno če ima hiša sploh samo stanovanja ali če ima pretežno stanovanja. Navede se naj tudi, kdaj se je začela hiša graditi in kdaj se je dovršila. V tretjem odstavku prošnje se naj navede, katere priloge so prošnji priklopljene, odnosno za katere se prosi, da bi se dovolil rok in za koliko časa. Ako se gre za kalk prizidek ali za nadzidek, se naj v prošnji pa to pripomni. Glavna reč je, da se vloži prošnja; ako bi bila pomanjkljiva, bo davčno oblastvo že samo zahtevalo, kar bi bilo šie treba. 2. Priloge k prošnji. Prošnji je priložiti vobče te priloge: 1. stavbno dovoljenje; 2. od stavbnega oblastva potrjen stavbni načrt; 3. potrdilo stavbnega oblastva, kdaj da se je^ začelo graditi hišo, in kdaj da se je dovršila; 4. popis ptrostorov. Vse te priloge so kolka proste. Davčna oblast zahteva po potrebi lehko tudi se kaka nadaljna dokazila. Alkio bi se ena ali druga okoliščina nikakor ne mogla dokazati z omenjenimi listinami, naj se dokaže na kak drugi verodostojen način, ter se naj prosi, da se naj vzame dotični -dokaz kot zadosten. K točki 3 omenjeno, da je vzeti kot pričetek gradbe oni dan, ko se je začel staviti temelj. Kopanje jam za temelj ali pa vožnja materijala na stavbni prostor, ne velja še kot pričetek gradbe. K točki 4. je pripomniti, da je šteti kot prostor prav vsak prostor v hiši, torej tudi kleti, drvarnice, veže, stopnice itd. Šteti se začne od podpritličja navzgor. Vsak prostor se naj zaznamuje na stavbnem načrtu z rdečim svinčnikom, potem se papre-neso vse te številke v »popis prostorov« (topografični popis) ter_ se pri vsaki številki zapiše podpritličje, pritličje, prvo nadstropje, podstrešje itd. potem pa namen prostora (soba, izbica, kuhinja, veža, klet itd.). Sobe in izbice se vračunijo na deželi kot stamovljivi prostori, ostali prostori pa kot nestanovljivi. Namesto stanovlji-vosti je vpisati v Ljubljani (za mesto) pri vsakem prostoru, h kateremu stanovanju da spada doticni prostor (na pr. k stanovanju I., II., III. itd.). Za »popis prostorov« (topografični popis) se dobe tiskovine pri davčnih okrajnih oblastvih. V Ljubljani jih je za mesto pa kupiti v tiskarni (sedaj pri Zadružni tiskarni na Dunajski cesti). a. Ogled hiše. Davčno oblastvo odredi ogled hiše, da se prepriča, če so vsi pogoji v resnici izpolnjeni, kakor jih zakon zahteva. Za ta ogled ni plačati hišnemu lastniku ničesar. Nato dobi lastnik Jhiše obvestilo, kako se je prošnja rešila. Ako bi bila rešitev neugodna in neopravičena, vloži lastnik hiše lahko v 15 dneh, ko dobi obvestilo, pritožbo, pri onem oblastvu, ki je navedena v obvestilu, da je vložiti pri njej pritožbo. Pritožbo je kolkovati s kolkom za 10 Din; vsako prilogo pa z 1 Din, ako že ni bila kolkovana poprej vsaj s tolikim zneskom. Malte Trgovski list! Urejevalce pisem THE REX CO., LJUBLJANA. Izvoz in uvoz. Uvoz eksploziva »kamniktit«. Minister vojue in mornarice je pod štev. 14941 z dne 4. Vlil. t. 1. izdal sledečo naredbo: Po čl. 19 in 20 Pravilnika ministrstva vojne in mornarice A. B. br. 837 z dne ‘25. Vlil. 1920 so komandanti avstrijskih oblasti pooblaščeni, da morejo poleg drugih predmetov izdajati dovoljenja za uvoz v našo državo tudi vseh vrst eksplozivov. Ker se izdeluje eksploziv »kamnikit« za rudarska in slična podjetja v državni sinodnišnici v Kamniku v dovoljeni količini, se odre-juje: da v bodočem ne izdajajo komandanti armijskih oblasti dovoljenja za uvoz niti vrste eksplozivov, kakor dinamita, dinamona itd., ampak se imajo vsi uvozniki, ki se prijavijo napotiti, da si preskrbijo eksplozive iz vojmn skladišč. Količine od 5.000 kg kamniktita in več, se morejo dobaviti neposredno iz smodnišnice v Kamniku, v katerem primeru naj interesenti vložijo prošnjo na ministrstvo vojne (artiler. teh. odele-nje), ki bo smodnišnici v Kamniku naročilo, da izvrši izdajo proti plačilu. — Vse prošnje, katere bi armijske komande prejele od posameznih uvoznikov za uvoz eksplozivov, se imajo poslati ministrstvu vojne in mornarice (art. tehn. odelj.), ki bo z ozirom na proizvodstvo »kamniktita« rešilo, ali se uvoz odobri ali ne. Prepoved izvoza žita, pšenice in koruze. Prihodnje dni objavi ministrstvo financ v »Službenih Novinah« več na-redb glede prepovedi izvoza raznih vrst žita (pšenice, rži, ječmena), in o povišanju carine za mast in nekatere cerea-lije. — K finančnem zakonu 1922/23 bodo dodana sledeča dopolnila: 1. ukine se izvoz pšenice, rži, ječmena in koruze. Prepoved stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«; 2. izvozna carina na svinjsko in gosjo mast se določi na 2500 dinarjev pro 100 kg. Ta naredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah«; 3. vprašanje izvoza ostalih cerealij še ni definitivno rešeno. Potrdila, ki jih izdaja ministrstvo trgovine in industrije v zmislu členov II. in IV. odločbe generalne direkcije carine z dne 23. septembra 1920, C. br. 61.602, ne veljajo glasom razpisa ministrstva trgovine in industrije z dne 5. julija t. 1., br. 10.052 samo za eno po-šiljatev, marveč za vse pošiljatve blaga, ki se uvozijo v roku, za kateri se potrdilo glasi. Osiguranje valute pri izvozu otrobov. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da se mora tudi za otrobe osigurati pri izvozu valuta na način, kakor je predpisano v čl. 16. pravilnika. naroftio tospadaRke zadeve. Trgovina. Sladkorna borsa v Pragi. Dne 1. septembra bo otvorjena sladkorna borza v Pragi. Denarstvo. Narodna banka SHS. — Stanje 8. avgusta 1922. — Aktive (v dinarjih; v oklepajih spremembe napram stanju dne 31. julija): — Kovinska podloga 362,354.020.10 ( + 307.633.35), posojila 998,076.600.92 (+ 49,820.710.44), dolg države 4„587,059.870.40 (+ 15,000.241. 88), vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2„138,377.163 (nespr.). Skupaj 8„085,867.154.42 Din. Pasive: glavnica 16,978.500 (nespr.), rezervni fond 2,147.983.64 (+ 241.87), novčanice v tečaju 4„911,115.765 (-(- 42, 414.590), razne obveznosti 959,736.872. 85 (-(- 4,819.467.15), terjatve za založene domene 2„138,377.163 (nespr.) saldo raznih računov 57,510.869.93 (- 17,894. 286.65). Skupaj 8„085.867.154.42 Din. Znižanje obrestne mere v Švici. — Direktorij švicarske nacionalne banke je sklenil znižati obrestno mero za lom-bard od 4 in pol na štiri odstotke, diskont pa od 2 in pol na 2 odstotka. Madžarska devizna centrala dela v polnem obsegu. Madžarska devizna cen-trala je začela po zaključku organizatorič- nega dela v pondeljek 21. t. m. v polnem obsegu zopet obratovati. Davki. Nova monopolsfca taksa za petrolej. Na podlagi sklepa upravnega odbora monopolske uprave in z odobritvijo g. finančnega ministra br. 778 z dne 16. t. m. se je določila nova monopolska taksa na petrolej od 300 na 400 Din v srebru za 100 kg. Nova monopolska taksa stopi v veljavo 16. t. m. Trošarine. Kako se trošarinijo žarnice. Generalna direkcija posrednih davkov razglaša v aktu br. 15.259 z dne 18. julija: Na vprašanje, kako se ima plačati trošarino za žarnice, na katerih ni naznačeno število sveč ampak število »vat«, je dal zavod za elektrotehniko na vseučilišču v Beogradu sledečo pojasnitev: 1. Žarnice z ogljeno nitjo, na katerih je navedeno število sveč, je trošariniti po številu sveč. 2. Žarnice z metalno nitjo, imenovane »monovat«, je trošariniti: število vat za število sveč, ako ni navedeno število sveč. 3. Posebne žarnice z metalno nitjo, označene »poluvaU je trošariniti: dvakratno število sveč za število vat, ako ni navedeno število sveč. Carina. Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 23. do 29. avgusta 17.400 odst. Promet. Železnica Ljutomer—Ormož. Ministrstvo saobračaja je pripravilo vse potrebno, da se prične z gradnjo železnice Ljutomer-^Ormož. Na razpolago so za to vsi potrebni krediti. Lokalni ogled se vrši že te dni. Kanal iz Varšave v Pozenj namerava graditi poljska vlada. Kanal bo tako globok, da bodo mogle po njem ploviti 600 ton težke ladje. Udruženje jugoslovanskih inžener-jev in arhitektov o zgradbi novih železnic. — Na sejah dne 5., 6. in 7. avgusta je konferenca delegatov vseh sekcij izdelala soglasno načrt bodoče naše železniške mreže za celo državo, iz katerega je potem izbrala sledeči delavni program, ki bi se kot zelo racionalen mogel uresničiti iz dolarskega posojila in ki bi obstojal v sledečem: 1. Dovršiti vse proge, ki se že gradijo: 1. Unsko-Ličko, normalno; 2. Užice-Vardište, ozkotirno; 3. Titel-Orlo-vat, normalno; 4. Beograd-M. 'Krsna, normalno; 5. Paračin-Stalač, ozkotirno in 6. zobotirno železnico preko Ivan-pla-nine. — II. Zgraditi sledeče male spojne zveze, katere so za promet zelo velikega pomena: 1. Zveza Reške proge z našimi lukami v Kvarneru; 2. Beograd-Pančevo; 3. Murska Sobota-Ljutomer-Ormož; 4. Rogatec-Krapina-Golubovac; St. Janž-Sevnica; 6. Koprivnica-Varaždin; 7. Kočevje-Reška proga; 8. zveza V.banjške ozkotirne proge s Teslič-ko ozkotirno progo; 9. zveza Metkoviča s kakim pripravnim pristaniščem za les in premog ob izlivu Neretve. — III. Izdelati normalne proge: 1. Kragujevac— Kraljevo — Raška — Mitroviča — Metohija — Lim — Podgorica — Boka Kotorska z odcepitvijo na Bar; 2. Niš — Prokuplje — Kosovo; 3. Staniča — Uvac — Gornji Lim (zveza s progo Kragujevac — Boka Kotorska); 4. Beograd — Klenak — Šabac — Tuzla. — IV. Zgraditi unske proge: 1. Beograd— Lazarevac; 2. Ustiprača — Foča—Gac-ko — Trebinje; 3. Rama — Prozor — Aržano — Dugo Polje — (Split). — V. Zgraditi in izpopolniti potrebna pristanišča v severnem, srednjem in južnem Jadranu. Direktni paketni promet z Runami jo je bil otvorjen dne 10. avg. Ravno tako se smejo odpremliati tudi paketi za Poljsko preko Rumunije. Iz naSlb oKantattl]. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani naznanja svojim članom, da se v slučaju bolezni takoj prijavijo pri blagajniku g. I. Kersniču, Resljeva cesta 1, kjer se dobe vse potrebne tiskovine za zdravnika in zdravila. Llubljanskl vallkl sejem. (Od 2. do 15. septembra 1922.) Dekorativna in reklamna dela n II. Ljubljanski veliki sejem. Tvrdka Milan Auman & Comp., Krško, prevzame vsakovrstna dekorativna dela, opreme izložbenih prostorov, reklamnih plošč in originalnih plakatov ter vsa kiparska dela. Posebni zastopnik je od 20. avgusta dalje na prostoru velesejma. Dobava, prodaja. Dobava krušne moke. Pri divizijski intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 25. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne neposredna pogodba za dobavo 125<000 kg krušne moke jednoličnega tipa 80% ali odgovarjajoče količine pšenice. Predmetni oglas je v pisarni trgov, in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. nuno. Kongres Jugoslovanskega lekarniškega Udruženja v Sarajevu ter razstava medicinsiun in higijenično medicinskih aparatov se vrši dne 25., ,26. in 27. septembra t 1. v svečani dvorani sarajevske mestne občine. Lekarniško Udru-ženje namerava pri tej priliki seznaniti svoje člane z izdelki domače industrije, kar ima to korist, da se ne bo nabavljalo v inozemstvu, ker se lahko izdeluje doma. Prijavni rok poteče dne 10. septembra t. 1. Prijave je nasloviti na: Lekarniška Udruženje, Sekcije Sarajevo ter priložiti vsaki prijavi 100 Din za razstavljalni prostor. Razstavljeno robo je treba najkasneje 20. septembra odposlati. Predmeti, koji nimajo nikake vezi s higijenijo, medicino ter odgojo ih negovanje dece, se ne bodo sprejeli v razstavo. Dohodki državne trošarine in kol-kovine. V mesecu juliju t. 1. so znašali celokupni dohodki državne trošarine 29.190 milijonov 529.012 dinarjev. Kol* kovine pa v istem mesecu 31,990.453.40 dinarjev. Podpora oškodovancem po elementarnih nezgodah v Sloveniji. Ministrstvo financ je odobrilo in privolilo, da se izplačajo podpore vsem onim, ki so trpeli škodo radi elementarnih nezgod Za te podpore je določen znesek 2 milijonov dinarjev. Za Slovenijo je določenih 150.000 dinarjev. Bogata letina sliv v naši državi. — Izvoz v Anglijo in Nemčijo. V zapadni Srbiji in Bosni konstatirajo zelo ugodno letino sliv. Letina sliv je tako dobro uspela, da 2e dolgo vrsto let ne tako. Izvoz sliv bo usmerjen v Ang.ijo in Nemčijo. Prijava inozemskih terjatev v naših bankah. V zvezi z rešenjem št. 11.968 od 26. julija 1922 se pozivajo vsi denarni zavodi v naši državi, pri katerih imajo inozemske tvrdke svoje terjatve, da tekom 10 dni od danes predložijo točen izkaz o stanju istih na dan 31. julija 1922 generalnemu inšpektoratu finančnega ministrstva. V nasprotnem slučaju se bo vsak objavljeni posel po omenjenem rešenju pred predložitvijo stanja smatral kot nedovoljen za oni zavod, ki se temu pozivu ne odzove v odrejenem roku. Popravljanje pristanišč. Te dni se pričnejo popravljati naša morska pristanišča po načrtu, ki je bil nedavno izdelan. Naša pomorska oblast v Bakru je izvršila že vse predpriprave. Tudi potrebni krediti so že odobreni. Prospekte in priglasnice la 7. mednarodni semenj v Frankfurtu, ki se vrši v času od 8. do 14. oktobra t. L, dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tržno poroflla. Svinjskem sejmu v Mariboru. Prasci 5—6 tednov stari komad 112—lbis.50, 7—9 tednov 187.50—300, prašički 3—4 mesece stari komad 400—450, 4—6 mesecev 700 do 750, 8—10 mesecev 900— 950, svinje 1 in pol leta stare po 1125— 1325, koze po 125 do 150 dinarjev. Produktna borza v Novem Sadu (dne 16. t. m.). Pšenica 467.5 Din, baški oves 350 Din, ječmen 393.75—400 Din, baška koruza 380—381.25 Din, moka št. 0 662.5-688.75 Din, št 2 635-644 Din, št. 6 587.5 Din, št. 7 475 Din. Tendenca mlačna. - Oglašajte o,Trgovskem Ustil Borza. Posvetovanja lesnih trgoveev za ustanovitev lesnega oddelka pri ljubljanski blagovni borzi. Dne 21. VIII. se je vršilo v prostorih ravnateljstva Slov. banke posvetovanje lesnih trgovcev glede organizacije lesnega oddelka pri ljubljanski blagovni borzi. Ker je ravno pri nas lesna trgovina najbolj živahna, je pričakovati, da bo ta oddelek vzbudil veliko zanimanje. Udeležile so se posvetovanja vse večje lesne tvrdke Slovenije. Nadalje je bil prisoten indu- strijalec ih upravni svetnik Slov. banke g. Dragotin HHbar. Predsedoval je posvetovanju predsednik Slov. bahke g. Rado Legvart. Na predlog g. Hribarja se je izvolil ožji odbor, sestoječ iz 6 gospodov lesnih trgovcev, za predpriprav-na dela kakor usence itd. -------------------------------------- PRI ,,ZLATI LOPATI** izdeluje Po zunanjosti trgovina z železnino Tovarna lesenlb žebljev in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerachrnidt (Mfihleiaen) nasproti Krilanske cerkve. Tateo m Smirno gon ml unMIaL lliiiniMaiMinHi pozna že večina naših gospodinj testenine Pekatete- Odločno zavračajo vsake druge ker so spoznale, da z njimi najbolje postrežejo svojo družino. \ Erjavec & Turk in Ule n tolje Ivan Seunis ml. Ali ste že okusili „LUKUL“!?? naš prvi, edini domači juhini izvleček (zabela), kateri ===== prekosi == vsied izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke. Zahtevajte v vseh trgovinah! Ne pošiljajte noSego denarja v talino! BERSON Ulma Gumijevi napetnlkl In podplati Van ohranil« obuvalo trpelno In V M Bobe se v vsaki bolftl trgovini z usnjem ter na debelo pri Berson-Kauiak d. d. Ullsonov tri 3. Mavec - iips Portland- In roman-cement, apno, opeko, umetni M, strešno in Izolacijsko lepenko, uatprof, kar-bolinej. drvocement, razne žeblje nudi po najnižji ceni Kostailovakovi^ veletrgovina s stavbenim materi jalom Ljubljana, Mlklollteva cesta Slav 13. Prevzame «e tudi izpeljava xylo-llthnlh tlakov. Ako si hočete nabaviti ob priliki II. Ljubljanskega velesejma prvovrstna švicarska svilena sita znamke „Albert Wydler“, nadalje volnena sita, žično tkanino in ostale mlinske potrebščine, tedaj obiščite naš prostor št, 349 v paviljonu „H“. Čadež &; Broar, Ljubljana, specialna trgovina z mlinskimi potrebščinami.. Parna žaga popolna, najnovejše upeljana, dobavljiva takoj! Jugoslovansko Importno In eksportno podjetje Inž. Rod. Peilin Maribor, Trubarjeva u. 4. — Telef. int. 82. Liijaei. Poljanska cesta il. 8. se priporoCa cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve. c l S 9 9 0 1 Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Pofttnl predal 17). Vlllach (Poštni predal 61) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln. Oprema vsake vrste blaga. Specijatna odprema živil, žive in zaklane živine v kateri koli kraj. Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. ===== 1 5 O C 3 3 Na drobno I Na debelo I Vse vrste usnja.: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja J. MARC HI OTTI, LJUBLJANA Sv. Petra eesta štev. 30. Smodnik (barut) dinamit, dinamon, vžigalno vrv, kapice itd. dobite vedno pri tvrdki Fr. Stupica, saloga poljedelskih strojev in ie-lesnlne v Ljubljani, Gosposvetska c. 1. Najboljši Skrili Jugoslovanskega proizvoda »SALONIT II zdelan iz znanega cementa znamke Salona od tvrdke Split« dion. društvo za cement portland. Najboljše in naj cenejše sredstvo za pokrivanje streh. ' Glavna zaloga; OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani. Delniška glavnica: K 20,000.000-— SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA Rezervni zakladi: K 6,500.000-— Podružnice: LJUBLJANA, ŠelenblirgOVa ulica Štev. 1. Telefoni šiev. 146,458. IIOVO fllCSlO, Rak8k, Sl0Ve0iQiadEL Izvrluje vse banCne posle najtotneje In najkulantneje. Brzojavke- Eskomptna Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrljska d. d., Ljubljana. — Glavni urea. ik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik Pramo /*• tiskarna Mak*«' *<■ vaiin * LJubllinl.