Poitnina platana v gotovini
Cona Mn 1'-
Stev. 164
V Ljubljani, sobota SO. julija 1940
Leto V
Prvi odgovor angleških uradnih krogov na Hitlerjeva snočnja izvajanja
Anglija odklanja Hitlerjeve mirovne ponudbe
Nemške razlage kanclerjevega govora povdarjajo, da so vrata za mir zdaj spet odprta, ker Nemčija ni nikdar mislila un.čiti Anglije
London, 20. jul. Reuter: m. Snočnji govor voditelja rajha so v Londonu sprejeli zelo hladno. Londonski uradni krogi izjavljajo, da je zdaj vsako nemško vabilo odveč in da ima snočnji Hitlerjev govor samo namen, da bi razbil slogo in odpornost britanskega naroda.
V Londonu tolmačijo smisel Hitlerjevega govora tako, da je Hitler hotel pred ljudstvom opravičiti nadaljevanje vojne. Velika Britanija rt.	še odgovorila in sicer z zadnjim
a F|	R0V0r0ln>	k*	ga je imel preteklo
<t °- ^ *em g°TOru ie angleški predsednik vlade že v naprej zavrnil vsako mirovno ponudbo Nemčije ter je poudaril, da se bo Ve-Uka Britanija borila pod vsakim pogojem.
n.. Vont*on> 20. jul. o. Reuter poroča: Ves angle-Hk— danes razpravlja o Hitlerjevi mirovni ponudbi in pravi, da je Anglija np more sprejeti.
ai 9 Pr°nicle< piše. da mora Anglija zdaj še ndločneje zavrniti Hitlerjeve ponudbe, če je odklonila njegov mirovni predlog lani v oktobru, ko j* bila zasedena samo Poljska in Češkoslovaška.
6 Anglija sklene zdaj mir na podlagi sedanjega stanja, bo Nemčija izkoristila vse evropske vire, da se pripravi na končni zlom angleškega imperija. Anglija pričakuje, da bo na Hitlerjevo vabilo angleški zdravi pameti prišel napad na Anglijo. Anglija ga je pripravljena sprejeti in ga odbiti.
»Daily Mail« pravi, da je kanclerjev govor imel dva namena: opravičenje pred nemškim napadom in poskus za ustvaritev razdora med angleško vlado in angleškim narodom. Če Hitler pravi, da ne vidi razloga za nadaljevanje, mora Anglija reči, da ne vidi razloga proti nadaljevanju vojne.
Berlin, 20. jul. m. Takoj po včerajšnjem Hitlerjevem govoru so se mogla v nemških političnih krogih dobiti pojasnila k temu govoru, od katerega posledic bo odvisen nadaljni razplet vojaških dogodkov. V svojih komentarjih nemški politični krogi posebno poudarjajo Hitlerjev poziv na razum sveta. Opozarjajo zlasti na klic, ki ga je Hitler naslovil na Veliko Britanijo. Pravijo, da je bila snočna seja nemškega državnega zbora sklicana iz treh razlogov in sicer:
1. da se nemškemu narodu sporoče zgodovinski dogodki;
2. da se Hitler kot poveljnik nemške oborožene sile zahvali nemški vojski za vse napore in uspehe, ki jih je dosegla;
3. da končno apelira na razum, ker je vsako nadaljno vojskovanje neumestno, kajti v Nemčiji ne samo vojaški in politični krogi, temveč tudi drugi trdno verujejo v končno zmago nemške oborožene sile.
V Berlinu mislijo, da se usoda Evrope in sveta sploh lahko uredi brez nadaljnjega prelivanja krvi. To je glavni razlog, ki je Hitlerja napotil, da je sklical državni zbor, na katerem je imel svoj zgodovinsko važni govor. Posebno poudarjajo tisti del Hitlerjevega govora, v katerem je dejal, da bo prišlo do zrušenja angleškega imperija, če se bo vojna nadaljevala. Hitler in Nemčija nikdar nista želela in nikdar nista imela namena uničiti angleško cesarstvo.
Predno bi se začel splošen napad na Veliko ®ritanijo, je Hitler smatral za svojo dolžnost, na sl°viti na Britanijo klic, naj se mirno rešijo vsa sPorna vprašanja. Samo od Anglije je zdaj od-v,Sn°. če hoče mirno rešitev teh vprašanj, ali pa
nadaljevanje vojne, ki bo po trdnem prepričanju nemških krogov uničila britansko cesarstvo ter bo
angleškemu ljudstvu prinesla vse strahote sedanjega vojskovanja. Da je Nemčija vedno želela z Anglijo urediti vsa vprašanja mirno, je Hitler snoči jasno poudaril. Odstavek, v katerem je omenjal, da mu je žal, ker ni prišlo do odkritosrčnega prijateljstva med Britanijo in Nemčijo, je Hitler izgovoril s posebnim poudarkom. Hitler zaradi tega obtožuje angleške državnike in tiste vodilne kroge v Angliji, ki smatrajo svoje koristi za važ-kakor pa koristi vsega naroda. Na vse te
nejše.
je Hitler naslovil zadnji klic, zlasti pa na angleško ljudstvo.
Nemški krogi zatrjujejo, da si je s sinočnjim govorom kancler Hitler pred vsem narodom olajšal vest. Za propad Anglije in njenega imperija je vrgel od sebe vso odgovornost tudi pred zgodovino. Velika Britanija ima samo še nekaj dni na razpolago, da se odloči, ali naj spregovori njen razum, ali pa orožje. Hitler je poudaril, da ne vidi razloga za nadaljnje prelivanje krvi. Mir in vojna v Evropi sta odvisna od tega, ali bodo tudi v Londonu tega mnenja.
Vesti 20. julija
Nemška mirovna ponudba Angliji je tudi ponudba Italije
Zato je bila potrebna navzočnost grofa Ciana pri Hitlerjevem govoru
Berlin, 20. jul. m. V nemških krogih je vzbudil veliko pozornost ponoven prihod italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin. Razlog za njegov nenadni prihod v nemško prestolnico, je vsekakor ta, da je bila navzočnost grofa Ciana na snočnji seji nemškega državnega zbora potrebna zato, da bi Hitlerjeve besede, oziroma zadnji del njegovega govora vzeli v Londonu, ne samo kot sklep Berlina, temveč tudi kot skupen korak Nemčije in Italije.
Bivanje grofa Ciana v Berlinu bodo nemški in italijanski državniki izkoristili tudi za razpravo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z zadnjimi dogodki,
V zvezi z zgodovinsko sejo državnega zbora, ki ji je prisostvoval tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, je nemški zunanji minister v. Ribbentrop priredil na čast italijanskemu gostu snoči sprejem, ki so se ga udeležile številne ugledne osebnosti.
Rim, 2. julija. AA. Stefani: Italijanski listi na-glašajo, da so bili v včerajšnjem zgodovinskem govoru jasno orisani pogledi za bodoči razvoj vojne, pri čemer je treba razumeti tudi namig na sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. Hitlerjev govor je bil v Italiji sprejet s soglasnim priznanjem v splošni
kakor tudi s položajem, ki je nastal po snočnjem I želji za končno zmago in uresničitvijo tvornih ci-govoru nemškega državnega kanclerja.	I	ljev	obeh	revolucij.
ljev
Spet pomorska bitka na Sredozemskem morju
Angleške uradne vesti poročajo o potopitvi Italilanske križarke fBartolomeo Coleoni' - Novi letalski napadi na Malto
London, 20. julija. Reuter: Mornariško ministrstvo sporoča, da je poveljnik sredozemske mornarice sporočil, da je avstralska vojna ladja »Sid-ney< v spremstvu več rušilcev stopila včeraj zjutraj severozahodno od Krete v borbo proti dvema italijanskima križarkama. Med bojem je bila italijanska križarka »Bartolomeo Coleoni« (5000 ton) potopljena. Eden izmed angleških rušilcev je rešil 250 mož s potopljene italijanske križarke.
Križarka »Bartolomeo Coleoni« je spadala med najhitrejše bojne ladje na svetu, ker je lahko dosegla brzino 80 km na uro. Imela je 500 mož posadke. Brez prestanka je lahko vozila 5000 km daleč.
Križarka »Sidney< ima 7000 ton ter brzino 60 km na uro in posadke 550 mož. Brez pristanka lahko vozi 20.000 km.
Po podatkih angleškega mornariškega poveljstva, je bila v dosedanji vojni z Italijo potopljena ena italijanska križarka, 5 rušilcev in 15 podmornic.
*
Nekje t Italiji, 20. julija. Stefani: Armadno poročilo št. 40. italijanskega poveljstva se glasi:
Govor kanclerja Hitlerja nemškemu državnemu zboru
V njem je kancler ponudil Angliji zadnjo možnost za sklenitev miru
Berlin, 20. julija, o. Snoči ob 18 je bila v Ber-lnu sklicana seja nemškega državnega zbora, na katero je dopotoval v Berlin tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Njegov obisk, kakor tudi sejo nemškega državnega zbora in govor kanclerja Hitlerja, v katerem naj bi javno ponudil Angliji mir, tisti že štirinajst dni napovedovali v raznih do-®fcievah.
Edina točka na seji je bil govor kanclerja Hit-lerja, ki so ga prenašale vse nemške, italijanske, ?»diareke jugoslovanske, švicarske in ameriške ra-*i*ke postaje ter postaje držav, ki so pod nemško ®asedboj Glavna izvajanja kanclerja Hitleria so bila
Slednja ■
Sedanjo vojno so začeli judovski in kafntahsiič-®J ..piskači s predsednikom angleške vlade Chur-d lic na 4e'u zara£B dobička, ki b ga wncsi ?ol2otrajne vojne Pognali so v bo, Poljsko . ka-teT° je Nemčiia obračunala v osemnajstih dneh, nakar je Hitler 6. oktobra lani ponudil mir m ®v Pred posledicami nadaljne vojne. Nemčija bi a tedaj še vedno pripravljena izvesti odpravo versail-leske mirovne pogodbe brez krvi. Toda ta mirovna Ponudba je bila odklonjena
Nemška vlada je dobila v roke zbirko skrivnih listin iz zavezniškega generalnega štaba, iz katerih je razvidno, da sta Anglija in Francija hoteli vojno razširiti na baltiške države, Rusijo, Skandinavijo in Balkan, kar dokazuje, da niso zavezniški voditelji uneli nobene vesti.
Po jesensk; mirovni ponudbi je Hitler umolknil, toda Nemčija se jc tedaj pripravljala bree besedi. V začetku marca je dobila v roke dokaze, da hočeta Anglija in Francija poseči v vojno na Finskem ♦•r	Norveško	in	Švedsko,	da	bi	odrezali	Nem-
čiji železo. To sta hoteli narediti 8. marca in so bile angleške čete že na potu na Norveško, 9. marca pa je Hitler zapovedal, da nemška vojska zasede vso norveško obalo. To dejanje spada med največja vojaška dejanja v zgodovini in je bilo mogoče zaradi hrabrosti nemškega vojaka in brezhibnega vodstva. Pri tem so 6e izkazali zlasti avstrijski vojaki. Narvik bo ostal zapisan na najbolj častnem mestu v nemški vojni zgodovini,
Nemčija je hotela spoštovati nevtralnost Holandije in Belgije, dasi se je že v začetku vonje pripravila možnost zavezniškega vdora čez ti državi v Nemčijo. Med akcijo na Norveškem je nemško vrhovno poveljstvo dobilo v roke dokaze, da mislita Anglija in Francija prisiliti Belgijo ter Holandijo k sodelovanju ter čez njuno ozemlje vdreti v Nemčijo. Zbrali sta ob belgijski meji vse 6voje motorizirane oddelke. Zaradi tega je moral Hitler 8. maja dati povelje za napad, ki naj popolnoma uniči nasprotnika.
Nemška armada je napad proti Zahodu izvedla natančno po načrtih generalnega štaba, v desetih dneh uničila holandsko in belgijsko vojsko, v naslednjih treh tednih pa francosko vojsko, največjo vojaško silo v Evropi. To je bilo mogoče zaradi izrednega junaštva in požrtvovalnosti nemške pehote in letalstva, ki zasluži najvišje občudovanje in zahvalo. Prav tako pa se je treba zahvaliti vojski in SS oddelkom, ki so s svojim delom v zaledju pomagali. da je vojska na fronti dosegla svoje cilje.
Zaradi teh uspehov je maršal Goring imenovan za prvega feldmaršala nemškega rajha, za maršale pa je imenovanih 12 generalov in admiral Raeder. Veliko drugih generalov, admiralov in visokih častnikov te bilo povišanih ter odlikovanih.
Italijanska letala so navzlic težkim vremenskim razmeram letela nad Gibraltarjem. Letala so uspešno bombardirala arzenal in druge vojaške objekte. Naša letala so presenetila neko britansko ladjo, ki je poskušala pluti skozi Sicilski kanal. Ladja je bila zadeta in hudo poškodovana. Posadka je ladjo zapustila. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Na vzhodnem delu Sredozemskega morja je bila potopljena neka sovražna podmornica.
Nekje v Italiji, 20. julija. Stefani: Italijanska letala so včeraj popoldne bombardirala Malto. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Na včerajšnji seji nemškega državnega zbora je bil
sredi admiralov, generalov in visokih častnikov tudi en navaden vojak, s katerim se je kancler Hitler po koncu svojega govora dolgo razgovarjal in mu stisnil roko, poročajo nemški listi.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj imel po radiu govor, v katerem je dejal, da sprejema tretjo kandidaturo za predsednika zaradi koristi in potreb Združenih držav, ki jih je treba zavarovati pred zunanjimi nevarnostmi in jim ohraniti sedanji politični in družabni red, ki ustreza volji ameriškega naroda, zakaj sedanja vojna ni samo vojna, marveč veliko spreminjanje vsega sveta. Sedanji dogodki bodo imeli ogromne posledice.
15 švicarskih parnikov, ki jih je Švica kupila v začetku sedanje vojne, da bi z njimi lahko oskrbovala dovoz blaga čez morje, so Angleži zadržali v raznih pristaniščih in jih preiskujejo, če ne vozijo tihotapskega blaga za Nemčijo. Ladje vozijo v glavnem žito. dovoljenjem nemških oblasti.
53% ameriškega prebivalstva zahteva zvečanje ameriške pomoči za Anglijo, 14% pa, da naj Amerika napove vojno Nemčiji, je ugotovil znani Gallujiov zavod za raziskavanje javnega mnenja.
Angleška vlada je prepovedala zasebnikom nakupe avtomobilov. Prepoved je prišla zaradi potreb državne obrambe, ne bo pa s tem prizadet angleški izvoz, ker se bo proizvodnja omejila samo za domače potrebe.
Osebje francoskega veleposlaništva je včeraj odpotovalo iz Londona. Za zvezo med Anglijo in Francijo bo odslej skrbel samo gospodarski agent Morand.
Za francoskega generalnega guvernerja v Alžiru je bil imenovan general Abrial, ki se je proslavil z vodstvom uspešnega umika izpred Dunker-quea.
Smrtno kazen za vse, ki bi širili po francoskem zasedenem ozemlju listke in letake, ki niso bili tiskani tam, je razglasila francoska vlada. Včerajšnje nemško vojno poročilo pravi, da so bile potopljene štiri nasprotne trgovske ladje, 12 pa hudo poškodovanih. Uničenih je bilo 12 angleških letal in dva balona, nemški letali _ sta izgubljeni dve.
Najmanj 120 nemški letal je sodelovalo pri včerajšnjih napadih na razne predele Anglije, pravi poročilo angleškega informacijskega ministrstva, ki dostavlja, da ni bila povzročena k"':a večja škoda.
Nova pol t ka Turčife
_ Berlin, < julija, t. »B e r 1 i n e r B o r s e n -
* e i t u n g« poroča iz Turčije, da je zunanjepolitični položaj Turčije, ki da se je brez vsake potrebe dala potisniti v naročje zahodnih velesil, rodil zanimive posledice. Zelo zanimivo je namreč, da sedaj Turčija, ki doslej ni imela nobenega razumevanja za bolgarske težnje, odkrito piše o upravičenih težnjah Bolgarije napram Romuniji in Grčiji. Nemški list pravi, da se je Turčija obrnila na to novo pot pod pritiskom nespremenljivih vojaških dejstev, ki so se pojavila v Evropi. Turčija bi se rada prilagodila novim dejstvom. Nemški list pravi, da prihaja spreobrnitev nekoliko pozno. Ce bi bila Turčija nadaljevala politiko pokojnega Ataturka, bi bila ohranila prijateljske odnošaje s Sovjetsko Rusijo in Nemčijo in bi turški vladi danes ne bilo treba spreminjati svojih načel glede politike na Balkanu, in ji tudi ne iskati prilagoditve k položaju, ki je nastal v Evropi zaradi razvoja vojne.
Nova nasprotja med Romunijo in Bolgarijo
Curih, .Vi julija, b. >Neue Zttricher Zeitung« poroča: Potem ko je romunska vlada odklonila bolgarski predlog, da vprašanje Dobrudže reši v medsebojnem sjiorazumu, je nastalo znatno poslabšanje odnosa jev med Bolgarijo in Romunijo. Gotovi znaki govorijo za to, da so se odnosi med obema državama zaostrili do kritične stopnje. Uradno prihajajo poročila o aretacijah Bolgarov v Dohrudži in o neopravičeni zaplembi velikega premoženja Bolgarom. Velik del bolgarskega prebivalstva zapušča Dobrudžo in beži v Bolgarijo, begunci pa dnevno prihajajo v Sofijo. Dalje trdijo, da se romunske vojne sile, ki so za časa besarabijske krize bile iz Dobrudže jjotisnjene na sever, zopet vračajo na svoje stare postojanke, kar še bolj povzroča napetost.
Z uradne bolgarske strani izjavljajo, da je Bolgarija sama zaradi tega pristala na odgoditev
Posebna zahvala gre Mussoliniju in Italiji, ki je 6 svojim stališčem onemogočala učinkovite akcije nasprotnikov, potem pa še prostovoljno stopila v vojno ter pospešila izid. Sodelovanje med Nemčijo in Italijo je popolno.
Nemčija je dane6 vojaško močnejša kakor v začetku vojne, njene izgube so v primeri z uspehi malenkostne, orožja in streliva ima toliko, da ji primanjkuje skladišč in da je morala omejiti proizvodnjo. Z vojnimi surovinami in gorivom je oskrbljena, ima nepregleden vojni plen na ozemlju, kjer živi 200 milijonov ljudi in kjer sta danes gospodarici ona in Italija. Tudi prehrane ima dovolj, Fanatična ljubezen Nemcev do voditelja in domovine se je še poglobila, zato se Nemčija lahko spusti v dolgo vojno.
S Sovjetsko Rusijo po enanih sporazumih ne more priti do nobenega nesoglasja in se Angleži motijo, če računajo na to.
Anglija hoče nadaljevanje vojne. Taka vojna se more končati le s popolnim uničenjem enega od nasprotnikov in uničena bo Anglija, katere prebivalstvo bo doživelo vse grozote vojne, kakor jih je Francija, ki danes drugače misli, kakor je mislila pred kratkim. Če se bo vojna nadaljevala, bo uničen angleški imperij, česar Nemčija ni nikdar nameravala. Zaradi tega je treba še enkrat apelirati na zdravi razum v Angliji, naj se angleški voditelji in angleški narod spametujejo in sklenejo mir, ker ni vzroka za nadaljevanje vojne in ker bi bilo treba Nemčiji in Angliji prihraniti nadaljnje žrtve, če se to ne bo zgodilo, oade odgovornost na Anglijo, n« na Nemčijo.
ureditve vprašanja Dobrudže. ker je upala, da bo to zadevo mogoče rešiti v medsebojnem sporazumu z direktnimi pogajanji. To upanje pa se je sedaj razblinilo v nič. Številni protesti, ki so jih izrekli predstavniki Bolgarije v Bukarešti zaradi dogodkov v Dobrudži, so naleteli v Romuniji na gluhi* ušesa. Zaradi splošne napetosti pričakujejo naglega razvoja dogodkov.
Italija o zavezništvu Španije
Rim, i' julija. Spričo govora generala r ranča, ki je izjavil, da ima Španija pripravljenih dva milijona vojakov, če bo treba vpo-staviti špansko državo, ki pogreša Gibraltarja, prinaša italijanski tisk komentar, v katerem
poudarja, da je danes štiriletnica, odkar general Franco '
je
v. ,	.	.	-	---	r-----~ španskih čet v
Maroku začel delo obnovitve španske države. ISato je začel vojsko proti plačancem fran-
kol poveljnik
ovi
coske m angleške plutokracije zlata na strani
z državama, v katerih ni zlato vse, ampak stoje v prvi vrsti narodne moralne vrednote. Nič ni pomagalo to zlato, ki je bilo postavljeno na razpolago družbi španskih framasonov, zidov-stva in boljševiških »kulturnih delavcev«; moralne vrednote španskega naroda so zmagale nad angleškim in francoskim denarjem. Takrat so v 1 arizu in Londonu iznašli kleveto, da bo morala Španija italijansko in nemško pomoč drago plačati, toda Nemčija in Italija sta na snanskih tleh pustili samo trupla svojih junaških prostovoljcev in nista vzeli ničesar s seboj. Španijo veže z Nemčijo in Italijo vez enotnega političnega in svetovnega nazora in pa dragocena kri, ki je bila prelita za osvoboditev sveta od lažnive demokracije, židovskega velekapitala in framasonskega brezbo-stva. Ni več daleč trenutek, ko bo Španija odplačala svoj dolg in jo bomo videli na strani mladih držav, ki so začele svetovno borbo zoper mamonizem, ki se je z vso nesramnostjo odeval v najbolj sveta gesla svobode, enakosti m bratstva zato, da jih tem lažje krši in po-bija ter si podjarmi krščanski svet.
Nemški vojaški poveljnik v zasedeni Belgiji fn
Franciji je prepovedal vsem članom belgijske vlade vrniti se na zasedeno ozemlje. Osebnosti, ki so bile v kakršnikoli zvezi z vojnimi dogodki in so pobegnile iz Belgije, bodo mogle delovati v javnih službah, političnih, gospodarskih in prosvetnih — le s posebnim
Ljubljana od včeraj do danes
-ve!
Čeprav so se dopoldne kopičili oblaki, in čeprav je tudi Ljubljano obiskal pohleven dež, ki je bil naglo mimo, nismo dobili nevihte kakor se je obetala. 2e dojx>ldne pa se je nebo spet zjasnilo.
V	zgodnjih popoldanskih urah so oblaki sicer spet nekaj grozili, niso pa mogli ničesar opraviti; vetrovi so bili drug drugemu nevoščljivi, pa so jih pehali z enega vogala neba na drugega, jih cefrali, pa spet nabuhovali. Končno je udarila burja odločno in brez prizanašanja; porinila je temnosive vojskč, ki so nastopale od zahodne plati, nazaj, sunila vanje še z boka in njihov zmedeni beg naravnala proti severu, da se je tam gori stemnilo kakor bi se bila pred Kamniške gore spustila črna zavesa. Tam so najbrž imeli hudo uro, nam v ravnini pa je bilo ž njo hvala Bogu prizanešeno.
Preden je prišel večer, se je nebo do kraja obrisalo. Na to, visoko jasno poljano je priplaval mesec in ob prvem mraku se je prikazala tudi že čreda zvezd. Močnejši pa, ko je postajal njegov svit, bolj so zvezde bledele pred močjo njegove luči. Noč je bila spet svetla, gorka, z mesečino preplavljena, dnevu podobna tako, da se je tu in tam prebudil na drevju speči ptič, ki je zaščebetal, pa ga je spet zmanjkalo nazaj v spanje, ko je videl, da se je zmotil. Pozno v noči je severozahodnik privlekel svoje oblake, ki mu jih je jug ročno drobil: kakor velike ledene plošče na neizmerni reki so hitele proti jugu — in bolj ko so se bližale mesecu, bolj so se sušili in se blinili v nič. Jug jih je pil in gonobil, kakor gorak veter ali led, ko ga tok prinese v toptejše kraje. Severozahodnik je gnal te bele oblake, ki so zablesteli, ko so prišli mesecu v bližino. Za njimi, tam na gorenjski plati, za to nočno procesijo tenkih, nedolžnih oblakov, pa je bilo spet jasno, daleč tam nad nevidnimi vrhovi je obzorje zamolklo sijalo v nekakšni zelenkasti svetlobi — zdelo se je, kakor bi tam imeli že zgodnjo jutranjo uro.
V	lepoti, ki ji je malokdo priča, saj ves svet spi, utrujen od dnevnega dela, počitka željan, ker čuti, da bo rabil moči za prihajajoči dan, — so minile dolge nočne ure. Mesec se je umaknil spat za daljno goro na zahodu, nebo je obledelo, nato pa se je od vzhoda čezenj razlil prvi nežni jutranji svit. Našel ga je čistega, spočitega, slavnostno pripravljenega in od nočnih vetrov snažno pometenega, da bi sonce imelo lepšo pot čezenj. V tiho jutro so zaščebetali ptiči, in že je sonce pomolilo izza golovških gričev svojo žarečo glavo. Svet je zasijal v krasoti, v prvem jutranjem hladu je stopil človek, ki se je odpravljal na dnevno delo, dvakrat joodjetno, vesel svojega koraka. Počasi so se budile hiše, okna so se odpirala kakor oči, ki spet spregledajo iz sladkega spanja. Hišna vrata so se odprla, zaškripala so nejevoljno kakor star človek, ki so ga brez potrebe spravili pokonci. Počasi pa je vse oživelo, ulice so zahrumele in trume ljudi so se podale v boj za vsakdanji kruh, v tem lepem jutru vse boljše razjaoložene kakor druge krati.
Iz lepega jutra se je napravil imeniten dan. Nebo je brez oblakov. Zdi se, da bomo danes nemara doživeli prvič pravo julijsko vročino, in da izjemoma enkrat ne bo nevihte. Dan obeta biti naklonjen kopalcem, ki so že toliko tarnali.
Pišče več ko puta ve
Sedanja šola vam napravi iz otrok prave pravcate učenjake, posebno mestne šole se postavijo. Takle šolski otrok ti je tič, da se stari pred njim lahko skrijejo, bi dejali. Cesa vsega se dandanašnji ne nauči v šoli.
Zamislite si tale resničen dogodek: ura je že bolj pozna, čas, ko hodijo okrog duhovi in se zapirajo gostilne. Dva možaka jo sekata proti domu, ravno pravo merico ga neseta, da sta zgovorna. Vsake sorte zgodbe in dogodivščine jima prihajajo na misel. Pa, človek vedi že kako to gre v jx>govoru, beseda sama nanese med drugim tudi na »šilkrote«. Z njima gre kakšnih osem let staro dekletce. Eden od možakov pripoveduje, kako je lovil šilkrote« — kdo ve v kateri daljni deželi že. Pa punčki ni jasno, kaj so to »šilkrote«. In ji možak jaojasni (pa ne za šalo, da ne boste mislili!), da so to »žabe, ki so zaprte v škatlji« in da je ta škatlja tako trda, da se ne stre, tudi če bi šel voz čeznjo. Pa to neznansko žival, ki da je »žaba v škatli« tudi bolj natančno opiše, seveda s »svojimi besedami«. In že se dekletcu posveti. »To so pa želve!« pravi in jima to žival čisto natančno popiše po prirodopisnem učbeniku iz šole. »Ja, ja, želve, želve, seveda«, pritrdita možaka, ki sta to besedo gotovo prvič slišala, pa se nočeta izdati pred otrokom. In že je pogovor z ljudmi vred mimo.
Vsega dovolj, pa vendar marsičesa ni moči dobiti!
Kljub številnim, uradno dokumentiranim podatkom, ki nazorno pričajo, da imamo pri nas dovolj zaloge — tako sladkorja, ki ga izkazujemo še 500 vagonov več kakor druge krati — dalje olja, moke, masti, riža itd. — dandanašnji doživljamo, da marsikje, zlasti še na deželi, kjer n. pr. ponekod sladkorja sploh ni več moči dobiti (n. pr. na Notranjskem), mali ljudje skoraj ne morejo več priti do posameznih navedenih predmetov. Čudno je, ali ne? Prav gotovol
Nekje mora biti vzrok! In tudi je! Skoraj neverjetno se sliši — pa je res —, če zatrdimo, da je krivde za to pomanjkanje iskati v mnogo večji meri pri konzumentih — seveda ne pri malih, ki si utegnejo kupiti le za sproti — kakor pa pri producentih in trgovcih. Marsikje se v mestu zgodi — da pride k trgovcu stranka, odličen stalni odjemalec, ki zahteva to in to količino, recimo olja ali sladkorja. Trgovec si ne upa odreči, ker se boji, da bi izgubil stalno, dobro plačujočo stranko — pa lepo ustreže. In druga stranka se potem malo manj ko obriše pod nosom — ali pa se tudi dejansko lahko obriše! Nekateri so se založili z naravnost fantastičnimi zalogami: po 200 litrov olja, po 300 kg sladkorja, po 800 kg moke imajo doma v »skladišču« — siromašnejši sloji naj si pa potem
ki so stari in betežni in ki vsega tega sploh ne bodo mogli porabiti, se zalagajo še vse hujše, kakor so se svoj čas stari Egipčani pred sedmimi suhimi leti. Ni čudno, če potem zaloge kopnijo, kajne?
Kontrola nad cenami bi morala poslovati vse hitreje, vse odločneje in vse načrtneje. Kršiteljev ne bi smela jemati v roke šele sodna oblast, kajti do ta čas si lahko dobe razne priče in »izvedence«
— in vsa stvar se tako kar lepo pomalem zabriše. Kršitelje naj bi kaznovala upravna oblast, policija
— kar na mestu naj bi jih udarila z zakonom!
Pa še nekaj! Oblast naj bi izvedla naglo, pa tudi redno se ponavljajočo preiskavo po vseh stanovanjih! In kjer bi dobila zaloge več kakor za mesec dni, naj bi jo brez nadaljnjega zaplenila! Potem bo prav gotovo kaj hitro nastal red! Sliši se, da se v tem smislu že pripravljajo odločni koraki. In tako je tudi popolnoma na mestu, saj bo
1 j
vse to »vlečejo iz zraka«! Še celo taki imoviteži, I brez dvoma v polni meri zaleglo!
20 let mestne ubožnice v Škofji Loki
Jubilej tihega karitativnega dela
Takoj moramo pripomniti, da obstoja mestna ubožnica v Škofji Loki prav za prav že veliko dalj kakor 20 let. Že veliko desetletij pred 1920 so imeli zavetišče loški reveži v sedanjem poslopju Mestne ubožnice na Spodnjem trgu št. 17 poleg špitalske cerkve. Vendar pa vse do takrat ni bilo nobene urejenosti. Poslopje je bilo v naravnost obupnem stanju. Sobe so bile brez peči, brez po-dnja, edino eno ognjišče je bilo v celi stavbi. Okoli tega ognjišča so se zbirali reveži in greli jed, ki so jo morali prej naberačiti z lončki od hiše do hiše. V hiši ni bilo nobenega vodstva, ne reda, ne preskrbe, skratka sploh nič. Le zasilno streho so imeli nad seboj, drugega pa nič.
Vse to je trajalo notri do 1. 1920. Takrat pa je vodil škofjeloške dobrodelne ustanove, Vincen-cijevo in Elizabeno konferenco g. kaplan Filip Terčelj. Uvidel je, da tako stanje nikakor ne more iti več dalje. Stopil je v stik s škofjeloško občino in s šolskimi sesrami v Mariboru. Po daljših dogovorih je prišlo do sporazuma, da oskrbo Mestne ubožnice prevzamejo šolske sestre, katere bo plačevala občina in jim krila stroške za špecerijo, popravila bo stavbo in jo uredila vsaj za silo, da bo v njej mogoče sploh bivati. Ob strani sestram pa bodo stale dobrodelne organizacije in skušale z obleko in drugimi darovi pomagati. Začetek iz nič je bil silno težak. Občina je pomagala pač toliko, kolikor je mogla. Zlasti so pokazali svojo naklonjenost bivši župan Joža Hafner in oba dolgoletna načelnika ubožnega odseka ban. svetnik Lovro Planina in Mihael Luznar, ki so skušali z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpreti sestre pri njihovem delu. Ne smemo pa pozabiti takoj iz prvih let še g. dr. Tomaža Klinarja, ki je bil takrat župnik pri nas in potem g. dr. Arnejc, ki je za njim župnikoval pri nas.
Žrtve čč. šol. sester so bile ogromne. Ves
Nevaren tat in vlomilec v rokah pravice
Maribor, 19. julija.
Orožniki v Marenbergu so dobili obvestilo, da se klati po kubanskih hribih okrog Orlice, Av. Antona in Planine sumljiv moški. Dva orožnika sta odšla v te kraje in res sta srečala kakih 40 let starega moškega, ki je bil podoben tistemu, katerega so jim zaupniki opisali. Komaj je mož zagledal orožnike, je planil v beg, ni pa prišel daleč, ker ga je eden od orožnikov kmalu dohitel ter ga podrl na tla, nato pa je priskočil še tovariš, nakar »ta begunca ukrotila in ga zvezala. Pri telesni preiskavi sta našla pri njem pištolo nemške znamke z 8 naboji kal. 8 mm, potem pa 8 kosov raznih vitrihov ter 28 različnih ključev in vojaško bodalo. Mož je priznal, da se piše Lakner Jožef. Na orožniški postaji so mu temeljito izprašali vest ter so ugotovili, da so dobili v roke nevarnega zločinca.
Lakner Jožef je star 37 let 'ter je doma iz Moz-lja na Kočevskem. Klatil se je več let brez stalnega bivališča okrog, najraje po samotnih hribovitih krajih, kjer je beračil pri raznih posestnikih, pri tem pa je opazoval po ugodni priložnosti, da je lahko izvršil tatvino in vlom. Priznal je, da je začel že leta 1936 z vlomi in tatvinami, ko se je pridružil v Mislinju znanima vlomilcema Jožefu Jamniku in njegovemu sinu Leopoldu Jamniku. Ta družba je izvršila celo vrsto vlomov, med njimi v trgovine: Iršič v Turški vasi, Planinšek v Št. liju pod Turjakom ter pri gostilničarju Zavel Francu v Stražah. Poleg teh večjih vlomov pa so 6i privoščili še celo vrsto manjših, pri katerih so uplenili zlasti veliko suhega svinjskega mesa. Oba Jamnika sta bila potem aretirana. Lakner pa je pobegnil ter je potem kradel in vlamljal na svojo roko. Priznal je orožnikom še 13 tatvin in vlomov, ki jih je izvršil sam. Med drugim je odnesel leta 1939 v okolici Črnomlja nekemu Amerikancu 100 dolarjev. Te tatvine in vlome je vršil po raznih delih Slovenije ter je vedno imel srečo, da je odnesel pravočasno pete. Nikoli ga niso sumili, da se nepošteno preživlja, poleg tega pa je zelo pazil, da se ni nikjer srečal z možmi postave. Orožniki so nevarnega zločinca izročili v sodne zapore.
živež v ogromni večini krompir, pšenico, riž, zelje, fižol itd., so morale naprositi po sosednjih občinah. Tu moramo z veliko hvaležnostjo omeniti zlasti č. s. Klaro, ki je celih 18 let neutrudljivo nabirala darove za naše reveže. Žal je velikokrat naletela na trda srca.
Občina je z velikimi žrtvami postopno preurejala pioslopje. V teku let je zgradila veliko kuhinjo, primerno shrambo, kleti, sprejemno sobo, predelala hodnike, zgradila dve obednici, prenovila vse sobe, vanje vdelala pod in postavila 25 sobnih in eno krušno peč. Zgradila je pralnico, kopalnico in mrtvašnico. V zadnjih letih je uredila moderna stranišča in napeljala električno luč v vse sobe. Prenovila je vse sobe v prednjem delu jjoslopja ter najreljala vodovod. Tu so navedena le večja popravila in adaptacije, bilo pa je nešteto še drugih popravil. To je stalo občino skupaj okoli 300.000 din. Vendar pa jx>slopju še veliko manjka. Zlasti pa dosti zračnih, svetlih oken. Sedanja uprava si z vso silo prizadeva, da bi v čim večji meri odstranila pomanjkljivosti poslopja.
Kot eden najvažnejših datumov mestne ubožnice pa moramo vsekakor omeniti 1. april 1938. ko so upravo ubožnice sprejele čč. sestre iz kongregacije Čudodelne svetinje, ki vodijo pod veščim vodstvo č. s. Digne ubožnico še danes. Ob strani jim stoji ubožnični odsek mestne občine z načelnikom g. Luko Krekom, katerega zasluga je, da ubožnica zadnja leta prav lepo napreduje. Zelo naklonjen jd je tudi g. župan Ziherl Matevž.
Danes je v ubožnici 25 siromakov iz raznih občin. Tako iz domače škofjeloške, kakor tudi iz Stare Loke, Zminca, Stražišča itd.
V	20 letih je bilo sprejetih v zavod 152 ubožcev, od katerih jih je večina umrla, nekaj jih je iz zavoda odšlo ali pa so jih občine dale drugam v oskrbo.
Za obleko ubožcem skrbe sestre in dobri ljudje. Zlasti dobe sestre obleko za ubožce kot darilo za božičnico, ki je vsako leto na sv. večer. Na njej dobe prav lepe darove, ki so dar dobrih in usmiljenih src.
K Mestni ubožnici spada tudi špitalska cerkev, v kateri je nalašč za ubožce vsak dan sv. maša. Daruje jo vedno eden izmed č. oo. kapucinov.
Ob 20 letnici želimo, da bi v nadaljnih dvajsetih letih bilo doseženo vse tisto, kar je za nu jen razvoj zavoda neobhodno potrebno. K temu naj Bog pomagal
Voznik in konj našla smrt pod hlodi
Maribor, 19. Julija. v V Ribnici na Pohorju se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala življenje pridnega delavca. Dne 17. julija se je najx>til joosestnik in gostilničar Ignac Viltužnik iz Hudega kota v gozd po hlode za svojo žago. Z njim sta šla njegova dva hlapca Kotnik Alojz in Kušnik Anton. Prvi je imel težki voz z dvema konjema, Kušnik pa lažjega z enim konjem. Hlode so naložili v tako imenovanem Robnikovem jarku, jaotem pa je odšel posestnik Viltužnik naprej, hlapca pa sta za njim peljala naložene vozove. Okrog 15 pa je pritekel domov sam Kušnik brez voza in konja ter je ves preplašen pripovedoval, da se je njegov tovariš Alojz Kotnik smrtno ponesrečil, pri tem pa se je tudi ubil eden od konjev njegove vprege. Viltužnik je ° <akoi obvestil orožnike v Ribnici ter se je z njimi napotil na mesto nesreče, ki se je na sledeč način pripetila:
Kotnik in Kušnik sta peljala svoja voza jao precejšnji strmini po občinskem kolovozu ter sta morala med potjo močno zavirati, Kotnik je bil spredaj, kakih 50 korakov za njim pa je peljal Kušnik. Naenkrat je Kušnik opazil, kako je Kotnik, ki je stal poprej zadaj za vozom pri zavori, na nekem ovinku nenadoma planil naprej, potem pa je voz s konji in hlapcem zagrmel po strmem pobočju v Robnikov jarek. Ko je Kušnik prihitel na mesto nesreče, je videl, da se je voz s hlodi zvalil na Kotnika ter ga pritisnil z vso silo na prsi na smrekov štor, tako da je nesrečnežu popolnoma
Na Kurežčku bo Jutri nova maša
Jutri bo zapel v znameniti božjepotni cerkvi Kraljice miru na Kureščku novo mašo preč. g. Geld Karel, salezijanec z Rakovnika. Pričetek slovesnosti ob 10 dopoldne. — Udeleženci iz Ljubljane naj se odpeljejo s Pečnikarjevim avtobusom, ki vozi iz Ljubljane v Prezid. Avtobus odpelje izpred Mestnega doma ob 5.40 zjutraj. Peljati se jim je do Zogarja nad Želimljami, odkoder je pot na Kurešček najkrajša. Prav gotovo bo na to lepo slovesnost, ki bo na priljubljeni izletni točki, pohitel marsikak nedeljski izletnik.
Maribor
Mali kužek je ustrahoval vso ulico. V Stolni ulici je zavladalo v četrtek popoldne okrog 2 veliko razburjenje ter je trajalo vse do petih. Mali kuža, čisto neznatne postave in nepoznane, mešane pasme, je spravil vso ulico v strah in trepet, tako da ga je moral priti stražit policist ter so ljudje trepetali, da bi zver ušla ter povzročila kdo ve kakšno nesrečo. V trafiko v Stolni ulici se je priklatil od nekod kužek in ko ga je hotela lastnica nagnati, ji je pokazal zobe in zarenčal. Ljudje, ki so bili v trafiki, so prestrašeni odskočili — pes je stekel ter jih bo zdaj, zdaj zagrabil. Tudi trafikan-tinja je pobegnila na ulico ter zaprla vrata za seboj in kužek je bil ujet v pasti. Pred trafiko se je zbralo vse črno ljudi, potem pa je prišel stražnik, ki je vrata zastražil, obenem pa je bil poklican mestni konjač, ki je prišel šele pozno popoldne s svoim pomagačem. Mirno sta šla moža v trafiko ter z rokami prijela psička, katerega je neprostovoljni zapor že ukrotil, ter sta ga odpeljala na vozičku s seboj.
S	skokom z mosta v Dravsko ulico poskusil v smrt. V četrtek popoldne okoli 5 se je odigral na državnem mostu in v Dravski ulici razburljiv prizor. Po mostu se je nekajkrat iz/prehajal sem in tja moški srednjih let, v boljši obleki in bledega obraza. Neprestano je strmel čez ograjo mostu, kakor da bi ga nekaj vleklo v globino. Ko je potem spet zavil od Velike kavarne po mostu proti reki, ga je še pred bregom Drave nad Dravsko ulico nekaj prijelo, da se je v hipu zavihtel čez ograjo ter se strmoglavil v globino. Tu je z vrha mostu do Dravske ulice kakih 10 metrov globine. Moški je padel na precej mehka, netlakovana tla, kar je njegov padec očividno tako ublažilo, da si je samo zlomil nogo, zadobiti pa je moral tudi notranje poškodbe, ker je obležal nezavesten ter so ga potem ljudje, ki so mu prihiteli na pomoč, s polivanjem vode spravili k zavesti. Moža so reševalci z avtom odpeljali v bolnišnico. Piše se Viktor Per-tot ter je po poklicu trgovski potnik. Ka’
Dve smrtni žrtvi alkohola
Sv. Lenart p. Vel. Ned., 18. jul.
V nekaj dneh je tukaj alk,ohol zahteval kar dve smrtni žrtvi. Sta to nek moški in neka ženska, ki sta zaradi preobilice zaužitega žganja in vina oba tako žalostno končala.
Na Forminu je imel lončarsko obrt Sivka Mihael. V zadnjem času se mu je omračil um ter se je vdal pijančevanju. Preteklo nedeljo je izpil liter žganja, kar pa je bilo preveč ter je na posledicah zastrupljenja umrl.
Drug primer se je dogodil v Podgorcih. Tukaj je živela ločena od svojega moža 541etna Horvat Marija, ki je bila strastna prijateljica alkohola. Tako se je tudi včeraj zvečer nekje zopet napila ter se je vračala domov. Nedaleč od doma pa je obležala in naslednje jutro so jo našli mrtvo. Obveščeni so bili orožniki pri Sv. Marjeti, ki so ugotovili, da je potem, ko je padla, začela bruhati in se je nato zadušila. Prepeljali so jo v tuk. mrtvašnico. Pred leti se je njen najstarejši sin obesil, maja letos pa Je skočila v Pesnico njena hčerka ter utonila.
Sam se je javil policiji
Celje, dne 19. julija.
V včerajšnji številki našega lista smo f>oro-čalj o obsojanja vrednem dogodku v Zabukovcih pri Grižah, ko je 31-letni Franc V. iz Zabukovcev napadel v gozdu 18-letno posestnikovo hčer in ji s krivcem prerezal vrat. Temu poročilu dodajamo danes še naslednje:
Napadalec Franc V., ki je po svojem surovem napadu zbežal v gozd, se je pojavil nenadoma v Celju in sam šel na policijo. Sam je povedal vse, kako je bilo in mu je zdaj žal tega svojega nesramnega dejanja. Izgovarja se, da je to storil v jmpolnoma pijanem stanju, napit pa da se je zaradi obupnih razmer, ki vladajo doma v njegovi družini. Kljub temu njegovemu zagovoru ga oblast seveda ne bo kar tako izpustila in mu to njegovo dejanje odpustila. Policija ga je izročila sodišču.
zdrobilo prsni koš in zlomilo hrbtenico ter je bil pri priči mrtev. Tudi enega konja so hlodi pritisnili ter ga ubili. Ugotovilo se je, da je tragično nesrečo zakrivil zgolj slučaj, ker je bila zavora in vse ostalo na vozu v redu.
ZGREŠENI STREL
»To je dovolj. Toda vi boste morala zvečer ostati še tukaj. Morebiti nam boste enkrat še potrebni... Sicer pa, kam ste hoteli oditi od tukaj?«
Sobarica je obstala med vrati.
»To vas pa nič ne briga. Jaz 6em sedaj še tukaj, mar ne?«
Ne da bi počakala na odgovor, je odšla. Slad se je obrnil h Calamu:
»Mnogi starši ne znajo pri svojih otrokih uporabiti palice, Calam. Pa pustimo to. Sedaj bomo pretipali tistega tička, katerega »te vi vzeli na piko, namreč Edwina Ruvana.«
Peto poglavje.
Nova uganka.
Edvvinovd koraki niso bili preveč lahki, ko je stopal v bralnico. Ves nemiren je obetal,. ko se je znašel pred zborom policajev. Človek z beležnico v roki mu ni nič preveč ugajal. Ko pa je ta človek odložil svojo beležnico in začel govoriti, mu je [>a še manj ugajal.
»Vi ste Edwin Ruvan? Ali ste že imeli kdaj opravka e policijo?«
Tedaj je Edwin začel oklevati s evo jim odgovorom. Toda Calam mu je prišel na pomoči
UBHnMUBBnHHHHBtBEHHBmr
9
»Nikar tako dolgo ne omahujte. Laganje Vam ne bo prav nič pomagalo, ker vse lahko v nekaj trenutkih ugotovimo. Vaš obraz sem nekoč že videl na neki tiralici, na to bi mirne vesti lahko prisegel.«
»Sedel sem v zaporu v Parkhearstu,« je nazadnje priznal Edvvin.
»Kako dolgo?«
»Dve leti in pol. Pa to ni bila moja krivda. To je bila...«
»Vem, vem,« ga je prekinil Slad, »to je bila zmota sodnikov. Nekdo vas je menda okradel. Za kaj je takrat že šlo?«
»Vlom. Toda jaz prav zares o tem ničesar ne vem. Neki norec je skočil ponoči iz neke hiše in streljal za mano. Pozneje je trdil, da sem jaz vlomil v njegovo hišo. Nisem se dolgo prepiral z njim, ker mi je stalno mahal s samokresom pred obrazom, temveč sem ga temeljito kresnil, pa je bilo po njem ...«
»S čim?«
»Veste .,.« Edvvinu se je zataknilo, pogledal je neumno in obmolknil.
»S čim, vas vprašam. Menda niste do-oili poostrene kazni samo zato, ker 6te ga s pestjo mahnili po glavi?«
Edvvin je nekoga sam pri sebi opsoval.
»Veste, tedaj sem včasih nosil pri sebi tudi nož. Toda bolj iz neke neumne navade. Saj sami veste, da pride človek včasih v nepriliko tako, da mora ...«
»Povejte mi, ali ste vi ubili svojega sorodnika?«
Edwin je prebledel.
»Nisem nosil noža od tistega dne, ko so me izpustili iz zapora. Pa menda.... menda... vi ne mislite, da sem jaz to storil...?«
Njegov glas je bil poln strahu. Slad je dal znak Ciine tonu.
»Poglejte, če ima morebiti nožnico pri sebi za pasom!«
Clineton ga je hitro in strokovnjaško otipal po vsem životu, nato pa odkimal z glavo.
»Dobro, toda kje ste bili, ko 6e je začelo tekanje?« ga je vprašal Slad.
»Bil sem 6koro ves čas skupaj s Terry-jem, vse dotlej, dokler nisva stekla po stopnicah. Tedaj sem 6e znašel ob Jimu in sem bil z njim ves ostal čas.«
Slad je gledal »voj o žrtev dolgo in resno.
»Kje pa imate rokavice?«
»Moje rokavice?«
»Da, rekel 6em rokavice...«
»V žepu 6uknje, toda .,.«
Slad ga je prekini:
»Nikar se ne trudite, da bi si izmišljevali kakršnekoli izgovore. Clineton, prinesite njegov plašč! Popeljite ga, da vam bo pokazal, kateri plašč je njegov!«
Ko sta Clineton in Edvvin odšla iz
sobe, je pristopil Calam k Sladu in mu
naglo povedal:
»Čim je omenil eno stvar s streljanjem, secn se vsega dogodka spomnil. Tedaj je bilo več udeležencev. Ukradene stvari niso bile pri njem. Njemu se je posrečilo, da jih je hitro oddal drugemu, ta pa je pobegnil. Če bi ukradene stvari našli pri njem, bi nedvomno dobil pet let zapora.«
Tedaj 6e je Clineton vrnil z Edvvin o m in prinesel debelo suknjo, ki je bila iz ostro kariranega blaga.
»Tukaj so rokavice,« je rekel in pokazal par belih, pa omadeževanih volnenih rokavic. Slad jih je vzel in strogo pogledal Edvvina.
»Te tanke rokavice vam niso dosti koristile pri tem mrazu, ne?«
Edvvin ni ničesar odgovoril.
»Ali pa so vam služile za kak drug namen?«
Edvvin je še naprej molčal. Nadzornik Slad je vrgel rokavice na mizo.
»Torej, to je vse. Lahko odnesete svoj plašč. Rokavice bom obdržal.«
»No, kaj mislite?« je vprašal Calam, ko je Edvvin odšel.
»Ne morem vam reči še ničesar, ker imam še premalo indicov,« je odgovoril Slad. »Toda, če je ta zapleten v to zadevo, bomo to hitro ugotovili. Clineton, ali je mogel najti svojo 6uknjo, ne Ja bi koga vprašal?«
»Da, vse suknje vise v predsobi.«
»Nož imamo, toda dobiti moramo še nožnico, da ugotovimo, čigav je. Naj Ed-
vvin pazi nanj za slučaj, če bi skušal kaj skriti. Tisto sikrovišče bi bilo treba odkriti. Pošljite mi sem Staridgeja in Tow-leya.«
Odvetnik je vstopil v sobo 6 ponosnim dostojanstvom, med tem ko se je na licu Towleya videla neprikrita jeza.
»Ali mi hočete povedati, zakaj traja to tako dolgo,« je vprašal lastnik konzervne tovarne. »Moja hčerka in jaz...«
»Oprostite, gospod Towley,« ga je prekin’1 vljudno pa odločno Slad. »Mi bomo po možnosti obzirni do vas in vaše hčerke, toda vi morate biti potrpežljivi. Izvršen je bil umor in izredno dosti jih je treba zaslišati.«
Zaradi detektivovega neomajnega miru je začel tovarnar izgubljati tla pod seboj.
»Za vraga vendar, pa menda ne mislite, da 6em jaz to storil?«
»Ne, jaz sem trdno prepričan, da vi tega niste storili, gospod Tovvley. Nadzornik Calam me je poučil, da vi niste zapustili jedilnice, niti se niste trudili, da bi pomagali.«
Towleyev obraz je postal pegast, mož je začel težko dihati in se vsedel v naslonjač in vzkliknil:
»O moj Bog!«
»Kaj bi me radi vprašali, gospod nadzornik?« je vprašal odrezano odvetnik. »Jaz vam bom žalibog težko kaj pomagal. Toda, kar je v moji moči...«
»Rad bi vedel, zakaj so se zbrali ti revni sorodniki, in kaj ste jim vi sporočili, gospod Staridiie?«
tu in tam
V Belgradu pridno grado savsko pristanilže, ki bo mnogo večje kot dosedanje, poleg tega pa bo tudi sposobno sprejemati večje tovore in bo moderno opremljeno. Dela so se začela že pred leti in so v ta namen osušili precejšen del obale in jo zasuli Sedaj greda številna poslopja in skladišča. Prav tako bodo preuredili tudi vso bližino pristanišča Podrli bodo več stanovanjskih hiš. Nedavno sta si prometni minister inž. Bešlič in belgrajski župan Tomič ogledala dela v pristanišču. Zanimivo pa je, da vprašanje podrobne ureditve pristanišča, zlasti pa okolice, še ni rešeno, ker so mnenja med strokovnjaki deljena.
Belgrajska občina je poostrila svojo borbo proti takim stavbam, ki so bile ali pa se grade brez dovoljenja mestnega poglavarstva. V Belgradu je takih poslopij v središču mesta in v okolici zelo veliko. Razpasla se je bila navada, da si je vsakdo postavil hišo tam in tako, kakor je njemu ugajalo, brez ozira na regulacijski načrt Tako
je nastala popolno zmeda, katero hoče občina sedaj odpraviti in priboriti mestu nazaj lepše lice in narediti končno red. Mnogo takih liiš, ki zanje oblast ni izdala gradbenega dovoljenja, je bilo že podrtih, toda ljudi to še ni 'zučilo. Sedaj je občin.'' ustanovila posebno »motorizirano rušilno kolono«, ki ima seznam vseh nedovoljenih zgradb in jih takoj poruši. Kolona se loteva najprej takih stavb, katere najbolj kaze splošno lice mesta in je zanje očitno dokazano, da so bile zgrajene brez dovoljenja. Tako se zgodi, da se delavci pripeljejo e posebnimi avtomobili in posebnim orodjem in začno naglo rušiti stavbo brez ozira na pritožbe lastnika.
Porušeno in zasuto železniško progo blizu
Travnika v Bosni so v rekordnem času očistili in spet uredili za promet. Proga je bila zasuta z debelim kamenjem v dolžini 100 m. Razen tega je ležalo na progi 13 prevrnjenih tovornih vagonov m prevrnjena lokomotiva. Vsi vagoni so bili teko razbiti, da se jih ni več splačalo popravljati, faradi tega so jih spustili po nasipu, nato pa očistili progo. Sprva so računali, da bo za vse delo potrebnih najmanj tri dni, v resnici pa so Progo spravili v red že v enem dobrem dnevn.
*	se škode, ki jo je nevihta povzročila, še niso ocenili, pravijo pa, da bo znašala več milijonov din. Pri nesreči se je bil težko ponesrečil strojevodja, ki je s svojo prisebnostjo in hrabrostjo preprečil še večjo nesrečo. Mož se še vedno bori s smrtjo v sarajevski bolnišnici.
Pred dvema dnevoma je bil v Belgradu podpisan jugoslovansko-grški trgovinski sporazum, ki je uredil način plačevanja blaga. Grčija se je prej vedno branilk plačevati del našega blaga v devizah in je skušala delež deviz zbiti kar se da na najmanjšo mero. Ker do sporazuma ni prišlo spomladi, je nastopilo brezpogodbeno stanje, kar je pomenilo, da je bilo treba tako v Grčiji kakor pri nas vsako blago plačati z devizami. Sedaj pa je sklenjen plačilni sporazum, po katerem bo Grčija plačevala 35% pri nas kupljenega blaga v devizah, ostalo pa z boni. Povprečno znaša vrednost v Grčijo izvoženega blaga 200 milij. din. Večinoma prodajamo v Grčijo živino, drobnico in vse vrste lesa; Grčija pa nam vrača drugo blago. Doslej je bila še vedno naša trgovinska bilanca z Grčijo aktivna.
Prav zanimava dva primera spalne bolezui je odkril neki zdravnik iz Mostara. V Huminu je našel delavca Franja Mariča, ki ga spanec silno pogosto napade. Napade ga med delom, zlasti pa pri enoličnem delu. S silno težavo premaga spanec in pri tem mu ne pomaga dosti niti polivanje z mrzlo vodo. Ko ga prevzame spanec, popolnoma onemi, čeprav točno ve, kaj se dogaja okrog njega. Se hujše je s 17-ltnim Šimom Iličem Fant že več let skoraj neprestano spi. Le poredko se zbudi, da takrat vzame hrano. Kadar ca popade spanec in ga hoče premagati, ga strašno zaboli glava. Zdravniki so se za oba primera začeli zanimati in bodo poskušali ugotoviti pri obeh bolnikih vzroke bolezni, nakar bi se lotili zdravljenja.
Svoj čas so se ▼ Zagrebn pripravljali na to,
da bodo ustanovili svojo jugoslov.-nemsko zbornico, ki bi imela sedež v Zagrebu in bi skrbela za poživitev gospodarskih stikov med Hrvatsko in Nemčijo. Napovedano je bilo celo, da bo ustanovni občni zbor v najkrajšem času. Sedaj pa objavljajo zagrebški listi sporočilo, da so nastopile nekatere tehnične ovire in da do ustanovitve zbornice v doglednem času ne bo prišlo. Vse priprave so odložili na nedoločen čas.
V Bolgarijo je odpotoval ravnatelj Prizada dr. Toth, da bo tam nakupil večje množine koruze, ki je potrebna za prehrano naših najbolj revnih pasivnih krajev. Obenem s tem je tudi banska oblast v Zagrebu nakupila večje količine koruze in jo začela pošiljati v tiste kraje v banovini, ki so revni in se že sedaj čuti med ljudstvom pomanjkanje hrane. Banska oblast je koruzo nakupila doma, in sicer v Slavoniji in Sremu.
Na konferenci v kmetijskem ministrstvu, kjer so se pogovarjali o novih cenah pšenico, ni prišlo do sporazuma med udeleženci konference. Zastopniki iz žitorodnih krajev so zahtevali, da se določi cena metrskega stota pšenice na 35 din, medtem ko pravijo zastopniki iz potrošniških krajev, da je zadosti, če se določi cena 250 din. Sporazumne odločbe ni bilo in zato bodo sedaj morala prizadeta ministrstva sama odločiti o ceni Ker se je žetev že začela in ker vlada zaradi nestalne cene zmeda na trgu, bo vlada po vsej verjetnosti v nekaj dneh določila najvišje odkupne cene za pšenico.
Zagrebška afera s ponarejanjem potnih listov »e zadnje dni ni premaknila dosti naprej. Policijski uradnik, ki je doslej vodil preiskavo, je bil naglo premeščen na Sušak. Zagrebški listi izražajo bojazen, da bodo čas, ko se bo novi preiskovalni uradnik poglabljal v vso niti afere, pohabili zavezniki Weissa in se poskrili. Iako prinaša neki zagrebški dnevnik v obliki reportaže Popis delovanja neke mednarodne ponarejevalske tolpe, ki je delovala nekaj časa v tujini, pa se je preselila potem v Belgrad. Vodja te tolpe je neki Goldschleger, ki je ogoljufal mnogo bogatašev za težke denarje na prav točno isti način, kakor je NVeiss goljufal v Zagrebu. Ena izmed VVeissovih žrtev je bil odvetnik dr. Neuberger, katerega je goljuf oskubil za 200.000 din Odvetnik je nasedel goljufovemu triku in izročil 200.000 din. Weiss je bil namreJ rekel, da bo uredil vse tako, da bo neka švicarska banka iz njegovega računa prenesla odgovarjajoč znesek na določeno ameriško banko. Odvetnika je preslepil nato s ponarejenim pismom švicarske banke, ki je javilo, da je nalog izvršila. Dr. Neuberger je odpotoval v Ameriko. Kako je izvedel za prevaro in kaj se je z njim potem zgodilo, ni znana.
Po daljšem presledku se nudi našim kino-obiskovalcem zopet priložnost, da slišijo slavnega in priljubljenega pevca TINA ROSSI -ja v razkošnem filmu o zamotani ljubezni
V ostalih glavnih vlogah: Micbele Alfa, Raymond Cordy Conchila Montenegro. Predstave dnnes ob 16., 19. in 21. uri jutri v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri.	-
Telefon itev. 32-21	KINO	UNION
PESEN PARIZU
OUZD v preteklem poslovnem letu
rovalnih primerov odpade 1362 pritožb ali na 47 zavarovalnih primerov odpade ena pritožba.
Kako je bilo z zavarovalnimi dajatvami?
Zavarovalne dajatve so v najvažnejših postavkah prekoračile ali dosegle vsedržavno povprečje za leto 1938. Hranarina, ki predstavlja najpomembnejšo dajatev v denarju, je dosegla 30.25 pri% pri državnem povprečju 25.11%. Ta postavka je v taki višini gotovo nevzdržna; presega tudi enake dajatve v tujini. V vzročni zvezi z izdatki za hra-narino je stalež bolnikov. Tudi ta presega državno povprečje, ki je znašalo 2.90%. Največ bolnikov je bilo v območju Maribora z letnim povprečjem 3.01, v območju Ljubljane je ta odstotek znašal 2.51%, v Ptuju 2.87%, v kranjskem okraju 2.47%, v Tržiču 2.42%.
Število zdraviliškega osebja se je zvečalo
Število zdravnikov je bilo tako pomnoženo, da odpade na enega zdravnika 546 članov. V krajih z nad 800 zavarovanci so nameščeni zdravniki-uradniki. Kjer je potreba, je urad izpopolnil število tovarniških ambulanc in krajevnih ordinacij v oddaljenejših krajih. Delo zdravnikov je bilo tako mnogoštevilno, da na vsakega člana odpade 7.95 ordinacije.
Značilen pojav v našem bolniškem zavarovanju je dejstvo, da je bilo 1. 1939 v nadpregled poklicanih 21.966 bolnikov, odzvalo se je samo 17.995 oseb; od teh je bilo spoznanih sposobnih za delo 10.442 zavarovancev. Zdravljenje v zdravstvenih ustanovah, izvzemši bolnišnice, izkazuje 36.182 oskrbnih dni. Za zdravila je bilo izdano 5,867.064 dinarjev, t. j. vsak zavarovanec je letno porabil zdravil za 58.06 din. Tudi ta izdatek kaže težnjo navzgor: v času 1922—1938 je povprečje teh izdatkov zna&alo 9.17%, v letu 1939 pa 10.71%. Za prevoze v bolnišnico, iz bolnišnice, k nadpregledom in v specialne preglede je urad izplačal 1,282.000 dinrajev.
Pri zdravniški službi moramo posebno omeniti zdravniški pregled vseh vajencev, ki jih je nad 10.000.
Pereče poglavje so nezgode
Vedno večjo skrb povzroča problem nezgod, obratnih in izvenobratnih. Samo v trimesečju junij-avgust so bile zabeležene 1703 izvenobratne nezgode zavarovancev (poškodbe pri športu, na izletih, s kolesi itd.). Organizirati in intenzivirati je politiko za preprečevanje nezgod. Ta problem je za našo skromno gospodarsko kapaciteto postal zelo pereč. Obratnih nezgod je bilo že 3395, od tega 51 smrtnih primerov. Pri uradu je ustvarjen začetni 6klad za sistematično organizacijo akcij za preprečevanje nezgod. Urad je v položaju, da z denarno podporo omogoči ustanovitev Banovinske delovne skupnosti za preprečevanje nezgod. Čini-telji izven urada morajo za to vprašanje pokazati potrebna razumevanja in pričeti z organiziranjem te panoge javne socialne politike in narodnega gospodarstva.
Vremensko poročilo »Slov. doma<
Ljubljana, 19. julija.
Iz poročila o delu OUZD lani posnemamo:
Poslovno leto 1939 je bilo nemirno. Zaradi zunanjih dogodkov so bili v državi potrebni ukrepi, ki so imeli neugoden vpliv na gospodarsko in socialno življenje in s tem tudi na poslovni uspeh Okrožnega urada. Urad je v tem letu sicer dosegel povprečje 99.995 zavrovancev, toda mesečni izkazi so bili neugodni, tudi porast v primeri z 1. 1938 je le neznaten (1227) Pri mirnejšem gospodarskem življenju bi bil ta porast nedvomno večji, tudi zavarovana mezda bi kazala ugodnejšo sliko; tako je znašala le 25.17 din. Naj večji odstotek (14%) zavarovancev odpade na 9. razred z mezdo 28.80 din. V najvišjem razredu z 18 din je bilo zavarovano samo 11.007 oseb ali 11%. Državno povprečje zavarovane mezde je znašlo v letu 1938 23.64 din.
Na čem je utemeljena finančna stavba zavarovanja
Na številu zavarovancev in na zavarovani mezdi je zgrajena finančna stavba tega zavarovanja.
Poslovanje v bolniško-zavarovalni panogi je urad zaključil s poslov, primanjkljajem 1,330.159.21 dinarja. Ta številka je dejansko mani neugodna, kot bi se na prvi pogled zdelo. Bolniško zavarovanje dotira iz rednih dohodkov razmeroma zelo visoke rezervne sklade v višini 5%. Bolniško zavarovanje, ki posluje brez zadostnih rezervnih sredstev, ni varno zgrajeno. Toda letošnji primanjkljaj je vendarle tako visok, da more postati tudi pri močnejših rezervnih skladih za socialne koristi zavarovancev nevaren. Primanjkljaj naj bo dokaz, da so bili zavarovanci preko normalnih odstotkov deležni zavarovalnih dajatev, ker so te dosegle 81.18% predpisanih bolniško-zavarovalnih prispevkov, na drugi strani je primanjkljaj opozorilo na največjo štednjo, istočasno pa tudi resen H poziv za pravočasno vplačilo prispevkov. V tej zvezi je treba povedati, da so upravni stroški, osebni in materialni, v letu 1939 dosegli 12.73%. Na upravne stroške odpade za člana in leto69.76 dinarja. Te številke pravijo( da je večja štednja pri upravnih stroških nemogoča. Okrožni urad od socialnih zavarovalnih ustanov izkazuje najnižje upravne stroške. Važno je tudi vedeti, da je Okrožni urad v letu 1939 predpisal 103.6 milijona din prispevkov, od tega pa odpade na bolniško zavarovanje, torej za potrebe in naloge urada, le 53.2 milijona, t. j. dobrih 50%. Ostali prispevki, ki jih r plačajo delodajalci na prejele plačilne naloge, odpadejo na invalidsko zavarovanje (21.4 mil. din), na nezgodno zavarovanje (16 milij. din), na borzo dela (10.6 milij. din) in na Delavsko zbornico (2.2 milijona din). Skupni predpis za vse te ustanove in panoge zavarovanja znaša 13%. Delavci nosijo 6%
9 vsega predpisa, ostanek 7% pa delodajalci.
Socialno-zavarovalne dajatve, ki jih prejemajo delavci od urada, so iz leta v leto popolnejše, zlasti po svoji kakovostni vrednosti. Tudi višina in vrsta dajatev sta do sedaj mogli ostati neokrnjeni.
Sodišče delavskega zavarovanja je v 1. 1939 obravnavvalo 756 primerov, kar je zelo nezntano. L. 1939 je bilo torej skupno vloženih 1362 pritožb zaradi zavarovalnih dajatev,t . j. na 64.570 zava-
športne vesti
ŠPORTNI DAN SK BRATSTVA NA JESENICAH
V soboto in nedeljo bo spet velika športna manifestacija na Jesenicah v okviru športnega dneva SK Bratstva. Program, ki so si ga zastavili agilni načelniki posameznih odsekov, je velik, po dosedanjih prijavah sodeč pa bo to eden največjih športnih praznikov tega kluba.
V soboto ob 21 bo velika boksarska prireditev, na kateri bodo Jeseničani prvič imeli priliko videti borbo dveh boksarjev težkih kategorij. To sta dva stara rivala; prvak Male antante Ipavec iz Maribora in prvak Jugoslavije Baloh — novo pečeni »Jeseničane. Poleg tega para, za katerega vlada največje zanimanje, vlada velik interes tudi za nastop Hermežanov: Marušiča, Volčiča in Keit-nerja, ki bodo brez dvoma enakovredni nasprotniki Majnika, Mitroviča in Ažmana. Prireditev bo na igrišču, če bi gel dež, pa v Sokolskem domu. Ker je vstopnina propagandno nizka, bo lahko vsak obiskal to prireditev.
V table-tenisu prihajajo še vedno nove pri* jave, kljub temu, da se je naša slovenska vrhovna table-teniška organizacija pokazala pri tej priliki v precej slabi luči, o čemer bomo še brez dvoma lahko razpravljali. Domačini so trenutno v odlični formi in lahko upamo, da bodo enakovredni partnerji vsakemu nasprotniku, saj se zavedajo, da si lahko priborijo ličen pokal, poleg tega pa priznanje za zmago nad odličnimi nasprotniki.
Pri atletskem mitingu se nam obetajo odlične borbe v vseh disciplinah, ki so na sporedu. Tudi atleti se bodo	borili	za ličen	pokal, ki	ga
bo dobil tisti atlet,	ki bo dosegel	najboljši	rezultat v oceni po finskih	tablicah.	Iz Ljubljane
se je prijavila cela	vrsta	odličnih	državnih	re-
prezentatov. Vsak bi rad odnesel pokal, vendar na Jesenicah upamo, da bo ostal pokal doma. Ali bo to uspelo Kvasu ali Zupanu ali Pribovšku — to bomo videli v nedeljo 1
Za zagrebškega Gradjanskega pa seveda vlada največje zanimanje. To bo prvi nastop sedanjega državnega prvaka na Jesenicah, in da bo dosegel čim boljši rezultat ter pri publiki zapustil čim boljši vtis, so najavili moštvo, v katerem bo_ nastopilo kar 7 igralcev, ki stalno igrajo v ligi: Šuprina, Brozovič, Jutt, Djanič, Djukič, Pleše bodo v družbi z nekaterimi mlajšimi močmi zastopali barve Gradjanskega proti domačemu mo-lyu' ki bo tokrat nastopilo z vsemi novimi moč-n>'> ki jih je klub dobil v mrtvi sezoni.
V soboto in nedeljo bo na igrišču Bralstva vse živo. Kadarkoli boste prišli na igrišče, vedno bodo napete borbe športnih vitezov, pa najsi bo !°i v, .rin£u a*' za belo-zeleno mizo, ali na Črn "in tekalisču ali pa na zelenem polju.
TENIŠKI DVOBOJ HRVATSKE IN MAD2ARSKE.
Včeraj popoldne se je, v proslavo 15-letnice obstoja Akademskega teniškega kluba, začel teniški dvoboj med reprezentancama Hrvatske in Madžarske. Madžari so poslali v Zagreb svoje najboljše teniške igralce, prav tako pa so tudi Hrvati
postavili v borbo svoje najboljše ljudi. Dvoboj se je začel včeraj popoldne na teniških igriščih na ša-lati; tekmi je prisostvovalo okoli 500 ljudi. Navzoč je bil tudi predsednik Hrvaške športske sloge inž. Košutič in pa zagrebški župan Mate Starčevič.
V prvi igri je nastopil naš državni prvak Franjo Punčec proti odličnemu Madžaru Szigetiju. Za igro našega prvaka, ki je po daljšem odmoru spet nastopil v ostri konkurenci, je vladalo precejšnje zanimanje, zlasti ker je bilo znano, da je Punčec zaradi utrujenosti v zadnjih mesecih močno padel v svoji formi. Današnja igra pa je pokazala, da je Punčec spet v svoji stari formi. Zmagal je z lahkoto, brez kakega posebnega truda. V tej igri niti ni imel prilike pokazati vse svoje sposobnosti. Szigetija je premagal v treh setih v dobre četrt ure. Rezultat je bil 6:0, 6:3, 6:3.
V drugi igri je nastopil Drago Mitič proti madžarskemu prvaku Asbothu. Drugo igro pa je Mitič izgubil. Mitič je v prvem setu diktiral temjx> in s precejšnjo lahkoto odpravil Madžara, tako da je bilo občinstvo precej presenečeno. V drugem setu pa je Asboth zaigral precej boljše in še v na-daljmh dveh setih premagal Mitiča. Rezultat igre Asboth:Mitič je bil 4:6, 6:4 6:3, 6:2.
Stanje točk Madžarska : Hrvatska je torej
Teniški dvoboj se danes pop>oldne ob Ireh nadaljuje z igro dvojic Hrvatske in Madžarske.
Nevaren tat kot letoviški gost
V prijazno vas Stahovico je lep poletni dan, kakor je bil v ponedeljek, privabil mladega gospoda v spremstvu dveh brhkih deklet, ki se je začasno nastanil v gostilni pri »Korlnu«. Ni bilo treba dolgo ugibati, kdo bi bil ta gost, ker se je po krajšem oddihu sam podal v razgovor z gostilničarjem Prelesnikom ip mu razodel, da je aktivni poročnik, doma blizu Radovljice ter da ima bolniški dopust, katerega pa se je namenil izrabiti v njemu najprijetnejših planinskih krajih. Pokazal pa se je kmalu pravega kavalirja. Njemu ni bilo za deset ali sto dinarjev, samo da je bil po želji postrežen. Tudi za ostale novodošle gostilniške goste je naročil pijače in jedače. Kmalu nato so se gostje razšli, letoviščar pa je izročil tovarišici Angelci nekaj denarja z naročilom, naj ga počakata tu, on pa da gre na Veliko planino in da se kmalu vrne.
Orožniška patrola, ki je prišla na službenem obhodu v okoliš občine Kamniška Bistrica, je po naključju zvedela za letoviščarja, ki se je prejšnji dan nastanil pri >Korlnu<. Vodja patrole g. narednik Šerjak je dobil poželjenje, da tega nenavadnega gosta spozna malo pobliže. Oglasil se je mimogrede pri »Korlnu< ter se zanimal za njegovega kavalirskega letoviščarja. Orožnika sta se še mimogrede oglasila v bližnji gostilni Franceta Er-javška, ki je bila sicer prazna, le v kotu je sedel pri mizi neki moški, ki se je nekoliko zdrznil pred došlo palrolo.
To je dalo povod orožnikom, da so gosta takoj legitimirali in izvršili telesno preiskavo, ki pa ni ostala brez efekta. Ugotovili so takoj, da je to
	Kraj	Uarometer-sko stanje	Temperatur.' v iV		s< E — > > „ 51 •i >	w. Z ~ il	Veter »smer. in ko«t)	Pada- vine	
			. z If	,				Ul/UI	u &
	Ljubljana	767-6	21-8	13-2	85	0	0	—	—
	Maribor	765' i	20-5	11-0	80	3	0	—	—
	Zagreb	7o42	27-0	10-0	90	7	sw,	—	—
	Belsrrad	763-7	25-0	16-0	90	4	svv,	—	—
	Sarajevo	764-2	24-0	141)	70	0	0	—	—
	Vis	763 g	24-0	18-0	70	2	SSE«	—	—
	Split	763-;	>9-0	13-0	70	0	SSFj	—	—
	Kumbor	762-7	27-0	13-0	70	0	N,	—	—
	Rab	764 1	25-0	17-0	SO	6	0	—	—
	Ooarovmn	762 7	28-0	160	60	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Pretežno jasno in toplo
Koledar
Danes, soboto, 20. julija: Marjeta.
Nedelja, ‘21. julija: Danilo.
Obvestila
Nofno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do, ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Žitko, Pleteršnikova ulica 13-L, telefon 47-64.
Prošnje z« priznanje prostovoljskega svoj-stva. Rok za vlaganje prošnje za pmnanje prostovoljskega svojstva je podaljšan do 30. septembra 1940. »Službene novice« št. 75 so namreč 1. aprila t. 1. v službenem delu, II. oddelek pri odredbah posameznih ministrstev v § 40 objavile: »V zvezi čl. 2 zakona o prostovoljcih Dj. št. 26.606 od 31. avgusta 1938 se podaljšuje za 6 mesecev rok za vlaganje prošenj za priznanje dobrovoljsicega svojstva, računano, od 1. aprila 1940. Pravico za vlaganje prošenj po tem podaljšanem roku imajo samo oni do-brovoljci, k« doslej sploh še niso vložili prošnje pri ministrstvu vojske in mornarice za dobrovoljsiu odseJc zaradi priznanja dobrepoljskega svejstva. Na ta imajo tudi pravico one osebe, ki so že vložile prošnje po 30. septembru 1938., pa so jim bile prošnje kot v nepravem času vložene odbite.« Opozarjamo vojne dobrovoljce, vstaše in njih zakonite dediče, da je ijih zakonita pravica na dobivanje zemlje ali obveznic združena v prvi vrsti s pravočasnim vlaganjem prošenj za priznanje dobroveljskega svojstva Navodila in vsa druga potrebna obvestila daje pismeno ali ustno: Glavni odbor Sa-veza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugo*livaje, Beograd, Molerova ul. br. 24, kjer se lahko nabavijo tudi predpisani formularji (obrazci — prošnje) za vlaganje prošenj.
Mestni trošarinski urad v T. nadstropju Kresije v Ltngarjevd ulici št. 1 v ponedeljek in torek 22. in 23. t. m. zaradi snažen j a prostorov ne bo posloval za stranke.
Popoldanska dostava pisemskih pošiljk začasno ukinjena. — Z odobrenjem ministrstva pošte bomo v ponedeljek, 22. t. m. ukinili popoldansko, dostavo vseh pisemskih pošiljk. Ta omejitev velja za vse dni v tednu razen sobote, ko se bo dostavljalo tudi popoldne, in bo trajala do preklica, ko bo prenehala vročina. Časopise, ki jih drugače dostavljači dostavljajo popoldne, dvigajo stranke lahko na glavni pošti pri okencu na vratih pismo-noškega oddelka v času od 15—18. — Dostava ostalih vrst poštnih pošilj ostane kot doslej. — Upravnik pošte Ljubljana 1.
Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah je bila že prvi dan tako dobro obiskana, da se je pokazulo, kako zelo se Ljubljančani vseh slojev zanimajo za ta doslej največji mestni socialni zavod, ki ga 1» mestna občina v kratkem pričela zidati na Bokalcah za svoje stare in onemogle občane. Zato je bilo pa seveda že prvi dan v Jakopičevem paviljonu precej starčkov in starih mamic, ker so pač radovedni, kako prijetno in goszosko bodo onemogli stanovali na prelepih Bokalcah. Med obiskovalci je bilo pa tudi dosti upokojencev in priletnih gospa, saj bi si vsakdo rad, če je osamel, poiskal prijeten in topel domek za stara leta. Z veseljem smo pa med obiskovalci opazili tudi več mestnih gosjKKlarjev, trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov, ki so si s pohvalo ogledovali načrte uprav mogočnih socialnih zavodov, saj nikdo ne ve, kaj ga čaka. Gotovo pa med vsemi obiskovalci razstave ni bilo nikogar, ki ne bi bil pohvalil darežljivosti Mestne hranilnice za ta plemeniti namen. Sodba o načrtih je soglasna, da bo Ljubljana na nove socialne zavode na Bokalcah lahko ponosna, k~r bo mestna občina ljubljanska z uresničenjem tega ali onega načrta pokazala visoko raven slovenske arhitekture in vso globino slovenske srčne kulture. Opozarjamo vse slaje občanov in tudi poleželonov. naj si velike projekte natanko ogledajo, saj na razstavo ni vstopnine in je ves dan odprtu. Poleg tega naj se pa tudi najpreprostejši človek ne boji, da morda načrtov ne bo razumel, saj so večini načrtov pridejani tudi modeli, kjer vidijo zemljišče na Bokalcah z vsemi nameravanimi poslopji, kakor bi jih že zidane gledali od daleč. Razen tega bo po razsta\i tudi več vodstev, ko bodo strokovnjaki razlagali vse podrobnosti načrtov in vse prednosti raznih projektov.
Lepa vila z velikim vrtom v Ptuju na Tratah štev. 14 se dne 31. julija 1940 sodno dražbeno proda. Najmanjši ponudek je 40.000 din. — Dediči.
Radi vpoklica na vežbo se državne srečke prodajajo v dneh od 29. julija do 7. avgusta od 4. do 6. ure popoldne. — Menjalnica Reicher & Turk.
neki P. Fr., star 26 let iz radovljiške okolice, od-
puščeni privatni uradnik — in da ga zaradi večjih tatvin že dalj časa zasleduje policija.
Ugotovljeno je, da je 3. julija v Kamni gorici pri nekem trgovcu pokradel raznih stvari in denarja v skupui vrednosti 550 din, dan prej, t. j.
2.	julija je nekemu posestniku na Mlaki, občinu Begunje, olajšal blagajno za 19.550 din iu odnesel 3 hranilne knjižice v skupni vrednosti 10.000 din Dalje je ukradel nekemu gostilničarju v vasi Vrba
v radovljiškem okraju 8200 din gtovine.
Izredno kavalirsko se je z ukradenim denarjem izkazal na Veliki Planini, ko je gostom turi-stovske koče plačal kar za 1200 din vina in čaja.
Od vsega nakradenega denarja je imel pri sebi še 1100 din, tri denarnice in samokres, ki s; ga je tudi nekje sposodil za primer, če hi ea kdo napadel.
Spet novi vzroki francoskega poraza
Francija bi bila premagana, tudi če bi biia imela številčno enako močno vojsko kot sovražnik — pravi ameriški časnikar
Ameriški časnikar, ki dopisuje iz Pariza svojemu listu »Chicgo Tribune«, še vedno objavlja svoje vtise, ki jih je dobil tedaj, ko je na Francoskem divjala vojna, vtise o moči nemškega in francoskega orožja, razen tega pa popisuje tudi sedanje razmere, ki vladajo v obeh Francijah, v Petainovi m v tisti, ki 60 jo zasedli Nemci. Kljub temu. da zdaj o vzrokih francoskega poraza skoro nihče več ne govori, so vendar razlage a tem tudi še zdaj vzbudile v svetovni javnosti precej zanimanja, ker 6e zdi, da je ta opazovalec usodnih dogodkov v Franciji odkril le nekaj novega. Poleg drugih vzrokov, ki jih navaja za poraz Francije, omenja tudi naslednje:
Maršal Petain je v svojem govoru, ki ga je Imel ob priliki sklenitve premirja, dejal, da so se Francozi morali boriti proti neenakim nemškim silam. Na šest nemških letal da je prišlo komaj eno francosko Spričo tega bi utegnil kdo dobiti vtis, da je bila Francija premagana samo zaradi tega, ker je imela mnogo manj letal kakor pa Nemci. Toda temu ni tako. Tudi če bi bili Francozi imeli prav toliko letal kot Nemci, bt bili vse eno premagani
—	prav ta Amerikanec
V	odločilnih trenutkih je odpovedala — municija
Vredno je omeniti še drugo 6tran francoske oborožene sile — pravi omenjeni časnikar — o kateri, kolikor mi je znano, doslej še ni bilo govora.
V	številnih primerih je bila municija tako slaba, da so protitankovski topovi odpovedali v najkritič-nejšem trenutku Morala vojske je bila znatno omajana prav zaradi te slabe municije Saj je znano, da vojak nikdar ne izgubi tako hitro poguma, kakor takrat, kadar mu odpove puška zaradi municije, ki se noče vžgati.
Ni si mogoče razložiti na drug način, zakaj 60 imeli francoski vojaki tako slabo m uničijo, kakor
6	sabotažo v francoskih m uniči jekih tovarnah. Znano je, da so francoski delavci res sabotirali to delo. Da, sabotirali so ga na vsakem koraku. Francoski komunisti in razne defetistične skupine so pomagale splošni sabotaži. Uradno je bilo sporo-
čeno, da je bi'o okoli trideset tisoč zarotniških voditeljev raznih agitatorjev in drugih ki so podtalno rovarili, zaposlenih v francoski vojni industriji.«
Francoski vojak ni opravičil svojega nekdanjega slovesa
Ameriški časnikar se v nadaljnjem bavi tudi z vprašanjem, kakšen je bil nekoč francoski vojak in kakšen v sedanji vojni. Takole piše: »Brez pretiravanja 6e la>ikr> reče, da francoski vojak v sedanji vojni ni oprav:čil svojega slovesa, ki 6i ga je pridobil v svetovni vojni. Zdaj ni pokazal niti tehnične usposobljenosti, niti odločnosti, niti hrabrosti, pa tudi ne vzdržljivosti in srčnosti. Ni pokazal niti ene vrline tistega francoskega vojaka, ki ga poznamo iz svetovne vojne. Vsa francoska vojska je nudila zelo žalostno sliko. Takšna vojska niti z najboljšim orožjem ne bi mogla doseči zmage, ki se je od nje pričakovala.«
Velika razlika med porazum 1871 in 1940
V	nekem drugem svojem dopisu pa isti časnikar piše o sedanjem položaju Francije in o njeni bodoči usodi naslednje:
»Vse ljudstvo čuti, da je položaj Francije zdaj drugačen, kakor pa je bil [>o nemški zmagi leta 1871, ko je bila Francija premagana samo na bojnem polju. Tedaj njena morala ni bila omajana in Francija je bila na znotraj popolnoma složna. Tedaj je Francija plačala le svojo vojno odškodnino pet milijard frankov sovražniku in on jo je pustil pri miru.
Današnji položaj v Franciji pa je čisto drugačen. Ljudstvo ie razcepljeno v razne --ku-pine. pa ne samo to, razcepljeno je tudi po pokrajinah, mestih in celo v družinah. Kaj se bo iz tega rodilo, danes ne more nihče vedeti. Če v tej vojni Anglija zmaga, se bodo tudi sedanje razmere v Francij gotovo spremenile. Če pa Anglija tudi pade. bo Francija morala prestati še dosti gorja, preden se bo utrdila na ravni brezpomembne države v novi Evropi.«
V Rusiji pridno grade železnice
Železniški program tretje ruske petletke določa poleg graditve številnih železniških prog tudi še polaganje dvojnih tirov v skupni dolžini 800« km. Med drugim je določena gradnja železniške proge Stalinsk—Magnetogorsk v dolžini 2000 km, ki bo vezala rudniško ootlro' je pri Ktiznacovu z veliko livarno v Magnetogor-sku. Dalje obstoji načrt za gradnjo proge Kizlija—Astrahan, ki bo znatno skrajšala pot za izvoz kavkaškega petroleja proti vzhodu. Razen tega je določeniu za gradnjo Še več železniških prog več ali manj krajevnega značaja, in to zlasti v uralski pokrajini, v srednji Aziji in v Sibiriji.
»Nelsonov gozd« zaplenjen.................
•'a f-'-
Na podlagi odredb italijanskega %Tojnega zakona je bilo zaplenjeno v -Getefliji posestvo »Nelsonov gozd« (6600 ha), ki je pripadalo Ronaldu Nelsonu, vojvodu od Brontea. To prostrano in plodno posestvo, kakor tudi naslov vojvoda od Bronteja je podaril svojčas neapeljski kralj Nelsonu kot nagrado za umor admirala Caracciola. To dejanje katanijskega prefekta je prebivalstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom in odobravanjem.
Italija ima že 44.787.000 ljudi
Italijanski »Službeni liste objavlja podatke o gibanju prebivalstva v zadnjem mesecu. Iz teh podatkov se vidi, da se je prebivalstvo v Italiji povečalo za več kot 31.000 in je 30. junija doseglo številko 44,787.000 prebivalcev.
Italijanska uredba o krompirju
V Italiji so izdali uredbo o temeljnih smernicah za saditev krompirja v letu 1940-41. Ured-da tudi določa, da bo možno uvažati v Italijo samo kvalitetni krompir, ki bo namenjen izključno za sajenje, in sicer v najvišji skupni množini 175.000 metrskih stotov. Določeni so posebni pogoji za dovoljevanje uvoza krompirja za seme.
Gradbena preureditev Poznanja
Nemški kancler Hitler je dal namestniku rajha Greiserju za novo pridobljene vzhodne kraje temeljna navodila za gradbeno preureditev Poznanja. Ta navodila so v skladu s smernicami, po katerih sedaj preurejajo velika mesta v Nemčiji. Prva etapa načrta za preureditev Poznanja določa popravilo poznanjskega dvorca in graditev novih monumentalnih zgradb za posamezne občinske ustanove, tako med drugim tudi za obširno gledališče. Zgradili bodo tudi novo univerzo in novo palačo za namestništvo rajha. Istočasno s tem grade tudi zdrava stanovanja za delovno ljudstvo.
i
II
v**
"	—	i
i
 2 j
r.—>«-r*;; . ***■ *•*
Z« .«*• *•	« —------  1
*!*?-	*• —***' *“
;;*** r*°
—r *** .< >*• “
- *• s“	.■. —-1
tssae&szzi. l
Slika strogo zaupljive listine, ki so jo poleg drugih našli Nemci v nekem vagonu v francoskem mestu La Charitž ob Loiri, in ki je naslovljena na generala Weyganda.
križanka
Maršal Goring, ki ga je Hitler včeraj povišal v »državnega maršala«.
Kakšno mleko je najbolje
Vsi boste dejali., da kravje. Preiskave pa pravijo, da ima kravje mleko komaj 3.4% maščobe in 3.5% beljakovine, dočim vsebuje kozje 4% maščobe in 3.8% beljakovine, ovčje pa celo 6.2% maščobe ir 52% beljakovine. Neprijetnemu oku=u kozjega in ovčjega mleka je krivo tudi malomarno postopanje pri molži. Vsako mleko se rado navzame raznih neprijetnih duhov svoje okolice. Kdor bi pri molži koz in ovac pazil na skrajno snago, bi imel mleko, da bi bilo veselje.
Veliki načrti bruseljske občine
Nemška poročila govore o velikih javnih delih, ki bodo izvedena po številnih zasedenih krajih na evropskem zahodu. V zvezi s tem ne pozablja poudariti, v koliki meri bodo ta javna dela pomagala ublažiti brezposelnost, ki se je v predvojnih časih že tako zelo razpasla v nekaterih zahodnih državah. Med drugim ta poročila govore tudi o načrtu javnih del, ki ga je izdelala bruseljska občina. Pravi, da je za izvedbo teh del namenjenih 16.2 milijona frankov in sicer 6.7 za materialne izdatke, ostala vsota Pa za delavske mezde. Skupno bo zaposlenih 1.345 delavcev. Tudi to so že preračunali, koliko delovnih ur bo potrebnih za to delo in navajajo številko
1.9 milijona.
No, in katera bodo ta dela. Železniške proge bodo postavili na betonirano podlago, važnejše bruseljske ulice bodo nanovo asfaltirali, nekaj sedanjih zgradb, ki da ne delajo več čast takšnemu mestu kot je Bruselj, bodo podrli, na njihovih mestih pa postavili nove, sodobnejše. Dalje bodo izkopali nove odvodne kanale, zgradili plavalne bazene, šole, bolnišnice, poskrbel: pa bodo tudi za starce, ki jim bomo postavili posebne domove.
Pa ne samo v Bruslju, tudi v drugih belgijskih mestih bodo izvedena obsežna javna dela. Tako pravijo, da so tudi tu posvetili prvo skrb zgraditvi novih prekopov in cest.
Ženske poznaš po očeh
Neki Američan je baje dognal, da se da ženska spoznati po očeh. Ženske črnih oči so navadno zanesljive, so pa tudi oblastne in ljubosumne. Po večini so nervozne, ljubijo čudne dogodivščine. So pa navadno umetniško navdahnjene. — Ženska rjavih oči je orijetna družabnica, včasih tudi rada ukazuje, nikoli pa ne tako kakor črnooka. Od nje bo« zvedel vse, kar boš hotel. Take ienske so nagle in marljive. Tu in tam imajo sicer rale izpre-membo, toda nikoli prenagle. Skratka, to so dokaj uravnovešene ženske. — Modre oči so znak zaupanja v bodočnost. Velika napaka je misliti, da so modrooke ženske sanjave. Nasprotno, one navadno celo dobro vedo, kaj hočejo. Morda so včasih zasanjane, nežne. — Sive oči so znak prebrisanosti. Ni jim dana sanjavost. Na vse gledajo jasno in trezno. Dostikrat imajo ostre jezike. Ženske sivih oči so trgovsko nadarjene in kot .take tudi zelo dobre življenjske družice. — Zelenih oči je zelo malo. Ženske zelenih oči so ali ,rredne občudovanja ali pa za nobeno rabo. Očarajo nas ’a mah ali pa so hladne kakor led. Lahko so iskrene in lažnive, poštene in nezveste.
Italija proizvaja vedno več olja
V	vsej državi štejejo okoli 158 milijonov oljk, ki dajejo dva milijona stotov dobrega olivnega olja. Industrija olja — v deželi je okrog 26.000 mlinov za olje — je nabavila boljše stroje za izdelovanje in skuša uporabljati tudi odpadke, katere konzervirajo v posebnih suhih silosih in iz odpadkov ponovno stiskajo olje. Računa se, da je Italija že oskrbljena z domačim oljem.
1	2	1’		4		1 I7			2	*	,u
11		12			l.>	14					
15						IH			17	i,	
19			20			1			2]		
22	!S		24	25 | 26		1		I"			
29				30		|31					
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Pomankanje zdravja. 6. Slovenski slikar. 11. Egiptovski bog. 14. Znamka mila.
15. Užitna rastlina. 16. Uharica. 17. Pot vozila. 19. Hrvaška reka. 20. Evropska država (origin. ime). 21. Glas (tujka). 22. Belgraiski trg. 28. Slovenski dramatik. 29. Zmaličenec. 30. Turški naslov. 31. Afriško mesto.
Navpično: 1. Star slovanski knez. 2. Plin.
3. Sev.-ameriško jezero. 4. Vrsta stene. 5. Napoveduje, citira. 6. Mala industri ja. 7. Moško ime. 8. Ustanovitelj verske ločine. 9. Pevska nota. 10. Morski veter. 12. Vrsta cigaret. 13. Kraj pri Ljubljani. 18. Bajeslovni letalec. 22. Pesnitev. 24. Star veznik. 25. Predlog. 26. Kraj pod Krimom. 27. Ek.
Rešitev sobotne križanke.
Vodoravno: 1. Fes. 4. Sme. 7. Arak. 9. Olaf.
10. Nomad. 12. Ubiti. 13. A. t. 14. Snaha. 15. A*.
16. Tisti. 18. orada. 20. Ikra. 21. Atol. 22. Kad. 23. Krt.
Navpično: 1. Fanatik. 2. Erotika. 3. Sem.
4. Sli. 5. Matador. 6. Efijalt. 8. Kasta. 9. Obara.
11. Dni. 12. Uho. 17. Srd. 19. A. t. k.
Program radio Ljubljana
Sobota, 20. julija: 7 Jutranji pozdrav —
—	7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Brez sporeda, brez smeri, za ploščo plošča naj hiti! — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Brez sporeda, brez smeri, za ploščo plošča naj hitil — 14 Poročila — 17 Otroška ura (vodi gdč. Manica Komanova) — 17 30 Vesel drobiž (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust: harmonika solo (g. Edvard Kovač) — 18.40 Brežice (g. prof. dr. Viktor Tiller) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje Inšpekcije Narodne obrambe — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (g dr. A.
*	1.	Vod'	~	‘	'
Kuhar) — 20.30 J. Vombergar: Turistovski večer, vodi ing. Ivan Pengov, izvajajo člani radijske igralske družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Cimermanov kvartet.
Nedelja, 21. julija: 8 Jutranji pozdrav —
8.15 Citraški dueti (E. Mezgolits in Hebein M.)
— 9 Napovedi in poročila — 9.15 Orgelski koncert (plošče) — 9.45 Verski govor (ravnat. Jože Jagodic) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stol- / nice — 11 Prenos promenad, koncerta vojaške godbe iz Zvezde — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Pevski zbor »Slavec« — 14 Za kratek čas (plošče) — 17 Kmet. ura: Zavarovanje živine (dr. Pergar Franc), Tržna poročila — 17.30 Narodne pesmi: Kvartet sester Stritarjevih s snremljevanjem harmonike (A. Stanko), vmes plošče — 19 Napovedi, poročila
— 19.20 Nac. ura: Naše vbrtništvo (arh Ante Lorencin, Bgd) — 19.40 Objave — 20 Nekaj okroglih (plošče) — 20.30 Ruski sekstet, vmes solo gdč. M. Polajnarjeva — 21.30 Operne fantazije (plošče) — 22 Napovedi in poročila —
22.15 Orglice in harmonika (Fr. Petan in A. Stanko).
Orugl programi
Sobota, 21. julija: 19.40 Bosanski večer — Zagreb: 20.30 Koncert — Bratislava: 21 Pisan koncert — Praga: 20.20 Zabavni spored — Sofija: 19 Mandoline, 20.30 Serenade — Bero-miinster: 20 Dolarska princesa, opereta — Budimpešta: 20.45 Balatonov večer — Bukarešta:
19.16 Narodne pesmi — Rim-Bari: 20.30 Operna glasba. 22 Večerni koncert — Riga: 21.50 Vesela glasba — Sottens: 21.30 Koncert na dveh klavirjih.
Pri slikarju. — Gospa gre k slikarju in ga vpraša: »Koliko bi zahtevali, če bi me portretirali?« — Slikar: »300 mark«. — Gospa: »In če bi portretirali mojega sinčka?« — Slikar: »Tudi 300.«
—	»Četudi je majhen?« — »Seveda!« — Potem naredite eno samo sliko. Fantka bom držala v naročju.«
Kateri stan imajo dekleta in gospodične najrajši? — Hm, ne bo težko uganiti: pr-stan.
Kateri koi imajo kuharice najrajši? — Ko-koi.
M
Ib
Mestece Friedrichshafen ob tihem Bodenskem jezeru, blizu katerega s« stikajo Avstrija, Švica in Nemčija, je bilo mrzlično od razburjenja. Neinci so gledali na uvedbo zračnega prometa ■ Združenimi državami z opravičenim ponosom, zakaj imeli so popolno prvenstvo v potniškem prometu, v poštnem in tovornem zračnem prevažanju za Južno in za Severno Ameriko.
Samo štirinajst let prej je versajska pogodba nemško plovbo dejansko spodila z morja, ko so zavezniki zasegli nemško trgovsko mornarico in z mirom ohromili tudi nemško zrakoplovstvo. Zdaj je nemška zastava spet plapolala nad »Sedmimi morji<. »Bremen« in »Evropa« sta bila dva najhitrejših in največjih parnikov na svetu in zračna	ladja »Grof Zeppelin«	je	stosedmič odpeljala čez	Južno
Atlantsko	morje v Južno Ameriko.	Varno je prenesla več	kakor
dvanajst tisoč potnikov in prebrzela skoraj dva milijona kilometrov.
Prvi	let »Hindenburga« naj	bi	potrdil nemško premoč	v čezmorskem	letalskem prometu. 2e	so	delali sestrsko ladjo za	službo
na Atlantskem morju. Nemčija je bila srečna.
Ko se je šestega maja stemnilo, so avtobusi pripeljali ena in petdeset potnikov in skoraj tono prtljage do velike lope za zračne ladje. Pet in dvajset kilogramov je bilo prostih, kar je bilo čez, si plačal poldrug dolar za kilogram,
Ko smo prešli carinsko in potniško nadzorstvo in so nas opozorili, naj ne jemljemo vžigalic na krov, smo po prislonjeni lestvi zlezli v notranjost zračne ladje. Igrala je godba, stotine ljudi so se gnetle pod ladjo in klicale zbogom, potniki so viseli na odprtih oknih, gospod Arthur Voigt, milijonar iz Gdanska, si je odpel zapestno uro in jo kot poslovilno darilo vrgel nekemu sorodniku. Bilo je prav toliko napetosti in razburjenja, kakor pri odhodu oceanskega parnika.
Okrog osmih petnajst je dvesto moi-držalcev napelo vrvi in spravili zračno ladjo, ki je bila pripeta ob premakljiv jambor, na letališče.
Na zapoved kapitana Lehmanna so odvrgli vrvi. Mogočna ladja, dolga skoraj tri sto metrov in visoka kakor trinajst nadstropna hiša, je tehtala dve sto šest in trideset ton s tovorom olja, pošte, prtljage, živeža, vode, potnikov in moštva, toda dvignila se je v zrak nalahno kakor pero. Na krovu je bilo sto šest ljudi, največ, kar se jih je kdaj vkrcalo za polet čez Ocean.
Ko se je ogromno truplo tiho in počasi dvigalo, smo videli doli vzdignjene obraze tisočev ljudi, ki so razburjeno mahali in katere sta obsevala žarometa z ladje. Nihajoči gozd rok se je počasi odmikal. Signalni zvonci so zabrneli v čolnih s stroji in zagrmeli so štirje motorji po tisoč sto konjskih sil. Bilo je ob osmih sedem in dvajset zvečer. Začeli smo osem tisoč pet sto kilometrov dolgi let v Ameriko, po zraku nas je neslo dve sto petdeset tisoč kubičnih metrov gorljivega plina.
Iz poševnih oken na promenadnem kroTu smo zapazili snežno vrhove v Švici in Avstriji ter lesketajoče se površje Bodenskega jezera. »Hindenburg« je letel proti Renu in proti Rokavskemu prelivu, več sto kilometrov, ker Francija ni dovolila poleta nad svojim ozemljem.
Strežniki z brezžičnimi brzojavi so klicali potnike ter delili seznam potnikov kakor na parnikih. Povedali so, da je kajenje za uro po odhodu prepovedano, potem pa dovoljeno v nepredušno zaprti kadilnici.
Ko se je prvo razburjenje poleglo, so si potniki ogledali svoja bivaliča, ki so obsegala kakih pet sto kvadratnih metrov ter ležala
v notranjosti ladje. Na vsaki strani pet in dvajset sobic i dvema posteljema je tekel hodnik, dolg petnajst metrov, s poševnimi okni na zunanji strani, ki so omogočala pogled navzdol in v stran. Poleg sprehajališča na krmi je bil salon in soba za pisanje, oskrbljena s stoli iz lahke kovine, pisalnimi mizami in klavirjem. Jedilnira je bila dolga petnajst metrov in je imela dve mizi za petdeset oseb. Ležala je ob drugem sprehajališču.
Prostori so bili okusno oskrbljeni. V vsaki od prijaznih sohfc je bil umivalnik s toplo in mrzlo vodo, majhen pisalnik, omara za obleko ter električna razsvetljava.
Krov pod kabinami je vseboval kopeli s prhami, kuhinje z električnimi ognjišči in s hladilnico, toalete in kadilnico.
Ker je bil vodik v šestnajstih balonskih celicah, ki so nosili zračno ladjo, zelo vnetljiv, je bilo treba za kadilnico posebnih previdnostnih ukrepov. Vanjo si prišel po posebnem hodniku, ki je bil narejen kakor krili vrtilnih vrat in je kadilnico nepredušno zapiral. Znotraj je bil zračni pritisk vedno višji kakor zunaj, da bi s tem preprečili, da bi vodik uhajal v kadilnico, če bi se katera celica odprla. Pepelniki so se sami od sebe nepredušno zapirali in s tem ugašali goreče ogorke. S pijačami so stregli iz mahjne točilnice poleg.
V	dobri uri po odhodu so se potniki navadili novega življenja, kakor se navadijo na krovu parnika. Igrali so karte, pisali razglednice, pili pivo in jedli obložene kruhke. Profesor Franz Wag-ner, sloviti evropski glasbenik, je igral klavir. Pauline Charteris. žena angleškega pisatelja romanov ter lady Wilkinsova. žena sira Huberta Wilkinsa, sta plesali z več drugimi potniki, spet drugi so se sprehajali po krovu in se nagibali od odprtih oken. da bi videli, kako se tri sto metrov pod nami lesketa Ren v mesečini.
Težko mi je bilo prepričati se, da smo na zgodovinskem letu. na prvem rednem potniškem letu čez severno Atlantsko morje. Nežno in gladko in skoraj brez gibov smo drseli skozi zrak. Zračna ladja se ni opotekala, ni suvala, motorji so samo nalahno brneli. Samo če si pomolil roko skoji odprto okno v veter, ki je pihal s sto trideset kilometri na uro, si zaslutil brzino.
la Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani) Joie Kramarifc - Izdajatelji tni Jote Sodja. - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Izhaja vmU delavnik ob I*. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 29 dla UredniStvoi Kopitarjeva ulic« 6 IIL Telefon *t 4001 do «005 Uprava. Kopitarjeva ullra ft.