PRIMORSKI DNEVNIK Jjfoina plačana v gotovini ^ .. «*• postale i gruppo - Lena 7U tir Leto XXVI. SL 255 (7749) TRST, sreda, 11. novembra 1970 V ponedeljek zvečer v svoji rezidenci v Colombey les deux Eglisesu General de Gaulle je umrl a i«!* \\ H 0 0 iW i itico. irk)’ % m 0 Vest o generalovi smrti so objavili šele včeraj zjutraj čredna vladna seja - Pompidoujev govor po televiziji Pogreb bo jutri v strogo zasebni obliki lat*' »g,1 0' t. PARIZ, 10. — De Gaulle je umrl. Srčna kap ga je strla sinoči t».30, vendar so žalostno vest objavili čele danes zjutraj.. y . letnega generala je smrt doletela v njegovi vili .Boisserie* Co'ombey les deux Eglisesu, kamor se je de Gaulle umaknil po vj na referendumu aprila 1969. Ob 19.15 je v pričakovanju tele-j( 'l*kega dnevnika, ki ga je gledal vsak večer, igral pasijanso, ko omahnil za mizo. Četrt ure pozneje je bil mrtev. Njegova žena je Riudoma poklicala duhovnika in zdravnika, ki pa sta dospela ^Pozno. francoski predsednik je ----------------------- Jr~|Al kot običajno opravil kratek po parku svoje rezidence, jjj° Pa se je zaprl v delovno sobo 8(ft.i)adaljeval pisanje druge knjige jS" spominov. (Prva knjiga je k”? v Franciji pretekli mesec ter lJPteJa ogromen uspeh). Proti ve-je prekinil delo in kot po igral pasijanso v pričakate/1 dnevnika, ko so ga sile ne-Qn° zapustile. H.., e danes zjutraj je de Gaullov ke p °^vestil predsednika republi-ftjp^pidouja o generalovi smrti. 00 pTzJ? vest objavil °b 9-41, nato v "H Sarrlf6- d redni spored in oddajal p^žalno glasbo. l^jJPpidou je imel po radiu in te-j6 11 kratek govor, v katerem sporočil Francozom žalostno s pi^ r. -jj • - * uvii X' 1 CU1CUMŽ111 ^CUUDUlt/ p ranci'^enera'' de Gaulle je mrtev. jM??la je vdova», je dejal pred-f trij republike, ki je nadaljeval: L je de Gaulle rešil čast udi1 ■ 4) Leta 1944 nas je privedel ajiti ’ tjj j°boditve in zmage. Leta 1958 ^varoval pred državljansko nanjit t* Ji Sedanji Franci.ii ie dal n.ie‘ 50 to tS1 njeno neodvisnost, nje-prev^ tVTr v svetu.* ,*a it -■ : ”1 uri žalosti za domovino 5 bil*! kijfjj ^Pdaijeval Pompidou — se ’ šilile 1. Pred bolečino gospe de >ča 4iL,'Njegovih sinov, njegovih ne-po0 h ' ,Cenjujemo dolžnosti, ki nam ■rab*' nalaga. Obljubljamo jodiub ^ S, da ne bomo nevredni nau- ^ 03,11 Jih .ie dal, in da bo *4j, u le večno živel v nacionalni 4 (v^^talni skiipščmi je vest o H^uilovi smrti dal predsednik k y 5je Peretti. Skupščina je na-djj^atnenje žalovanja prekinila Pe^Pska vlada se je sestala na i Seji, na kateri so sklenili, Priredili žalno svečanost v v notredamski stolnici ob Ratjr^ na j višjih francoskih ob-tjj ^ 7r„ številnih visokih delega-tionj, lujine. V četrtek bo dan na-t iifZ,ega žalovanja, ko bodo šole j, ** zaprti. ""S* inos^ ,ui. Vv ref >b Pokojnega pa bo istega !,SW.Colombey les deux Eglisesu S SjJ0 zasebni obliki. Tako je žepi- lg • GauHe, ki je že pred 18 januarja 1952, pripravil do-' (U 2 navodili za lastni pogreb. Nfeti^tu pravi, da mora biti ^ -Y Colombeyu in da hoče biti >Va7Pan v grobu, kjer leži J*j bj bči. Na nagrobnem kamnu Stv- Vsesano samo ime z letnico ln smrti. Na pogreb naj ne y Jbj, L.Jjih predsedniki, niti mini-f • druge javne osebnosti. v0nde samo majhna delega-A yS ke, toda tiho, brez himen. •V^vi ne drugje naj ne bo r*W’ določa še de Gaulle v do-J1 dh. ' Možje in ženske Francije držav lahko pridejo na * iloč^3 v lišini- General konč-j|j ’ da noče nobenih odliko-v.j n^°bnih priznanj, ne fran- žž ufi! % % 0 ,pr J bil« ( % 2?es .e!w»al njegov bodoči veli-p®tr}ik, poznejši maršal Phi-\ bij .tQtn. V priti svetovni vojni UaJcrat ranjen, nato pa v 'n zaPrt v taborišče, fttoiti00 3e kur petkrat poskusil SVi??* je poučeval v raznih vo-kie v tej dobi (aprila 1921) fflh>0L0ty z Yvonne Vendroui. \J*>veur\era ie zel° hitra: le,ta 'luje s činom polkovnika A je tankov v Metzu. [A ^stična Nemčija zasedla kb0**!«.. * Niznrp-mslen ie prevzel »"■L, rj %S( tlenerala. Istega leta sto-ut ‘ fi Jjibj,. vlado kot podtajnik pri ilstS) V ^ idsM • ministrstvu, po ostav-n Ijkttiijg 'ko Regnauda pa odide n London. ‘ ‘ S2j> £ T^n pomeni enega mej-i Gaulioiiem življenju: po jS. radiu pozove Francoze okupatorju in kolabo-2 Mtkn ie^ ie «Francija iz-ijHj ' ne pa vojne*. Petaino-iO’ v odgovor obsodi na !lfe>Cii!‘nos«. To so težki dnevi • n državi se začenjajo %l? to Partizanske enote, de J j, ieijr v Veliki Britaniji usta-S jtutiej0 francoske vojske. ^ to5” ,e °eneral vrne *e Vkrcanju zaveznikov v Normandiji, pozneje pa ga osvobojeni Pariz sprejme z nepopisnim navdušenjem. Novembra 1944 postane predsednik vlade, vendar pride takoj v spor s politiki, ki jih de Gaulle obtožuje spletkarjenja, strankarske zaprtosti in kompromisar-stva. 26. januarja 1946 poda ostavko in se umakne v Colombeg les deux Eglises. Francija je medtem v veliki krizi: po porazu v Indokini s strani Hošiminhove vojske se pojavlja vprašanje Alžirije, ki grozi, da bo pahnila Francijo v državljansko vojno. Po novi vladni krizi pokliče predsednik republike Coty leta 1958 de Gaulla v Pariz. V tako težkem položaju si kot predsednik vlade zagotovi popolno oblast za šest mesecev, v tem času pa pripravlja novo ustavo, ki jo Francozi odobrijo z referendumom. To je prvi de Gaullov referendum, tega političnega sredstva pritiska pa se bo general še večkrat poslužil. Referendum se zaključi z veliko de Gaul-lovo zmago, isti izid imajp tudi volitve za obnovo parlamenta. De Gaulle postane predsednik republike z izredno širokimi pooblastili in skoraj brez vsakega nadzorstva s strani parlamenta, ki mu je popolnoma podvržen. Kriza v Alžiriji se medtem zapleta. De Gaulle. v katerem so mnogi videli nekakšen simbol francoske Alžirije, razočara desnico in generale ter 16. septembra 1959 ponudi Alžircem neodvisnost. Pot do tega cilja pa bo še dolga: vmes ie še alžirska vstaja, referendum, katerim Francozi odobrijo generalovo alžirsko politiko, in nato puč generalov Solana. Jouhauda, Zeller-ja in Challeja aprila 1961. S koncem alžirske vojne se de Gaullovi nasprotniki iz desničarskih in vojaških krogov vrnejo v Francijo, šjer pride do ustanovitve zloglasne O AS (Organisations Armee Secrete). To je čas zarot in atentatov proti predsedniku (kar pet zapovrstjo). Avtorja atentata v Petit Clamartu da de Gaulle ustreliti v opozorilo svojim nasprotnikom. Šele po sporazumih v Evianu leta 1962 se lahko de Gaulle z vso vnemo posveti zunanji politiki v prepričanju, da ima Francija prvenstveno vlogo na svetovnem prizorišču. Iz te njegove koncepcije izhaja spor z ZDA in z atlantskim zavezništvom. h tega se rodi tudi zamisel ustanovitve anbnosti procesa pomirjenja, glede ostalih bistvenih vprašanj pa sta oba ministra povedala stališča, ki jih zastopa njih vlada. Gromiko je obrazložil sovjetsko stališče o evropski konferenci in je izrazil optimizem o možnosti njenega sklicanja. V tej zvezi se je skliceval na budapeštenski poziv od 22. junija lanskega leta, v katerem so naznačeni termini sklicanja kot tudi resolucija o zmanjšanju oborožitve. Gromiko je nazna-čdl kot cilj konference, da se utrdi evropsko stanje, kot je izšlo iz druge svetovne vojne. Končno je na-vedel nekatere pozitivne elemente za sklicanje konference in med njimi podpis sovjetsko * nemške po- godbe ter pogajanja med Zapadno Nemčijo in vzhodnimi državami, pri čemer je izrazil zanimanje, da se čim prej preide iz dvostranskih v večstranske razgovore. Moro je obširno govoril o italijanskem stališču o evropskih vprašanjih in o «evropski konferenci o varnosti in sodelovanju* ter je potrdil polno pripravljenost Italije za sodelovanje, vendar pa je to obkrožil s totikimi in takšnimi pogoji, da je dejansko sodelovanje zanikal, saj je takoj ugotovil, da Italija glede teh vprašanj sodeluje v okviru NATO in da v tem okviru tudi daje svoj prispevek. O evropski konferenci bo 2. decembra razpravljal atlantski svet, ki se bo sestal v Bruslju. Moro se je strinjal z Gromikom, da obstajajo pozitivni elementi pomirjenja v Evropi, da pa ni podobno na področju Sredozemlja, kjer obstajajo razlogi za napetosti. Ta vprašanja je mogoče rešiti samo s stvarnim in splošnim pomirje-njem. Kot pogoje za pripravo predvidene konference je Moro nato navedel pogajanja SALT, sporazum med Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter druga pogajanja vključno ona o Berlinu. Nato je navedel tri faze priprav za konferenco: preiskava (ki' je v teku), priprava (ki ne sme miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiimiiiiiiiujjminiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiM SPLOŠNO ŽALOVANJE NA SVETU ZA POKOJNIM GENERALOM DE GAULL0M Velika osebnost v tragičnih dneh oboroženega odpora proti nacifašizmu Sožalne brzojavke predsednika republike Saragata, predsednika Tita, Brežnjeva, Fodgornega in Kosigina, Nixona, kraljice Elizabete in številnih drugih državnikov PARIZ, 10. — Nenadna smrt bivšega predsednika francoske republike generala de Gaulla je pretresla ves svet. V Pariz prihajajo sožalja državnih glavarjev, predsednikov vlad in drugih državljanov, političnih voditeljev in najrazličnejših osebnosti. V Parizu so danes sporočili, da se bodo pogrebnega obreda za pokojnim de Gaullom, ki bo v četrtek, udeležili predsednik italijanske republike Saragat in predsednik italijanske vlade Colombo, predsednik ZDA Nixon, predsednik sovjetske vlade Kosigin, predsednik Zvezne republike Nemčije Heinemann in kancler Brandt, predsednik britanske vlade Heath, predselniki Madagaskaja, Slonokoščene obale, Srednjeafriške republike, jordanski kralj Husein in druge osebnosti .To je šele prvi seznam najvidnejših svetovnih političnih osebnosti, ki se bodo poslednjič poslovili od de Gaulla. Predsednik italijanske republike Saragat je poslal predsedniku fran-coste republike Pompidouju sledeče sožalno brzojavko: «Smrt generala Charlesa de Gaulla, ki je povzročila splošno žalost prijateljske in zavezniške Francije, je žalost za vse narode, ki imajo prirojen kult univerzalnih človeških vrednot, moralne in politične veličine, junaštva in predanosti sveti domovinski stvari. Italijanski narod, ki se pridružuje univerzalnemu žalovanju, se pridružuje francoskemu narodu v spominu na umrlega junaka, ki je znal v temnih urah vojne, ko je bila na tehtnici svoboda sveta, o- pogumiti svoj narod in ga skupno z zavezniki voditi v boju za svojo neodvisnost. Še posebno italijanski narod ne bo pozabil, da je general de Gaulle pred tragično dilemo, pred katero se je znašla Francija med obrambo cesarstva, kateremu je zgodovina postavila neizbežen konec, in sprejemom junaške realnosti, postavil z vso svojo težo oblasti na strem pravice. In prav v tem obstaja univerzalno spoštovanje, ki je obdajalo in obdaja, čeprav v različnosti mnenj in političnih interesov raznih narodov, posebnost velikega pokojnika, katerega lahko označimo z besedami nekega našega velikega pesnika iiiiiimiiiiufiiiiiiumiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiriniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHiiiiiitiinni Jugoslovansko-bolgarski razgovori v Sofiji V dveh dneh so razpravljali o medsebojnih odnosih • Razgovori se bodo nadaljevali SOFIJA, 11. Danes so se v Sofiji končali dvodnevni razgovori med delegacijo Jugoslavije in Bolgarije o odnosih med obema državama. Pri razgovorih so z jugoslovanske strani sodelovali člana sveta federacije in člana izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Krsta Crvenkovski in Veljko Vlahovič, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petnč in veleposlanik Jugoslavije v Sofiji Kiril Miljovski; z bolgarske strani pa član politbiroja CK KP Bolgarije in prvi tajnik blagojegrad-skega okrožnega komiteja Boris Veljčev, član CK KP Bolgarije in namestnik zunanjega ministra Ra-denko Grigorov in bolgarski veleposlanik v Jugoslaviji Georgij Petkov. Delegaciji sta prikazali stališča svojih vlad o aktualnih vprašanjih odnosov med obema državama in se sporazumeli, da se razgovori nadaljujejo. Datum novega sestanka bo naknadno določen. Po razgovorih je delegacijo sprejel prvi sekretar CK KP Bolgarije in predsednik ministrskega sveta Bolgarije Todor Živkov. Gomulka v Romuniji BUKAREŠTA, 10. - Danes je prispel na uradni obisk v Romunijo generalni tajnik poljske združene delavske partije Vladislav Gomulka, katerega spremlja predsednik vlade Josef Cyrankiewicz in številna vladna delegacija. Obisk bo trajal do 13. novembra in bodo med obiskom »odpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki je zapadla že pred dvema letoma. Odnosi med Poljsko in Romunijo so se poslabšali po napadu na ČSSR, nato pa so se postopoma normalizirali in ponovno uredili, ko je letošnjega maja obiskal Poljsko Ceausescu. Danes zaseda CK PSI RIM, 10. — Jutri popoldne ob 17. uri se prične v hotelu «Nuova Europa* zasedanje centralnega komiteja PSI, za kar je danes pričel tajnik stranke Mancini pisati poročilo, s katerim bo zasedanje ot-voril. Razprava se bo nadaljevala v četrtek in se predvideva, da se bo okrog poročila tajnika zbrala velika večina, če že ne pretežni del stranke, kot se je že zgodilo med zadnjim zasedanjem strankinega izvršnega odbora in kar priča o premostitvi do skrajnosti zaostrenega pojava struj, ki je do sedaj predvla-doval v stranki. Na seji CK bodo verjetno tudi ustanovili komisijo, ki bo pripravila kongres, ki naj se ne bi več vršil na osnovi med seboj nasprotujočih si resolucij, temveč na osnovi tez. ob smrti nekega našega junaka: «Zadnji od velikih antičnih Francozov in prvi med sodobnimi*. S temi občutki izražam v imenu italijanska naroda in v svojem osebnem imenu najgloblja sožalja svojcem pokojnega in še posebno njegovi soprogi, Vam, gospod predsednik republike, vladi in francoskemu narodu.* Sožalne brzojavke so še poslali predsednik vlade Colombo in zunanji minister Moro. V senatu je spomin na pokojnega de Gaulla počastil predsednik Fanfani v poslanski zbornici pa predsednik Pertini. Sožalne brzojavke in izjave ob smrti de Gaulla so poslali tudi voditelji italijanskih političnih strank Giancarlo Pajetta KPI, tajnik PSI Mancini, tajnik PSU Feni, tajnik PSIUP Vecchietti, poslanec Nenni, tajnik PLI Malagodi in tajnik PRI La Malfa. V vseh brzojavkah in izjavah je poudarjena zlasti izredna osebnost pokojnika, hkrati pa tudi nekatera njegova politična dejanja in stališča, ki _o povzročila velike polemike in neodobravanje zlasti v italijanskih naprednih strankah. Ob smrti generala de Gaulla je predsednik republike maršal Tito dal naslednjo izjavo: »Izražam svoje globoko obžalovanje, ker s svetovne pozomice odhaja velika in draga osebnost, ki je dala močan pečat naši dobi. General de Gaulle je bil polnih trideset let v ospredju dogajanj v Franciji, Evropi in na svetu. čeprav nisva imela priložnosti, da se srečava, sem do de Gaulla gojil iskreno spoštovanje in ga imel za izredno osebnost, človeka, ki je znal v usodnih trenutkih sprejeti zgodovinske odloke, usodne za Francijo in širši svet. Zgodovina ne bo nikdar pozabila, da je general de Gaulle 18. junija 1940. leta, v času največje ekspanzije hitlerjevske Nemčije, pozval svoje ljudstvo in stopil na čelo boja proti fašizmu. S tem ni postal samo simbol odpora in boja francoskega ljudstva, temveč eden od najuglednejših voditeljev antihitlerjevske koalicije. Njegova izredna hrabrost in daljnovidnost sta prišli do izraza tudi v najfcritičnejšem momentu alžirske drame, ko ni pokazal samo da razume pravi smisel in smer zgodovinskega razvoja, temveč, da svojstvenim realizmom in upornostjo usmeri in vodi francosko politiko. Velika je njegova zasluga tudi v procesih dekolonizacije, kjer je pokazal razumevanje za stremljenja narodov v njihovem boju za neodvisnost. De Gaulle je kot vojak in državnik posvetil vse svoje življenje boju za svobodo in neodvisnost svoje dežele. Njegova politika nacionalne neodvisnosti, zbližanja narodov in držav, premagovanja blokovske razdeljenosti, predvsem v Evropi, za kar se je dosledno zavzemal v okviru naporov, da Francija dobi ustrezno mesto v mednarodnih od nosih, je naletela na spoštovanje narodov Jugoslavije. Med drugim tudi zato, ker je de Gaulle razumel in cenil neodvisen položaj in politiko neuvrščenosti naše države. Ko izrekam globoko sožalje ob smrti generala de Gaulla, želim poudarita, da mi ne občutimo njegovega odhoda samo kot izgubo za Francijo in Evropo, temveč kot nenadomestljivo izgubo človeštva*. V brzojavki, ki jo je predsednik Tito poslal predsedniku francoske republike Georgeju Pompidouju med drugim poudarja: Globoko me je pretresla vest o nenadni, nepričakovani smrti generala de Gaulla. Francija je izgubila uglednega dolgoletnega voditelja, a človeštvo, posebno Evropa, enega od najuglednejših državnikov in neutrudljivih borcev za svobodo, neodvisnost in mir. Močna osebnost generala de Gaulla, ki sta jo odlikovala borbeni duh in neizčrpna energija, je dala neizbrisen pečat naši dobi. V brzojavki, ki jo je predsednik Tito v svojem imenu in v imenu svoje soproge poslal soprogi de Gaulla zagotavlja, da je vest o smrti de Gaulla, velikega borca za svobodo, za mir in neodvisnost, globoko pretresla vso Jugoslavijo. Ob smrti generale de Gaulla je predsednik zvezne skupščine Mi-lentije Popovič poslal predsedniku nacionalne skupščine Francije A-chilleju Perettiju sožalno brzojavko, v kateri poudarja, da je jugoslovanske narode nepričakovana smrt generala de Gaulla, »uglednega voditelja prijateljske Francije, velikega borca za dostojanstvo, svobodo in neodvisnost francoskega naroda, za mir in sodelovanje držav v Evropi in vsega sveta, »globoko pretresla*. V sožalni brzojavld Zvezi združenja bivših borcev Francije, zvezni odbor borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije med drugim poudarja, da bo lik generala de Gaulla, neutrudljivega borca proti fašizmu, organizatorja uporniškega gibanja in neutrudljivega graditelja miru in sodelovanja med narodi, ostal vsem jugoslovanskim borcem v trajnem spominu. Brefcnjev, Podgornt ln Kosigin so poslali predsedniku francoske republike Pomipaduju sožalno brzojavko, ki pravi med drugim, da je ime generala de Gaulla, enega od buditeljev protlhitterjanske koalicije, neločljivo povezano za vse sovjetske narode ln za Francijo na težka leta druge svetovne vojne in na zmago nad fašističnim zatiranjem. V Izjavi, ki je bila objavljena v Key Biscayneju, kjer se trenutno nahaja Nbcon, Je med drugim rečeno, da smrt generala de Gaulla nas spominja na vrednote, ki napravijo velike ljudi in države. Njegova smrt predstavlja torej izgubo ne samo za francoski narod, marveč za vse človeštvo. Predsednik Nixon Je poslal osebni brzojavki predsedniku Pompidouju in vdovi. V sožalni brzojavki predsedniku Pompidouju kraljica Elizabeta lz- poudarja, da bo ostal pokojni de Gaulle vedno v spominu naroda Velike Britanije kot velik Francoz in patriot, čigar pogum in vztrajnost v zavezniškem boju, v najtežjih letih druge svetovne vojne, ne bosta nikoli pozabljena. V britanski poslanski zbornici pa sta počastila pokojnega de Gaulla predsednik vlade Heath in vodja opozicije W4ison. Predsednik Zvezne republike Nemčije Heinemann ugotavlja v svoji sožalni brzojavki, da je Fran. rije z de Gaullom izgubila enega od svojih največjih sinov, Zahodna Nemčija pa moža, s katerim je bila zapečatena francosko-nemška sprava. Kancler Brandt med drugim pravi, da je de Gaulle postal simbol razumevanja in prijateljstva med francoskim in nemškim nar rodom. RIM, 10. — Podtajnik za trgovinsko mornarico Cavezzali je sprejel danes generalnega ravnatelja in opolnomočenega delegata družbe Italia, opolnomočenega delegata Tržaškega Lloyda in generalnega ravnatelja Finmare. Razpravljali so o vprašanjih preureditve ladjevja PIN. pomeniti zavlačevanja), in končno sklicanje. Glede zmanjšanja oboroženih sil, o čemer se govori v bu-dimpeštanskem pozivu, pa je Moro navedel poziv NATO in podčrtal veliko pomembnost vprašanja. Svoja izvajanja je Moro zaključil z ugotovitvijo, da se evropska vprašanja ne smejo obravnavati statično, temveč čimbolj dinamično, da se omogoči čimvečje sodelovanje. Jutrišnji razgovor se bo pričel ob 10. uri, ko bosta zunanja ministra nadaljevala današnji razgovor in pri tem še posebej obravnavala vprašanja Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Zasedanje skupščine NATO HAAG, 10. — Na današnji seji skupščine atlantskega zavezništva je poročal general Goodpaster vrhovni poveljnik združenih sil v Evropi, ki je pesimistično govoril o vojaški pripravljenosti evropskih držav. General je dejal, da so zadnji manevri čet varšavskega pakta dokazali njih veliko bojno pripravljenost. Po njegovem mnenju presega sovjetski vojaški potencial \-e, kar se je videlo do sedaj. Te sile so mnogo nad potrebami obrambe in je naloga NATO, da se jim zoperstavi. V ta namen se je nekaj izboljšalo na krilih in se je okrepilo mornarico v Sredozemlju. Glede sil NATO pa je general mnenja, da obstajajo resne pomanjkljivosti, kot je na primer uporaba zastarelega materiala. Istočasno ko vse države »svobodnega sveta* skušajo zmanjšati izdatke za oboroževanje, pa SZ v zadnjih petih letih stalno viša proračun za oboroževanje. Na zasedanju se je mnogo govorilo tudi o Grčiji, ki ni prisotna in je dvajset bivših grških ministrov in poslancev, ki žive v Atenah, zahtevalo moralno podporo, da se v Grčiji obnovijo načela, ki so napisana v uvodu pogodbe NATO. Cesar Haile Selasie v Genovi in v Turinu GENOVA, 10. — Etiopski cesar si .ie danes ogledal genovsko pristanišče, mesto in ladjedelnico Italcan-tieri. Povsod je bil zelo prisrčno sprejet, še zlasti pa so ga toplo pozdravili delavci ladjedelnice. Delavci so bili postavljeni v krogu, ko se je Haile Selasie pripeljal v odprtem avtomobilu (v Genovi je toolo sonce), pa se je krog razbil in so ga obkrožili. Cesar je stisnil na desetine rok ter se z delavci prijazno pogovarjal. Nato mu je predsednik družbe inž. Corsi obrazložil proizvodni postopek in zakaj so učinkovitejši veliki bazeni, v katerih grade ladje. Cesar se je za vse zelo zanimal in je dejal, da za sedaj še nimajo lastnih ladjedelnic in da morajo svoje ladje kupovati v tujini. Cesarja in njegovo spremstvo je toplo pozdravilo tudi genovsko prebivalstvo, še zlasti pa je bil topel sprejem v Turinu, kamor se je cesar pripeljal s posebnim vlakom. Tu ga je v imenu vlade pozdravil minister Viglianesi, zbralo pa se ie nad deset tisoč prebivalcev. UMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimmnmmiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuniiiiiiiiiNI V zbornici razprava o razporoki in dekretu Možnost, da bo prihodnji teden zbornica nepretrgoma zasedala, da pravočasno odobri oba zakona RIM, 10. — V poslanski zbornici se nadaljuje povezana razprava o razporoki in o dekretu. Glede raz-poroke je vpisanih še dvajset govornikov, tako da predvidevajo, da ne bodo končali splošne razprave pred petkom in da bodo prihodnji teden pričeli obravnavati popravke. Danes je neodvisni levičar Mat-talia izrazil željo, da tokrat ne bo prišlo do presenečeni s strani Vatikana, komunist Guidi pa je dejal, da gre za čudno razpravo, ko so povezali med seboj dva tako različna argumenta, kot sta razporoka in vladni dekret. Vsedržavni tajnik LID Marco Pa-nella je danes izjavil, da se na čuden način in brez odgovornosti tudi s strani laičnih strank obravnava zakon o razporoki, ko se iste časno obravnava tudi zakon o civilni zaščiti. Klerikalci pač opravljajo svojo obrt in morajo laiki odgovoriti, če so podložniki MSI-KD, ali odgovorni činitelji. Na drugem delu zasedanja pa je o vladnem zakonskem dekretu go varil psiupovski poslanec Libertini in tokrat štiri ure, medtem ko je prvič govoril nepretrgoma kar šest ur. Libertini je ostro napadel dekret, češ da je protiustaven, da prani ka iz-1 politično 06 na desno in še zla-raža svoje globoko žalovanje ln 1 sti kritiziral vlado, ker ne prista- ja na popravke, ki so jih odobrili v komisiji proti njeni volji. Z njegovimi izvajanji se je uvodna razprava zaključila in so pričeli obravnavati vprašanje protluetav-nositi, ki so ga zastavile skoro vse opozicijske stranke. Poslanska zbornica je danes o-dobrdla zakonski predlog o civilni zaščiti, za katerega so glasovale vladne stranke in desnica, levica pa je bila proti. Ob prisotnosti ministra za zvezo s parlamentom Carle Russa Je bil danes sestanek načelnikov skupin štirih strank levega centra Andreottija (KD), Bertcddija (PSI) ta Orlandija (PSU), ki so obravnavali delo poslanske zbornice. Po sestanku je Orlandi dejal ,da gre za stalna posvetovanja, ki bodo vsak torek in da so se dogovorili, da bodo pospešdM razpravo o dekretu ter da meni, da bodo glasovali, preden bo zbornica preklndla delo v zvezd s kongresom MSI. Bertoldi pa je dejal, da so glede razporoke ponovili obveznosti, U so bile že sprejete na prejšnji seji načelnikov skupin. Niso govorili o popravkih dekreta. Bertoldi ni ta-ključil možnosti, da modo uvedli nepretrgana zasedanja poslanske zbornice in to prihodnji teden, če se bo pokazala potreba. TRŽAŠKI DNEVNIK POROČILO ODBORNIKA ZA PRORAČUN VASCOTTA Skoraj 6 milijard primanjkljaja v občinskem proračunu za 1.1971 Nad 10 milijard od skupnih 22 milijard stroškov gre za osebje Zupan Spaccini o stopnji uresničitve petletnega delovnega načrta Primanjkljaj letošnjega občinskega proračuna bo presegel pet milijard. Točneje bo primanjkljaj ob-činake uprave, ki ga bo krila s posojilom, 4 milijarde in 72 milijonov, ena milijarda in 739 milijonov pa je primanjkljaja občinskega podjetja ACEGAT. Država prispeva v višini ene milijarde in 489 milijonov, kar krije razliko med delom primanjkljaja, ki ga občina krije s posojilom in dejansko razliko med realnimi dohodki (15 milijard in 297 milijonov lir) in izdatki (22.598.000.000 lir). Številke so tu nujno poenostavljene in v njih niso vračunani zneski tekočih posojil, tako med izdatki, kakor tudi ne med dohodki. V kratkem je to računovodski položaj občinske uprave eno leto pred zapadlostjo mandata tržaškega občinskega sveta, ki ga je svetovalcem orisal na sinočnji seji novi' odbornik za proračun dr. Igino Va-scotto. Ta je najprej ugotovil, da je primanjkljaj v primerjavi z drugimi računovodskimi leti, nespremenjen, saj je celo za 32 milijonov manjši, in to kljub nekaterim izrednim stroškom za štetje prebivalstva in volitve, ki bosta oba v letu 1971. Dohodke občinske uprave dopolnjujejo državni prispevki, skoraj za 2 milijardi lir in integracija vladnega komisariata v višini poldruge milijarde. Prav tako je občutiti prispevke dežele, ki znašajo skoraj 700 milijonov lir. Vascotto je nato analiziral dinamiko novega proračuna v primerjavi s prejšnjimi. Ugotovil je, da so se dohodki občine zvišali za dve milijardi, predvsem na račun deleža na državni davek na bencin in zvišanja dohodkov iz občinskih davkov, kot je družinski davek. V tem primeru gre, je dejal Vascotto, za pravičnejše obdavčevanje in odpra vo »delnega prikrivanja*. Kar zadeva stroške velja omeniti delež za izplačevanje dolgov in o-bresti. Letna kvota, ki jo občina vrača za prejeta posojila, znaša 1.170.500.000 lir, za obresti pa 2 milijardi 526.000.000 lir, skupaj torej 3.700.000.000 lir. Od skupnih 22 milijard letmh stroškov gre skoraj polovica, se pravi 10 milijard in 193 milijonov za osebje. Ta strošek se je letos zvišal za nadaljnjih 200 milijonov, kar ustreza, je dejal Vascotto, normalni mezdni dinamiki. Pri stroških je Vascotto poudaril tud, da 90 nekateri stroški specifičnega značaja in imajo zgodovinski izvor v dogodkih prvih povojnih let, zaradi česar je del te danjega osebja še vedno v breme sedanji občinski upravi. Prav tako so specifičnega značaja stroški visoke socialne vrednosti, za rekre-atorije in občinske otroške vrtce, ki jih drugod v Italiji ni. Vascotto je nato opisal smernice bodočih izdatkov, ki zaključujejo tako petletni delovni načrt levosredinske občinske uprave, ki je bil uresničen v razmerju 52 - 54 odstotkov, predvidena dela pa so bila začeta ali vpeljana za 87 odstotkov. Za obnovitev otroških vrtcev in opremo bo občina izdala 379 milijonov, za osnovne šole 130, za tehnične zavode 180 milijonov. Največja vsota v tem delu proračuna zadeva urejanje športnih objektov, za kar bo občina izdala kar 800 milijonov, za muzeje 170 milijonov, za novo gledališče pol milijona, kanalizacijo 642 milijonov, ureditev cest 322 milijonov, ljudske parke 132 milijonov, posege v promet 272 milijonov. 50 milijonov bo občina izdala za obnovitvena dela pri openskem tramvaju. Vascotto je v svojem poročilu izrekel upanje, da bo čimprej prišlo do korenite reforme krajevnih financ, ki naj omogoči krajevnim u-pravam, da učinkoviteje opravljajo svoje delo. Za njim je spregovoril še župan Spaccini. Pozitivno je ocenil stopnjo uresničitve in vpeljave petletnega občinskega delovnega načrta, posebno če se upoštevajo znatne težkoče, ne samo finančnega, temveč tudi tehnično - birokratskega značaja. Kar zadeva program javnih del je Spaccini poudaril, da so v končni fazi ali v načrtu dela za 40 milijard. Ostaja izdelava načrtov za dela v višini 2 milijard. Po županovem poročilu je občinski svet sprejel več upravnih sklepov, od nakupa novih črpalk za kanalizacijo, do nabave novih strojev za podjetje mestne čistoče. Razprava o proračunu se bo začela na prihodnji seji in se bo morala zaključiti pred koncem novembra. V ta namen bodo svetovalci prisiljeni prihajati na seje trikrat na teden, v ponedeljkih, četrtkih in petkih. Tečaj CISl za pristaniške aktiviste Pokrajinska zveza pristaniških delavcev CISL sporoča, da priredi tudi letos »teden* za sindikalno vzgojo za aktiviste in zaupnike sindikata. Medtem ko so na prejšnji »ted nih* obravnavali teme sindikalne niiitiititiiiimmtniiiiiiiiiiiuiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiimi SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Odobrili so obračun za 1969 in izvolili gradbeno komisijo Občinski svet odobril nakup hiše v Borštu Sinoči je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je razpravljal o običajnih zadevah ter odobril občinski obračun za leto 1969. Ob začetku seje je župan odgovoril na vprašanja nekaterih občinskih svetovalcev. Glede pritožb Borštanov zaradi ropota in prahu iz kamnoloma je župan povedal, da je pod Jetje zagotovilo, da bo ukrenilo yse potrebno, tako da ne bo več prahu. Na vprašanje, katera dela so bila napravljena z denarjem, ki so ga sprejeli od prodaje jusarskih zemljišč, je župan odgovoril, da ta zadeva spada v okvir delovanja prejšnjih občinskih uprav, da je občinski svet vsaki krat razpravljal in sklepal o uporabi denarja, da pa občina ni še prejela precejšnje vso te denarja za zemljišča, ki so jih vzeli za tovarno GMT. Na vprašanje svetovalca dr. Tula glede tečajev ANCIFAP in za-poebtve mlade domače delovne sile, je župan odgovoril, da so vod stvo GMT in zastopniki levosredinskih strank zagotovili, da bo zaposlena domača delovna sila. Pri-pomnil je še, da se bo treba resno zavzemati za to stvar, ko bo tovarna GMT začela obratovati. Na vprašanje, zakaj predstavniki občinske uprave niso imeli razgovorov s Slovenskim gospodarskim združenjem, je župan odgovoril, da nihče ni povabil občinske uprave na take razgovore. Občinski svet je nato odobril nakup hiše v Borštu, ki je blizu občinske hiše in za katero bodo dali 1,750.000 lir. Nato so izvolili člane gradbene komisije. Izvoljeni so bili Marino Bandi, arh. Darij Jagodic in Vincenc Maver, za namestnike pa Glauco Petaros in Guido Mikulič. Demokristjanski svetovalci niso upoštevali prej sklenjenega dogovora in tako ni bil izvoljen za namestnika člana gradbene komisije demokristjanski svetovalec Tulilo Gombač. Ko je bil na vrsti občinski obračun za leto 1968 je začasno predsedoval Edvin Švab. Obračun je bil odobren po krajši razpravi in po jasnilih glede zadevnega postopka. Na tržaški univerzi se je te dni zaključil izpopolnjevalni tečaj za profesorje in docente, ki je bil posvečen problemom proučevanja človeškega ambienta. Tečaj je organi-javno vzgojo (Societa Italiana per 1'Organizzazio-ne Intemazionale). Na tečaju je bilo okoli 30 predavanj in razprav, katerih se je udeležilo viliko število docentov. Med drugim so obravnavali pereča vprašanja, kot so posledice uporabe atomskega, bakteriološkega in kemičnega orožja, zastrupljanje naravnega ambienta, u-poraba razpoložljivih bogastev na svetu, itd. Ob zaključku tečaja je bila prof. M. L. Zanelli z italijanskega učiteljišča »Duca d’Aosta» imenovana za predstavnico tržaških profesorjev pri SIOI. organizacije, zgodovine delavskega gibanja, sindikalnega ustroja, de lovne pogodbe itd., bodo tokrat o-bravnavali naslednje plati sindikalnega življenja: delavci in sistem, sindikalna enotnost kot orodje za spremembo sistema, stališče enotnega sindikata in delavcev v tovarni, odnosi med enotnim sindikatom in političnimi silami, oporečništvc, odnos med študenti in delavci. Tečaj se prične 23. novembra in se konča 29. novembra. Udeležijo se lahko vsi tisti, ki jih ta vprašanja zanimajo. Ker je zaradi omejenega prostora omejeno tudi število sedežev' v dvorani, se je treba za tečaj prijaviti prej. Vpisovanje se je začelo 9. t.m. na sedežu FILP-CISL v Ul. Diaz, štev. 15 in bo trajalo do 20. t.m. vsak dan od 18.30 do 19. ure razen ob sobotah. Študijski teden bo vodil prof. Mau rizio Fanni, docent za gospodarstvo na tržaški univerzi. Ustanovitev odbora solidarnosti s španskim ljudstvom V ponedeljek so se na pobudo Italijanskega združenja prostovoljnih antifašističnih borcev v Španiji sestali v prostorih ANPPIA v Ul. Crispi št. 3 predstavniki številnih organizacij in gibanj, ki se navdihujejo ob vzorih odporništva. Namen sestanka je bil ustanoviti odbor solidarnosti s španskim ljudstvom. Organizacije so določile svoje predstavnike v odbor in izvolile za predsednika sen. Paola Šemo. Predstavniku so poverili nalogo, naj se obme na druge stranke, organizacije in gibanja, ki se niso udeležili ustanovnega sestanka, da bi se pridružili pobudi in imenovali voje zastopnike v odboru. V kratkem se bo odbor zopet sestal in imenoval tajnika in upravnika ter pripravil načrt svoje bodoče dejavnosti. Njegova naloga bo moralna in gmotna pomoč političnim zapornikom in njihovim družinam, borba za ukinitev vojaških in posebnih sodišč, zahteva po razveljavitvi političnih procesov, amnestija vsem političnim zapornikom, povratek izgnancev, vzpostavitev svobode in demokracije v Španiji. Kdor se hoče pridružiti odboru, naj sporoči to na naslednji naslov: Solidarnostni odbor s španskim ljudstvom, pri ANPPIA, Ul. Crispi št. Trst. OTVORITEV OPERNE SEZONE V GLEDALIŠČU VERDI VERDIJEV «DON CARLO» V VRHUNSKI IZVEDBI Naslovno vlogo je pel naš kriški rojak Carlo Cos-sutta (Košuta) - Veliko navdušenja, cvetja in aplavzov Operna sezona Gledališča Verdi 1970/71 se je začela sinoči že po tradiciji z Verdijevim delom. Izbira je tokrat padla na opero »Don Carlo*, ki jo je parmski skladatelj na pisal v polovici prejšnjega stoletja in ki je doživela prvo uprizoritev leta 1867 v Parizu z izvirnim naslovom »Don Carlos*. Sprva s težavo zaradi takratnih političnih in estetskih razlogov, se je kasneje prav ta opera uveljavila kot ena najzanimivejših iz Verdijevega repertoarja, saj je z njo Verdi ubral nova pota v primerjavi s svojimi prejšnjimi deli in v večji meri uveljavil dramatični glasbeni izraz s poglabljanjem v psihološke odtenke svojih junakov in celotne dramske gradnje. Tokratna tržaška izvedba je bila zaupana dirigentu Olivieru de Fa-britiisu in režiserju Alu Mirabelli VassaUu, v posameznih zasedbah pa vrsta izjemno kvalitetnih in u-branih solistov, ki so največ prispevali, da lahko uprizoritev po pravici prištevamo med vrhunske dosežke na Verdijevem odru v zad- PO OBJAVI STALIŠČA DEŽELNEGA ODBORA Vsi sindikati prevoznih služb zahtevajo novo politiko prevozov Po podjetju RIBI v Gorici je tudi podjetje SAP v Trstu nezakonito odtegnilo uslužbencem del plače zaradi stavkanja Včeraj smo objavili vest, da je deželni odbor izrekel dvome o možnost ustanovitve javne deželne dr'rž be za prevoze. Odbor je namreč razpravljal o predlogih sindikatov uslužbencev prevoznih služb, ki se že dolgo bojujejo za izboljšanje svojega gmotnega položaja in pogojev v podjetjih ter zahtevajo tudi novo politiko prevozov. Že včeraj popoldne pa je zavzet usklajevalni deželni odbor uslužbencev javnih in zaseomh prevoznih družb CGIL, CISL in UIL odklonil no stališče do mnenja deželnega odbora, v katerem pravi, da ni odbor izpolnil pričakovanj uslužbencev. Odbor se namreč ni zmenil za zahteve, ki jih je postavilo odposlanstvo sindikatov ob podpori koristnikov prevoznih služb ob činskih uprav in strank. Odbor ho če torej nadaljevati s politiko dajanja javnega denarja zasebnikom, ki imajo v koncesiji razne avtobusne proge. Sindikati pravijo, da bo moral deželni odbor računati z željami in voljo delavcev, koristnikov javnih prevozov in izvoljenih predstavnikov ljudsta, ki zahtevajo novo politiko prevozov in pravijo, da se ne sme več dajati denar zasebnikom. Da bi zavzeli enotno stališče do tega vprašanja, so sklicali na sedežu CGIL v Vidmu za soboto 14. novembra ob 20.30 sestanek deželnega usklajevalnega odbora sindikatov uslužbencev javnih in zasebnih prevoznih služb. V goriški kroniki smo tudi poročali o nastopu dežele proti podjetju RIBI v Gorici, ki je nezakonito odtegnilo uslužbencem del plače kot odškodnino za škodo, ki naj bi jo utrpelo zaradi stavk. Bilo .je to prvo podjetje v deželi, in sploh v državi, ki je ravnalo tako nezakn nito. Toda sedaj je sprejelo podoben nezakonit ukrep proti uslužbencem tudi podjetje SAP v Trstu, ki je last podpredsednika deželnega odseka združenja lastnikov avtobusnih podjetij (ANAC). To je storilo podjetje proti uslužbencem, ki se bojujejo že 11 mesecev za novo delovno pogodbo in ki so zaradi tega stavkali skupno že nad 400 ur. Delavci naj bi torej sami nosili posledice nepopustljivosti delodajalcev, ki nočejo ugoditi njihovim upravičenim zahtevam. Gre očitno za izzi vanje uslužbencev. Zato je notranja komisija v podjetju izdala poziv, v katerem odločno obsoja ravnanje vodstva podjetja in sporoča, da se bo glede morebitnih novih stavk posvetovala s sindikalnimi zvezami te stroke. Notranja komisija je poslala svoje poročilo tudi deželnemu odborniku za prevoze Variscu. da bi ga seznanila z zatiralnimi ukrepi podjetja SAP, ki se noče odreči svojim nedopustnim metodam. Ko misija ga tudi poziva, naj čimprej nastopi pri podjetju, da ne bi prišlo do kaj hujšega, ssij je položaj v njem zelo napet. Važno obvestilo Sindikata slovenske šole Šolniki (profesorji in učitelji), ki nimajo še urejenega položaja, naj predložijo v dvojniku izčrpen pismen prikaz svojega službenega položaja od začetka s študijskimi in drugimi osebnimi podatki. Pri tem naj navedejo vse morebitne ovire, ki onemogočajo ali zadržujejo ureditev njihovega službenega položaja in naj navedejo tudi svoje želje. Sestavljene dopise, naj oddajo ali pošljejo čimprej tajništvu Sindikata slovenske šole. TEijništvo bo zbrane pismene prikaze predložil izvedencem mešane jugoslovansko - italijanske komisije, la bodo le-te preučili in sestavili komisiji predloge za rešiti posameznih položajev. Tajništvo Sindikata slovenske šole Akcija za odstranitev smetišča v Trebčah Sekcije KPI z Opčin, iz Trebč, Bazovice, s Fartrdč in iz Gro-pade so skuipno izdale letak o dolgotrajnem boju za odstranitev velikega, smetišča v Trebčah. To smetišče Je namreč povzročilo mnogo škode in nevšečnosti prebivalstvu v Trebčah toi v ostalih okoli- IMIIIIMMIIIIIIIIIIimilllllMIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllMllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllinilimililN GOSPODARSKI POLOŽAJ V DEŽELI V LETU 1969 Število zaposlenih v industriji se je povečalo za 18.000 enot Skupno število zaposlenih v vseh gospodarskih dejavnostih je ostalo nespremenjeno zaradi skrčenja zaposlitve v kmetijstvu Te dni je deželna uprava razširila svojo noto o gospodarskem položaju v Furlaniji - Julijski krajini leta 1969, ki jo je izdelalo ravnateljstvo za načrtovanje, študije in statistiko predsedstva deželnega od bora. Dokument so, kot po navadi, že razdelili deželnim svetovalcem spričo bližnje razprave o obračunu za leto 1969 in proračunu za leto 1971. Sodba o gospodarskem položaju ki .jo izreka omenjena nota, bo vsekakor koristila svetovalcem pri proučevanju proračuna. Ena izmed najbolj zanimivih plati te note se tiče delovne sile in zaposlitve. Na podlagi elaborata ISTAT, ki upošteva štiri letne vzorčne ankete in podatke zavarovalnih zavodov, je ostalo povpraševanje po delovni sili v sorazmerju s številom zaposlenih nespremenjeno v primer javi z letom 1968, če se odšteje časno izseljena delovna sila. V lanskem letu so zaznamovali precejšnje skrčenje delovne sile v kmetijstvu (okrog 9000 enot)) in v drugih dejavnostih (tudi okrog 9000 enot). Po drugi strani pa se je povečalo število zaposlenih v indu-ziralo ministrstvo za javno vzgojo striji za 18.000 enot. V zvezi s tem v sodelovanju z Italijansko družbo je treba poudariti, da jg treba pn-za m^dn^rodivi organizacijo SIOI I pisati skrčenje delovne sile v lune tijstvu predvsem zmanjšanju števi la mezdnih delavcev, ki so le delno zaposleni. Povečanje zaposlitve v industriji pa se tiče predvsem gradbeništva in manufakturne industrije. V gradbeništvu se je število delavcev povečalo za 28,2 odst., v manufaktumi industriji pa za 5,1 odst. Na splošno se lahko ugotovi, da se je v naši deželi v primerjavi z drugimi kraji v državi za poslitev utrdila. Najbolj značilen podatek pa se nanaša na industrijske dejavnosti. V letih 1967 in 1963 se je število zaposlenih skrčilo na 175.000 enol, leta 1969 pa je naraslo na 193.000 enot. To je za več kakor 10 odst. Gre za znaten napredek, zlasti če se primerja s prejšnjim letom. Kar se tiče indeksa industrializacije, t.j. odnosa med zaposlenimi v industriji in med celotnim številom prebival stva, se je zvišal od 14.7 odst. v letu 1968 na 16,2 odst. v letu 1969 Pri tem je bila naša dežela nad vsedržavnim poprečjem, ki je znašalo 15,1 odst.. Položaj v zaposlitvi je pozitiven tudi, če upoštevamo dvanajst indu strijskih področij, ki jih predvideva program deželnega gospodarskega razvoja (Trst, Tržič, Aussa Como, Ponterosso, Pordenon, Videm, Rivc 11, Osoppo, Gorica, Čedad, Spilim-bergo, Maniago in Tolmeč). Na teh področjih je bilo zaposlenih v industriji konec lanskega leta 22.000 delavcev, t.j. 4000 več kakor prejšnje leto, investicije med letom pa so dosegle 7 milijard in pol lir. Za infrastrukture pa so porabili na teh področjih iz javnih sredstev 4 milijarde in pol lir, od česar od pade 80 odst. na deželo. To dokazuje, da so bile spodbude deželne uprave na tem torišču zelo koristne, saj so pospeševale industrijski razvoj dežele, ki je eden izmed bistvenih pogojev za gospodarsko rast. Te pozitivne podatke v industriji potrjuje tudi dohodek, ki je bil do sežen v Furlaniji - Julijski krajini lansko leto. Po nepopolnih podatkih se je vrednost industrijske proh vodnje zvišala za 12,4 odst. v pri merjavi z 9,8 odst. v vsedržavnem poprečju. Skratka, nasproti negativnim podatkom v kmetijstvu žara di slabe letine, ugotavljamo zelo po zitivne rezultate v industriji, kjer dajejo razvojne težnje upati, da se je začela gospodarska ekspanzija Furlanije - Julijske krajine. škdh vaseh. Znano je namreč, da s smradnim in dimom, ki se širita po Krasu ovira domači in inozemski turizem, kar povzroča podeželju znatno gospodarsko škodo. Poleg tega ogroža javno čistočo in higieno ter zdravje prebivalstva. Končno je postalo smetišče pravo leglo podgan, ki so poplavile bližnja naselja ter uničujejo kmečke pridelke. Letak pravi zaitem, da so se komunistični svetovalci v tržaškem občinskem svetu stalno potegovali za odstranitev smetišča ter v ta namen naslovili tudi na župana in odbor številna vprašanja. Tudi prebivalstvo je naslovilo na župana najprej pismo s številnimi podpisi, zatem pa priredilo demonstracijo s tem, da Je zaprlo oesto, po kateri vozijo tovornjaki javne čistoče, Spričo tega je bil občinski odbor prisiljen, da je nakazal za razkuževanje področja in uničenje podgan 6 milijonov 900 tisoč lir ter za ureditev cestišča, ki povezuje smetišče s pokrajinsko cesto, 4 milijone 650 tisoč lir. Letak pravi, da je bil s tem storjen prvi korak naprej, za kar se je treba zahvaliti enotnemu boju vsega prebivalstva in njegovih predstavnikov. Sedaj se mora nadaljevati boj, da se izpolnijo razne obljube ln da se nakazand denar tudi takoj uporabi. Končno pravi letak, da je treba nadaljevati prizadevanje za dokončno lin popolno odstranitev smetišča, dokler ne bo akcija prebivalstva kronana z uspehom. Smetišče Je namreč poleg drugega tudi prava sramota za naš lepi Kras. njih letih. Če smo nekatere med temi solisti že kdaj slišali na tržaškem odru, pa je bilo med njimi ne samo za naše mesto temveč tudi za Italijo novo ime nosilca naslovne vloge, Carla Cossutte (Košute), ki je naš kriški rojak in ki je glasbeno zrasel v Argentini, kamor se je preselil in nekaj let živel s starši. Košuta je v nelahki vlogi, ki nima blestečih arij, ki pa je vseskozi močno dramatično melodično o-barvana, v polni meri uveljavil svoj polni, prijetno in kultivirano obvladani tenor, ki je zlasti v višinah prodoren ki barvit obenem. Njegov Don Carlo je bil vsestransko dognano ustvarjena kreacija, za katero je požel navdušene aplavze občinstva. Med ostalimi nosilci glavnih vlog je treba vsekakor poudariti glasovno izjemno lep bariton Renata Brusona (Rodriga) ter krasno dramatično obarvan bas Bonal-da Giaiottija (kralj Filip II.) pri čemer sta tudi igralsko oba bila dovršena odrska kreatorja. Prav tako sta bdla pevsko in 1-gralsko zelo dobri obe glavni pevki Luisa Bordin Nave (princesa Ebdlj) mezzosopranistka po barvi glasu sicer pa v izredne višine segajoča sopranistka, ter sopranistka Rita Orlandi Malaspina (Elizabeta). Glasovno prepričljiv je bil tudi bas Antonio Zerbini v vlogi inkvizitorja. V manjših vlogah so nastopili še številni domači pevci, med katerimi prvič tud naš slovenski basist Ivan Sancin. Občinstvo je vseskozi z vidnim zadovoljstvom in odobravanjem spremljalo izvajanje, z naj večjimi a-plavzi pa je nagradilo trio na začetku drugega dejanja v naravnost koncertni vokalni izvedbi, znano basovsko arijo kralja Filipa (Ella giammai m’amo) na začetku tretjega dejanja, inkvizitorjevo arijo, izvrstno podano arijo princese Eboli na koncu prve slike tretjega dejanja ter arijo Rodriga na začetku druge scene tretjega dejanja. Orkester je suvereno vodil dirigent de Fabritiis, zbor je uvežbal Gaetano Riccitelli, koreografijo je zasnovala Femanda Succo, scene pa Lorenzo Ghiglia. j. k. SINOČI V ROSSETTIJU Dognana predstava Strindbergovega «0ceta» Sinoči je bila v gledališču Rosset-ti v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna predpremiera drame švedskega dramatika Avgusta Strindberga »Oče* (Fadrev), ki se z bolj znano «Gospodično Julijo» uvršča v drugo, novo obdobje dramatikovega dramskega ustvarjanja, ko je le-ta skušal s skoraj demonsko silovitostjo in zagnanostjo proučiti človeške slabosti ter nespravljivo sovraštvo med spoloma, v katerem se zmaga zmerom nasmiha ženski. Tajništvo KPI obsoja ravnanje zavoda INPS v zvezi z zdraviliščem Deželno tajništvo KPI in delovna skupina za socialno skrbstvo sta proučila zdravstveno - skrbstvene in finančne težave, ki so nastale v zdravilišču INPS v Trstu in v določeni meri tudi v zdravilišču v Gorici zaradi obstrukcije generalnega ravnateljstva INPS po preobrazbi zdravilišča v bolni š n iško u-stanovo na podlagi zakona št. 132 z dne 12. februarja 1968 in imenovanju komisarja za začasno upravljanje bolnišnice. Po sklepu INPS, da bo vložil na državni svet priziv proti odloku predsednika deželnega odbora o spremembi zdravilišča v javno bol nišnico, je njegovo ravnateljstvo sklenilo, da ne bo plačevalo dobav tržaške bolnišnice, ter da bo zavrnilo zahtevo po plačilu predujma na oskrbovalnine, s čimer je povzročilo hude finančne težave bolnišnici tudi zato, ker ji bolniške blagajne sploh ne plačujejo svojih dolgov, zaradi česar mora bolnišniška uprava najemati posojila z visoko obrestno mero 10.50 odst., da lahko krije najnujnejše potrebe. Razen tega primanjkuje zdravnikov ter zdravstvenega in strežnega osebja. Deželno tajništvo KPI opozarja javno mnenje na odgovornost ravnateljstva INPS za težave, v katere je zabredlo zdravilišče, ter poziva oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zajamči redno delovanje in poslovanje zdravi lišč v Trstu in Gorici s spoštovanjem omenjenega zakona in odloka predsednika deželnega odbora. Delavec podlegel hudim poškodbam Včeraj ob 17.30 Je na II. ldirur-škem oddelku 36-letni Giusto Gio vannind te Sesljana 199 podlegel poškodbam. Glovanninlja so sprejel) v bolnišnico 3. t. m. sredi popoldneva in sicer s prognozo okrevanja v 10 dneh. Tedaj so preiskovalni organi ugotovili, da Je Glo-vanminlju, ld Je bil zaposlen v hlevu proseške živinske postaje, povzročil poškodbe vol, ki ga Je moč no brcnil. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V soboto, 14. novembra 1970 ob 20.30 L. N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petah dejanjih ZADNJIC V KULTURNEM DOMU Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. V KULTURNEM DOMU je odprta SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH 2RTEV Razstava ostane odprta do 22. novembra t. 1. vsak delavnik razen sobote od 18. do 20. ure. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira od 26.12.1970 do 2.1.1971 zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9/II. PROSVETNO DRUŠTVO .IVAN GRBEC* priredi v sredo, 18. t. m. v SkedenJsM kinodvorani PROSVETNI VEČER Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda eZiga Zoisa v Tr. stu obvešča, da bo tečaj srbohrvašči-ne ob sredah in petkih od 19. in 21. ure. Pričetek tečaja Je v sredo 11, t.m. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Tabor Opčine pri-redi baletno šolo za otroke od 5 do 12 let starosti. Vpisovanje Je od 10. do 15 t. m. vsak popoldne od 16. do 19. ure pri Luciji Hrovatin, tel. 211161. Te dni je v Rimu z odliko diplomiral za doktorja medicine ANDREJ BELIČIČ K lepemu uspehu mu čestitajo openski prijatelji. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.3«) Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri. golon, Trg Virgilio Giotti 1, Al Oue Mori, Trg Uniti 4, Al S. Lorenzo, Ul. Sonclnl 179 (Skedenj). .......................................m TORKOV TEČER V GREGORČIČEVI DVORANI Prof. Strcii v Slovenskem klubu o istrskih Hrvatih v letih 60-70 Za drugo predavanje letošnje sezone je Slovenski klub povabil sinoči v Gregorčičevo dvorano mladega hrvatskega zgodovinarja prof. Petra Strčiča, člana Severnojadran-skega inštituta z Reke, ki je orisal politična gibanja istrskih Hrvatov v letih 1860-70. Prof. Strčiča naši bralci poznajo po številnih zanimivih člankih o zgodovini Istre, ki jih je objavil v našem listu. Obdobje, ki ga je predavatelj prikazal, pomeni začetno fazo narodnega preporoda istrskih Hrvatov in zametek političnega organiziranja Hrvatov v Istri. Gre za obdobje, ki so ga tako slovenski in hrvat-ski, kot tudi italijanski zgodovinarji vse premalo proučili in o kote rem se je doslej dokaj površno pi salo, je pa izredno zanimivo tudi za nas zamejske Slovence predvsem zaradi tesne povezave, ki je takrat obstajala med istrskimi središči in Trstom. Sploh je bilo naše mesto eden centrov oživljanja hr-vatske narodne zavesti, pridvsem po zaslugi tedanjega tržaškega škofa Legata. Ta je zbral okrog sebe vrsto duhovnikov, ki so potem po Istri širili in utrjevali narodno zavest tamkajšnjega prebivalstva. Prof. Strčič je opisal glavne momente hrvatskega narodnega prebujanja v Istri. Navedel je ustanovitev Sabora v Poreču (kjer pa so imeli Italijani in poitalijančeni Slovenci in Hrvati glavno besedo), nato množično ustanavljanje čitalnic (ki pa so pozneje zgubile svoj prvotni pomen, ker so se ponekod spremenile v gostilne), nato izdajanje koledarja tlstran*, katerega u-rednik je bil Slovenec Franjo Ravnik. Temeljni kamen v tem obdobju pa pomeni hrvatski list »Noša sloga*, ki je začel izhajati leta 1870. Okrog tega časopisa se je zbral širok krog ljudi, ki so širili ideje hrvatskega narodnega prebujenja, in to v tesnem sodelovanju s Slovenci, ki so se zbirali okrog »Edinosti* Važno vlogo so imeli o tej dobi tudi tabori in predvsem prvi tabor p Kastavu (po zgledu Kubeda), na katerega je prišlo deset tisoč ljudi in kjer so govorniki odločno postavili vprašanje enakopravnosti hr vatskega jezika z italijanskim in nemškim. Zelo pomemben datum je tudi leto 1973, ko so istrski Hrvatje izvolili v dunajski parlament svojega predstavnika, pravnika Dinka Viteziča. ki je samozavestno nastopil z zahtevo, naj cesar Franc Jožef priseže tudi v hrvaščini (ce sarstvo takrat sploh ni priznavalo obstoja Hrvatov v svojih mejah). Pred žal maloštevilnim občinstvom se je predsednik Slovenskega kluba prof. Turina toplo zahvalil predavatelju ter poudaril pozornost, ki jo klub namerava posvetiti Istri in njenim problemom. V tej zvezi je napovedal, da bo klub organiziral za svoje člane in prijatelje enega ali več izletov na bližnji polotok, da bi se pobliže spoznali s hrvatskimi sosedi in z i-strskimi Slovenci. Razstave PD »IVAN GRBEC* SKEDENJ RAZSTAVA MLADIH SLIKARJEV je odprta do 15. novembra ob delavnikih od 17. do 20. ure, v nedeljah od 10. do 13. ure v prosvetnem društvu «Ivan Grbec« v Skednju, Skedenjska ulica 124. V umetnostni dvorani »Cesare fianopuloa na Trgu Papa Giova"™ 6-1 Je odprta osebna razstava slikai-ke Giuliane Griselli di Lena, ki Jo P" reja Sindikat lepih umetnosti dezt Furlanije-Jul. krajine, ki Je včlani'" v CCdL. Razstava bo odprta od ■ do 20. ure ob delavnikih tn 10.30 do 12. ure ob nedeljah In PraJ-niklh, do vključno 14. nov. V umetnostni galeriji lil TrH>ti®' v Ul. Piccardi 68 razstavlja do ■ t. m. olja in barvne risbe G*11® Marini iz Gorice. V umetnostni galeriji Mignos J® Korzu Italia 9.F bo od 11. do 20. t. . razstavljal Emidio Eredita. OdpnJ razstave bo danes ob 18,30. V galeriji Torbandena bo v sobo1®' 14. t. m, otvoritev osebne razstj Bruna Carusa, ki bo razstavljal ' akvarele, risbe'in jedkanice. Prosvetno društvo Kraški dod — Repen ta bor va/bd na predvajanje fU®a «Kaplan Martin Čedermac* M bo v prostorih občšndk® kopaiLndce v Repnu v sobot®1 14. t. m. ob 20.30. Večer je posvečen spon®011 Franceta Bevka. Nazionale 14.30 «Waterloo», R°® rsCj ger, Cristopher Plummer, u Welles. Technicolor. Panavisl°“- ,, Eden 16.30 «Le piacevoli esp*® p di una giovane camerlera*. cobson, Daniel Gelin. Tech« Prepovedano mladini pod 18-Fenice 15.30 «Le castagne s°n° p ne», Gianni Morandi, Stefan13^ sini. Technicolor. prepovedano dini pod 14. letom. ato>' Grattacielo 16.00 «11 prete sP°aB(t Rosanna Podesta, Lando Bu*«* E M. Salerno, L. Salce. dano mladini pod 18. letom. „«■ Exielsior 15.30 «Una ragazza “ p me Giulio*. Technicolor. Prep0 no mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «11 paradiso dei 0 jetori Prepovedano mladini pod 1*- ,r[0iei’-' Alabarda 16.30 «Angeli della za* T. Štern, J. Slate. Tech®1 Fllodrammatico 16.30 »Faernl" ^ aens», Philipe Leroy, Dagn"3) |f, sander. Prepovedano mladih' ™ letom. Technicolor. Aurora 16.30 »La morte bussa a“* te». Technicolor. Prepovedan dini pod 14. letom. Mtin1 Crlstallo 16.30 »Germania sett,) a testa*. Technicolor. PreP° mladini pod 18. letom. ,to Capitol 16.30 «Passegtata ped pioggla di primavera* In!rl° man. Anthony Quinn. Jlr Moderno 16.30 »Via col vent0*'.col°® Gable. Vlvien Leight Tee® _ } Vlttorio Veneto 15.15 «La Pa *! Gianni Furlanlč 1.500 llr v združenje Bor ln 1.500 l|r (A matico. Namesto cvetja n Anice Kalan daruje B ' |K r 3 000 lir za šolo - spon*' Cerknem. PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK NA OSNOVI PREGLEDA ZA OKTOBER Cene tudi pr življenjskim potrebščinam i nas nezadržno naraščajo Nič ne pomaga dobra letina ■ Pred zimo nova podražitev goriva , Zadnjič smo navedli, kako so se oktobru cene življenjskim |“®*bščinarn na našem področju ?*1?vno občutno dvignile in kako J« zlasti na nekaterih področjih Pričakovati, da se bo položaj še poslabšal. V tej zvezi J®0 narredli, da prodajalne teksti-> Odelandh oblačil in obutve »obe- na krajši rok ponovno podra svojih izdelkov v razmerju ' 12 odst., kar je za vsakega ?*er familias» dosti bolj otipljivo skuoa ‘ Prot^con^un^^urn* dekre- Pglejmo si danes na osnovi u-^^ega poročila statistične služ-mestnih redarjev, kako je bilo Posameznih področjih tržaškega "s4 v preteklem oktobru. italijanskem jugu je po dalj- C3S11 TVvnAtmn rlzv/mroln falrA 5!®. času ponovno deževalo, tako ^Je bila bera oljk zadnji trenu- __ rešena. Proti vsakemu logič-pričakovanju pa je cena oljč- Drialii °^u v Pričakovanju novega j^de&a ponovno narastla. Pri semenskem olju niso nastopile poseb-č >?),'e3riemi>e. ker je uvoz blaga Nemčije še vedno živahen. Cene ^naslu so v oktobru napredovale, ^katerih primerih celo v vidni P°d vplivom — poročajo — vračanja prevoznih stroškov, s «her se lahko strinjamo, in upa-.?nja zalog pri Evropski gospodar-1 skupnosti, kar pa je že težje prejemlji vo, če se samo spomnimo gore neprodanega masla na Ni-2«nskem, v Belgiji in v Franci-nhi • stvo ie> da kljub daleč pre-pj I11 proizvodnji masla v šesteri-. cena temu blagu v tržaških Kovinah z zadnjimi poviški dose-j" celo 1900 lir za kilogram. Končaj naj v zvezi z maščobami orne-s J?® še svinino, ki se je tudi ob-podražila v prodaji na drobno. vCene raznim mesnim izdelkom so glavnem stalne, pri gnjati in vra-.Vla' pa je mesečni povišek menda ^izbežen. V zadnjih dveh mesecih * tudi tunina podražila, in si-tg 7A 200 lir pri kilogramu, kar Dzavrlo prodajo konsei-vnra-, tunine na drobno. Druge vrste '•nserv so ostale v glavnem nedz Na trgu s pralnima praški so se v oktobru zmanjšali razni popusti, sicer pa je biio na splošno mirno. Med gorivi se je koks ponovno podražil tako v prodaji na debelo kakor tudi v prodaji na drobno, pri grosistih pa so se podražila tudi tekoča goriva, na primer nafta in ker oz en, in sicer za 2 liri pri letru. Višje kotacije se za sedaj niso prenesle na potrošnika. CISL o sindikalni enotnosti na bazi Zaključke srečanja treh sindikalnih vodstev CGIL, CISL in UIL v Firencah je na petkovi seji tržaškega pokrajinskega odbora CISL orisal in komentiral zvezni tajnik Angelo Fantoni, ki ga je predstavni članom tržaškega pokrajinskega vodstva tajnik Marinello. Po njegovem so zaključki florentinskega srečanja logična posledica širokega gibanja, ki se je v sindikalne!? 'vetu razvilo na bazi. Po mnenju zveznega tajnika CISL se družbeni položaj v državi slabša, tudi zato, ker gospodarske skupine čedalje bolj nadzorujejo, v okviru svojih zasebnih koristi, politične izbire. To pa je objektivno deformacija demokracije, na kar morajo sindikati odgovoriti z množič- no alternativo, ki bo tembolj moč- na, če bo dosegel sindikalizem svoj optimalni obseg - enotnost. Družbeni pomen sindikalne enotnosti je razumela velika večina delavcev. Kar zadeva socialdemokratsko skupinico v UIL, ki nasprotujejo združitvi sindikatov je Fantoni de jal, da je združitev itak nezadržna in neizogibna, kdor ji nasprotuje pa bo izginil z napredkom afocesa o-samosvojevanja sindikatov od strank. Po Fantonijevem poročilu se je razvila živahna razprava, na kar so člani tržaškega vodstva imenovali svoje predstavništvo v deželni odbor CISL. Smrtne posledice padca v stanovanju Včeraj malo pred 6. uro zjutraj je 77-letna Giuseppina Levantini iz Ul. P. Diacono podlegla na nevrokirurškem oddelku, kamor so jo sprejeli v ponedeljek, poškodbam. Priletna ženska se je namreč poškodovala pred 10 dnevi, ko je nerodno padla v svojem stanovanju. Tudi v naSem uredništvu sprejemamo prispevke za solo-spomenik v Cerknem iiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii iiuiiuniiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiuaiiiuiiiiini IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN VLOMILCU V CVETLIČARSKI KIOSK SO V PRIZIVU ODPUSTILI KAZEN OB PONOVNI STAVKI OSEBJA OTROŠKIH VRTCEV Sindikalno gibanje osebja ONAIRC grozi z zaporo otroških vrtcev Občine naj prekinejo sporazume z ONAIRC in naj prevzamejo vrtce v svojo režijo Ta ustanova se nahaja, kljub vladnim injekcijam, v precej hudi finančni stiski Prekinitev sodnega postopka proti moškemu, ki je, da bi pridobil na času, podpisal s finan-carjevim imenom pobotnico za položeno kavcijo usuiie v glavnemu ^Jene, polenovka pa se je po- lj^6 jajcem nihajo, vendar so bitja VJ>ktol:>ru sprejemljive. Potroš-blL* Ustaljena. Razne vrste sira sta'stalno napetost in kjer na-». Jal° spremembe, so te redno ernemoe, so ic , ^gor- Tako je pravi parmezan ii s SKinjimi oktobrskimi »popravki* li. ^segel rekordno višino 2.800 kilogram. ..... I ieliHdelek fižola, ki ga je tržišče kat Pričakovalo, je vrgel manj W 0IL s° računali, tako da bo stročnice letos primanjkovalo. v Vrs*:, Pa se niso premaknile pn rJJj? «borlotti», »reali* in «ca-luiS?*’ roedtem ko se je vrsta «sa- ža7'a> v prodaji na debelo podra-drohza 20 lir. Tudi v prodaji na tjetto so oone ostale neizpreme-titaif;. vrsta »saluggia* pa se je za ttleu3?st Pocenila. Razlaga za ta ol!t-iglcen» pojav v tem, da je tiovpo® Prispel na tržišče prvi val Pridelka, tako da je bila (i^:0 orijivost posebno velika. Ječ-tobril novega pridelka se je v ok-Sq ^..Podražil, cene testeninam pa ostale neizpremenjene. km ko tržišče pričakuje vino 4 ščai0ga Pridelka, cene počasi nara lotih’ z.asU pod vplivom naraščaje k rekijskih stroškov. V oktobru ohranila prejšnje kotacije. pražil* ... Seti ,Pa so napovedali skoraj- Pfaž^rišek 300 lir pri kilogramu ki sUaga poživila. Nove cene naj Vekda ' e v veljavo 1. novembra 5k«ttif -se stare kotači ie na Trža danes niso spremenile. H jej/ e*1 y Ji ni t*a so se podražili razni ka-knpj aadomestki, kot so zlasti Orzoro in drugi. ^ r» ribarnice so bile v okto rn*,1^roma dobro založene, in W z domačim ulovom ka- v%, pOvom iz tujine (Španije, Se-^^.,/Vrope in Jugoslavije). Med J ribami gredo največ HijpTot kalamari. Tudi občinska kila sadjem in povrtnino je Sh Bred tržaškim prizivnim sodiščem (preds. Zumin, tož. Pascali, zap. Mosca) se je včeraj moral zagovarjati stari znanec policije in sploh sodnih dvoran, 30-letni Giargio Marassd iz Ui. Martin del-la Liberta 13. Obtožnica ga je dolžila, da je 7. oktobra lani s silo vdrl v cvetličarski kiosk v Ul. R. Manna, last 29-letoe Eve Schedner s Kon-tovela št. 25-1 in ukradel nekaj drobiža. Marassija je zasačili 25-letni nočni stražnik Ruggero Tonchella z Lonjersfee' ceste št. 175-2, ko je bil na svojem običajnem nočnem ob hodu in okroh 3. ure zjutraj zaslišal sumljive šume, ki so prihajali iz kioska. Ni utegnil bolje prisluhniti, ko je opazil obtoženca, kako je previdno stopil iz kioska in hotel zapreti vrata za seboj. V tistem trenutku pa je že bil pri njem, mu položil roko na ramo in ga vprašal, kaj počenja. Vlomilec mu je sicer povedal vse po pravici, potem pa se mu je spretno izmuznil im se spustil v dir po U-lid Anastasio in izginil. Agenti letečega odde’ka kvesture so ga kmalu izsledili. Pri zaslišanju je Marassi sicer priznal, da je vdrl v kiosk, zanikal pa je, da bi ukradel .'enar. Scheinerjeva pa je povedala, da je, preden je zbolela, shranila v predal orodane mize kioska 400 Ur, ki jdh je u-kradel Marassi. Isto je potrdil tudi njen 62-letmi oče Avgust Schei-ner iz istega kraja. Kazenski sodniki so Marassija v razsodbi dne 23. februarja letos obsodili na 8 mesecev zapora m 30.000 lir denarne kazni. Na včera Všnji razpravi pred pri zivnim sodiščem je bil Marassi prisoten in dejal, kar je že povedal prvostopenjskim sodnikom Javni tožilec dr. Pascoli je predlagal potrditev kazni in njeno celotno odpustitev. Temu predlogu se je pridružil tudi branilec olv Antmim, sodniki pa so v celoti -l rejeli tožilčev predlog. nove proste luke 150 bal kokosovega oreha. Bilo je nekaj čez 17. uro, ko je hotel predstaviti financarju, ki je bU službeno dodeljen pri pregledovanju tovora, pobotnico za položeno kavcijo. Financar pa mu je odgovoril, naj še malce počaka, ker vsi dokumenti še niso bili pripravljeni. Ni minilo niti pol ure, ko se je finacar spet vrnil k . . . tovornjaku, ki pa je medtem že zapustil prosto luko. Pri pregledu pobotnice za položeno kavcijo je financar na svoje veliko začudenje opazil, da se je Auber pod oznako »videl natovoriti in zasvinčiti* podpisal z njegovim imenom. Ko so ga agenti naslednji dan izsledili, je Auber ves preplašen in močno skesan dejal, da je sam podpisal pobotnico le zato, da bi pridobil na času ... Pred kazenskim sodiščem se je moški moral zagovarjati dne 30. a-prila letos, ko so ga spoznali za krivega obtoženega mu prekrška in ga obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora pogojno za dobo 5 let ter brez vpisa v kazenski list. Na včerajšnji razpravi so sodniki v celoti sprejeli tožilčev in branilcev predlog odv. Vinciguerra po prekinitvi sodnega postopka zaradi uvedbe amnestije. J * založena, tako da so ko- Nico n^teiim vrstam blaga ne-41 Cvetača, cikorija dri|£e povrtnine so se gazile °}?nižoga pridelka rahlo [»1* ’ bananam na je cena pos P<> .-s --"om pa je cena posko- M. čed stavke v Reggio Cala-k 5 ohranila se je za do- & i 4 wi |1K>V ,0% m .-M %y Na zatožni klopi istega sodišča je včeraj sedel 41-letni Guido Auber iz Ul. Ronchetto 91, ki je bil obtožen poneverbe javnih dok um en tov. Auber, ki je bil krajevni zastopnik mednarodnega izvozniškega podjetja »Americantrans*, se je dne 14. oktobra lani pripravljal, da bi s svojim tovornjakom odpeljal iz Včeraj in danes je osebje otroških vrtcev ustanove ONAIRC stavkalo zato, da bi mu ta ustanova povišala plače, ki so precej nižje od onih, ki jih dobivajo sorodne u-čiteljice in ostalo pomožno osebje v državnih ali občinskih otroških vrtcih. Osebje ONAIRC je stavkalo že prejšnji mesec nekaj drvi, sindikata CISL in UIL, ki združujeta večino osebja na Goriškem in v videmski pokrajini, pa sta napovedala vrsto drugih stavk in grozita celo s popolno blokado vrtcev od 14. decembra dalje, če vodstvo ONAIRC ne ugodi njihovim zahtevam. Pisali smo že o tej ustanovi ob začetku šolskega leta, ko smo u-gotavljaM, da je ta ustanova blokirala na eni strani ustanovitev kateregakoli drugega razreda, na drugi pa je, da bi vsaj delno ugodila zahtevam osebja, omejila vpis največ petintridesetim otrokom v vsak razred. Zaradi tega je prišlo do precejšnjega negodovanja tudi v slovenskih vaseh na Goriškem, zlasti v Sovodnjah, kjer je izven vrat otroškega vrtca ostalo pet otrok, pa v Doberdobu, kjer je otrok za še en cel razred. Podobni protesti so bili tudi v drugih krajih na Goriškem, zlasti še v Ronkah. Ustanova ONAIRC se nahaja v zelo hudih finančnih vodah. Govor je bil že pred časom, da jo bodo odpravili, vrtce pa predali občinam, pa se je našel kak svetnik v vrstah krščanskodemokratske stranke in je dal denarno injekcijo tej ustanovi, tako da si je vsaj za nekaj časa opomogla. Vlada je baje dala tej ustanovi sto milijonov lir rednega letnega nakazila več kot prejšnje leto, poleg teh pa še sto milijonov izrednega nakazila. Najprej je vodstvo te ustanove imelo razgovore s sindikati in obljubilo, da bo dobljene poviške porabilo za povišanje plač osebju, sedaj pa je vodstvo ONAIRC to svojo obljubo preklicalo. Odtod protest osebja, ki grozi s popolno zaporo vrtcev od 14. decembra dalje. Ta problem je zelo hud, saj prizadene v vseh obmejnih pokrajinah, kjer deluje ta ustanova, tisoče družin, ki pošiljajo svoje otroke v vrtce, ki jih upravlja ta ustanova. Ta problem zanima tudi nas Slovence, saj upravlja ONAIRC slovenske otroške vrtce v Pevmi, v Podgori, v štandrežu, v Sovodnjah, v Rupi in v Doberdobu. V teh vrtcih je torej velika večina sloven skih deklet in fantičkov. Ne smemo dopustiti, da bi njihov pouk t~pel. Zaradi tega bi bilo najbolj u-mestno, da bi občine na Goriškem, nas zanimajo predvsem goriš ka in dve slovenski občini, prevzele v svojo režijo zgoraj imenovane o-troške vrtce. To bi nekoliko več bremenilo proračune občin, vendarle smo prepričani, da bi se pouk v teh vrtcih odvijal normalno, v popolno zadovoljstvo otrok in njiho- Pripravljalni tečaj za občinske tajnike Notranje mdndshrstvo je z odlokom od 19. oktobra 1970, ki je bil objavljen v Uradnem listu, organiziralo poseben tečaj za pripravnike za občinskega tajnika. Tečaj bo obsegal lekcije iz teorije in vsaj enomesečno prakso pri za to določenih občinskih upravah, ter se bo vršil v Turinu. Prosilci v starosti do 32 let in vojaščine prosti morajo imeti pravno ali kako drugo ustrezno fakulteto. Prošnje na kolkovanem papirju za 500 lir je nasloviti na: Minisite-ro deirintemo, preko goriške prefekture najkasneje do 30. novembra 1970. Podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na prefekturi. Brezplačen prevoz otrok iz Ločnika v podgorski vrtec Ob začetku tekočega šolskega leta se je po prizadevanju članov Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete nekaj otrok iz slovenskih družin v Ločni-ku vpisalo v slovenski otroški vrtec v Podgori. Otroke so doslej vozili vsak dan v Podgoro z zasebnim avtomobilom. Že ob začetku šolskega leta so nekateri starši prizadetih otrok zaprosili pokrajinskega odbornika Waltritscha, da bi pri pristojni oblasti poskrbeli za brezplačen prevoz teh otrok v vrtec. Po številnih razgovorih z občinskim odbornikom za šolstvo Moise-jem, je pokrajinski odbornik dobil včeraj zagotovilo, da bodo vendarle otroke prevažali odslej na_ stroske občine vsak dan iz Ločnika v Podgoro. Pričakovati je, da se v prihodnjem solskem letu število^ teh otrok še poveča, kajti v ^ Locniku Žiri precej slovenskih družin. in bodo popravila trajala več časa. Ker se pouk na Vrhu vrši v dveh večrazrednicah se pouk vrši za en razred v jutranjih, za drugega pa v popoldanskih urah. Letos je na Vrhu nekaj otrok več kot v prejšnjih šolskih letih in to seveda pouk v dveh večrazrednicah otežkočena. V prvem razredu imajo pet otrok, v drugem šest, v tretjem osem. Vsi ti otroci imajo pouk v isti sobi z isto učno močjo. Otroci četrtega in petega razreda imajo spet pouk skupaj (pet jih je v četrtem, štirje pa v petem razredu). Starši teh otrok ba želela, da bi šolska oblast poslala na Vrh še eno učno moč. To novo učno moč naj bi dodelili tretjemu razredu, tako bi pouk v tem postal samostojen in to bi seveda razbremenilo pouk v prvem in drugem razredu. Na Vrhu trdijo, da imajo poleg stavbe v kateri se sedaj vrši pouk še en prostor, kjer bi se lahko vršil pouk. Na željo staršev z Vrha je podpredsednik pokrajine Waltritsch obvestil o tem problemu šolskega pro-veditorja dr. Simondnija ter mu izrazil željo, da bi šolska oblast ugodno za Vrhovce rešila ta problem. Z naše strani upamo, da bodo stvar v najkrajšem času ugodno rešili. Jutri nastopi v Gorici The modem jazz quartet VESTI Z ONSTRAN MEJE KULTURNA SEZONA SE JE KONČNO LE RAZMAHNILA Jubilejna odlikovanja znanim družbenim delavcem Poskusna šola v Dolenjah V ponedeljek so imeli v Dolenjah uradno otvoritev poskusne šole »s polnim časom* v kateri bodo lahko ostali učenci ves dan ter tako razbremenili zaposlene starše. Otvoritev so omogočili deželno odborni-štvo za šolstvo v skladu z navodili prosvetnega ministrstva. To je prvi poskus te vrste na pod1 ročju naše dežele. Pri otvoritveni svečanosti so bili prisotni tudi deželni odbornik Tripani, podžupan iz Dolenj Caurencig in šolski nadzornik dr. Leban. Kaže, da se je sicer nekoliko zapoznelo, kulturna sezona vendarle uspešno začela. Po nedavno odprti razstavi akademskega slikarja Rika Debenjaka in kiparja Zdenka Kalina v Novi Gorici ter spominske sobe pesnika Alojza Gradnika v Medani, velja posebej omeniti zelo uspelo gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta v vrsti primorskih krajev. Zamejske gledališčnike je vodila pot najprej na obalno področje, nakar so bili med drugim tudi v Idriji in Ajdovščini. «Moč uniforma Jaka Štoke je v izvedbi fr-žaškega ansambla dosegla povsod navdušen sprejem. Na Vrhu hočejo še enega učitelja Na Vrhu so v teh dneh pričeli s poukom v privatni stavbi, ker bodo šolsko poslopje pričeli popravljati V žensko preoblečen moški prijavljen sodnim organom Predvčerajšnjim je leteči oddelek kvesture prijavil zaradi kršitve člena 85 enotnega besedila zakona o javni varnosti Roberta Toschija iz Milana. Mož se je namreč 31. avgusta oblekel v žensko z mini-krilom ter si pobarval obraz in se sprehajal po notranjosti nekega hotela v Ul. Geppa. Milančana so u-službenci hotela kmalu odslovili. Slovenski impresionisti to hnjlgo, Id Ima 212 strani velikega formata 25 x 29,5 80 slovenski impresionisti prvič v celoti predstavljeni. Po- • ‘ -------- Steleta so ob- k,nw*lne študije akademika prof. dr. Pranoeta ** barvne reprodukcije najpomembnejših del IVANA GROHARJA RIHARDA JAKOPIČA MATIJE JAME Mateja sternena reprodukcije so bile tiskarne pri «Artt grafiche W-So* v Milanu ki ponatisne »Slovenske Impresioniste* v več •h Jezikih, Knjiga Je vezana v platou, platnice vatirane ^'kčene s plastičnim materialom. 7^*48’ ite se v h&a,Hči k*t{i0dAM _ unc, sw, Frančiška 20 — Tel. 61-792 Priletni ženski žrtvi mladih motociklistov Včeraj dopoldne so morali s prognozo okrevanja v 7 dneh sprejeti na I. kirurškem oddelku 85-letno Jugoslovanko Jano Prokič por. Pan-durovič z Reke, kateri so ugotovili udarce na prsnem košu, odrgnine po hrbtu in bradi. Agenti cestne policije so pojasnili, da je 14-letni Dario Vuk iz Ul. Caccia med vožnjo z motornim kolesom po Ul Celimi podrl na tla Pandurovičevo ki je prečkala ulico izven zebra-stega prehoda. Podobna nesreča se je pripetila malo kasneje tudi 62-letni Aurelijd Visnovic por. Gancia iz Ul. Giar-dini. Vanjo se je z motornim kolesom zaletel v Ul. Soncini 11-letni Giovanni Lazzari- iz Ul. Pirandello. Ganciovo so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi udarca z rano na glavi sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku. vih staršev. .......................................... Z OBČNEGA ZBORA PSU V GORICI Resolucija za vzpostavitev reda v zavodu «Lenassi» Danes prva seja odbora mestne sekcije Na sedežu v Gorici je bdi v ne-1 se vzpostari v zavodu red in člo-deljo redni občni zbor goriške sek-1 vesta) razumevanje, ki jim je pori je PSU, na katerem so po u- ‘ ‘ pravnem in političnem poročilu, ki trebno in do katerega imajo pravico. ga jt. podal tajnik mestne sekcije Zampi in po diskusiji, ki se je razvila po njegovem poročilu in po poročilu pokrajinskega sekretarja Candussija, izvolili tudi nov 15- . i ke J je Dva nerodna padca Zaradi verjetnega zloma stegneni ce leve noge so včeraj zgodaj po poldne sprejeli na ortopedskem oddelku 68-letnega upokojenca Felice-ja Albrechta, ki stanuje v zavetišču podporne ustanove v Miljah. Osebje Rdečega križa je pove dalo, da je Albrecht, ki se bo moral zdraviti verjetno kar tri mesece, v zgodnjih jutranjih urah zdrsnil in padel na hodniku zavetišča. Nekaj ur kasneje so sprejeli na istem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh GO letno Mario Mar-chesan vd. Sartori iz Ul. del Pog-gio, kateri so ugotovili izpah levega ramena. Marchesamova je izja-, vila, da je med čiščenjem stopnišča tvojega stanovanja nerodno padla. 'članski odbor, v katerega so v glavnem potrdili dosedanje odbornike. Danes zvečer bo prva seja novega odbora, na kateri bodo Izvolili novega sekcijskega tajnika in porazdelili tudi druga mesta v odboru. Aifio Zampi je v svojem poročilu govoril o reorganizaciji stran-po socialističnem razcepu, ki bil po njegovem mnenju neizbežen, ter ugotovil, da je levi center in tudi socialdemokratska stranka dobro prenesla preizkušnjo spomladanskih volitev saj ima občinska uprava levega centra v Gorici kar 31 od skupnega števila 40 svetovalcev. Pokrajinski sekretar stranke Candussi je govoril o vzrokih, ki so dovedli do razhoda med soci? listi in socialdemakrati, ki so odločno proti vsakemu paktiranju s komunisti in tudi proti dvostrankarskim upravam med KD in PSI, za štiri6transko upravo po vseh občinah v državi. Zaključil je priporočilom, da je treba sleherni ukrep sprejeti le po tehtnem premisleku. Sledila je diskusija, pri kateri so se oglasili k besedi številni prisotni, med katerimi naj omenimo prof. Zucallija, ki je govoril o potrebi obnove goriške proste cone, Contina, Zorzenona, Tacchinardia, Biancona iitd. Ob koncu so sprejel’ tudi resolucijo, ki govori o položaju v občinski sirotišnici »Lenassi*. V nje. ugotavljajo, da je v tem zavodu 65 gojencev na katerih se ne sme eksperimentirati z r\kakšnimi kulturnimi eksperimenti, ker da bi to bilo na škodo njihove vzgoje. Za to so poverili mandat svojim pred Slavnikom v občinskem svetil, da Romani ponovno predsednik industrijskega konzorcija Včeraj Je bdlo zborovanje Industrijskega konzorcija za tržlško področje. Ob tej priliki so Imeli tudi volitve novega odbora. Za predsednika Je bil potrjen še za tri leta dosedanji predsednik Nazario Romani. Nepovabljeni gostje v stanovanju v Ronkah V Ajdovščini so v tem tednu odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Vladimira Klemenčiča, ki je nedavno umrl, in ga štejejo za začetnika in utemeljitelja slovenskega lutkarstva. Na razstavi prevladujejo domači motivi iz del. ki jih je umetnik ustvaril v letih 1906-1909, ki so bila zanj najbolj plodovita. Rahlo impresionistične obarvana dela odlikuje pristen pristop do predmetov, pa naj gre za portrete ali krajinske motive. Zaradi svoje vsebine je pomembna tudi te dni izšla številka idrijskih »Kapelj*, revija, ki se je n dosedanjih 19 številkah redno spoprijemala z aktualno kulturno in družbeno problematiko. Potem ko se v zadnji številki primerno oddolži nedavno umrlemu pisatelju Francetu Bevku, posveča tokrat revija osrednjo pozornost temam povezanim s študijskimi dnevi v Dragi. S prispevki o njih sodelujeta dr. Jože Felc in Lev Detela. Temu sledi več literarnih prispevkov in naposled napoved javnega pogovora za okroglo mizo med primorskimi revijami o temi «Specifičnost razvaja Slovencev v različnih družbenopolitičnih sistemih». Pogovor, ki bo 5. decembra v Idriji, bosta tokrat organizirali reviji *ldrijski razgledi» in *Kaplje», ter bo nekako nadaljevanje tupelškega in tržaškega srečanja predstavnikov primorskih revij. ospredje; delal je kot mizarski mojster pri Mizarskem konzorciju v Gorici in sam je bil morda najbolj presenečen, ko je prejel zlato kolajno za 40 let nepretrganega marljivega dela, preden je šel v zaslužen: pokoj. Z ženo Marijo iz znane Primoži-čeve družine na Oslavju sta se vzela pred dobrimi 50 leti in vzgojila tri hčere: Cvetko, Darinko in Lidijo. Prva je poročena v Novi Gorici, Darinka živi v Ljubljani potem ko se je mnogo izkazala v partizanski borbi, Lidija pa je soproga znanega goričkega trgovca Viktorja Vižintina. Tudi pokojnik ni držal med NOB križem rok in je rad pomagal kolikor in kjer je le mogel. PO osvoboditvi je bil v Pevmi prvi predsednik Krajevnega ljudskega odbora. Z njim je umrl tudi zadnji moški pevec domačega prosvetnega društva *Naš prapor» izpred prve vojne, ter se je rad spominjal takratnega vasovanja. Sedaj se je tudi Peter poslovil od nas. Njegovi sovrstniki, ki jih je vedno manj, pa znanci in številni prijatelji, se ga bomo spominjali kot zavednega slovenskega človeka, skromnega poštenjaka in kot takega ga bomo ohranili v spominu. Družini pa izrekamo iskreno so žalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika, saj je bil pokojnik njegov zvest na ročnik in čitaielj. I. M. V gledališču Verdi v Gorici nastopi jutri, v četrtek, 12. t.m. ob 21. uri že napovedani in dobro znani ameriški ansambel za jazi glasbo »The modem jazz quaa”tet», ki je že lanskega marca imel nadvse uspel koncert v Ganci. Ansambel sestavljajo: John Lewis (pri klavirju), Milt Jackson (vibrafon), Percy Heath (kontrabas) in Connie Kay (pri bateriji). Program v dveh delih obsega skladbe Levvisa, Gershwina, Parker ja, Gillespiea, Jacksona in drugih av-toriev jazz glasbe. Vstopnice so v predprodaji pri potovalni agenciji Appdani na Kor-zu Iteiia v Gorici. Cene: sedeži prve vrste po 2000 in druge vrste po 1500 lir. Za mladino pod 21 leti in vojake po 1000, odroma po 750 lir. Veliko bombo so našli Včeraj so izvedenci iz Trsta razstavili in odpeljali veliko granato, ki so jo prejšnji dan našli domačini na polju med Gradiško in Faro. Granata je bila zakopana v zemlji še iz prve svetovne vojne ter je sedaj pokukala iz nje. Bila je težka kakih 300 kg. Odpeljali so jo v neko kraško jamo in tam razstrelili. Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 14.30 so pripeljali splošno bolnišnico v Gorici 22-let-no delavko Franco Coccolo iz Gra diške, Ul. I. Nievo I, ki so ji zdrav niki ugotovili udarec v lobanjo, verjeten zlom leve rame in odrgnjenja po nogah. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju. Dekle je bilo malo prej žrtev prometne nesreče. Včeraj popoldne Je Alta Padova« iz Romk, Ul. Nievo, prijavila tam-kajšnjtoi karabinjerjem, da Je imela med svojo odsotnostjo v stanovanju tatove, ki so ji odnesli razna dragocenosti in drobnarije v skupni vrednosti okrog 300.000 tir. Tatvino so Izvedb med 9. uro dopoldne ta 17. uro pod večer, ko je žena, ki se je takrat vrnila domov, opazila vse v neredu ta kmalu u-gctovUa obisk nepovabljenih gostov. Karabinjerji so kmalu ugotovili, da so prišli tatovi v stanovanje z dvoriščne strani, kjer so bila vrata v hišo sicer zaprta toda ne zaklenjena ta so tako brez težav in v ralmi lahko opravili svoje delo. V petek zvečer so v Novi Gorici s posebno svečanostjo počastili stoletnico Leninovega rojstva ter sedemdesetletnico oziroma šestdesetletnico znanih revolucionarjev in družbenih delavcev Mihe Marinka in Borisa Ziherla. Slavnostni govor je imel ob tem sekretar komiteja občinske konference ZK Dušan Šinigoj; predsednik občinske skupščine Rudi šimac pa je izročil 50 druž benim delavcem odlikovanja predsednika republike ob jubileju KPJ. SKOJ in sindikatov. Svečanost so izpolnili člani Primorskega dramskega gledališča, ki so za to priložnost naštudirali igro dr. Bratka Krefta Balada o poročniku in Marjutki. Igro je režiral Jože Babič, igrala pa sta Matjaž Turk in Jerica Mrzelova. Natečaj za službo didaktičnega ravnatelja Šolsko skrbništvo v Gorici ooc zarja vse prizadete, da ie objavljen v Uradnem vestniku štev 276 od 20.10.1970 natečaj za 320 službenih mest za didaktičnega rav natelja. Zadevni vestnik ie na razpolago na šolskem skrbništvu v Gorici. Iz goriškega matičnega urada Dne 9. ta 10. novembra so v go-riškem matičnem uradu prijavili 11 rojstev ln 11 smrti. Rojstva: Anna VaJle, Mlchele Ml-cheluzzi, Emanuela Castellan, Ro-semary Mucchiut, Barbara Roiz, Elena Verzegnassi, Anastasia Fogal, Giuliana Veliscech, Daniele Peaza-rini, Roberto Carone ta Davide Bradaschia. Smrti: upokojenec 78-letnd Giaco-mo De Ros; upokojenec 76-lefcni Valentino Spessot; upokojenec 81 letni Angelo Battistutta; upokojenka 76-letna Cedlda Tomasdn vd. Buffolin; poljedelec 78-letnd Feldce Raccaro; upokojenka 83-letna Cate-rina Pillan vd. Bevtlacqua; polje-delec 62-letnd Antonio Mario Bres-san; upokojenec 89-letnd Giuseppe Ouarantotto; upokojenec 65-letni Valdemaro Ceohet; invalidka 74-let-na Florentina SlJic por. Pieri; šofer 67-letni Antonio Višin. Peter Boškin iz Pevme je umrl Včeraj dopoldne se je raznesla po Pevmi in tudi po širši okolici ža lostna vest, da je v splošni bolnišnici v Gorici po večletni hudi bolezni dotrpel Peter Boškin, mizar ski mojster v pokoju iz Pevme. Zjutraj ob 10. uri je zatisnil svoje trudne oči. Pogreb bo danes popoldne ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Gorici na domače pokopališče v Pevmi. Dočakal je lepe starost 81 let. Pokojni Peter je bil v Pevmi vidna osebnost in bi r lahko ozna čili z dvema besedama, lober mož in priden delavec. Kot skromen in pošten človek se ni stavil nikoH v VERDI 17.00—22.00: «11 olub del libertini)), G. Sander ta J. Pet-tet; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.30—22.00: «Non torno a časa stasera«, S. Knight ta J. Caan; film je v barvah, mladini pod 18. letam prepovedan. MODERNISSIMO 17.30-22.00: «Gat-ta pericolosaii, T. Baroni in C. Lenine, nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15-21.30: «ThrUltag», N. Manfredi in W. Chiarl; italijanski film. CENTRALE 17.15—21.30: «Un dol-laro bucato«, G. Gemma; kine-maskopski film v barvah. Tržič AZZURRO 17.30: «Tarzana, sesso selvaggio«, K. Clark in F. Pole-sello; film je v barvah. EXCELSIOR 16.00: «11 mostro del museo del le cere« PRINCIPE 17.30: «La grande stra ge nellTmpero del Sole«, R. Law ta C. Blummer; ktnemaskopski film. Aoivi E or ir n Potrti zaradi globoke žalosti sporočamo vsem, ki so ga poznali, da nas je včeraj za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče ta stari oče PETER BOŠKIN mizar v pokoju Dragega pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku danes, v sredo, ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Gorici na domače pokopališče v Pevmo. Žalujoči: šena Marija, hčerke Cvetka, Darinka ln Lidija z družinami ln drugi sorodniki Povrne, Nova Gorica, Ljubljana, 11. novembra 1970. SOČA «Tepe pa j, italijansko-španski film v barvah — ob 18. ln 20. SVOBODA «Operaclja Lisabon», a-meriški barvni film — ob 18. In 20. url. DESKLE Prosto. SEMPAS Prosto. KANAL Prosto. PRVAC1NA «Heroji Telemarka*, a-meriški barvni film — ob 19.30. RENČE Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna D’UDINE, Trg sv. Frančiška 5, tel. 21-24. V TRŽIČU V Tržiču Je ves dan m ponoči dežurna lekarna ALLA SALUTE dr. Fabbris, Ul. Cosulich 117; tel. 72480. Mornarica ZDA in SZ Kakor da sta si razdelili vplivna področja Zdi se, da sta si ameriško in sovjetsko ladjevje razdelali morja. Dovolj je primerjati dve ladjevji in videli bomo, da nista se-starvljeni tako, da bi se med seboj bojevali: njih struktura, koncepcija in vloga se povsem razlikujejo. Tudi če pogledamo pomorske karte, lahko ugotovimo, da razporeditev sovjetskih in ameriških ladij po svetu bolj ustreza razdelitvi morja na vplivna področja, kakor pa pripravam na spopad. V grobih številkah sta vsekakor obe velesili približno enako močni z majhno prednostjo ZDA, ld imajo 16 letalonosilk, dočdm ima Sovjetska zveza samo dva nosilca helikopterjev. Sovjetska zveza pa ima več raket im je po tempu razvaja graditve ladij daleč pred ZDA V 16 letih je sovjetska mornarica zelo povečala svojo učinkovitost, če bo obdržala tak tempo in če bo ameriški kongres še dalje omejeval kredite mornarici, bo leta 1975 sovjetska vojna mornarica prekosila a-meriško mornarico v številu ladij, tanaži in vojni moči. Toda števila seveda ne morejo mnogo povedati, ker se ti dve ladjevji težko primerjata. Na ameriški strani je ves razvoj usmerjen v graditev velikih letalonosilk, plovnih otokov, oprem ljeoih z vsemi instrumenti za o-braimbo pred naijadom, tudi atomskim. Okoli teh letalonosilk in ailMtUllltllllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU 50 - letnica smrti Ernesta Klavžarja Včeraj je minilo 50 let od smrti Ernesta Klavžarja, politika, časnikarja in znanega goriškega taborita. Rodil se je 8. januarja 1841 v Vipavi, obiskoval je šolo v Gorici in v Milanu in kasneje stopil v deželno službo v Gorica. Izšel je iz Lavričeve šoje in bil med prvimi njegovimi sotrudndki. Sodeloval je pri u-stanovitvi »Soče*, ki jo je nekaj let tudi urejeval. Kasneje pa je bil sousitanovitelj in tajnik političnega društva »Soča*. Pridružil se je mla-doslovenskemu gibanju in sodeloval pri organizaciji taborov na Goriškem. Vedno je bil za slovensko u-radOvanje v škofijskih in cerkvenih uradih, kakor je prišlo do izraza na taboru pri Šempasu leta 1868, in za slovensko uradovanje v javnih uradih, slovensko naj govorijo poslanci tudi v goriškem deželnem zboru in sklepi naj se v slovenščini predlagajo vladi. Tabor v Šempasu je okisal tudi v posebni brošuri, ki je izšla v Gorici leta 1868. Naslednjega leta se je pridružil Antonu Gregorčiču, leta 1899, ki je pomenilo razkol, pa katoliški stranki. Kot prvi gariški dopisnik je sodeloval pri »Slovenskem narodu* do Jurčičeve smrti, sodeloval je tudi pri »Soči* in »Gorici*. Leta 1898 je bil na shodu slovanskih časnikarjev v Pragi kot poročevalec o slovenskem časnikarstvu. Posebno se je zanimal za pravne in narodno gospoda rske zadeve, bil je odbornik gorniške kmetijske družbe in je pomagal pri u-stanavljanju kmetijskih društev. Znane so številne njegove publikacije o kmetijstvu. Poleg tega je pomagal snovati vse čitalnice gori-ške okolice in več desetletij vodil dramske predstave goriške Slovenske čitalnice, v tem okviru je sam prirejal primerne igre in poslovenil nekaj iger. Leta 1901 je bil upoko jen in se naselil po izbruhu avstrij-steoitalijanske vojne ,v Mariboru, kjer je umrl 10. novembra 1920. njihove funkcije se vse drugo dodaja, prav teto kakor ae otroci igrajo s kockami. Prednost ameriškega ladjevja je v tem, kar je vsaka enota povsem avtonomna, neposredno povezana z ZDA in ni odvisna od tujih oporišč tn oskrbovališč. Ogromen stroj ameriškega ladjevja lahko povsem sam izvede obrambo, klasični ali atomski napad, pomorsko bitko, izkrcavanje, kopne operacije, bombardiranje in zračne bitke. V vojnem stanju bi tudi v primeru poraza na kopnem mogli piuti dolgo časa z atomskimi podmornicami, opremljenimi z raketami «polaris*. Skratka, vsaka farmacija ameriškega ladjevja je zaključen krog, v katerem je predvideno vse: od žvečilnega gumija za mornarje do a-tornske boanbe. Seveda ima tudi ta sistem nevšečnosti. Zelo je perfekdoniran, toda že iz mode. Kajti te velike letalonosilke, ki so aktivne že več kot 15 let, so postale občutljive za nove rakete. Ameriška vlada ve, da bo marala nekoč zamenjati te letalonosilke, ki jih je Hroščev že leta 1960 imenoval »plavajoče krste*. Toda še vedno se obotavlja'jo — investicije so velike in prehodna doba bi pustila velik vakuum šibkosti. Sovjetski sistem, ki je mlajši kot 15 let, je povsem različen. Namesto da bi vazali letala po morju, imajo rajši rakete, kar je nekaj takega kot moderna verzija topničaric. Mnenja so, da manjša izvidnica, opremljena z zelo spopolnjenimi raketami lahko potopi tudi velik klasični rušilec. O-boroženi s to filozofijo so začeli proizvajati klasične atomske podmornice (sedaj izdelajo osem jedrskih podmornic na leto — kar že sedaj predstavlja podmomiško armado, ki je večja, kakor jo i-rrtajo države NATO). Poleg tega imajo nosilce raket in nosilce helikopterjev. Vzporedno so razvili ladjevje izvidndških enot, ki so zelo gibčne. S tem, da so proti letalom postavili rakete, proti letalonosilkam pa podmornice, so Sovjeti izdelali »modernejši* sistem, ki je, kakor vidimo, popolnoma nasproten ameriškemu. Toda tudi ta sistem ima šibkosti. Ko se oddaljijo od svojih obal, so sovjetskim ladjam potrebna določena oporišča, v katera se lahko zatečejo povsem zanesljivo. Poleg tega o-staja sovjetsko ladjevje zaradi zamenjave letalstva s podmorskim topništvom brez letalske podpore. Zdi pa se, da Američani niso preveč vznemirjeni. Toda sovjetsko ladjevje se hitro razvija: v letu 1967 je prišlo sovjetsko ladjevje v Sredozemlje. Tri leta pozneje so se sovjetske sile izenačile z ameriškim šestim ladjev-,em. Istočasno manevrirajo sovjetske ladje v velikem številu po norveškem morju, kjer je bilo oktobra 1968 okoli 50 pomorskih enot v oporiščih na Baltiku in na Arktiiku, ki sta klasično sovjetsko vplivno področje. V letu 1968 je skupina sovjetskih podmornic (od katerih so bile nekatere jedrske) prišla na A-tlantšk blizu Bermudskih in Azorskih otokov. Sovjetske ladje plujejo tudi po Kitajskem in Japonskem morju. V letu 1970 je nastal velik skok: Sovjetska zveza se je pojavila v Indijskem oceanu in v Perzijskem zalivu — najprej z ribiškimi čolni, zatem pa po sporazumu za uporabljanje nekaterih prijateljskih oporišč — Tinkoman (Cejlon), Sokotra (Južni Jemen) in otok Mauritius. To je točno trikotnik, ki »pokriva* pot okori Rta dobre nade in vsa občutljiva politična področja v Perzijskem zalivu in v vzhodni A-friki. Z NEDELJSKEGA KONCERTA NA OPČINAH 0B ODKRITJU AFRODITINE GLAVE V «BRITISH MUSEUMU» Ali pripada glava Afroditi ali je del kipa P er sef or e? Polemika med ameriško arheologinjo Iris Love in bivšim ravnateljem arheološkega oddelka muzeja Bernardom Ashmolom Z nedeljskega koncerta moškega pevskega zbora »Srečko Kosovel* Iz Ajdovščine v dvorani prosvetnega društva »Tabor* na Opčinah. Pevovodja in tajnik društva »Tabor* Viktor Sosič izroča pevovodji prof. Kolainiju kip, ki je delo openskega kiparja Marija Sosiča. Ameriška arheologinja Iris Love. ki je lani odkrila kraj, na katerem je stal tempelj posvečen Afroditi v grškem mestu Knidosu, je našla sedaj glavo znanega kipa lcnidske A-frodite, vendar ne v Grčiji temveč v kleteh londonskega cBritish Mu-seuma*. Iris Love, ki je stara 37 let in je asistentka na univerzi v Long Islandu, je našla Afroditino glavo že maja, vendar je počakala na to, da sporoči novico, ker je hotela biti gotova svojega odkritja. Glava tega kipa je bila v eni izmed 350 škatel z arheološkim materialom ki jih je britanski arheolog str Charles Nevroni pripeljal s seboj po izkopavanjih, ki jih je vodil v Knidosu na jugozahodni obali Turčije leta 1859. Čeprav so ves arheološki material v muzeju katalogizirali, ni nihče pregledal, kaj je v _ škatlah. Glava je visoka nekaj več kot 30 liiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiimtiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinmiiiiiiHHiitHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiKHHHiiiiiiiiiiii NOVE KNJIGE CARLO CASSOLA: Ljubezensko razmerje (Una relazione) Naj iskreno povemo, da smo vzeli v roke najnovejše Cassolovo delo «Ljubezensko razmerje» (»lina relazione») z bojaznijo, da bomo spet doživeli razočaranje ali vsaj delno razočaranje. Nobena Cassolova knjiga po letu 1960, to je po objavi «Bubejevega dekle-tat, nas ni mogla popolnoma prepričati, kaj še navdušiti. Imeti smo občutek, kot smo to prav s tega mesta povedali, ko smo oceniti iLovca*. «Nepozabne čase*, ttAdino zgodbo» in «Krajevno železnico*, da je pisateljev navdih utrujen in da se njegova umetnost omejuje skoraj zgolj na podajanje provincialnega toskanskega vzdušja, ne da bi globlje segala v usodo ljudi in v njih odnose do družbe in časa. Vse je namreč kazalo, da je Cassola ubral pot slogovne čistosti za vsako ceno in da je nekako obupal nad tem, da se o njegovih junakih da kaj notitga povedati. Zato je bilo presenečenje, ki smo ga imeli ob branju *Ljube-zenskega razmerja*, še prijetnejše. Dalo nam je namreč vtis, da se je toskanski pisatelj končno otresel vse sanjske otopelosti, ki zaznamuje vzdušje njegovih del po letu 1960, in da je z novo svežino in večjo človeško izkušenostjo zavil na novo pripovedno področje, ki sicer, vsaj slogovno, zelo od blizu spominja na cAdino zgodbo* ali na «Krajevno železnico*, a ga hkrati odlikujejo velika dramatičnost, poetičnost in zgoščenost fabulističnega in čustvenega tkiva. Zgodba je zelo preprosta Mario Mansani je mlad bančni uradnik brez nikakršnih posebnih ambicij. Zadovoljuje se s tem, da hodi ob nedeljah na nogometno tekmo in da včasih bolj iz nekega napačnega pojmovanja moškega ponosa kot iz stvarne duševne potrebe vara svojo mlado in lepo ženo, ki jo sicer resnično ljubi in spoštuje. Vozi se vsak dan z vlakom na delo v mesto in nekega jutra slučajno sreča Giovanno, nesrečno dekle, s katerim je mnogo let prej imel SREDA, 11. NOVEMBRA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Violinist Pacchiori; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.45 Orkester Varez; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Iz popotne torbe M. Marčetovega; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.20 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST poldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Uspeli motivi; 19.30 Luna park: 20.20 S. Beckett: »čakajoč na Godota*; 22.00 Koncert; 22.30 Balada za neko mesto. II. PROGRAM 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Solisti lahke glasbe; 15.35 Zgodovina tržaškega pomorstva; 15.45 Koncert. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Violinist H. Szeryng; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Spored s Paolom Villaggiom; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.10 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Operna glasba; 21.00 Glasbeno-govomi spored; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Operetne melodije; 8.30 Parada orkestrov; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Ansambel Mama's and Papa's; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jazz; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Komorne skladbe. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 14.00 Po- 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Boccherinijeve simfonije; 11.15 Po-lifonična glasba; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja: L. Leo; 16.15 Radijska igra; 17.25 Strani albuma; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Leto 1870: Prelomnica v zgodovini; 21.30 Beethoven. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.35 Baročne sonate; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba za pihala; 12.20 Dvorak; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Dirigent Kini Kondrašin; 15.30 Komorna glasba — stereo. SLOVENIJA mativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Slovenski pevci; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Slovenske pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki z glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Melodije za razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Frederic Chopin; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 G. Puccini: odlomki iz opere »Mada-me Butterf!y»; 18.40 Naš pogovor: 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert; 21.40 Melodija za melodijo; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Priljubljene popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Odprto morje; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnev nik; 17.45 Spored za otroke; 18.45 Mnenja; 19.15 Kulturna oddaja: 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Islam; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Slalom* — film; 23.00 Approdo. JUG. TELEVIZIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Infor- 20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 17.50 Ras tirno — odd. za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje; 19.05 Zabavno-glasbena odd.; 19.20 Korenine in krošnje — reportaža; 20.35 Teh naših petdeset let; 21.45 Jazz festival v Ljubljani; 22.25 Nogomet NDR : Nizozemska. kratko in nezanimivo ljubezensko razmerje. Tudi Giovanna se vozi v mesto na delo in med njima se spet vžge stara ljubezen. Spočetka pravzaprav ne gre za ljubezen. Mariu gre predvsem za zabavo, ki naj bi na kak način poživila monotonost njegovih delovnih dni. Toda ugotoviti mora, da se je Giovanna zelo spremenila in da ni več tisto lahkomiselno dekle, s katerim se je pred poroko sprehajal po borovih gozdičkih ob morju. Trdo življenje jo je popolnoma zmodrilo. Ljubezen, ki zdaj nastane med njima, je zalo čista, a vendar nemogoča. Končati se mora za vsako ceno, a Mario nima dovolj poguma, da bi jo prekinil. Vrhu tega ga vest peče, ker je s svojim sebičnim vedenjem v preteklosti znatno pripomogel k temu, da je Giovanna prišla ob dober glas. In tudi Giovanna se ne more odpovedati svoji prvi pravi ljubezni. Ločuje ju končno sama usoda. Maria službeno premestijo v Montevarchi in kmalu potem mora k vojakom in na fronto, ker je izbruhnila vojna. Z Giovanno se spet sreča deset let kasneje, toda ona ne pokaže nobenega zanimanja zanj. V tistih desetih letih jo je življenje kar naprej teplo. Poročila se je, bila je celo srečna nekaj mesecev, a samo nekaj mesecev. Mož je moral v vojno in po povratku ga je pobrala pljučnica. Pustil ji je otroka, toda ni ji pustil sredstev, da bi ga preživljala. 3i'.j je v resnici vedno sama in sama bo ostala. Njena usoda je žalostna, a Maria ne gane preveč. Prizadet je samo njegov moški ponos, ker ga je Giovanna očitno popolnoma pozabila. Ni pa tak človek, da bi ga užaljen ponos motil dolgo časa, kot dovolj zgovorno priča zaključni odstavek romana: tživljenje je borba,* si je rekel in bil zadovoljen, da je v tej borbi zmagal. Saj, sreča ti mora biti naklonjena. Tisti revček, s kateri7n se je Giovanna poročila, je umrl za pljučnico... Franceschino pa je bil tak, da si je sam poiskal smolo. Bil je pač nesrečen, tživljenje je loterija: nekateri zadenejo, drugi pa ne.* Zaključek je nedvomno grenek in grenka je v bistvu vsa knjiga. Ni pa v njej nič pesimističnega. Cassola nam je samo hotel poetično prikazati minljivost tudi najlepših čustev in poudariti otožnost, ki nam prihaja iz ugotovitve, da zob časa in človeška sebičnost ne prizaneseta nikomur in ničemur. v izbiri tega pripovednega motiva ni sicer pristen. Pristen pa je prav gotovo v načinu, s katerim nam podaja snov, saj se nam »Ljubezensko razmerje* resnično vtisne v dušo in srce kot velika umetnina. Če še dodamo, da je prijem sodobno stvaren, logičen in vendar po zaslugi sloga skoraj zračno neotipljiv, lahko trdimo, da je to morda najboljše delo, ki ga je Cassola doslej napisal. JOSIP TAVČAR OB IZDAJI ESCARPIT0VE «KNJIGE V SVETU* Razvoj prodaje knjig v Italiji Največ uspeha je imel doslej Manzoni z delom ^Zaročenca* Pred nedavnim je izšla knjiga Roberta Escarpita z naslovom «Knjiga v svete*. V svoji študiji Escarpit ugotavlja, da je leta 1814 izšel v Angliji Byronov «Gusar», katerega so prodali še isti dan 10.000 izvodov. To naj bi bil prvi pravi best-seller v zgodovini knjige, o katerem imamo poročila. Kako važna je ta prodaja, kažejo podatki, da je bilo tedaj v Itariji na 21 milijonov prebivalcev vsaj 90 odstotkov analfabetov ali polanalfa-betov. V šolah je bilo tedaj učiteljem dovoljeno, da poučujejo v narečju in ni bilo malo takih razredov, v katerih so bili sami učitelji polanalfabeti. Leta 1914, to je sto let kasneje, je bilo le 100 tisoč oseb, ki so v Italiji obvladale italijanščino, istočasno pa je en sam dnevnik v Franciji imel 200 tisoč enot naklade. Tu moramo o-meniti, da so tedaj v Veliki Britaniji prodajali že milijon izvodov. Že sami ti podatki dovolj zgovorno prikazujejo kulturno razliko, ki je ločila Italijo od najbolj razvitih držav v Evropi. Ta razlika se doslej še ni popolnoma izenačila, če na pr. pomislimo, da je bilo leta 1950 v Veliki Britaniji 600 izvodov dnevnikov na tisoč prebivalcev in v Italiji le 100 na tisoč. Danes se je ta razlika zmanjšala, toda le zaradi tega, ker je Anglijo zajela kriza. Oglejmo si nekoliko, katere so bile najbolj prodane knjige v Italiji. Nedvomno je bil največji u-speh 19. stoletja Manzonijeva knjiga »Zaročenca*, ki so jo izdali prvič leta 1827 in je v 14 letih dosegla 104 izdaje. Če računamo, da je bilo za vsako izdajo 2000 izvodov, pridemo do 200.000 izvodov naklade. To je bil uspeh, kakršnega do tedaj še ni bilo, toda tudi kakršnega ni bilo kasneje. Če ga primerjamo s sedanjimi vrednostmi pomeni vsaj 10 milijonov izvodov. Takega števila pa niso v Italiji še nikoli dosegli in se mu tudi niso približali. Nedvomno je za tem največji u-speh knjiga «H Gattopardo* Tomasa di Lampedusa, ki je v raznih izdajah dosegla milijon izvodov. V 19. stoletju pa so pomenile uspeh še knjige »La battaglia di Bene-vento* Giandomenica Guerrazzija, »La disfida di Barletta* Massima d’Azeglia in »Srce* Edmonda De Amicisa. Isto lahko rečemo za Pel-licove »Moje ječe* in Collodijevega »Ostržka*. Seveda je bilo tudi v 20. stoletju nekaj uspehov, toda nobeden ni dosegel tistih iz 19. stoletja. Najbolj uspela avtorja sta bila Guicto Da Verona in Giovanna Papini. Tudi D’Anmumzio je bil uspešen, toda ne toliko kot prejšnja dva. Do začetka druge svetovne vojne pa so bile uspešne knjige, ki so sedaj le malo kulturno pomembne. Če hočemo ugotoviti, kako se je v Italiji razvijala »industrijska književnost*, se maramo pošlužiti podatkov ustanove ISTAT. Po teh podatkih .je v prvem lete italijanske enotnosti knjižna proizvodnja štela 2319 enot, kar pomeni, da so takrat objavili 2319 novih knjig. •iiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. dc 20.4.) Če hočete ohraniti svobodo, ne sprejemajte nalog. Z odkritosrčnostjo boste dosegli, da se bo viharno družinsko ozračje pomirilo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z nepo pustljivo vztrajnostjo pri delu, boste dosegli svoj smoter. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ugoden trenutek za uveljavitev načrta. Privoščite si počitka, RAK (od 22.6. do 22.7.) Delo bo trdo. toda dobičkonosno. Bodite potrpežljivi z nekom, ki je izgubil glavo. LEV (od 23.7. do 22.8.) V poslovnih pogovorih je priporočljiva previdnost. Če boste odkritosrčni, se bo spor rešil v vašo korist. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nastopil je ugoden trenutek za sestavo dolgoročnega načrta. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite realistični in zaupajte predvsem sebi. S svojo dobro intuicijo se boste obvarovali pred neko nevšečnostjo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skušajte kar najbolj zmanjšati obseg svojih načrtov. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Sreča vam ne bo naklonjena, zaradi tega ostanite na svojih pozicijah. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste mnogo dobrih zamisli. Ne dovolite, da bi vas zaslepila ljubosumnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne izgubite potrpežljivosti v zvezi z nekim vprašanjem. Nekdo bo nasprotoval vašemu čustvenemu načrtu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Samo če boste dobro razpolagali s svojim časom, utegnete doseči uspeh. Število samo po sebi ne pove veliko, predvsem ker ne moremo ničesar zvedeti o kakovosti teh knjig. Že le leta 1888 je bilo knjižnih e-not 9897, to pomeni, da je bilo v 27 letih 333 odstotkov poviška. Različen je razvoj od lete 1888 do lete 1954; pri tem razdobju pa moramo upoštevati tudi obe svetovni vojni. Leti 1914 in 1935 ste pomenili vrhunec proizvodnje z 12.035 in 12.303 novimi naslovi. Leti 1924 in 1944 pa največji padec s 5765 in 3277 naslovi. Leta 1954 je bilo 6033 novih naslovov, kar pomeni 529 manj kot leta 1888. Istočasno lahko ugotovimo, da je bilo od lete 1888 do lete 1954 73 odstotkov poviška, kar znaša 0.78 odstotkov poviška na leto. Če pa hočemo še bolje spoznati, kaj pomerijo te- številke, jih moramo primerjati s stroški za potrošnjo. ki so se v isti dobi povišali za 322 odstotkov. F. S. Finžgar: PREROKOVANA. Redna knjiga Prešernove družbe, Ljubljana, 1970. Leopold Suhodolčan: SLEDOVI MOLČEČIH. Redna knjiga Prešernove družbe, 1970. Pavle Zidar; PIŠEM KNJIGO. Redna knjiga Prešernove družbe 1970. Dr. Metod Mikuž: ZGODOVINA SLOVENSKEGA OSVOBODILNEGA BOJA. Redna knjiga Prešernove družbe 1970. LIBRI E RIVISTE D'ITALIA. Ras-segna bibliografica mensile n. 245. Presidenza del consiglio dei ministri. GIORNALE DELLA LIBRER1A. Ot-tobre 1970. Organo ufficiale del-l’Associazione italiana editori. Annamaria Tiberi: CAPOGIRI DI VENTO. Edi tor j Rebellato, Pado- SODOBNA PISARNA. Letnik XIII. št. 1-2 1970/71. Uredništvo uprava Ljubljano, Roška 19. PLANINSKI VESTNIK. Letnik LXI., št. 11, nov. 1970. Glasilo Planinske zveze Slovenije. KAPLJE 19. Revija za kulturo in obča vprašanja. Idrija, oktober 1970. SODOBNOST. Leriik XVIII., št. 11. Izdaja Državna založba Slovenije. OBZORNIK 70. November 1970. Izdaja Prešernova založba. PIONIR 3. Poljudno-znanstvena revija za mladino. Letnik 1970-1971. Izdaja ZGP Mladinska knjiga. Iz vsebine: Naj živi Federativna demokratična republika Jugoslavija. Iskati svojega konja. O ladjah. Prvi trenutki ladje. Staro Smederevo. Pogovori z živalmi. »Gaze-lin* skok čez Savo. Človek danes in nekdaj. Belci, njihove podrase in rasni drobci. Ob petdesetletnici koroškega plebiscita. Inštitut za jedrske znanosti »Boris Kidrič*. Parne turbine še danes v uporabi. Zabavna matematika. Dela kiparja Ivana Meštroviča na znamkah. Med sanjami in resničnostjo. U-spehi jugoslovanskega športa. Kegljanje. Športi narodov sveta. Metanje podkve — Rimljani. Veliko nagradno žrebanje za naročnike Pionirja. S poskusom preveri svoje znanje. Uganke. Zanimivosti. GALEB. Mladinska revija. Leto XVII., št. 1, oktober 1970. ZDRAVSTVENI VESTNIK. Glasilo slovenskega zdravništva. Letnik 39, ŠL 10, oktober 1970. Ion Creanga: ROMUNSKE PRAVLJICE. Mladinska knjiga 1970 Zbirka Zlata ptica. Smiljan Rozman: TRI ZGODBE (Pip, Koza Filometia, Klip in Klap in deček Mak. Mladinska knjiga 1970. Knjižnica sinjega galeba. France Bevk: TONČEK. Mladinska knjiga 1970. Knjižnica sinjega galeba. France Forstnerič: SRAKAČ. Mladinska knjiga 1970. Knjižnica sinjega galeba. Drago Košmrlj: NEUVRŠČENI. Mladinska knjiga 1970. Zbirka Priče-vanja. PRVI SAVETNIK DIREKTORA 1970. Založba Kronometer, Beograd. IRI — Istituto per la ricostruzione industiiale. Esercizio 1969. centimetrov, delno je poškodovana, saj manjkajo nos, brada, usta in del zadnjega dela glave. Dr. Iris Love je ugotovila, da pripada glava znanemu kipu iz Knidosa zaradi izdelave, vrste marmorja in starosti. Kip je v 4. stol. pr. Kr. izklesal za največji Afroditin tempelj v Knidosu kipar Prasiteles. Samo glavo ali pa celo Afroditino podobo pa so kasneje upodabljali v Knidosu na novcih. Najbolj znan Afroditin kip je nedvomno milojska Venera, tako so namreč Afrodito — boginjo ljubezni — imenovali Rimljani, ki je delo neznanega avtorja. Strokovnjaki so mnenja, da je upodabljanje Afrodite izšlo iz orientalske ikonografije. V glavnem delijo umetniška dela na dve skupini: upodobitev same boginje in upodabljanje boginje z drugimi nadnaravnimi bitji. Ta druga skupina se največkrat tiče risb. Vsi umetniki so se za njeno upodabljanje držali značilnosti, da je Afrodita bogipja ženske nežnosti in lepote. To velja seveda za slike, kar se tiče kipov in posebno tistih iz starejše dobe, so Afrodito navadno u-podabljald z določenimi predmeti, ki so kazali, da to ni le upodobitev ženske, pač pa kip boginje in sicer boginje Afrodite. V začetku so u-metniki upodabljali boginjo popolnoma oblečeno, kasneje so jo odevali v prozorna oblačila, potem so jo oblačili le do polovice in jo končno upodabljali golo. Seveda bi bila taka sosledica preveč sistematična in ne moremo zatrditi, da ni bilo izjem. Najbolj znani kiparji, ki so u-podabljali boginjo ljubezni, so bili Fidija in njegova učenca Agorakrit in Alkamenes, nato Skopa in Prasiteles, ki je upodobil knidsko Afrodito, kasneje še Kefisodot in Doi-da's. Prasitelesov kip je bilo mogoče določita za delo tega kiparja, ravno zaradi številnih upodobitev te boginje na novcih. Mnogi kiparji so se kasneje navdihovali pri tem ki- I pu za svoja dela. Trenutno je zaa-nih 52 kopij kniidskega kipa, ki g8 je izklesal Prasiteles, toda original je izginil že v četrtem stoletju P° Kr. Kot modelko naj bi Prasiteles imel svojo ljubimko Frino. Marmor, iz katerega je izM«?" na glava, je iste vrste, kakršno J8 kipar uporabil za kip sam, daj* bolj poudaril podobnost s kožo. Pro-porcije glave se popolnoma ujemaj jo z velikostjo glave pri kopijah. * gotovostjo je mogoče reči, da glava ni kopija, kajti balo bi zelo čudn® če bi na Knidosu v istem stoletju obstajala kopija kipa, ki bi bila legantna kot znani kip im izdelana iz istega marmorja z isto tehnik*5- Plinij poroča, da je Prašite!« jjjj klesal dva kipa, od katerih^J« prvi oblečen, drugi pa gol. — /|TMBI ci mesta Knoos so odkupili oblečem Afrodito in prebivalcem Knidosa ostalo drugega kot kupiti goli®£ ker so hoteli imeti Afroditino P00" bo. Plinij poudarja tudi, da je Jr si teles prodajal oba kipa po enak ceni, toda Afrodita iz Knidosa^ po svoji lepoti postala bolj znan* kot tista v Khoqs-u. Pravijo tu®. ° je bitinski kralj ponudil prebivj* cem Knidosa, da odplača vse oo*6* ve mesta, če mu podarijo Afro® kip, toda meščani tega niso spre)«' Seveda so se tudi v zvezi s k*? odkritjem že pojavile P0Jerr Prof. Bernard Ashmode bivši ra> natelj oddelka za arheologi!0 . »British Museumu* zatrjuje, da pada glava, ki so jo našli, kjrj Persefore, ki je bila v mitoloK hči Demetre, boginje Zemlje- mnenju prof. Ashmola je ar^ log sir Charles Nevvton našel 1859 glavo na kraju, kjer jeJL v Knidosu tempelj posvečen tri. Istočasno naj bi arheolog kril tudi nedotaknjen Demetr*n ki ga pripisujejo kiparju D-ocjJjj P * »oi i sodobniku. v Rrasitelesovemu sodobniku, bo čas odločal o tem sporu. S POTI PO ISTRI S, PESEM KAMNA Ko je zopet zaživel kamnolom i pri Marušičih, ki je bil v preteklosti znan kot »Grožnjanski kamnolomi* (Cave di Grisignana), se nam je spomin nehote vračal na prejšnje dogodke iz življenja tega kamnoloma ob koncu preteklega in v začetku tega stoletja. Takrat so v grožnjanskih kamnolomih dobivali zelo lep in cenjen kamen, ki so ga skozi Trst izvažali v Italijo in tudi v Ameriko. Od tega kamna je takrat živel ves gornji del današnje občine Buje. V kamnolomu je delalo veliko število Mesarjev, M so bili znani kot izvrstni strokovnjaki. V kamnolomu pa je bilo dela tudi za nestrokovno delovno silo, za tiste, ki so na-Madali kamen in za druga dela. Še živijo ljudje, ki se spominjajo pesmi, ld so jih prepevali v grožnjansMh »kavah* in dajali z njimi tempo delu. Iz grožnjanske »kave* so vsak dan daleč naokoli odmevali udarci kladiv in posem delavcev, škoda je, da si ni nihče zapisal teh posebnih pesmi, ki jih danes več ne dišimo in ki bodo kmalu popolnoma pozabljene. V »kavah* je bilo takrat mnogo dela in tudi za živinorejce in prevoznike, ker so kamen vozili od Marušičev . Trst. Za to dolgo pot čez Kreoienje, Kaštel, Dragonjo do Kopra in Trsta je bilo treba mnogo vozov in volov. Ljudje se spominjajo, kako so za ogromne bloke kamna potrebovali posebne vozove, v katere so morali vpreči nič manj kot 16 parov volov, od katerih je bil vsak okrog 8 stotov težak. Prevoz takih velikih blokov, ki so tehtali več kot 10 tisoč kilogramov, do Trsta, je trajal devet dni, ker so morali ljudje in voli večkrat počivati, da ji mogli premagati hribe in bregove, čez katere vodi oesta od Marušičev do Trsta. Danes si sploh i.e moremo predstavljati, kako so taM vozovi, ki jih je vozilo 32 .olov, mogli priti iz Kaštela do Dragonje po ozM in strmi poti in kako so pravzaprav vozniM mogli voditi tako veliko število volov. Tako je bilo takrat. Kamnolomi so delovali, ljudje sj delali in čeprav je bilo delo v kamnolomih težko, so se veselili, ker jim je prišel denar v hišo. S časom je sodobnejši gradbeni material začel izrivati kamen iz gradbeništva in s tem so začeli grožnjanski kamnolomi hirati. V njih je že med dvema vojnama utihnila pesem. Po drugi svetovni vojni so grožnjanski kamnolomi zelo malo pomenili. Pred nekaj leti je podjetje »Kamen* iz Pazina prevzelo te kamnolome in je izkoriščalo samo novo najdišče v Komariji, medtem k° so bile ostale »kave* pri Marušičih zapuščene. Danes ni več zanimanja za velike bloke kamna ali za plošče. Pred leti pa je komunalno podjetje »Polet* iz Buj našlo druge možnosti in je tam odprlo obrat za gramoz. Zaloge kamna so ogromne, potrebe po gramozu tudi ogromne. Ko so začeli prihajati od Marušičev prvi kamioni z lepim belim peskom, so se tamkajšnja ljudje razveselili. K Marušičem sc je vrnilo življaije — mrtvi kapital njihovih kamnolomov je zopet oživel. Čeprav se danes pri Marušičih ne lomijo več veliki beli bloM kam na ali lepe plošče, je gram0* ceste in gradbeništvo zelo P°^. ben proizvod in z njegovo vodnjo so grožnjanski kad*** mi zopet zaživeli. S s h Ljudje si znajo pomagati fo je IstN' Vasi in mesteca notranje -posebno v zgornji Bujščini, jajo spomine in o njih v ^ govorimo z nekako žalostjo«. ^ so zapuščena, re.Tia, dalej^j. asfaltiranih cest, od novih■ ^ stičnih krajev na obali in dustrijskih središč. ^ Pogostccna gledamo na steca in vasi kot na zgodovinske rezervate, kot °a. je za romantične turistične in ne zanima nas mnog® a jo živijo ljudje, ki x> ostali niso odšli, čeprav je ve!>k° vilo drugih odšlo. Tisti, ki so ostali, pa so zali mnogo pionirskega morda ni na neki način P’01^ vek iz vasice Peroj pri nu, v kateri so ostale tri družine in ki je kupil trak*0*' gospodarske stroje, čeprav ve ceste v Peroj? Neki <»H! vasice Lozari je kupil s'oU'u ne zapustil vasi, traktor, avtomobil, da bi mogel °°.. na dalo v druge vasi kot * Spodbuden je tudi p‘ im?*i bivalca vasice Juki pri , ki je kupil ženi pralni stmA še ni bilo vode v vasi. P8 kljub temu uporabljala, je.i vil na murvo pred hišo vellsl> v katerem se je nabira*8 ■ ODBOJKA vrnitvi borovk s skupnega treninga ladinske reprezentance °d 29. oktobra do 3. no-Pfavah t--.so ha skupnih pri-<*aiio uV športnem centru Cover-»la(ji;r,5ancli podelili Avstralcu Kenu Ro-sevvallu, kot najuspešnejšemu letošnjemu teniškemu igralcu. Rosevvall je prejel 97 glasov, 8 več od svojega rojaka Laverja, ki je to nagrado dobil lani. NOGOMET ODBOJKA NA TURNIRJU CRDA Kljub boljši igri Brežani poraženi Fantje plačujejo davek pomanjkanju telovadnice ALPT B - Breg 3:1 15:13, 5:15, 15:5) (15:10, V nadaljevanju predprvenstvene-ga odbojkarskega turnirja sta se v nedeljo srečali ekipi Brega in ALPT B. Slednja je zmagala zlasti po zaslugi izkušenega Gianneselli-ja, ki je pred časom igral v A ligi. S tem igralcem je ekipa ALPT pridobila na gotovosti, zlasti v obrambi, kar ji seveda dovoljuje tudi MJLAN, 10. — Predsedstvo milanskega Interja .je sporočilo, da je g. Invernizzi zamenjal Heriberta Her-rero v tehničnem vodstvu ekipe. Invernizzi je do sedaj vodil mladinsko ekipo znanega milanskega moštva. , , Heriberto Herrera je treniral Inter.vecJ° napadalnost, od nogometne sezone 1969-70. | Breg tokrat ni imel sreče: manj liniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmaiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiniiii NA DEŽELNEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU V TRSTU Fabjan in Ukmar peta Zmagal je član CGS Boris Košuta TOKIO, 10. — Med današnjo sejo japonskega ministrskega sveta so odločili, da prosijo japonskega cesairja Hirohita, če bi sprejel častno pokroviteljstvo zimskih oldmrpjj-skih iger 1972, ki bodo v Sapporu na Japonskem. Hirohito je bil tudi pokrovitelj olimpijskih iger 1964 v Tokiu. Kar zadeva športne objekte za zimske igre, so tt 85 od sto že nared, tako, da predvidevajo, da oo-do pripravljeni za predolimpijske prireditve, ki bodo od 7. do 14. februarja prihodnjega leta in katerih se boA udeležilo 1140 smučarjev, tehnikov in trenerjev, od katerih 340 iz tujine. .j iiMRiniiiimiiiiiiuHimiiiniiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na mednarodnem teniškem prvenstvu Argentine v Buenos Airesu je dosegel Jugoslovan Željko Franulovič izreden uspeh. Potem, ko je v četrtfinalu odpravil čehoslovaka Kukala in v polfinalu njegovega rojaka Kodeša, je v finalu premagal odličnega španskega igralca O-rantesa. Franulovič je tako zaključil svoje sodelovanje na tem turnirju brez zgubljenega seta, saj je tudi v finalu premagal Orantesa s 6:4, 6:2 in 6:0. Ta podvig je opravil kljub temu, da je dopotoval v Argentino naravnost z nekega turnirja v Franciji, da je dva dni preživel na potovanju in je nastopil dejansko po dveh neprespanih nočeh. Zdaj se bo Franulovič vrnil v Evropo, kjer bo zopet nastopil v Franciji in sicer v pariški dvorani Saint Claude. • * * NEW Y0RK, 10. - Po referendumu, ki so ga izvedli med novi- NAMIZNI TENIS V prijateljskem srečanju V nedeljo je bil v Trstu prvi važnejši deželni namiznoteniški turnir, ki ga je priredil deželni odbor italijanske namiznoteniške zveze FITeT. Turnirja se je udeležilo kakih trideset tekmovalcev, med njimi sko raj vsi najboljši igralci naše dežele. Kot smo že poročali, so sodelovali ttudi člani nabrežinskega Sokola. Nabrežinske barve so zastopali Ukmar, Cattonar, Fabjan in Radovič. Konkurenca je bila seveda nre močna, da bi kateri od njih lahko posegel po kaki kolajni; turnir oa jim je služil predvsem kot priprava na bližnje prvenstvo C lige Kljub temu pa so se igralci Sokola dobro odrezali. Fabjan in Ukmar sta namreč skupaj pristala na odličnem petem mestu. Posebno ie zadovoljil Fabjan, ki je v prvem kolu premagal močnega Tržačana Kocha po zelo lepi in zanimivi igri. Ukmar je po dveh zmagah podlegel svojemu že tradicionalnemu nas protniku Peterlini ju, ki je najboliši mladinec v Italiji. Cattonar je. kol običajno, prvo tekmo osvojih brez borbe, v drugi pa mu je prekrižal račune drugokategomik Floreani. Radovič je že v začetku naletel na Rennija, proti kateremu ni imel najmanjše možnosti. Posamezni izidi so naslednji 1. KOLO: Fabjan-Koch 2:1 (m\22v min,--20L t-Renni L. - Radovič 2:0 +9-n(16»n 17) v Ukmar - Pierberggr, Presenetljiva zmaga igralk Krasa v Kopru V srečanju B ekip so bile uspešnejše Koprčanke V soboto je bilo v Kopru prijateljsko žensko namiznoteniško srečanje med domačim društvom Semedela in Krasom iz zgoniške občine. Med seboj sta se pomerili A in B ekipi društev in sicer po sistemu Davisovega pokala. Proti vsakemu pričakovanju je Kras A premagal Semedelo A s tesnim izidom 3:2. Glavna zasluga za ta uspeh gre Sonji Miličevi, ki je premagala vse nasprotnice. Odločilne važnosti za končni izid je bila zmaga Miličeve in Šiircove v igri dvojic. Sioer pa je tudi tokrat Šir-cova delno odpovedala, to pa zato, ker ne igra dovolj sproščeno. V srečanju B ekip je Semedela povsem pregazila Krasove predstavnice (5:0). Kobalova in Blažinova sta se sicer zagrizeno upirali, vendar sta ju nasprotnici premagali predvsem po zaslugi svoje bolj homogene igre. Podčrtati moramo velik pomen sobotnega gostovanja, saj sta obe društvi vzpostavili prijateljske stike in Koprčanke bodo v kratkem nastopile v Zgoniku. Izidi: KRAS A - SEMEDELA A 3:2 Milič - Vučič 2:1 (7, -20, 16) Širca — Vesel 0:2 (—14, —17) Milič-Šiirca — Vučič-Ves el 2:0 (14, 12) Širca - Vučič 0:2 t—19, -14) Milič — Vesel 2:0 (12, 13) SEMEDELA B — KRAS B 5:0 Suldan — Blazina 2:0 (8, 14) Babič - Kobal 2:0 (13, 14) Suklan-Babič — Blažina-Kobal 2:0 (14, 15) Suklan - Kobal 2:0 (10, 11) Babič - Blazina 2:0 (9, 18) KOLO: Fabjan - Mameli (-ir n. Ukmar - Brezzi Floreani - Cattonar KOLO: Venuti - Fabjan Peterlini - Ukmar (22, -20, (10. ,2:1, 18) 2:1 19) 2:0 11) 2:0 14) 2:0 10) 2:0 (17, 16) Turnir se je zaključil z zmago prvokategornika in bivšega državnega prvaka Borisa Košute, ki le tos nastopa za tržaški CGS. To društvo je z Venutijem osvojilo tudi drugo mesto, s Peterlinijem pa tretje. Na tretjem mestu je tudi Tržačan Floreani (Libertas - La So£-fitta). Peto mesto pa si delita poleg Ukmarja in Fabjana še Birsa (CGS) in Renni L. (Libertas - La Soffitta). S. J. NOGOMET PALERMO, 10. — Tanino Troja, igralec Palerma, ki se je poškodoval v tekmi proti Modeni, se bo moral zdraviti približno 40 dni. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali so mu ugotovili precej hudo poškodbo gležnja, zaradi katere bo Troja moral nositi mavčno oblogo več kot mesec dni in nato še en mesec razgibavati ud. * * * CAGLIARI. 10. — Giapaolo Meni-chelli bo igral pri Cagliariju. Tako so se zmenili danes zjutraj predstavniki Brescie, kjer je igral do sedaj in italijanskega prvaka Caglia-rija. Brescia je zanj dobila 50 milijonov lir. Igralec bo verjetno nastopil že v nedeljo proti Juventusu. * « * MILAN, 10. — Prvenstveno tekmo italijanske B lige med Masse-sejem in Comom bodo odigrali v Bologni, ker so igrišče Masseseja diskvalificirali. » *,» SEVILLA, 10, — Ladislav Kubala tehnični vodja ŠRanske nogometne reprezentance je objavil imena nogometašev, ki bodo igrali proti Severni Irski v tekmi veljavni za 4. izločilno skupino evropskega pokala narodov. Ekipa ba naslednja: Iribar, Rife, Gallego, Sol, Costas, Violeta, Aireta, Luis, Quini, Pirri, Rexach. OBVESTILO Uprava stadiona «1. maj» vabi predstavnike vseh tistih športnih društev, ki želijo uporabljati telovadnico in druge prostore v omenjenem objektu, da se udeleže sestanka, Id bo prav tam, danes, 11. novembra, ob 20. uri. kali so kar trije standardni igralci, ekipo pa je oškodoval tudi sodnik, ki je bil prizanesljiv le z nasprotno šesterko. Igra Brežanov je bila tokrat znatno boljša in nikdar ni zaostajata za igro nasprotnikov. Še več, tokrat je bil napad zelo močan in gotov, pešala pa je obramba in seveda blok. Fantje so pokazali veliko borbenost in voljo do zmage, ki pa se jim je žal tudi tokrat izmuznila. Upamo si trditi, da bi bil brez dvomljivih posegov sodn;ka i-zid tekme 3:0 v korist dolinskh fantov. V čem se je tokrat razl;kovata igra naših predstavnikov? Brežani so v tej tekmi poskušali predvajati čim enostavnejšo odbojko in ko se jim je to posrečilo so z gotovostjo napredovali. Ko so pa hoteli preveč popestriti igro, se jim je vedno zataknilo; to je tudi razumljivo, saj zahteva pestra igra mnogo treniranja, ki ga pa naši nimajo. Tekma sama, je bila zelo lepa in vseskozi napeta. V prvem setu so bili Brežani stalno v vodstvu, ko jih je proti koncu sodnik s svojimi posegi povsem zaustavil. Drugi set je bil najbolj borben, saj smo zasledili kar 44 menjav, kar je precej nenavadno. Stanje je bilo tudi tokrat uravnovešeno, ko se je nasprotnikom posrečilo nanizati nekaj točk več. «Plavi» so pri stanju 13:9 sprožili novo ofenzivo in ko so skoraj dohiteli nasprotnike je prišlo zopet do čudnega posega sodnika v ključni situaciji, nekaj banalnih napak pa jim je dokončno odvzelo upanje na uspeh. Tretji set je bil monolog Brega, ki je od začetka do konca diktiral svoj tempo igre. V četrtem setu pa so «plavi» po lepem začetku psihično povsem popustili, kar jih je tudi stalo zmago. Za Breg so nastopili: Grgič, Lov-riha V. in F., Škrinjar, Žerjal B., V. in W. S. R. Koprski Tomos brez igrišča dobro odrezali Novoustanovljeni koprski moški odbojkarski klub Tomos nastopa letos v 2. slovenski republiški ligi. Čeprav se je ekipa zelo trudila, da bi dosegla boljše uspehe, pa ji to ni uspevalo, ker moštvo ne raz; polaga z osnovnim objektom, z lastnim igriščem, šesterka je morala tako vsa dosedanja srečanja odigrati v Izoli, in tako se ni mogla okoristiti s prednostjo domačega igrišča. To je pa seveda huda pomanjkljivost. zaradi katere je moštvo prav gotovo zgubilo marsikatero točko. Vodstvo kluba se zdaj trudi, da bi našlo igrišče v Kopru, vendar pa je to zelo težko, ker v osrednjem slovenskem pristaniškem mestu ni praktično niti enega odbojkarskega igrišča. Eno imata sic°r pri koprski gimnaziji, vendar pa tega šolskega športnega objekta vodstvo gimnazije ne daje na razpolago drugim športnim društvom. Boardova ima raka Slavna angleška atletinja, 21 letna Lillian Board, ki je na olimpijskih igrah v Mehiki osvojila srebrno kolajno v teku na 400 m, je težko zbolela. Zdravniški pregled je namreč pokazal, da ima Boardova že več časa raka na želodcu. Zdravniki so jo obvestili o njeni bolezni, takoj ko so ugotovili za kaj gre. Baje je prve bolečine začutila že junija meseca in je kmalu nato prekinila treninge. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno in jo bodo zato v kratkem prepeljali na zdravljenje v neko bavarsko specializirano kliniko pri Muen-chnu. Tam zdravijo to težko bolezen po nenavadni in povsem novi metodi: s težkim telesnim delom in izleti v visoke gore. Vest o hudi bolezni mlade in priljubljene angleške športnice je pretresla vse ljubitelje športa na otoku. Mladen °LJAČA: KOZ AR A Prevedel: Severin Šali so Se z drugih strani, tako da se Franjčevič ni V J* Mrzlično Je streljal zdaj desno, zdaj levo. Ne- nd več izzival ne psoval. Toda tudi streljanje it n». 1 _ 1 . murnom m In fKM At« I IfOl A WQ iVt 1 DU flll V\C1 "*> 1U VW L/jJjLVai iiv7 —---------- " Kazalo je, da mu Je zmanjkalo nabojev, ali pa wVi .J11‘ da bo še z zadnjim rafalom koga ubil. C^v te zalajal. Nekdo je zastokal. Nato molk. Nekaj tre->IC ni zganil, čakali so, da se polkovnik Franj- Ulj hfo^tat oglasi, potem bodo napadli. Bill so prepriča- VfWS oi4no mArrla ruLH TMt. nnholPV Nltd toliko ” r----------------* * I? več streliva, morda niti pet nabojev. Niti toliko **• ril.oJUl 1. ln«A^ a*rfA«Vt/\KllO 7 CT T*Q Ki 1 - se oglasil. Skočil je izpod avtomobila, zgrabil 111 Planil med napadalce. LJeposava mu Je bila ahnil J® Protl nJ011:1 8lavl> toda Ljeposava se ( PranJ6evlču pa Je spodletelo in Je padel. \ tecite skočil nanj. Začelo se Je mikastenje, davljenje. *** 8ta se zgrabila in premetavala po cesti, se spra- ^ bj J®11® ali celo vstala, pa se spet povaljala po tleh, »h 8 &e+Stl'a druK drugega. Tedaj Je nekdo od strani za-^te* n« r° 1,11 polkovnika Franjčeviča udaril po glavi, ustaškl...« «Le še mahni, Ljeposava...)) »Prašeč razbojniški, ustaškl...« «Le mahni, še mahni...« Tolkli so po njem z rezilom sekir, od glave do nog. Bilo Jih je veliko in vsak ga Je hotel mahniti vsaj enkrat, da se maščuje. Udarjali so s sekirami podrtega polkovnika Franjčeviča, ki se ni več branil ne vpil ne izzival in zbadal. Razprostrl se je po cesti, razsekan kot kos mesa, ki ga je med poletom izpustil kragulj... Ko so razsekali Franjčeviča in druge (razen zdravnikov, med katerimi so spoznali srečnega in nasmejanega Samuila), so stekli k Lazarju, ki je že bil na nosilih in rokah svojih tovarišev. Zbrali so se okrog komandirja, ga otipavali, Jokali, ihteli in prosili Samuila, naj mu pomaga, če je še kaka rešitev. Toda upanja ni bilo in Samuil je rekel, da se črni Lazar poslavlja od življenja... Komandir je ležal na nosilnici, z glavo nazaj, s povešenimi brki in krvavimi lasmi. Bil je negiben, toda kazalo je, da se še nd sprijaznil s smrtjo. Kadar je kateri tistih, ki so ga nosili, spodrsnil, je Lazar kakor zganil z glavo in trznil z roko, češ naj bodo pazljivi, da mu ne odpirajo rane. življenje je ugašalo, moč je odtekala, vendar se Lazar še ni vdal. Kdo ga nadleguje, kdo opominja, kdo kliče? Laziča, Lazarček! Ali je to glas matere Simeune, gruleč in zaskrbljen glas, poln ljubezni, strahu in ljubkovanja? Seveda, prav ona ga kliče, mati Simeuna, nekje z njive ali pa tamle lz gozdička (saj nese naročje suhljadi). Kliče ga, naj ji pride pomagat (suhljad Je težka, kosti pa so stare). Ali pa morda nese srp ali sekiro, motiko ali koso? Morda pa žene konje s travnika ali krave s paše, ali pa podi ovce iz sence ali svinje na korito? Laziča, Lazek, Lazarček... Ali Je to morda vojno okrožje v Petrinji (tja gredo v»i moški iz zahodne Bosne)? Lazar Babič, prašen in potan, Je prišel v vojašnico, dobil uniformo, bombažne spodnjice in belo srajco, se oblekel, opasal, sprejel orožje. Rekrut je Lazar Babič, k vojakom gre čni Lazo, in pravijo, da je potrjen h kraljevi gardi. Laziča, Lazarček, Lazo... Oženil se je, Lazar Babič, in pripeljal, ljudje božji, nevesto lepotico z Marinškega Brda, devet vasi naokrog takšne ne najdete. Ej, ljudje božji, če bi jaz našel takšno ženo pa vsaj eno noč posteljo potresal z njo, bi mi ne bilo žal umreti, bog in bogme da ne. Hej, Lazar, črni Lazo!... Kaj delaš v državnem gozdu? Zakaj sekaš naj lepšo bukev? Ali veš, da boš šel zavoljo tega v zapor, v arest?... In globo moraš plačati. Zapisal te bom nd štor žigosal, da bomo vedeli, kdo Je bukev posekal, mu govori gozdar v zeleni kapi in z lovsko puško na rami. Lazar pa stoji in molči, gleda in premišlja, kako bi gozdarja mahnil s sekiro, da ne bi nikoli več spregovoril in nikogar več ne zapisal. (Gozdar v zemljo, Jaz na robijo. Kaj bi pa Darinka z otroki, ubožica nesrečna?) Stoji sključen in mrk, trpi molče, stiska zobe in čeljusti, predeva v rokah toporišče sekire. Gozdar je žigosal štor posekane bukve, zapisal in odšel, Lazar pa dolgo stoji in gleda za njim, kot da premišlja: bi skočil ali ne in ga mahnil od zadaj? Cez nekaj dni so pred hišo prišli žandarji, podnarednik Pavič in narednik Prenka. Najprej sta vprašala, če je to hiša Lazarja Babiča. Potrdil Jima je in na novo vprašanje odgovoril, da je prav on Lazar Babič, gospodar te domačije. Ukazala sta mu, da dene roke po zakonu, da jih prekriža, zvezala sta ga z verigo in odgnala po kotanjasti cesti vrhu brega. Ljudje so pritekli iz bajt, stegovali vratove, zijali im šepetala, otroci pa so tekli zraven psov, ki se jih je nabralo cel trop in lajalo, lajalo... Lazarček, Lazo, kaj si naredil? Lazar Babič Je ukradel slanino s podstrešja Jovu Toru-diju. Ukradel, prav zares. Vtihotapil se je na podstrešje, snel slanino (z nožem Je odrezal vitre), potem pa skozi luknji v slanini (kjer je svinja imela noge) vtaknil roke, oblekel slanino kot suknjič in odšel lepo mimo, kot da gre na sejem. Bogme, prav zares. Toda Jovo Torudija ga je opazil, ulegel se je v zasedo in ga počakal s polno dvocevko: dva patrona šiber mu je poslal v zadnjico. Prava sreča, da je bil Lazar oblečen v slanino, drugače bi imel polno zadnjico šiber... Lazarček, Lazar, Lazo._ Kaj pa td iščeš v rudniku? Veš, prijatelj, še za nas ni dela, pa naj bo za druge! Sto rudarjev je odpuščenih, druga pa štrajkajo in iščejo inženirja Pernata in ga hočejo ubiti. Razgrajajo in pretijo, psujejo in se tepo z žandarji. Zastonj čakaš, Lazo. Vrni se lepo odmov? Bolje, da žanješ praprot, kot da po nepotrebnem zapravljaš dneve... «Kaj naj delam? Od česa naj živim?« «Cesarsko zemljo orjl... Cesarsko hosto sekaj...« In šel je Lazar v cesarjevino s plugi. In jo oral. Prav zares, verjemite. Sedem plugov: v treh voh, v štirih konji. Pa lepo orje cesarjevino, državno zemljo, kot se tudi reče... Prav zares... “Hej, ljudje, kdo pa vam Je dovolil orati cesarjevino? Kdo je te pluge privlekel sem?« «Lazar Babič, gospod narednik.« “Ali ne veste, da je to prepovedano? AH veste, da se gre za to v arest in na robijo? Nehajte orati! Roke po zakonu! V kasarno...« «Narednik, Če se me samo dotakneš, boš ledino grizel.« “Boš že v zaporu videl svoje...« «Ce se me boš v zaporu dotaknil, se varuj, ako ostanem živ.« (Nadaljevanj* sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnapre|, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 15 > finančno - up'avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir »Mali oglasi* 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriškp pokraiino se naročajo pri uPrav Iz vseh'drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicitš Italiana*- Stran 6 11. novembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-Tr«! SREČANJE DELEGATOV PRI OZN 0 BLIŽNJEM VZHODU Neodločen izid pogajanj Izpopolnjeni stroji «ApoIla 14» med predstavniki «štirih» za januarsko potovanje na Luno PRIPRAVE NA VZLETIŠČU NA CAPE KENNEDYJU Amerikanci pričakujejo «dokaze dobre volje» • Zaskrbljenost v izraelskih krogih zaradi načrta nove arabske federacije NEW YORK, 10. — Delegati pri OZN Združenih držav Amerike, Somatske zveze Velike Britanije in Francije so včeraj razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu. Delegati so se srečali v rezidenci britanskega poslanika Coina Crovveia. Po sestanku ni bilo izdano nobeno poročilo, vendar pa so prizadeti poudarili, da so vsi delegati skušali pristati v okviru svojih gledanj, pot ki naj bi prepričala Izrael, da napravi konec svojemu bojkotu mirovnih pogajanj pod pokroviteljstvom predstavnika OZN Gunnarja Jarrin-ga. Prihodnja seja bo v ponedeljek 23. novembra v rezidenci ameriškega predstavnika Charlesa Yosta. Na splošno priznanje, da niso delegati pri OZN «š!drih velikih* dosegli včeraj nobenega konkretnega rezultata, razen tistega, Id zadeva ponovno sklicanje seje za 23. novembra. Eden od udeležencev srečanja je izjavil, da je vsak od štirih poslanikov poudaril stališče svoje vlade. Res pa je, da splošno vzdušje ni bilo slabo. Vsi se seveda strinjajo, da je nujno, da bi se pogajanja o Bližnjem vzhodu nadaljevala čimprej, toda do sedaj se jim še ni posrečilo, da bi našli neko stično točko, ki bi napotila na-spro.no stranko, da bi se ta pogajanja res začela. Sovjetski predstavnik Jakob Malik je vztrajal, da bi bilo koristno, os bi vsa «veliki štirje* izdali skupen poziv za takojšen in nepogojen začetek delovanja Jarringove-ga poslanstva, toda Amerikanec Yost je oporekal, da obstajajo še pogoji, ki jih je treba uresničiti. Zdi pa se, da so se ZDA odrekle zahtevku po popravku domnevnih sovjetsko - egipčanskih kršitev prejšnjega premirja. Na drugi strani se zdi, da tudi Izrael ne nasprotuje ponovnemu dialogu, čeprav je že pojasnil, kakšna naj bi bila cena, ki jo zahteva. Na splošno prevladuje mnenje, da je ves bodoči potek dogodkov na tem področju povezan z možnostjo in voljo ZDA, da vplivajo na svojega izraelskega zaveznika. Nekateri opazovalci trdijo, da Washing-ton pričakuje, preden bi se odločil zn določen pritisk na izraelsko vlado, da nasprotna stranka dokaže «svojo dobro voljo*, odroma da pori i dokaz o ^verjetnosti te svoje dobre volje*. Tak dokaz pa bi ne zadeval samo in izključno bližnje-vzhodno pobočje, temveč bi se lahko razširil na Berlin, ali pa na pogajanja za jedrsko razorožitev. Medtem so se razširile vesti, da je posebni predstavnik generalnega tajnika OZN Gunnar Jarrimg zagrozil, da bo podal ostavko, če ne bi prišlo do konkretnih rezultatov' pred 5. januarjem prihodnjega leta. Znano je, da bo moral Jarring predložiti svoje poročilo Varnostnemu svetu v teku dveh mesecev začenši od 5.. novembra letos. Pozneje se je zvedelo, da Gunnar Jarring ni podal nobene podobne izjave. Neki glasnik OZN je izjavil, da je Jarring dejal dobesedno: »Ni v moji navadi, da bi grozi]*. Politični, diplomatski in tudi časnikarski krogi po vsem svetu pa se sedaj zelo zanimajo za politični razvoj na Bližnjem vzhodu v zvezi z napovedano federacijo treh arabskih držav na severnovzhodnem delu Afrike, t. j. Egipta, Libije in Sudana. Najbolj zaskrbljeni so verjetno izraelski državniki, ki čutijo, da bo nova arabska federacija zelo nevarnejša zanje, kot je bila propadla federacija Egipt - Sirija. Ta federacija pa bo brez dvoma nevarna tudi za konservativk arabske kraljevine na Vzhodu. Prav u-poštevanje teh dejstev sili nekatere arabske dežele, da se krčevito u-pirajo tej novi večdržavni arabski tvorbi. Nasprotniki federacij se bojijo zlasti, da bo ta bolj življenjska zaradi zgodovinske povezave med Egiptom in Sudanom. Upajo pa, da se bo morda skrhala zaradi gospodarske premoči Libije, ki se je danes znašla v izredno ugodnem položaju zaradi bogatih virov petroleja. V ameriških krogih upajo celo, da bi nameravana federacija šla mimo c retoričnih izjav o nujnosti zmage nad Izraelom in nad imperializmom* ter bi končno dosegla rezultat združenja treh držav «v korist prizadetih narodov*. V tem primeru pravi ameriški list «Wa-shington Post*, bi bila nameravana federacija »vredna vse pozornosti in spoštovanja*. O federaciji med omenjenimi tremi državami pišejo danes obširno skoraj vsi arabski časopisi. Posebno v Egiptu poudarjajo, da je skupni nastop treh držav »Male Arabije* že vplival na izraelske državnike, ki so bili prisiljeni, da »zmehčajo* svoj odnos do Jarringovega poslanstva. iiiiiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiimiiiiiiiittiiiMiiimiimiiiiHinniiiiiUHiuiuiiiiiiiinitiiiiiiMtiiiiumiiiiiiiiMiiiHiiiiiaii JUTRI ZAČETEK V KONGRESNI PALAČI EUR Tržaški Rotary ciub na kongresu ENAEM Rimski rotaryjanci restavrirali Avgustovo «Aro Pacis» - Kaj je Rotary International V kongresni palači EUR v Rimu se bo jutri dopoldne začel tridnevni kongres sredozemskega odseka organizacije Rotary International (ENAEM) in sicer pod pokroviteljstvom predsednika republike Saragata. Kongresa se bodo poleg drugih delegatov z vsega sveta, predvsem pa iz Evrope, Severne Afrike in dežel vzhodnega Sredozemlja, udeležila tudi zastopnika tržaškega Rotary cluba, predsednik odv. Slocovich in tajnik ing. ds Mot-toni. Odsek ENAEM organizacije Ro-raty International, je že enkrat zasedal v Italiji, in sicer v Benetkah leta 1953, sicer pa se kongresi vrstijo izmenoma v raznih državah. Za letošnjo ponovitev kongresa se je prijavilo nad 5.500 članov Rota-ry klubov z vsega sveta. Med tridnevnim zasedanjem bodo razpravljali o temi »Evropa in Sredozem- •HiiiiiiiiiiMtHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiintimimtiimtiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiinitiiiiiit «Pinellijevo» okno Pročelje milanske kvesture ln izvedenci ob oknu MILAN, 10. — V zvezi s proce-im »Calabresi — Lotta Continua* včeraj zjutraj brigadir javne var->sti policijskega znanstvenega od-?lka Giuseppe Mascia izvedel teh-čno merjenje urada dr. Calabre-ja in pročelja kvesture, na katern je okno omenjenega urada v strtem nadstropju. Ob brigadirju a bila arhitekta Pierangelo Sfar-ni — ki ga je imenoval odve.nik smisarja dr. Calabresi ja — in Ce-ire Stevan — ki zastopa urednika sdndka «Lotta Continua* Pia Bal-sili ja. Z gasilsko lestvijo so se vedenci povzpeli do okna Cala-resijevega urada in podrobno zme-Ji razdalje med oknom, policami \ napušči. Z zbranimi podatki bo- do skušali rekonstruirati padec a-narhista Pinellija v »skrivnostni* noči med 15. in 16. decembrom lani, po milanskih atentatih. Dalje so se izvedenci bavili z merjenjem razdalje med točko, kjer je Pinelii obležal in tiskovnim uradom kvesture, v katerem je bilo nekaj časnikarjev, ki so prvi pri; hiteli k ranjencu po »padcu* skozi okno. Prav eden od novinarjev je povedal, da je slišal pred zaključnim zamolklim udarcem tudi udarce ob police. 6rtež Calabresdjevega urada in bližpjih sob ter točne mere je zahteval predsednik sodišča dr. Biotti za prihodnjo razpravo, ki bo 12. novembra. lje v letih '70*. S posebnimi predavanji gospodarske narave bodo nastopili guverner zavoda Barca d’I-talia Guido Carli, angleški ekonomist Erič Roli in bivši francoski predsednik ministrskega sveta Edgar Faure. Napovedana je nadalje okrogla miza o »doprinosu Rotaryja k reševanju problemov mladih*, člani rimskega Rotary cluba bodo rt) tej priliki izročili rimski občini rastftVrirafto Avgustovo »Aro Pacis*. kd je bila dolga leta povsem zanemarjena in ki so jo restavrirali prav na pobudo rimskih članov o-menjenega kluba. Rotary International je organizacija »imenitnikov*, ki šteje danes okoli 623.000 članov — predvsem profesionistov in vidnih gospodarstvenikov — iz 143 držav. V številnih večjih mestih delujejo Rotary klubi. Prvi tak klub je nastal leta 1905 v Chicagu, ko je neki krajevni veljak začel zbirati okoli sebe druge vidne osebnosti in prirejati tedenska srečanja pri obloženi mizi. Ta navade je ostala vse do danes, ko so se «Rotary clubs* razpasli po vsem zahodnem svetu (kajti v spisku dežel članic Rotary International in Sovjetske zveze, Jugoslavije, Romunije, Madžarske itd.). Pri osrednjem vodstvu Rotary International imajo poseben sklad, iz katerega podeljujejo študijske štipendije mladim članom, ki želijo izpopolnjevati svoje znanje v tujini. Statutarni program rotarijancev pa je: krepiti prijateljske vezi med člani, izpovedovati in gojiti poštenost ter pospeševati mir med narodi. DŽAKARTA, 10. — Dvainštirideset oseb Je utonilo, ko se je prevrnil čoln, s katerim so se peljali. Nesreča se je pripetila blizu Am-bone v vzhodni Indoneziji. Druga vest javlja, da je pri naselju Lomban Djulu na severni Sumatri avtobus strmoglavil v prepad. Na mestu je bilo mrtvih 18 oseb. Raketa z vesoljsko ladjo je že prispela na vzletišče njaili rezervoarje kisika, ki bodo odslej trije in ne samo dva. Poskrbeli so tildi za to, da ne bodo vnetljivi. Enega od teih rezevoarjev so že namestili, druga dva pa bosta v kratkem prišla iz kalifornijskih laboratorijev družbe «Rockwell». Raketa »satum 5» na vzletišču CAPE KENNEDY, 10. — «Apollo 14» je po petih kilometrih pobi prišel na kraj, kjer bodo 31. januarja prihodnjega leta Izstrelili orjaški «Satum 5» v smeri Lune. Pot do hangarja, kjer so sestaviid velikanski vesoljski stroj (dolg je nekaj več kot 111 metrov) je konvoj o-pravii v skoraj petih urah. Veliko raketo skupaj z ladjo «Apollo 14» so namreč naložili na osem gibljivih ploščadi, M so se pomikale s hitrostjo 1 kilometer na uro. Trije kozmonavti Alan Shepand, Edgard Mitchell In Stuart Roosa so prisostvovali potovanju vesoljskega vozila, ki jih bo v kratkem poneslo na Lunino površino. Pogled na orjaški stroj, ki se je počasi pomikal proti vzletišču, je najbolj navdušil Stuarta Rooso, kateremu bo poverjena naloga, da bo upravljal servisni modul v času, ko bosta njegova diva tovariša raziskovala Lunino površino v okolju kraterja Fra Mamo. Shepard, ki Je že bil v vesolju, bo poveljnik nove odprave, Mitchell pa bo pilot lunarnega modula. Ce bo šlo vse po sreči, bo «Apollo 14» poletel v vesolje ob 3.23 (22.23 po srednjeevropskem času) prihodnje, ga 3. januarja. Nova ameriška pobuda za raziskovanje Lunine površine je že četrta v verigi načrta «Apollo». Prvi dve odpravi («Apollo 11» in «Apollo 12») sta se srečno zaključili, medtem ko Je pobuda «Apolla 13» propadla zaradi eksplozije v servisnem modulu. Trije kozmonavti so tedaj uporabili lunami modul («Lem») kot rešilni čoln v vesoljstvu ter so se srečno vrnili na Zemljo. Po prvotnem načrtu bi moral «Apollo 14» raziskovati neko drugo področje Lune, zaradi neuspeha odprave «A-polla 13» pa bo pristal v kraterju Fra Mauro. Neuspeh odprave «Apolla 13» je narekoval splošno revizijo vseh a-paratur rakete «Satum 5» ln vesoljske ladje «Apollo 14». Pri raketi so zadnjič takoj po Izstrelitvi zabeležili hude tresljaje, ki so prezgodaj ustavili dedovanje enega Izmed štirih motorjev. Tedaj so si skušali pomagati s tem, da so podaljšali čas delovanja ostalih treh motorjev. Da bi preprečili tresljaje, ali pa da bi jih vsaj znižali, so sedaj namestiM na raketo poseben aparat. Največ sprememb pa so vnesli v servisni modul, saj je prav tu prišlo zadnjič do eksplozije, ki bi lahko povzročila prvo vesoljsko tragedijo. Tehniki so predvsem zame- Gre pa še za druge izpolnitve, ki zadevajo kontrolne instrumente, de. lovanje motorjev in električnih naprav. Tehniki so namestili še ne-kaj novih aparatov, druge pa so izpopolnili, tako da bodo lahko kozmonavti in tudi zemeljsko kontrolno središče v Houstonu z večjo gotovostjo nadzorovali delovanje vseh aparatur. Nadalje so namestili še električni akumulator in rezervoar za vodo, kar bi omogočilo posadki večje možnosti, da ostane pri življenju, ne ba bi se morala posluževati lunarnega modula, M je uporabljiv za reševanje samo pri poletu proti Luni. V Sredozemskem morju sta trčili britanska letalonosilka in sovjetska križarka LONDON, 10. — V Sredozemskem morju med otokoma Kreta in Malta sta trčila angleška letalonosilka »Ark Royal» in sovjetska križarka «Kotlin». Samo dva sovjetska vojaka pogrešajo, vse ostale pa sta rešili letalonosilka in fregata «Yar-mouth*. Tonaža letalonosilke je 43.060 ton, posadka šteje 2.640 mož. Kapitan je Rajmond Derek Lygo. Posadko na sovjetski 2.850 - tonski križarki pa sestavlja 285 članov. Vzroki trčenja še niso znani. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Ribičičev razgovor z gospodarstveniki Zastopniki podjetij poudarili važnost in neizogibnost program* stabilizacije - Razprava o negativnih plateh devalvacije dinarj* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Predsednik Zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je danes v razgovoru z zastopniki največjih jugoslovanskih podjetij v zvezni gospodarski zbornici dobil podporo za ukrepe, ki jih zvezni izvršni svet podvzema, oziroma namerava podvzeti za stabilizacijo gospodarstva. Zastopniki podjetij so v razgovoru poudarili neizogibnost, da se program stabilizacije čimprej prične izvajati, kajti sedanje stanje prinaša največ škode prav gospodarstvu. Ravnatelj posameznih podjetij so zahtevali, da se napovedani ukrepi izvajajo, čim doslednejše in brez izjem. Zastopniki gospodarstva so zahtevali, da se program modernizacije važnih gospodarskih objektov ne zaustavi z zmanjšanjem investicij, temveč da se zaustavi gradnja manj važnih objektov. Kritizirali so tendence družbeno političnih organizacij, ki skušajo večati svoje proračunske dohodke, in poudarili, da se ne spoštuje samoupravni dogovor o cenah in dohodkih. Največ ugovorov je bilo glede zunanje trgovine posebno v zvezi z nepotrebnim uvozom, zaradi česar trpi domača industrijska proizvodnja, m v zvezi z bankami. Ob koncu sestanka je govoril predsednik Mitja Ribičič, ki se je med drugim, kot pred dnevi na sestanku sindikatov, odločno izrekel proti zahtevam o razvrednotenju dinarja. Po njegovem mnenju bi to prizadejalo škodo ne le gospodarstvu, temveč ugledu države. Opozoril je, da devalvacijo dinarja zahtevajo tiste sile, ki so povzročile današnjo inflacijo. Ribičič je še dodal, da se pripravlja paket ukrepov, ki bodo zaustavili neugodno gibanje v gospodarstvu. O teh ukrepih bo poročal na prihodnjem sestanku zvezne skupščine. Ribičič je dejal, da je to sa- PO DVAJSETIH DNEH PRIPORA SZ izpustila turškega polkovnika in dva ameriška generala ter pilota mo prva faza za stabilizacijo,, kar pa sta potrebna podporaJ^J® družbenih čimteljev in spoštovW dogovorov. Navzoči gospodarstv**-ki so toplo pozdravili besede P'”” sedrrika zveznega izvršnega svet8. B. *• Po atentatu v Berlinu a* BERLIN, 10. — Atentator, med petkom in soboto ustrelil vjetskega vojaka pred spome»®"J padlim, je že včeraj priznal zločin. 21-letnega bolničarja harda Weila je policija aretiraj nedeljo. Izjavil je, da je vojaka, ker je nameraval s . dejanjem «ctežkočiti odnose strankami ter onemogočiti zum ali pogodbo med ZRN to Britanske oblasti — namejriTj skus umora se je namreč v britanskem delu Berlina ".JL učujejo sedaj, če bo moral nič stopiti pred berlinsko ali pred britansko vojaško s0®* Vest je sporočil angleški v Berlinu. Običajno dobro ni krogi menijo, da bo sodilo angleško sodišče, ker ^ činec skušal umoriti vojaka ^ patorjev. Zadnji proces pr®“ jj gleškim vojaškim sodiščem J®, leta 1957, ko so sodih nekega V* škega državljana. Š« potresni sunki v Mignanu Monteli# MIGNANO MONTELUNGO, ^ Tudi preteklo noč so potresi* ^ ki zbudili in prestrašili pp i emir n q toli vn em V ^ . u m.' ce Mignana Mantelunga. V 24 urah so seizmografi ztL^ZMt osem potresnih sunkov, komisija pregleduje položaj družin, ki še živijo v vasi,, p skoraj vsi so prosteveljn0 Hj radi županovega ukaza domove, ki bi jih lahko sunek poškodoval ali poru®1. l '•Hi •Hb H 1. Ni Nv «'io •N S Si Pc v 5» % *4lik M c?*i Moldule mctilnega5? medplanetarnem prt** Letalo «U-8» je prekoračilo turško-sovjetsko mejo 21. oktobra Sovjetske oblasti so dovolile pilotu, da je odletel z letalom WASHINGTON. 10. - Po dvajsetih dneh pripora so sovjetske oblasti izpustile dva ameriška generala ter pilota in turškega polkovnika, ki so 21. oktobra z malim letalom vrste «U-8» prestopili turško - sovjetsko mejo in ki sta jih dve sovjetski letali prisilili, da so z letalom pristali v Leninakanu. Že včeraj je sovjetska vlada sporočila ZDA, da bo izpustila dva generala ln pilota, danes zjutraj pa je izdala poročilo v tem smislu tudi sovjetska tiskovna agencija Tass. Imena »začasnih pripornikov* so: poveljnik združenoameriškega vojaškega poveljstva v Turčiji Edvvard Scherrer in general Claude McQuarrie. raa jor in pilot James Russell ter turški polkovnik Cevdat Denli. Agend ja Tass je torej danes spo ročila, da je sovjetska vlada »po podrobnem pregledu in preučitvi o-koliščin. v katerih je prišlo do prestopa meje, sklenila, da izpusti osebe, ki so bile na letalu, ne da b» morale pred sodišče*. Zdi se. da je SZ tudi upoštevala obžalovanje, ki so ga že v začetku izrazile ZDA. Turčija je danes potrdila, da se aHiiiiiiiiHiiiiiiuiiimiiiiiiiiimiitiitiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiMiiitiiiiiiitiiiitiiiimiiiiiuiiiimiiiiiiiimiiitiiimininiiHiHHniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Najuglednejši znanstveniki zapuščajo ZDA WASHINGTON, 10. - V ZDA je prišlo do novega pojava, ki so ga izvedena že pred časom opazili, morda pa mu niso pripisovali primerne vrednosti: najuglednejši svetovni znanstveniki, ki so se že nekaj let preseljevali v ZDA iz Evrope, zapuščajo ameriško celino in se če jim le kdo nudi možnost, vrnejo v staro Evropo, iz katere so odpotovali, da bi lahko delali v boljših razmerah in s pripomočki, ki jih je znala nuditi ameriška tehnika, ki je bila do pred kratkim absolutno avantgardna. ZDA se bodo v kratkem znašle v položaju, da jih bodo zapustili najbolj cenjeni znanstveniki, ki so si .jih pridobile včasih tudi s težavo. Obširen članek o tem pojavu je pred kratkim objavil list «New York Times*, ki je s pomočjo izvedencev skušal preučiti tudi razloge in vzroke takega pojava. Eden od razlogov naj bi bil, da je »v Ameriki izginilo vse, kar .je v tehniki in znanosti privlačevalo*. Kot vzrok pa navaja list gospodarske težave in probleme, ki so se pojavili v ZDA v zadnjih dveh letih in ki so precej zmanjšali razpoložljivost skladov, ki so bili namenjeni raziskovanju. Omejitev sta posebno občutila področje zrakoplovstva, .jedrskih In vesoljskih poskusov. «New York Times* navaja kot drugi razlog politično in socialno ozračje, ki je zadnje čase zavladalo v ZDA in katerega napetost marsikdo občuti. V zvezi z ekonomsko krizo, naj bi še omenili, da je prav pred kratkim približno deset najbolj znanih znanstvenikov nemške narodnosti, ki so se preselili v ZDA skupaj z Wemerjem Von Braunom in ki so delali v »Marshall Space Flight Center* v Hintsvtllu v Alabami, moralo zapustiti svo.ja delovna mesta. Do podobnega pojava je prišlo tudi v San Diegu v Kaliforniji, kjer je ostalo samo 25 odst. tujih znanstvenikov, ki so jih najele pred leti družbe za vesoljske polete. Znanstveni funkcionarji pri raznih poslaništvih prejemajo vedno bolj pogosto prošnje znanstvenikov, ki bi se želeli vrniti v Evropo in izprašujejo po pogojih, ki bi jih bili deležni v kaki domači družbi, seveda na istem področju. «New York Times* objavlja nato vest, da se je lansko leto preselilo v ZDA samo 10.255 tujih znanstvenikov, torej skoraj 3.000 mapj kot v letu 1968, ne javlja pa podatkov o znanstvenikih, ki so se odselili iz ZDA, da bi se vrnili domov ali v kako drugo evropsko državo. Med posameznimi primeri omenja list Nobelovega nagrajenca, ki se je lani vrnil v Nera-■ čijo, astrofizika, ki se ni vrnil na 1 Dansko, elektronskega izvedenca, ki se je odselil v Avstrijo, in vrsto nizozemskih zivezdoslovcev, ki so sklenili, da zopet preplujejo ocean. Profesor biokemije nemške narodnosti dr. Karl Slotta, ki poučuje na univerzi v Miamiju (Florida) je izjavil, da pozna mnogo znanstvenikov — z nekaterimi je celo v dobrih prijateljskih odnosih —, ki se nameravajo vrniti v Nemčijo, Anglijo ali Avstrijo. Švicarski kemik Peter Brommer je še natačne-je povedal, da pozna mnogo znanstvenikov, ki še pred enim letom spioh niso mislili na povratek, ki so se pa zato odločili, ker jim v Evropi nudijo enake pogoje. Britanski fizik dr. Kenneth Young (ki je znan zaradi važnih raziskovanj plazme) se je vrnil v Manchester, kar mu ni »prijalo ameriško politično ozračje*. »Zasledil sem nagnjenje h konservativnosti in militarizmu,* je izjavil, »in reakcije na liberalnost so skoraj neverjetne. Mislim, da sem se odločil za povratek, ko so ZDA začele vojno v Kambodži*. Dr. Anderson, ki odgovarja za znanstveno osebje pri državnih laboratorijih Brookhaven v Uptonu je izjavil, da število znanstvenikov, ki zapuščajo ZDA še ni zelo veliko, vendar je že tolikšno, da bi moralo vzbuditi precej pozornosti in skrbi, ker dokazuje, da ZDA ne privlačujejo več največjih svetovnih znanstvenih talentov. je polkovnik Cevat Denli že sinoči vrnil iz SZ, danes zjutraj pa so v Turčiji čakali tudi ameriška generala. Vendar zadeva se Je nekoliko zavlekla zaradi formalnosti na meji. Scherrer in McQuarrie sta dospela v Akyako v spremstvu sovjetskih agentov šele zvečer. Policija je okoli kraja predaje postavila straže, da se niso mogli približati niti časnikarji, ki so morali čakati v skora j šest kilometrov oddaljenem kraju. Se kasneje je agencija Tass posebej potrdila, da bo tudi pilot major Russel lahko zapustil SZ. Čakati pa bi moral na boljše vremenske razmere, ker bi odpotoval z letalom «U-8». Sovjetske oblasti so namreč sklenile, da vrnejo tudi letalo. Zvečer je bila celotna zadeva zaključena. Priporniki, ld so preživeli 20 dni v neki vili ob Leninakanu, so izjavili, da so Sovjeti ravnali z njimi spoštljivo. Povedali so, da se počutijo in da so se počutili dobro, samo dolgčas Jih je mučil. Ob povratku je ameriškega pilota pospremil turški pilot, zraven pa sta bila tudi meteorolog ln tehnik. Denli Je zvečer obiskal turško vojaško poveljstvo, Scherrer ln Mo Quarrie pa sta se podala na ameriški vojaški sedež. Turški zunanji minister je poudaril, da pomeni izpustitev treh A-meričanov ln turškega polkovnika Arafat je prispel v Kairo prejšnjo sredo, da bi se udeležil žalnih svečanosti po štiridesetih dneh Naserjeve smrti. V teh dneh se je razgovarjal z egiptovskim predsednikom Al Sadatom, s predsednikom libijskega revolucionarnega sveta, s polkovnikom GeddafLjem in s sudanskim predsednikom ministrskega sveta generalom Nimeirijem. CAMBRIDGE (Massachus«*^^ f — Glasnik univerze v Ha sporočil, da je skupina mikov odkrila v medplah**®^ r prostoru blizu središča zvezdja molekule metilneg^ hola v plinasti obliki. Z: so opazili molekule z . , skopom državne opazovali p padne Virginije. V skupini jp trije zvezdoslovcd Harvarda 1 s« inštituta Smithsom. Mol«'lcUjj) sestavljene iz formaldehida doka. Odkritje ni presenetil®^ stvenikov, saj so mettlnl J) že izdelali v laboratoriju s V* f so združili dve molekuli V°CF^ eno formaldehida. napredovanje v dobrih sosedskih odnosih. Preusmeritev arabskega letala v Sirijo AMAN, 10. — Spet je prišlo na BUžnjem vzhodu do preusmeritve letala. Tokrat gre za letalo vrste «DC-3» družbe «Saudi Arablc Air-ilnes», ki Je letelo na progi Amen -Tureif - Ryad, malo po odhodu iz Amana pa je pristalo v Damasku. Na letalu Je bilo deset oseb: šest Jordancev in štirje Arabci, poleg seveda štirih članov osebja. Sirske oblasti so letalu dovolile, da se je vrnilo s potniki v Arabijo samo dve uri po pristanku v Damasku, zadržale so samo ugrabitelja, ki ga sedaj zaslišujejo. Tiskovne agencije niso posredovale nobenega podatka ne o ugrabitelju, ne o potnikih, kroži pa vest, da Je ugrabitev izvedel član palestinskega odporništva. Glasnik odporniških gibanj ni komentiral vesti. KAIRO, 10. — Poveljnik palestinskih gverilcev Yaser Arafat se je danes pogovarjal z egiptovskim ministrskim predsednikom Mahmu-dom Fawzljem o položaju v Jordaniji. Vest so sporočili uradni krogi. m g! S v*Iik >2 S K S >* 4 •Č f ' m Mi WfS' I 11 I IH ' w - Noschcsejcva partnerica Janet Agren $