^ItTot^* Leto IX, it. 74
Ljubljana, torek 27. marca 1928
v gotovini
— laHaja ob 4, »letraj.
Stane mesečno Otn a$"—; sa aemstro Din — neobreano.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflora ulicaitcT. $fL
pncvnjkt2afgospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
ftt. s«. — Telefon fe. «036.
Rokopisi es
lisi«
_____Ll Ljubljana, Preier-
fe. 4. — Telefon fe. «49»
Podiaiatd: Maribor, Aleksandrova fe. IJ — CdK AJekaandrova cesta
Bata prt poftacaKdt zavoda t Ltab2 fe.	. Praha fislo
Wten.Hr. 105^41.	7
Ljubljana, 26. marca.
Razorožitvena predkonferenca v Ženevi se je zopet končala brez slehernega pozitivnega uspeha. Nismo si delali posebnih iluzij, ko se je začela. Z drugimi vred smo z veseljem pozdravili, da se je je poleg Zedinjenih držav udeležila ne samo sovjetska Unija, ampak tudi Kemalova Turčija v osebi angorske-ga zunanjega ministra. Zadovoljni smo bili zategadelj, ker je jasno, da brez sodelovanja Turčije, še manj pa brez udeležbe sovjetske Rusije ne more biti niti govora o redukciji oboroženja, kaj šele o popolni razorožitvi. Prav tako pa smo se morali zavedati, da je sovjetska Rusija vnesla v diskusijo o razorožitvenem problemu popolnoma nov element. Njej je pač več do komunistične propagande kot do dejanske razorožitvene akcije.
Litvinov je nastopil večkrat, dvakrat pa je posegel ostro v debato. Prvič, ko je zagovarjal sovjetski razorožitveni program v vsi popolnosti in strogosti. Drugič pa, ko je skušal braniti reducirani ruski program o postopnem raz-oroženju. V bistvu se je njegova besedna borba pretvorila v ogorčeno polemiko z zastopnikom Velike Britanije. Kakor je lord Cushendam očital Litvi-novu. da želi Rusija zanesti državljansko vojno v vse kontinente, tako je adlatus ruskega zunanjega komisarja naštel Angliji vse njene imperijalistične grehe v Indiji, na Kitajskem, v Egiptu in na bližnjem vzhodu.
Ogromna večina članov razorožitvene predkonference je šla mimo rusko-angleškega prepira, ne da bi menjala svoje temeljno stališče. Navsezadnje je ta večina sprejela resolucijo, ki pravi v bistvu sledeče:
Prvotni ruski predlog o popolni in takojšnji razorožitvi se odklanja brez utemeljitve. V začetku pripravljena resolucija govori namreč o tem. da »izraža ruski predlog star ideal človeštva, a je izpolnljiv šele tedaj, ko se mednarodna organizacija držav podpre z mirno obravnavo za ureditev vseh sporov in s primernim sistemom sankcij*.
Nemški predlog, da se morajo objaviti vsa poročila o stanju oborožitve, in tudi drugi ruski predlog za delno razorožitev se predlože posameznim vladam ter se preloži razprava o njih na prihodnjo sejo razorožitvene komisije Društva narodov.
Končno se odklanja nemški predlog, ki so ga podprli tudi Rusi, da naj se vnaprej določi datum prave razorožitvene konference. Ostalo je pri tem, da bo predsednik sklical komisijo, kadar se bo njemu zdelo primerno. Vendar se mu izraža želje komisije, naj se to zgodi še pred septembrom, ko se sestane vsakoletni plenum Društva narodov.
Tako se je končalo pomladansko zasedanje pripravljalne komisije Društva narodov za bodočo razorožitveno konferenco navzlic aktivnemu sodelovanju Rusov in Turkov ter navzlic vsem nemškim poskusom začasno brez pravega uspeha, dejansko pa le tako, kot je to bilo mogoče. Rusi so zahtevali popolno razorožitev, takojšnjo uničenje orožja, čeprav so vedeli, da se nihče noče in tudi ne more takoi razorožiti, najmanj oni sami, če nočejo pogina lastnega režima. Sovjetskih predlogov ni nihče jemal resno, Litvinov in tovariši mogoče najmanj.
Propadlo pa je tudi nemško pritiskanje na čim hitrejšo razorožitev, ker se pač vsakdo zaveda, da tudi iz njega ne govori zaenkrat še resnična ljubezen do miru. marveč gol političen račun.
Ce naj pride želja, in to globoko upravičena želja celokupnega človeštva, do začetka realizacije, se mora mirovno in razorožitveno vprašanje obravnavati realneje. Države in narodi morejo odložiti orožje šele tedaj, ko bodo brez skrbi, da ne postanejo razoroženi žrtev potuhnjenih sosedov. Zajamčena varnost je temelj vsemu razorožitv enemu stremljenju. Bolje je, da konča brez uspeha še pet razorožitvenih predkon-ferenc, kot pa da ena sama prava raz-orožitvena konferenca vseh držav izroči dobro misleče narode osveti onih, ki niso pozabili žalostne preteklosti in sanjajo o maščevanju.
Nacionalistična zarota v Ukrajini
Praga, 26. nwurca. h. Lvovski listi prina* Ittjo senzacij on al na poročila iz sovjetske Ukrajine, kjer so bile aretirane številne od* lične osebnosti. Največ oseb je bilo areti* ranih v Kijevu in Harkovu. Izmed aretira« iwh je bSo mnogo oseb že obsojenih in ta* koj ustreljenih. V zadnjih dnevih je bilo aretiranih nad 50 intelektualcev, ki 90 ob* dolženi, da so se udeleževala nacijonalnega pokreta za osvoboditev Ukrajine.
Na Češkoslovaškem aretiran t	madžarski vohun
c
Praga, 26. marci. h. Opoldne je bil na vojaškem letališču v Kbelyju aretiran ne* ka Madžar, ki je osumljen špijonaže. Areti* ranih je bilo tudi več vojakov letalskega polka, lci so bik baje v zveeah s tem Ma* džarom.
Proračun definitivno sprejet
Narodna skupščina je včeraj po demonstrativnem odhodu KDK končnoveljavno sprejela proračun in finančni zakon
Beograd, 26. marca, p. Danes popoldne je imela Narodna skupščina kratko sejo, na kateri je vladna večina, kakor je bilo že naprej določeno, datinitivno sprejela državni proračun s finančnim zakonom. Prvič v celi proračunski razpravi so bili danes vsi ministri navzoči v Narodni skupščini.
Predsednik skupščine dr. Perič ie pred prehodom na dnevni red sporočil poslancem smrt ministra pošte g. Vlaj-ka Kociča s naslednjim nagovorom: «Tekom včerajšnjega dne ie ugasnilo mlado življenje našega tovariša, ministra pošte in brzoiava Vlajka Kociča. Čeprav je bil še mlad. vendar je pokojni Vlajko sodeloval v političnem življenju že 20 let in je bil član te visoke zbornice skoro 8 let. Kratek del svojega življenja je posvetil državni službi, ostalo dobo pa je deloval kot javni delavec. V svojem kratkem življenju, ki pa je bilo polno dela in borbe, je posvečal Vlajko polno energijo in ljubezen vsakemu delu, ki se ga je lotil z vso navdušenostjo in vztrajnostjo. V dneh, ko je kot minister oskrboval državne posle, je posvečal vse svoje moči domovini, dokler ga ni iztrgala iz naše srede nenadoma težka bolezen. V tej zbornici zapušča med nami najlepši spomin. Prosim visoko skupščino, naj stoje izkaže spoštovanje svojemu do-včerajšnjemu članu Vlajku Kociču ter mu zakliče v poslovilni pozdrav: Slava*.
Poslanci so se dvignili s sedežev ter se odzvali predsednikovemu pozivu.
Za tem se je prešlo na dnevni red, na glasovanje o finančnem zakonu in državnem proračunu. K besedi se je prijavil v imenu KDK Svetozar Pribičevič, ki je z govorniške tribune prečital naslednjo:
izjavo KDK
«Z deklaracijo KDK, ki je bila preči-tana na 35. seji Narodne skupščine od 3. t m., je bil objavljen sklep KDK, da noče sodelovati v proračunski razpravi ter so bili tudi objavljeni razlogi za ta sklep. Zadržanje vlade in njene večine
v razpravi o linančnem zakonu ter njuno lahkomiselno, brezvestno in obenem povsem protiparlamentarno postopanje z amandmani v finančnem zakonu, je samo utrdilo KDK v omenjenem njenem sklepu. V zvezi z deklaracijo od 3. marca t. I. in stališčem, zavzetim v tej deklaraciji, izjavlja KDK, ki odklanja od sebe vsako odgovornost za proračun in finančni zakon, da noče sodelovati Pri glasovanju.«
Izjavo Svetozarja Pribičeviča so poslanci KDK pozdravili z burnim odobravanjem in klici <Živio». Nato so vsi demonstrativno zapustili sejo, vladna večina pa je po njihovem odhodu brez debate sprejela še nove amandmane, ki jih je minister dr. Spaho direktno predložil Narodni skupščini in ki sploh niso prišli pred finančni odbor.
Za tem se je vršilo glasovanje o finančnem zakonu. Poročevalec večine posl. Pušenjak je čital partijo za partijo, ki jih je večina avtomatično izglasovala, nakar je predsednik dr. Perič objavil, da je finančni zakon sprejet in odredil
končno glasovanje o proračunu.
Glasovanja sta se udeležila 202 poslanca, za proračun je glasoval 191. proti pa 11 poslancev. Za proračun so glasovale vladne stranke, proti pa zemljoradniki, radikalni disident Nastas Petrovič, socijalist Petejan in, kakor se domneva, 1 demokrat.
Izid glasovanja je vladna večina pozdravila s ploskanjem, ki se je ponovilo, ko je predsednik dr. Perič izjavil, da sta definitivno prejeta predloga proračuna državnih, izdatkov in dohodkov ter finančnega zakona za leto 1928.-29.
Seja je bila zaključena ob 6.20 z določitvijo dnevnega reda prihodnje seje, ki je naslednji: Razprava o zakonskem predlogu o izprememfoi in izpopolnitvi zakona o zaščiti industrijske svojine, razprava o zakonskem predlogu o nošenju orožja, razprava o zakonskem predlogu o golobih pismonoših. Prihodnja seja Narodne skupščine bo v sredo ob 9.30 dopoldne.
Viharna seja finančnega odbora
Naknadni krediti za monopolsko upravo. — Nelojalno postopanje vladne večine
dr. Žerjav in Smoljan so energično zahtevali, da se končno urede pokojnine. (O tem poročamo posebej še na drugem mestu.) Poslanec dr. Žerjav je pri tej priliki prote-
Beograd, 26. marca. p. Danes dopoldne se je vršila seja plenuma finančnega odbora, ki je razpravljal o uporabi viška dohodkov uprave monopolv. Uprava monopolov zahteva povišanje svojih kreditov, in sicer za penzije 1,213.272 Din, za pisarniške potrebščine 850.000 Din in 1,500.000 Din za gradbene svrhe. V imenu uprave monopolov je poročal načelnik finančnega ministrstva gosp. Gjorgjevič, nakar je demokratski poslanec Andrija Radovič v daljšem govoru skušal zavrniti očitke opozicije proti monopolni upravi. Med njegovim govorom je prišlo do ostrega prerekanja med vladno večino in opozicijo, ki je govornikova izvajanja sproti pobijala. Poslanci KDK dr. Kramer,
stiral proti postopanju vlade in poedinih ministrov, zlasti proti ministru pravde, ki je dal svojo besedo, da sprejme štiri predlagane amandmane, ki so zelo važni za naše pravosodstvo. a jih sedaj ni v finančnem zakonu. Dr. Žerjav je ostro protestiral proti takemu postopanju in izrazil svoje ogorčenje nad žalostnim dejstvom, da poslanci ne morejo verjeti niti več besedi ministra. Predsednik finančnega odbora Timotijevič je izjavil, da bo o tem obvestil ministra, nakar je sejo zaključil.
Odkrit konflikt med demokrati
Viharna seja poslanskega kluba. — Borba med marinkovičevci
in davidovrcevci za večino v glavnem odboru. — Pritožbe radi
nepravične razdelitve podpore gladujočim
Beograd, 26. marca, p. Demokratski eni strani tako nujno, da bi se moralo
na hitro roko rešiti, na drugi strani pa tako važno, da je prisotnost vseh članov kluba nujno potrebna.
V	enakem smislu je govoril tudi poslanec Matejič, ki je svojo zahtevo podprl s konkretnim predlogom, naj se izpopolnitev glavnega odbora odgodi do po velikonočnih praznikih. G. Davidovič je skrajno revoltiran nato kratko izjavil, da se bo vršila volitev članov glavnega odbora brezpogojno jutri popoldne na posebej v ta namen sklicani seji kluba ter je nato naglo odšel iz kluba, ne da bi se zmenil za proteste nekaterih poslancev, ki so protestirali proti taki »diktaturi«.
V	odsotnosti g. Davidoviča je nato klub razpravljal o nekaterih drugih zadevah. Glavna razprava se je vršila o vprašanju prehrane pasivnih pokrajin. Med demokratskimi poslanci vlada namreč veliko nezadovoljstvo z načinom razdelitve podpor, češ da so jih radikali izkoristili v svoje partizanske swhe. Mnogo poslancev je ostro protestiralo proti temu postopanju in zahtevalo od demokratskih ministrov, da se energično upro tej praksi in zahtevajo revizijo razdelitve podpor Po daljši razpravi je bil izvoljen poseben tričlanski odbor, ki bo sestavil konkretne zahteve, da jih bodo demokratski ministri predložili vladi.
Smrt nestorja čeških igralcev
Praga, 26. marca. h. Nestor češkoslova* škili gledaliških igralcev Vendelin Budyl Je danes umri v Plznu. Star je bil 81 let.
marca, p
poslanski klub je imel danes sejo, ki pa je bila mestoma zelo viharna. Na današnji seji se je ponovno pokazalo, da nasprotja med strujo g. Davidoviča in strujo dr. Marinkoviča še niso odstranjena in da prihajajo zlasti sedaj, ko gre za določitev orijentacije demokratske stranke v bližajoči se vladni krizi, znova v poostreni obliki na dan.
Na današnji seji bi imel poslanski klub v smislu statuta stranke izvoliti 24 članov glavnega odbora. Izpopolnitev glavnega odbora so forsirali zlasti da-vidovičevci, ki so po kapitulaciji gospoda Davidoviča in njegovem pristanku na sedanji Vukičevičev režim v klubu na vplivu mnogo izgubili, boječ se, da bi dobili marinkovičevci tudi v glavnem odboru premoč in odločilen vpliv. Marinkovičevci pa so se tej nameri odločno uprli in so imeli sinoči v hotelu «Imperial» posebno konferenco, na kateri so sklenili, da pod nobenim pogojem ne pristanejo na to, da bi se vršila izpopolnitev glavnega odbora sedaj, ko so odsotni najuglednejši in najvplivnejši člani Marinkovičeve skupine.
Sejo je otvoril in vodil g. Davidovič, ki je uvodoma podal kratko poročilo o politični situaciji in utemeljeval potrebo čimprejšnje izpopolnitve glavnega odbora stranke. Takoj za njim se je oglasil k besedi znani marinkovičevec Gjo-ka Popovič in odločno protestiral proti tej nameri, češ da sedaj za to ni čas in da nikakor ne gre, da se rešuje to vprašanje v odsotnosti najuglednejših članov kluba, ker je to vprašanje na
nelojalno postopanje oladne oečine
»Klerikalci govore za reveže, glasujejo pa strumno z radikali proti njim"
Iz finančnega zakona so izpuščeni predlogi KDK, na katere so ministri pristali in so bili v finančnem odboru soglasno sprejeti. Demonstracija radikalske opozicije. — Zaupna uvodna posvetovanja za spremembo režima
nik odbora g. Timotijevič je obljubil takojšnjo intervencijo. A ko se je za-
Beograd. 26. marca i. Danes je bil v Narodini skupščini definitivno sprejet državni proračun za leto 1928-29. Glasovanje se je vršilo pod mučnimi okoliščinami KDK je dosledna svojemu svoječasnemu sklepu demonstrativno zapustila dvorano in se glasovanja ni udeležila. Njen predsednik g. Pribičevič je podal izjavo, ki še enkrat v kratkih, a učinkovitih potezah beleži stališče KDK do proračuna, ki kakor doslej noben zapostavlja in prezira interese ter potrebe velikega dela celokupne naše države.
Vladna večina je, kakor ves čas debate, tudi pri današnjem glasovanju pokazala svojo popolno nesposobnost in pomanjkanje vsakega Čuta odgovornosti. Oficijelno je bilo sicer ugotovljeno, dia sta se glasovanja udeležila skupno 202 poslanca, dejansko pa se je nahajalo v zbornic] samo nekaj nad 130 poslancev. Skoraj polovica vladne večine je torej manjkala. Zanimivo je, da ni bil v zbornici skoraj nobeden pa-šičevec in nobeden centrumaš in da je manjkalo tudi vse polno pristašev g. Marinkoviča.
Kakor predstavlja proračun pravo potvorbo enakopravnosti, tako je vladna večina prav v smislu te morale še v zadnjem trenutku izigrala nekatere predloge za finančni zakon, ki so bili že sprejeti. Na drugi strani pa je tik pred glasovanjem vrgla v glasovalni stroj še nekaj amandmanov, o katerih finančni odbor sploh ni razpravljal. V vrstah KDK je vzbudilo nepopisno ogorčenje dejstvo, da so nekatere določbe, ki jih je KDK tekom debate v fin. odboru stavila kot svoje predloge in ki so bili od kompetentnih ministrov sprejeti, kratkomalo izpuščene iz fin. zakona.
Tu gre predvsem za predlog poslanca g. dr. Žerjava v prid rednemu poslovanju sodišč v Sloveniji. Amandmani se tičejo členov 99, 125 in 221. Ko je posl. dr. Žerjav ta predlog stavil in utemeljeval v fin. odboru, je minister pravde osebno prišel k njemu ter izjavil, da uvideva njihovo utemeljenost in da jih sprejema. Pri končnem glasovanju v fin. odboru je bila KDK prepričana, da so ti predlogi sprejeti. Sedaj se je naenkrat pokazalo, da se niti eden od njih ne nahaja v poročilu večine in da so kratkomalo Izpuščeni.
V današnji dopoldanski seji fin. odbora je prišlo zaradi tega nelojalnega postopanja vladne večine do silno ostrega nastopa koalicije proti tem nepoštenim metodam. Poslanec g. dr. Žerjav je energično protestiral, da je volja fin. odbora na tak način falzifici-rana, in je zahteval popravo. Predsed-
čela popoldanska seja, se je pokazalo, da nedostatka nihče ni popravil Vladna večina je slepo odglasovala finančni zakon v potvorjeni obliki. Pozneje je prišel minister pravde k dr. Žerjavu in se izgovarjal, da je sicer res prvotno pristal na te predloge, toda da mu drugi ministri niso dopustili, da jih definitivno sprejme. Pri tem je dr. Žerjav ugotovil, da je minister pravde Vujičič svoječasno pristal na ta predlog z izrecnim pristavkom, da se je glede njih že sporazumel s fin. ministrom.
Klerikalci so si stekli danes dve historični zaslugi za radikale. Pomagali so jim natovoriti dvanajst-milijardni proračun na ramena jugoslovenskih državljanov, pri čemer bodo glavni račun plačali prečanski kraji, ki pa zato najmanj dobe. Dopoldne pa so v finančnem odboru ravno tako pomagali pokopati predlog, ki ga je v imenu koalicije stavil dr. Kramer, da se upokojenim tobačnim delavcem in delavkam priznajo vsaj taki prejemki, da ne bodo od gladu umirali. Posl. Smodej, ki se je oglasil za dr. Žerjavom, dr. Kramer-jem, Smoljanom in Petejanom za be-sedb, je sicer potočil bridke solze nad ubogimi zapostavljenimi rentniki in provizijonisti, toda ko je bila treba glasovati za predlog, je krepko oddal svoj glas skupno s svojim tovarišem Puše-njakom proti temu predlogu.
Narodna skupščina bo zasedala še do katoliške Velike noči ter bo rešila razne manjše predloge. KDK se pripravlja, da izkoristi to dobo in iznese nekatere aktualne probleme v obliki nujnih predlogov.
Z ozirom na spremembe v političnem položaju, ki se pripravljajo, so se že začeli zaupnni razgovori med vodilnimi političnimi krogi. Z vseh strani pritiskajo na KDK, da pristane na sodelovanje v novi vladi, ki naj bi predvsem rešila vprašanje inozemskega posojila. V imenu KDK se razgovarja! njen predsednik g. Pribičevič sam, ker je drugi predsednik g. Stjepan Radič danes za več dfti odpotoval na konferenco interparlamentarne unije v Prago. Čeravno je KDK v svojih pogledih na razvoj situacije popolnoma solidarna, skušajo intriganti po organih radi-kalskih priveskov slikati, kakor da vlada v koaliciji razdvojeno mnenje. Te intrige so tako smešno otročje, da so se celo beograjski listi odvadili ser-virati jih svoji publiki in najdejo danes prostora samo še v kakem »Slovencu« ali »Slovenskem Gospodarju«.
Protijugoslovenska demonstracija avstrijskih monarhistov
Vprašanje krivde za svetovno vojno. — Hujskanje avstrijskih monarhistov v dunajski Leonovi družbi. — Zanimiv incident v avstrijskih klerikalnih krogih
Duna], 26. marca k. V Leonovi družba le imel zrvečef bivši poslanik minister Wiesiner predavanje o temi »AH je Srbija kriva svetovne vo)ne«, v katerem je skušaj dokazati, da je srbska vlada vedela za nameravani umor nadvoivode m za vse priprave. Srbijo oziroma srbsko vlado zadene zaradi teza za izbruh svetovne vojne glavna, da četo edina krivda. Predavanju je sledila splošna razprava, h kateri se je prvi javil knjigotržec Danzer, bivši izdajatelj lista »Danzers Armeezeitun.g«. Takoi pričetkom njegovega govora so postali poslušalci nemirni. Navzočih je bilo mnogo duhovnikov m nekaj bivših vojakov, med njimi tudi bivši guverner Bosne, generaloberst Sarkotič. Danzer je izvajala med
drugim, da je za današnje Avstrijce, državljane avstrijske republike, vprašanje krivde za svetovno vofrio skoraj popolnoma brezpomembno, ker nočejo imeti z bivšo avstro-ogrsko monarhijo ničesar skupnega in hočejo živeti s sosedi v mira in slogi. Zaradi tega se je treba izogniti vsemu, kar bi lahko nasprotstva poostrilo. Govornika krnahu skoraj ni bilo slišati, ker so se medtem v dvorani odigravali bura prizori. General-oberst Sarkotič je v znak protesta s svojim spremstvom zapusti!! dvorano. Danzer več minut ni mogel nadaljevati svojega govora. Čuti je bilo protestne kMce in vse vprek so padale na Danzenja žaljivke, tako da je moral končno svoj govor predčasno zaključiti.
Seja kluba KDK
Beograd, 26. marca. p. Ko so poslanci KDK zapustili skupščinsko sejo, so odšli t klubske prostore, kjer so imeli sejo pod predsedstvom gosp. Pribičeviča. Seja je trajala do 7. zvečer. Po seji je gosp. Pribičevič izjavil vašemu dopisniku, da so razpravljali o delu v Narodni skupščini in da se bo seja nadaljevala še jutri popoldne.
Manifestacijski shod KDK na Sušaku
Snšak. 26. marca. n. Včeraj se je vrSila konferenca sreskega odbora SDS, na kateri je bil izvoljen novi sreski odbor z gosp. Ivo-ševičem na čelu. Konferenca se je zlasti ba-vila s pripravami za manifestacijski shod KDK, ki se bo vršil dne 27. aprila na Sušaku in na katerem bosta nastopila kot glavna govornika gg. Pribičevič in Radič.
Sprememba v Državnem volilnem odboru
Beograd, 26. marca. p. Predsednik Narodne skupščine dr. Perič je bil obveščen od ministra pravde Milorada Vujičeča o zadnjih izpremembah v predsedstvih vrhovnih sodišč. To obvestilo je v zvezi s sestavo Državnega volilnega odbora, ki se sestane v slučaju razpusta parlamenta. V ta Državni odbor imata vstopiti sedaj novi predsednik kasacijskega sodišča dr. Dušan Subotič in predsednik zagrebškega Stola sedmorice dr. Ernest Cimič.
Odhod našega argentinskega poslanika
Beograd, 26. marca. p. Naš prvi poslanik ta Južno Ameriko dr. Ivo Grisogono je nocoj odpotoval iz Beograda v Zagreb, kjer ostane dva dni, nakar odpotuje preko Berlina v Buenos Aires na svoje službeno me-mto r Buenos Airesu.
Torelc, 27. IU I
4
Ljubljansko mestno občino čakajo -teiika in neodložljiva gospodarska jn socijalna vpr&šanja, predvsem stanovanjski problem, elektrifikacija mesta in Fegtriaeija Ljubljanice. Vse te in ^ruge ogromne naloge ftiore rešiti samo izvoljen občinski" svet in le ob so-V§.eh del^voljnih sil v meščanstvu in občinskem zastopu. Da se to omogoči in da se Ljubljana po toli-k<ih leti)} r§«i i*	gos§p4|r^e in
finančn§	sta se SDS in SLS kot
obe največji stranki občinskega sveta v sporazumu s svgjjma Kluboma občinska svetovalcev dogovorili za složno komunalno delo v občinskem svetu.
Dogovar, ki ?asle4uj^ le Jsarj^i Lidijam |n ftjepega preftvalstva jn ki samoumevno ne jžkljueuje sodelovanja drugih manjših šftupin Gbfinsjcega sveta, je bij d^nes od obeh strani odobren la podpisan. Pomenja naj za ljubljan-
sko občino začetek nove dobe, k| naj ob obojestranski stvarnosfi, obzirnosti in iqjaliipstr prinese Ljubljani ufgfgk
cenje' vsaj najvažnejših in naj nujne sih gospodarskih potreb in pačrtov.
V zavesti, da pore velike na]o|B iz--vesti le avtonomno občinsko Zastopstvo, sta se obe stranki tudi zavezali, da bo; sti pri vseh faktorjih v Ljubljani m v Beogradu, kli morejo imeti vpliv na de-lovapje ljubljanske rpestng'.samoupra-
ve, storili vse.	v'nevarnost gj* H ? TOJ . ^
niti vprašanje občinske samouprave^kot j ,Br^n«; ? Yatfepm je moraf že lam preflcisno v	_ _ 1	o d p s t i u polet preko oceana V njegovem sprem-
■ •	. -1SV'_____I Inv.
Hov polet preko AtlRptskep«
oceana
Npmški stotnik Kog^l startal v Berling «§ polet prekq Oceana. Žoehl pristal po 9 urah na južnem Irskem
Berlin, 26. marca g. Veliko presenečenje je iz-start (ejalpj Stotn^g Kpttla, |fi S« it z letališča Tenlpelhof "dvignil proti zapadu. Povsem ie bilo neznano, ali leti samo na južno
(»k* to s is »s telsliššH Bl&Sflf! v?-
liko zalojfo obratnih snovi, ali bo takoj nastopil svoj prekooceanski polet.
Značilno je. da ni odletel z najnovejSiiti letalom, ki Sb Ja za "prekoocpah&ki polet Izdelke
r. , K o At _.e_ _____, .U..;., , (i,o1nm
take, niti ygr§š^njp n .'enega brezhibnega delpvanja.'
V Ljubljani, dne 26. marc* 1928.
Za klub občinskih svetnikov §BS:
Ivan T a y č q r, j. r., t. č. načelnik. Za klub občinskih svetirkov SLS: Evgen J a r c, 1. r., t. e. načelnik.
s?vn ?e	raVn^tfliLloy:
da "HiineFeld Svoje namene "je Kotil skrival do zadrga ip" je €elp fjgnes JRorp.ft-1 svoji žgni, leti na Irsko', da preizkusi motorje. Neketjiu znancu je baje izjavil, da se ne bo kmalu vrnit", ako bo trajalo lepo vreme.
Z »Bremenom« ie napravil v zadnjih dnevih
Zakonski načrt o stabilizaciji dinarja
čaicovaH prjbJff TOMa qa Ifsko' v večefnifi"urah. LetallfČe 'Betflonnfcl 'ni najmodernejše urejeno im Oiraa"piti Žarometov; da bi lahko letala ponoči
pristajala. Zatrjuje se, da je bil K6hl prisiljen leteti na lrskq zaradi tega, fia iaposluj^ dovoljeni g za polet preko oceana, ki bi'ga v Nemčiji ne mogel dobiti. Brez dovoljenja pa bi mu pri pristanku v fmeriki delali mprebit.i težkoče. Novo prekooceanško letalo 'Junkersovih tovarn, ki je bilo prvotno določeno za ta polet, stoji na letališču Tempelhof pripravljeno za polet. Na le-taliffcu Bejdonnel Je vse pripravljen? za ^prejem Kohla.
Koti Je pri odhodu izjavil, da bo skuSal svoj
polet čimbolj prikriti in je bo ijogibal večjih tjiest tef up^ij zi oriMtacijf) samo železniške proge. Ce bi nastopilo slabše vreme, bo osta! jsakih 8 do 10 dni n? Ifskem Ce "bi zaradi Stalno' slabega vremena ne mogef sta rt a ti, bo zaenkrat opustil načrt in se vrnil v Nemčijo.
London, 26 marca g. Nemški letalec Kohl ie popoldne ob 5.3$ br§z defpkta prlsfa) n letali-Šču Berdonnet. Preletel ie .1&P0 |cm v ? in pol urah Poprečna hitrost 'je znašala 170 km na uro. Kohl in' njegov spremljevalec Huneield sta izjavita. 4a bosta "starVala preko oceana, ako bodo ' vremenske razmere ugodne.
IfrUšaife mi Ittllfo te Jugosieviio
ssim
marea p. Iz krogov financ. _ že izdela! načrt zakona o stabilizaciji. Sta.
Beograd,
nega fefejtetestvia je dobil vaš poročevalec eledeže neuradne informacije glede s;abili-iaetie dinarja:
Pr«d sklenitvijo pogodbe o inozemskem floaojiiu v znesku 50 milijonov funtov bo Vlada predložila Narodni skupščini zakon o stabilizaciji dinarja. Vlada bo pri tem eakoiju upoltevaia iižkušnje: ki so jih imele druge dfžav:e pri stabilizaciji svoie valute Stabilizacija dinarja na zakonski podlagi je potrebna po prepričanju fin. minstrstva take gtede fr»oviwske sigurnosti, kakor tudi glad« ureditve naših kreditnih odnošajev tozadevno voda fin. minister že dalj časa pegajanja % Narodno banko. Pogajanja so bita t« dfli zaključena in je fin minister
Kako so klerikalci pi
bilizacija bp izvedena na osnovi tečaja švicarskega franka na naših borzah na" bazi 9.13 zlatih frankov za IM uin Ta 'teeai bo veli?! tudi za vsa tja$a inpzemska plačila Narodna banka bo pugredovala nakup m prodajo vseh deviz za državo in privatnike Država bo morala Krniti Narodni b?,n,ki i;Z inozemskega posojila del svojega dolga v znesku približno poldruge mliiiar-dg dinarjev Ta denar bo Narodna banka uporabila izklinčno le za ojacepje svojega deviznega fonda Takoj po sprgienru tega ^^kona bo fin minister odpotoval v. I.on-don. d? tam definit:vno Podpiše pogodbo o inozemskem pc.$pji'U
Podaljšanje prijateljske pogodbe z Italijo dO 1,1933. — Trozvez-na pogo^lb^ mecf Italijo Jugoslavijo in Francijo
jugoslovenskih političnih krogih vedno nianiši Spričo tPRa je verjetno, pravi %agent'ura. da se italijanskn-jugosto-venska pogodba podaljšala do 27. iuli-
Rim, 26. marca. g. Italijanski listi posvečajo zadnji debati v skupščini o predlogu italijanskih družb u Dalmaciji veliko'pozornost. Lisfi naglašajo. da se jugosloi/euske oblasti namenoma ali ne-namenoiiia niso ozirale na odstavek v besedil« rapallske pogodbe, ki govori o zaščiti italijanskih interesov V Dalmaciji.
Rim, 26. marca. o. Tukajšnja azeutu-ra «Athmo» objavlja daljše poročilo iz Beograda v katerem pravi, da postaja odpčt pirotf neltunskim' konvecijam v
Volitve t nemški državni zbpr
Berlin, 26. marca. s. Državni kabinet se
je bavil danes z določitvijo termina za volitve. Sklenjeno je bilo predložiti državne* mu predsedniku, da naj se vrše - volitve 30. maja,
Berlin, 26. marca. h. Notranji minister je z okrožnico obvestil deželne vlade, da se bodo nove volitve v državni zbor vršile 20. maja.
Mariborska oblastna
skupščina
Maribor, 26. marca.
Na današnji seji oblastne skupščine je biio podano ' poročilo predsedstva in preei-tani predlogi oblastnega odbora, ki jih je predsednik odkazal v razpravljanje pristojnim klubom in odsekom. Da hodo odseki ishko obvladali svoje delo. se bo pFihodnja plenarna seja vršila šele v sredo oh S. po-
Poročilo gredsedstva ugotavlja, da je Jul v redu izvršen prenos poslov od državne na
« * ■	r\	f	—	__ —	/\ 1 n inA
ja 1933. Nekatere opozicijske skupine zahtevajo, naj bi se sklenila trostran-ska pogodba med Italijo. Jugoslavijo in Francijo. Francija nai bi pomirjevalno vplivala med italijanskimi ekspanzivi-stičnirai težnjami na Balkanu in jugoslovensko odpornostjo proti tem italijanskim težnjam.
Ponovna razprava o poviša^u^okojmne tobaeMm^l?yHam.
Dvpmljivp
OdklfiniJnp s^lfšfic am^rjške javnosti in Japonske proti angleškim oredio^orn za omejitev merskega ohorožev^ja. — Češke nfešeanske stranke za izprp^ipmbo dogedanie zun. politike
' *" * *	■	4	predlogi za omejitev pomorskega oborofe- I dva^ujn^predl^^posl M5
vanja'hesprejeipllivi. ker bi imela od izved- t()varije podpisana od vsei he teb predlogov največ koristi Anglija, ki
Smodej
ti njim
Beograd, 256. pi^rca P. Danes ie finančni minister prpdtožij plenupju finančnega oclbp-ra Predlog o povečanju nekaterih kreditov menopolne uprave, med drugimi tudi kreditov za peHŽiie. odnosno Dr&viziie delavcev in delavk tobačnih tovarn v celi državi za katero je predpisan pravilnik z dne 20 jutriig 1927. V dosedaniem proračunu pred-viadene vspte za izplačilo oetizij y smislu fp-ga pravilnika namrgč "niso bile zadostne. Zato le bilo potrebno, da še sjfi-nnn vsota za te provi?iie poveča za 1.312.000 Din Povišanje za vsakega iipokoienca bo znašalo povpreifio 100 Din na mesec. Ta predlog finančnega ministra ie naletel flgjestrejšfl kritiko poslancev KHK, ki so pri tej priliki ponovno sofožilj vpršame teh ypqkoienih de'Iavc&v in de^vk. zlasti on h * v Sipvglijji.. Poslanec dr. Žeriav je izrazil svoje ogorčenje. 4a §e hoče mononolna upra odno§i]o fipančpi minister na ta način oddolžiti delavcem in delavkam 'ki so vse svoie Življenje zvesto vršili svn;e dolžnosti v taba^ijiii tovarpah. a danes umiraio od ^iadu.
' Ujavi g. ^r. Zeriava sta se oridružjla po-SlfH^a S m o li 3 n jn dr. Kramer. ki sta ppozorilg finančni pdbor. da se ie ored dnevi mudila v Beogradu posrhna de.pwtacj.ia upoko'eflih menopolskih dglavk. ki oa r\? ža-Mt fli megla niti sri vladi niti ari n^eni večini ničesar doseči, dasiravno ne zahtevajo d«lavei jfl delavke dpugega kg kor svpio pra vieo, Bed avstrijsko monooolno uoravo so dobivale "te delavke mesečpo po 40 zlat h kron in §§ ip zlasti gledalo na to. da se iim da prrznanie za vestno službovanje Avstrijska monopolna upfava se ie dobra zavedala da je kvaliteta prodt^kciie tobaka jn uspejj tobačnih tovarn v ysliko Odvisen od vestnega dela delavk. Ko ie naša monopolna uprava prevzela bivše avstrijske tobačne tovarne, se ni nihče briggl usodo onemoglih delavk. Naša mdnooolna uorava iih
psuje pa pr^r
za omejitev pomorskega oborcjev&nja, še h) Vendar se neoflcijčlno izraža mnenje, da anglfeški prerflogi ne pomenjajo ničesar noyega, ker r sp ' bili stavljeni' od angleške
nopolna uprava >e skrb za te državne uslužbence valila na finančno ministrstvo, finančno m;nistrstvo Pa na' monopolno centralo PenzUs. ki iih dQi»jv^p, pe ztiašaio jilfi 2Pn {ljq$r!sv piss?čnp. fskšno oostooanie ie sra mota in škoduie ne samo ugledp monopolne uprave ni>eo"fi'd; ugle'dn ce]e države.
ijji . »»•»« rf* - ' 77 '	\ ' -t	»	1 -
om?ji{vi toljaže qklonnic, ^r bi imelp za pos!frdicq "zpafno oslabljenje stralegicne moji ameriške vojne morpance, ki še že itak nahaja" napram (iriigiin morrihričam vsled pomarijkaHia pomorskih oporiže v infetijor-no^ti. KonŠbo povdarjajo ameriški krogi, da
, ....-v,	, ..... . bi xsakp wP8»ilanm tecaff	PPj
Žalibog ampndmhn ki so ga predlagali ^flj^ top ojgčilp ^nglešlfo nadvlado na poslanci Kflk sie;ie regulacije'penzij tobac-	j
nih delavcev iri delavk ai bil sprejet nad- I • ^fc}^ na rpftina ka ie odklonila P« i? spcejela drugi anianihran. pp kaljen? sf npokojenemn vrburnen)« ujjravnjkji moiio-polne uprav«? sjo^p. tfiioševicu. tastji bivsep ra4ikal<kpga rripistra. k' ie	H®*
mijijpnar. prevof!l?a na penijo 111 draeinj-ske doklade po novepi zakonu Poslanci KDK so to zadevo spravili v debato, na se vidi. kateri člani finančnega odbora so z? to fin se poveča peniiia milijonarju. '3 opim, ki umirajo od gladu, ne da niti tega, kar ie za najskrpmnejše življeni? neobhc^fio RO-Irebno Opozarjali so zlasti na onih P^) starih upokojenih dplavrpv jn delavk Jjub-Ijanske tobačne jovarpe, ki so že vsi v' takih letih, da bi imeji pravico. v mirp pre žive svoje st;>re dni Končno' ie stavil dr.
bil sprejet. Vlad- - £ kjo	J3pop5ki mornari-
paf pa ie sprejela | minister je mnenja, da so nov] apgleski
Akcija Averesea
razpolaga sama z največjim številom modpr-njh bojnih l^dij.
' Praga. 56. marca. g. Krizg v Društvu narodov je učinkovala 'na Češkoslovaškem take), da so pričele Češkoslovaške meščanske stranke dvomiti o koristi demokratične in humanitarne linije v zunanji politiki. Tako piše med drmrirai dr. ftramaf: Ne smemo prezreti, da go na svetu bolj ekspanzivni narodi, in sicer ne samo po svojem .značaju in zgodovinski tradiciji; teniveč tudi zaradi tega^ ker se številčno večajo :n se jim zdijo držayhe meje preozke. Nemci spadajo gotovo med te narodp in tudi Mussolini pravi p svojem natpdu: Tu UP pomaga najlepša formul«} Druživa narodov! Tu pomaga le postna sila za odpori
Zahteva ljudje stranke po odstranitvi Bratove vlade, -r-Neuspela pogajanja Bratiana z ii ^^^rO' jJ no ec o
4Yere§cova izvajanja, da bo ostala libpral-ng vlada tudi v'bodoče na krmilu.
Kakor pprpča »Adpveru!< ?p jp vršil med minisitfskim predsednikom Bratianom in
Bukarešta, 26. pi^rcj g. V L|ssiju se je vršji kongres fedske stranke generala rescu. Avijrescu	if p?";šla
libfrralpa yia<ja p^ krmijo kot p,roxi?pričDa in da ima regetrtski svpt dolžnost, dati državi definitivno vlado. Po Diegovem mne-niu je treba smatrati, da ie Tberalna vlada ža padla. Liberalci zatrfuiejo, da ne morejo
..' i "V«..: ___brtr *iimo?n nnnp.
Kramer predlog, da se kredit zia upokojene dati" v|a'd;n§ moči iz rok", ker pimajo nobp'
. i	j _ 1L. 1__intTom nnVPf*n I	1' 'j	i*	»oin lrof	TI Q
nasprot
stranka §ploh up nik liberalcev, ie izji ,p ffuvuni .u<»	- , temvpč protestirali n
Petejan in , k'nčŽo moral celo'poslanec | jo uganjajo. RegentsW svet mo« upož^
ske doklade. kakor fii' prf«lvid?va	J« Scef'te lW	Avprescu,
? Mstpl^ Šm I	moram proti tiraniji, ki
Seja xh&e
Beograd, mgrca p. Danes dopoldne je imel ministrski ?vei sejo, na kateri je razpravljal o faraih teko«fe zadevah. Glavna razprava se je vršila o podaljšanju stanovanjske zašeite, glede £e«ar se mnesja zelo različna, nato pa se je mi-nistrakii sv&t bavil z vprašanjem redukcije urad-«i«Stya, ld se mora izvršiti do l. aprila z ozirom na emlanje kfeditov v novem proračunu Mini-ete«' dr. S»me#kevič je poročal o predlogih av-*t«i«ke vlade glede obnove pogajanj za revizijo traovitiske pogodbe. Predlogi so bili izročeni v preu£e>vaB4e minis.trsvetinj odboru za gospndar-sfca vprašanja, ki jih bo proučil in nato stavil protijMedlefe, tel bodo sporočeni avstrijski vladi.
Problem stanovanjske
v v«.
zaščite
4tMVad, jngrga p,. Danes dopoldne je po-setila ministrskega predsednika deputacija sta-pevMiJjJiih oaJemnikcrv ter mu izročila zahteve, ka 90 iih »rsjeli najemaiki na svojem vžerajš-fljem BW«*» y Zagrebu. Ministrski svet, ki 9e j« »a svioji dcesidaus^H seji bavil s stanovamj-C^cifl! v^flšapjem, Je i«vclil pieseben ministrski odbor, v kftter«sn se mi«strj gg. Ce da Radovič. Pen Markovič, /Meiisafldei Miioviž, VlUan &i-m^t^rj^ tgf Breit$l»d»i'k skupščinskega odbora *» Vftit» Sf*dk>za glede w»4aljš»flja &tanovi)ni-nkf saKke Kki	b»!°sb> da prouči
zahteve stanovanjskih najemnikov in hj^ih fto-#eytnik«v t#r do srede jtav? primarne pretjloge, « katMih	sklepal skupščinski odbor v
»vezi s predlo|Dflj eo«!aflea Petejana.
Finančni piinlsfter obolel
Beograd, 36. qiarea. p. finančni nvnisftir dr. Bogdani Maik&Ai je danes lažje oboiel ie dap «i prišel v svgj kabinet. Po n^ vodilu eA-avnlkov mora par dni ostati v sobi. Njegova bolezen pa ai resnejš:ga značaja.
Smodej nri-nati upravičenost zahtev tobač-	ti vse elem<yi{e sed^pie situapiie. da ono-
nih delavcev h. delavk. Kg pa je prišlo d<?	go5i državi §reŠno rešiipv notramppolitične
sjiasovania. je glasoval p rofti predlogu in	krize. Poluradno' časopisje odgovariana
za nezadostni yladnj predlog, ki ne bo pri:	- ' '
1 Oprana M9sso!Wjeva žašt
Drakonlčne obsodbe zaradi pomazanih Mussoll-nl)^ylt( fliK.
fiprlpa, 26. marf?"o. Pred tukajšaji.tp kafen-skTm sodiščem « 1? danff yržila ra^rava prpti sedmi™ obtožencem iz Idrskega pr i Kobaridu. Obtoženi sp bili, da so v noži od }9. na 20. t. m. pomazali s kravjim blatom 18' Mussohn.jevib slik po stenah vaških h«. Oljtoieni so bdi aretirani, ker sp oblasti ugotovile. » se onega dne nahajali po 10. »večpr ifvep dom- Dru^h dokazov protj f»i«i pi bilo. V^i so odloipo za-pikaii, da bj f krivili d^apje, kllvb temu pa je državni "pravdniiik zahteval jtrozp pbso^bp. Tr-da ie Idpsko znapo zarili svojega proti-italijanskega mišljenia ln da so tamošnk prebivala le tekom"' svetovne vojne za Italijanske okupacije Izdajati Italijan« AvstrUcem to jib je radi tega bilo ye4 postreljenih- S»d.iščf i* po kritkeiP posveipvanju obsodilo 3 n» eufi to m 6 mesecev'Ječe ter	«?? Hf
Viharna skupščina skrahirane družba
Sufcotfca. 26. marca. n. Danes se je vršila tukaj likvidacijska skupščini! delniške družbe fSreeaV za ženitveno posredovanje. Zborovanja se je udeležilo 6kfog tf>00 članov, večinoma žensk Zborovanje ie bilo zelo"viharno in ie prišlo plasti proti koncu do zelo razburljivih prizorov. Člani "šo izrekli ^upravnemu odboru nezaupnico, nekatere članice, ki so trdile, da so ogoljufane, pa so pred koncem zborovanja z dežniki in palicami napadle predsednika društva in pekateff člane upravnega odbora. Končpo ie moraj^ poseči vmes policija ip vzeli najbolj ogrožane upravne svetnike v svoje varstvo. '6rž?vnq pravdništvo je uvedlo proti upravnemu odboru ka?enekp postppanje.
Zahteve beograjskih obrtnikov
Beoa;rgd. njqrca. p Po dsli^P1 ^S0' rp se je danes sesfal plepum pbfif}i«ke zbornice, ki je sprejel re$p%ijp7 V jj^ri povdarja potrpbo i?gpadnje gogood^cskg zakonodaje v smiglii spdobpp f^forp^e izpqa: cenja zakonov za y$q dr^iavp zaradi kopso-lidiranja gospq<tjjpslfjh r^jtiner;	^Hdl
potrebo i|veliqvljepig enotnega <$rtnegp re: ;ia za hq drinso. S tem «ak6»«|i) B»i SP m-golovi tudi osnovanje obrtniških zbornic, kj bodo odgovarjale gospodarskim potrebam posameznih pokrajin.
&!)& v Gorskem kotam
Srp$ke Moravice marca n. Včeraj sq jp vršil tul<aj d' bro obiskan ghod KBK, na katerem sfs» govorila poslanca gg. §aya Kosanp;,j.e in Grga Hccimovie. Zbf»rrvvajci so "epod:'šr.o qd Jfir^vjjli politiko KDK in •skleniti 'skupen nastop" obeh strank pri ofej čin tki h volitvah,' ki še vrše začetkom me* seca aprila.
Lord p9therpi^re pri
Rim, 26. m*fca p- Zu»flJ Rfl^fffi^ff- kJ
iTs pojpdffv p^ Madžfr^t, 5S ie t»ud.l ne^i g.ni y Ripiu it} k obiral tudi Mussolini,]a. Včeraj je prisostvoval tašiki^iemu naboji v Rimu, pretT svotjib odhodom""pa je Janes podal novinarjem nekaj izjav." Med drugim ie nag«a5al, da sta Mussplini to fašizem krepka m motna kot nikdar pflpreJ.
Velika poplave v Franciji
Pariz, 26. marca. s. Iz rajnih dplov drža« ve' prihajajo" poročila e velikih poplavah. Bosfebno so ' tfpelf Waji ob obali, kjer so močno nar^gtle re^e' naRravile setikp do Vas Gruissan v departementu Aube je i	poptplifna. Pfebiv«J«tvo je mp.
raTp Režati v gornja nadstropja. Vphlco »kndo so trpeli vinogradi. V Cpncamau je vodV p^Regla' ves r[bji trg. V Girondi šo obenem divjati sitni viharji. Mnogo nasi=> 1 pov je podkopanih.
vodjo narodne kmečke stranke Manium ta-jpn razgovor, za katerega ie izšla pobuda z viš;ih mest, naibrže iz regentskega sveta Samega. Bratianu ie baie bri tei orilij<i priznal, "da je treba vlado izprem.eniti in da im a jp narodni zaranisti pravipo. da prevzamejo pasledstvp Žahteval P3 ie rok 4 me-secpv, v katerem bi vlgda pod pogojem, .da io narpcjpg zargnistjena kampanja ne bi motila, izvedla stabilizacijo valute. Ker ie Ma-niu te zahteve odklonil in zahteval, da mora vlada brezpogojno odstopiti, so Pogajanja razbila brpz usppha.
Ameriški finančniki ?a posoiil^ inozemstvu
Pariz, 26. marca. s. «Nesvyoric Herald« por««? iz NeSvyorka, da je finančnik Ja« m ep Speypr izjavil, da posojila, ki jih je Am>rika* fJal§ ipozpjpst\Ti prpd v.ojno, ne pomenijo skoraj nic v razmerju z oniipi, ki" bi jiTj mqrala dati sed^j. da zagotovi jmeriškemu" btagu trg za prodajanje. Banč« nik James 'Dultes ie o istem problemu iz« javil da napravi Amerika, ako dovoljuje kredite, sebi enako uslugo kakor ostalemu Delavska sekcija v osrednjem indu« gtrijskpm svetu pa j* spfpjet^ sfelep, v ka« terpip ppziva wneri^?e bapkp, naj ne do« voljujpjo toliko kreditov inozefnstvu. ker n^i bi" s'p razpoložljivi kapital z ozirom na veliko brezposelnost uporabjl za javna de« ta v državi.
P^t^T^j« n&še kraljipe na Češkoslovaško
Morifartfke Lajni, 26. marca. h. V mese« cu aprilu pričakujejo tukaj prihoda jugo« slovenske kraljice Marije.
Prihod delegacije Prage v Beograd
Praga, ipfrp*. h. Odposlanstvo mesta Pr^ta z županom dT. Bax6 pf čelu bq dne 16. frprita odpotovalo v Beograd.
Dilakl beograjske obrtne šole ^ t Pragi
Prag*, m-	k- Opoldn* j« obiskala
postno hiip sksp«di#ij? dijakoor strojnega » alekfrptpljni^pegjj oddaja beOgr»j*M vl» šje obrtne šol« ppd vodstvopi profegprjev ing. Veseijnoviča in ing Petroviča. Dp}e» gaciio ie spre i el podžupan Stylf. Gostje fO položili na grob neznanega vojaka venec.
prevzameta še ta teden. S prevzemom poslov od državne uprave je močno naraslo delo v oblastnih uradih- Lani je bilo celo leto 5870 spiskov, letos v treh mesecih jih je pa že 4466: dnevno se reši povprečno 70 aktov. Od 743 občipskin proračunov je oblastni odbor že 419 proračunov pregledal in jjotrdil.
Tudi finančna stran je popolnoma urejena in bodo s 1. aprilom tudi nanovo prevzeti uslužbenci prejeli v redu svoje prejemke. Na davščinah, uvedenih s proračunsko uredbo, im^ oblast do 1. marca že 1 milijon "450.000 Din dohodkov. Gradbeni pro-sram na temelju lOmilijonskega investicijskega posojila je deloma že izvršen, deloma se pa še nadaljuje, ker se razna dela niso dala dovršiti v zimski dobi. Državni upravi bo predložen obširen predlog, da bo tudi mariborska oblast deležna velikega investicijskega državnega posojila.
Odsekom so med drugimi izročeni sledeči predlogi:' Dodatek, odnosno sprememba službene pragmatike in ustanovitev pokojninskega sklada, iz katerega se bodo lahko zidale tudi stanovanjske hiše za oblastne uslužbence, osnutek uredbe o organizaciji cestno-vzdrževalne uprave, uredba o skupnih agrarnih operacijah mariborske in ljubljanske oblasti ip ureditev službenega razmerja okrožnih zdravnikov in nanovo od države prevzetih uradnikov in uslužhencev. Ob zaključku seje sta bila sprejeta tudi " Moderndorferja in __r_______ seh članov opozicije. Prvi predlog je naperjen proti uredbi ministrstva za šume in rude, s katero se rudarjem in delavcem v plavžih službena doba zvišuje od 30 na 40 let. pokojnina pa znižuje. Drugi predlog se pa tiče redukcije v mežiškem'rudniku in guštanjski jeklarni. Oblastni odbor naj pozove inšpekcijo dela in okrajni rudarski urad k preprečenju redukcije, pri svojih gradbenih delih naj pa zaposluje v prvi vrsti reducirance; onirm katerih se ne da zaposliti, pa naj da podporo iz postavk socijalne politike v višini podpor borze dela. ^
Indijec Šosteh Singa o življenju v Indiji
§nočj je Ljudska univerza v Ljubi j Mi priredila v veliki dvorani »Kazine« zanimivo predavanje o življenju v Indiji; predaval je Indijec So ran Suiga.	*
Predavanje je razdelil v opis predvsem poetičnih razmer v Indiji ia v prikazovanje sfciop-tienih slik tega azeartja. Uvodoma je Šoran Sinja povdarii, da ni fliWk propagator, temveč le iniormatoi 111 ne pripada nobeni politipni stranki. Moče pa povedati resnico, ki včasih tudi v oči bode. Predaval je že o isti temi predi tisočimi Angleži, ki gledajo na indijsko vprašanje s prav posebnega stališča. Večina njih, je mneipa, da so si pridobili veliko Indijo z mečem in jo bodo tudi z mečem obdržali. Teda mnenaa so vsi Angleži militarističnega duha. Drugi menijo, »aj bi dobila Indija vse to, kar zahteva, to se pravi, popolno samovlado Ti rrmenji sta Hafiač-ni, če vpošjevamo, kako helerogena je Indija. Kajti v tej ogroijmi zemlji so prebivalci, ki nimajo skupnih interesov, niso istega izvora, govore različne jezike in pripadajo različnim veroizpovedim.
Še v Evropi ni mogoče dobiti skupne interesne osnove za kooperacijo vseh narodov. Tem mani jp to mogoče v Indiji, ki jo tvorijo števili« narodi in plemena. Naiveč je Hlndajev, ki so se nasplili l. 250 pred Kr. Sledile so invazije Qr-kov, Mongolov itd. in stvorila so se nova plemena. Različni narodni in plemenski tipi se izražajo v različnosti obrazov in izrazov. Nadalje se govori v Indiji 12 jezikov, vsak jezik govori nad 10 milijonov. Razen tega je nebnej dialektov. Tako ie 220 milijonov Indijcev razdeljenih v številne jezikovne skupine, ki se medsebejpo sploh ne razumejo Zato prevladuje povsod angleščina kot enotni obče vale D jezik.
Po veroizpovedih je Indija isto tako p«&fcra. Največ je Hindujev (220 milijonov), ki so še razdeljeni na sekte. Mnogo je tudi Mohamedancev, ki so igrali do svet-ovne vojne s svojimi kalifi vodilao vlogo v Indiji. Nad 5 millionov je kristjanov, od teh nad polovica katoličanov. Mnogo je ti>di Budistov in še drugih sekt.
Indijskemu gibanju najbolj so-vraž« so dofliači vladarji v posameznih provincah, ker se boije za svojo moč. Garali na pr. ni imel dostopa v nekatere pokrajine. Domači poglavarji so mu prestop me -..-©povedati. Vendar se ne da utajiti, da so se indijski narodi prebudili im tega gibanja s silo ni mogoče več zatreti.
Četudi je Indjja lz v mpoggm napredovala, veadar še « dosegla stopnje, da bi «e mogla sama vladati. Zato naj se polagoma ugodi zahtevam Indijcev m bo razvoj uredil vse pereče probleipe tega kompliciranega dela sveta. V nekaterih provincah imajo že popolne parlamente, kjer so zastopani tudi domačini. Veliko pripomorejo k modernizaciji Indije tudi tisoči dijakov, kii študirajo v Evropi in se vračajo zopet v Indijo. Evropsko časopisje je o Indiji st»bo informirano. Gandi, o katerem so pisali, da je umrl, še vedno živi.
Predavatelj Je zaključil, da Je prepriča«, da bo končno zmagalo idealno narodno fribaaie v Indiji, ki ima etično podlago, kajti dobrota Je vfe#p>i4a od bi§trowRoostj m Indija bo nedvomno vplivala najbolj z etično orientacijo tudi na evropske politike.
Sledilo je predvajanje številnih lepih skioptič-mih slik. ki so qazorno predočevsie statistične poduke in življenje v Indiji, šoran Singa Je predava} v lepi angleščini in Je prevajal tolmač rogova izvajanja točno v slovenščino. Občinstvo ie zasedlo veliko dvorano v Kazini in 9 je z aplavzom zahvalilo znamenitemu in ran mivemu Indijcu za lepo predavanje.
*JUTRO» It 74
3
m Torek, 27. m. 1927.
Minister Vlajko Kocič f
Minisetr za pošto in brzojav g. Vlajko Kocič je v nedeljo dopoldne ob 9.15 umrl v beograjskem sanatoriju Vrača-ru. 2e dalje časa je bolehal na vnetju slepiča. Pred tremi dnevi se je končno moral podvreči operaciji. Nastopile pa so komplikacije, ki jim je g. Kocič podlegel. Njegovo truplo so prenesli popoldne na dom v Poincarejevi ulici.
Pogreb pokojnega ministra se bo vršil danes ob 9. dopoldne. Sprevod pogrebnih svečanosti je določil poseben držav li odbor. Sprevod bo šel izpred pokojnikovega stanovanja v Saborno cerkev kjer se bo vršila služba božja. V cerkvi se bo poslovil od pokojnika v hnenu vlade minister ver Milan Simo-novič. Pred cerkvijo bo govoril v imenu radikalnega kluba posl. Bogdan Ku-jundžič, pred Poštno hranilnico v imenu pokojnikovih prijateljev posl. Dragi ša Cvetkovič in v imenu osobja ministrstva pošte in brzojava generalni direktor Milan Gjorgjevič. na pokopališču pa v imenu pokojnikovega volilnega okrožja posl. Dušan Popovič in Vasilje
Trbič.	, . . . .
Vlajko Kocič, ki je postal minister lani 15. junija v prvem Vukičevičevem kabinetu, se je rodil 14. januarja 1886. v Vlasotincu. Gimnazijo je študiral v Vranju in Nišu. pravno fakulteto pa je absolviral v Beogradu, nakar se je izpopolnjeval še v Švici. Nekaj časa je služboval pri beograjskem sodiscu, nato v notraniem ministrstvu, odtod pa je prestopil v diplomatsko stroko in je bil imenovan za tajnika srbskega poslaništva v Lisaboni. Pred svetovno vojno se je vrnil v domovino in otvoril odvetniško pisarno v Kumanovu, po prevratu pa v Beogradu.
Že kot akademik je Kocič aktivno sodeloval v radikalski stranki. Prvič je bi izvoljen za poslanca 1920. v vranj-skem okrožju, kjer si je stalno pndrzal mandat. Kot minister za pošto m brzojav je pokojnik pokazal precejšnjo energijo in smisel za organizacijo. Osebno je bil simpatična pojava, čvrst moz. ki mu pač ni bilo soditi, da ga bo smrt pokosila v najlepših letih.
Kongres rezervnih častnikov se bo letos vršil v Ljub-
m
Ijani
V dvorani nove univerze se Je v nedeljo dopoldne vršila letna skupščina Udru-ženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Beogradu Iz poročil funkcijonarjev posnemamo, da šteje Udruženje 107 pododborov,
v	katerih je organiziranih 15.000 rezervnih častnikov in 3 000 bojevnikov, ki nimajo oficirskega čina. Upravi je uspelo pridobiti za RatnČkj dom brezplačno stavbišče, vredno 400.000 Din. Dom bo veljal 15 milijonov Din. Gotovine je pri centralni upra
vi	na razpolago 4.600.000 Din in je torej potrebnih še 9 milijonov, ki se bodo nabavili potom posojila na osnovni rentabilnosti plače. Temelj bo položen še v letošnjem Jubilejnem letu.
Tekom lanskega leta je bilo izdanih 300 tfsoč Din za zdravljenje rez. častnikov v kopališčih. Ugodnosti v državnih kopališčih
uživajo sedaj lahko vsi člani tekom vsega leta.
10-letnico proboja solunske fronte bo Udruženje proslavilo z blagoslovitvijo mrtvaške kapele in spomenika na Ceru, nadalje z odkritjem spomenika in grobnice na Gučevu, z blagoslovitvijo grobnice na novem pokopališču v Beogradu ln s svečanim polaganjem temeljnega kamna za novi Ratnički dom. Kongres rezervnih oficirjev m bojevnikov s« bo letos vršil v Ljubljani.
Še bije jo usmiljena srca med nami!
Krasen uspeh « Jutro vega»
poročila
V nedeljski številki «Jutra» dne 26. februarja smo kot sličico socijalne bede. v kakršni se nahajajo premnogi naši starčki, priobčili kratek opis življen-skih izkušenj in sedanje revščine 94-letnega Janeza Cehuna ki živi s svojo popolnoma obnemoglo ženo v neki bajtici blizu Ponikve na Štajerskem. Ker predobro vemo. kako so žepi z raznimi pomožnimi akcijami izčrpani, nismo direktno apelirali na slovensko javnost, da pomore revnemu starčku. In vendar je imelo kratko poročilce razveseljivo lep uspeh, ki dokazuje, da med nami le še bijejo usmiljena srca. Evo v naslednjem pismo g. Bogdana Zobenice, šefa železniške postaje na Ponikvi, ki nam ie zadnjič poslal člančič in sliko Janeza Cehuna:
»Velecenjeni gospod urednik! Dopis, ki ie bil objavljen v <Jutru» dne 26. februarja t 1. pod naslovom «Trpljenje in pomanjkanje starega veterana,« ;e imel silen uspeh. Nihče pač ni pričakoval, da bo naš Janez Cehun v tem kratkem času dobil toliko podpore. Zaradi tega blagovolite uvrstiti še zahvalo vsem, ki so obdarili tega revnega starčka. Ko ie dobil denar od tvrdke Ing. Dukič in drug v znesku celih 1000 Din, je kar ostrmel in ni mogel ničesar več, — kar stokati je začel in vprašal je: «Kaj pa to?» Ko so mu povedali, da je denar in koliko ga je. je začel milo jokati.
In potem so se dan za dnevom vrstili milodari. Navedel bom po vrsti
Podjetje Ing. Dukič in drug 1000 Din, dr Josip Zdolšek, odvetnik v Brežicah 250 Din, g. Engelbert Franchetti v Ljubljani 25 Din; Uradništvo prometnega zavoda za premog 1000 Din; VladimiT Candolini, pod« jsolkovnik v pokoju, 40 Din; gospa Marica Polakova, trgovka v Ormožu, 20 Din; mr. pharm. Leon Bahovec, Ljubljana, 50 Din; Josip Herlach Laško, 30 Din; Josip Tir« šek, Polzela. 50 Din; Ivan Kosi, Rajhenburg 100 Din, M. B oddelek TPD Ljubljana 521 Din, J. Medved, Ljubljana, 100 Din; Luiza Petač, uradnica v Ljubljani, 155 Din; Veu« čan Fink v Ljubljani, 25 Din; obitelj Ve« senjova v Središču 25 Din; Z. Rogoz v Ljubljani 30 Din; Ivo Cater v Celju 100 Din; ga. Julija Berzin«Taudler v Smihelu 10 Din; g. nadzornik proge Koželj z delav« ci na Teznu 68 Din in neki dimnikar 5 Din. Torej vsega 2704 Din
To v gotovini. Razen tega je dobil tudi od drugih dobrih ljudi podpore v naravi. Posebno se moremo zahvaliti njegovemu sosedu Zidanšku-Knezu, ki mu je v najhujši zimi pripeljal 2 voza
Krasne toalete!
Pikantni prizori!
Velikanski uspeh pri vseh predstavah.
Ne kradi!
igra Ijubavi in veselih pustolovščin. V glavni vlogi dražestna
LILIAN HARVEY
ter priznani nemški filmski umetniki
Werner Fuetterer, Dina Gralla, Bruno Kastner
Pri vseh predstavah s vira naš priznano najboljši orkester. Danes ob 4, pol 6, pol 8, 9.
Telefon 2124	Elitni Kino Matica
'v---
Kulturni pregled
drv, da starček z ženko vsaj na gor-kem doma čepi.
Prav vsem prisrčna zahvala našega veterana, ki je svojčas bil močan junak, pa je tudi danes v svoji čestiti starosti še precej krepak. Zadnjič sem pozabil omeniti, da se je naš veteran boril tudi z Maksrmilijanem v Mehiki in je le slučajno ušel smrti, ker od treh ladij, ki so vozile te vojske domov, sta se. dve potopili.
Posebno izreka hvaležni starček zahvalo velecenjenemu uredništvu «Ju-tra», ki je sprejelo poslane vrstice in si s tem osiguralo tudi svoj ugled na takšni višini, da še pač noben naš list tako. Sedaj premnogi uvidijo, da »Jutro® ni samo politično glasilo, temveč dnevnik, ki hoče ustreči predvsem potrebam širokih plasti našega ljudstva.«
Regulacija Savinje in pritokov
Celje, 24. marca Na mestnem magistratu se je zopet vršila anketa za regulacijo Savinje in pritokov. Te ankete so se udeležili sreski poglavar. zastopniki okrajnega zastopa, mestne, okoliške, teharske in škofievaške ob čine Po izčrpnem poročilu g. inž Pristov-ška je bii sprejet naslednji sklep:
»Ob'asmi odbor mariborske oblasti se naproša, naj čimprej prične z zgradbo naj. nujnejših del v svrho regulacije Savinje pri Celju in njenih pritokov In naj potrebno ukrene, da se Pied početkom gradbe pregleda načrt regulacije, ki je že izdelan in predložen ministrstvu poljoprivrede im voda v odobritev, po štrokovnjaku.specija-listu (vseučiliškem profesorju) kj naj poda svoje mnenje, ali je načrt popolnoma prikladen. Obenem naj bi se dotični stro-
kovnjak izjavil, katera deta na) bi se lz
vidika racijonalne Izvršitve regulacije kot najnujnejša takoj pričela. Oblastni odbor se naproša, naj si pridobi od pristojnega ministrstva dovoljenje, da prične z regulacijskimi deli, ne da bi se s tem prejudiciralo odločbi v vprašanju, ali je Savinja državna reka aH ne.
Dalje se oblastni odbor naproša, naj ukrene potrebno, da se z oblastno uredbo določi izvrstitev regulacije in vprašanje prispevanja javnih korporacij k gradbenim in vzdrževalnim stroškom, pri čemer bi bilo glede na to, da se tiče regulacija Savinje tudi ljubljanske oblasti, pritegniti tudi ljubljansko oblasta
Ta sklep le prav lep! Želeti bi bilo, da ne ostane samo pri sklepu Ako se bo z regulacijo tako zavlačevalo kakor doslej, bomo Celjani in okoličani še čestokrat plavali 2e pomladi leta 1927 bi bili lahko na istem kakor danes, če ne bi povzročili gotovi ljudje razpusta občanskega sveta.
Ugotoviti moramo še, da tej anketi ni prisostvoval zastopnik oblastnega odbora, niti kateri izmed obeh oblastnih poslancev iz Celja.
Potresni sunek v Ljubljani
Včeraj popoldne ob 15.41 Je Ljubljano nekoliko vznemiril lahen potresni sunek. Občutili pa so ga le nekateri in to večji del oni, ki stanujejo v višjih nadstropjih, kjer se je komai vidno zamajalo zidovje in so se nekoliko zanihale viseče svetiljke. Ljubljanski meteorološki zavod nam je po-sdaJ naslednje poročilo «
Seizmograf v meteorološkem zavodu Je zaznamoval ob 15 uri 40 minut 49 sekund potres Pofres se ie čutil tudi v Ljubljani. Najmočnejši val je bil zabeležen 12 sekund kasneje in je znašala njegova višina 520 mikronov, peri joda 3 sekunde, dolžina 11 km. Sredšče potresa je oddaljeno 95 km. Prosimo vse poročevalce, da nam o poteku potresa poročajo. — Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani.
Samo še dane« ob H 5., H 7., Ji 8„ 10, Danes zadnjikratl
Bfgatniia
Marija Jaoobini, Heinrich George, Anita Dorris, Ernst Verebes. Danes zadnjikrat!
Kino «DVOR».
Ljubljanska drama
Začetek ob 8. zvečer. Torek, 27. marca: Julij Cezar. Dijaška predstava. Izv. Breda, 28. marca: Mladost. A. Četrtek, 29. marca: Zaprte , Petek, 30. marca: Mladost. D.
Mariborsko gledališče
Torek, 27.: <Urh, grof celjski*. A Kuponi. Sreda, 28.: <Orlov>. D. Kuponi. Zadnjič.
< Julij Cezan se ponovi danes, dne 27 marca v opernem gledališču. Igrajo dijaki I. državne gimnazije v režiji gosp. Frana Lipaha. Začetek ob 8. uri. Vstopnice pn- dnevni blagajni v opernem gledališču Drama pripravlja poleg Pasijona dvoje izvirnih slovenskih del in sicer Cer-kvenikovo tragikomedjjo »Roka pravice« ta prvi del dr. Novačanove Celjske kronike, cHerman Celjski). Premijeri obeh del bosta tekom aprila.
Pasijonska igra I. N. R., katero sta
priredila za oder eg Gregoriti in dr To-minec se uprizori prvič v nedeljo 1. aprila ct> treh popoldne v dramskem gledališču. V glavnih vlogah nastopajo gg Gregorin. Rogoz Levar Lipah Cesar. Kralj in dame: Marija Vera. Nablocka. Medvedova. Juva. nova. Pri predstavi sodeluje celokupen dramski ansambel pomnožen s komparzi.
Glasbo ie priredi! po Bachovem P as i ionu višji kapelnik dravske divizije dr CerLn. Nove dekoracije ie izdelala slikama Narodnega gledališča oo osnutkih scenografa I. Vavpotiča. Režijo vodi prof. Šest.
Sprememba mariborskega repertoarja. Gdč. Kovačičeva še vedno ni okrevala, zato se mora za danes, torek 27. t. m. napovedana predstava <Dveh bregovi zopet odpovedati. Mesto nje se bo vršila repriza izredno simpatično sprejete Parmove opere <Urh, grof celjski>. Abonma A ostane.
Bolgarski časopis o naši glasbi. Bolgar ski profesor glasbe Boris Gajdarov izdaja od 1. 1924. serijo glasbenih zvezkov, ki imajo namen, da seznanijo bolgarske pevske kroge z najboljšimi deli evropske vokalne glasbe. Deveta številka, ki se pravkar pripravlja, bo posvečena jugoslovenskim glasbenikom. Tu bodo priobčene skladbe Ada miča, Lajovica, Širole, Manojloviča in dr.
Opera «Jonny svirai v Zagrebu. V soboto, dne 31. t. m. bo v zagrebškem gledališču premijera jazz - opere Ernesta Kfenka «Jonny svirai. To opero štejejo k najbolj senzacionalnim delom povojne operne produkcije in je naletela nedavno pri nekaterih krogih na Dunaju na oster odpor.
Desetletnica smrti Franka Wedekinda Nemci so se minule dni spominjali desetletnice smrti znanega dramatika Fr Wedekin-da, ki je znan tudi pri nas po cPrebujenju pomladil in drugih dramah.
Jadranska razstava v Pragi
Kakor vsako leto, je na vzorčnem velesejmu v Pragi tudi letos rezerviran primeren prostor za jadransko razstavo, kateri je namen propagirati obisk naših primorskih kopališč in letovišč, pa tudi slovenskih gorskih krajev Naša slika prikazuje letošnji aranžma te razstave, katero sta sestavili Ceškoslovaško*jugoslovenska Liga® in Jadran ska straža v Pragi. Razstava je zelo okusno aranžirana in bo nedvomno povzdignila
tujski promet v naših krajih.
nesrečnega moža našli utopljenega v Mlinščici pri Bartonclievem mlinu. Orožniki, kri so Mi takoj obveščeni o tragičnem dogodku, so po ogledu dali truplo utopljenca odpeljati na njegov dom. odkoder se je danes vršil pogreb na farno pokopališče. Ljudje so trdno prepričani, da so na nesrečnega pokojnika izredno močno vplivale misijonske pridige o večnem pogubljenju, saj je prej bal duševno vodno popolnoma zdrav.
Kako je narednik Potočnik našel Selanov aparat
PoročaM smo, da je ponarejevalec sto. takov Ivan Selan dne 22. t m. pri poraov- . nem zaslišanju .priznal naredniku Potočniku, da si je pri tvrdki The Rex v Ljubljani nabavil koncem januarja aparat »Vero-graph«. katerega da je vrgel v potok Pšato, ki teče nedaleč od Selanove hiše in je zelo deroč. Naredniku Potočniku se to zatrdilo ni videlo resnično, zato se je na-sle^ije jutro podal v Suhidol, da ponovno zasliši Selanovo ženo. Po daljšem oklevanju je Selanova dejala: »Saj ste vendar preiskali vso hišo, pa niste ničesar našli. Mogoče je aparat nedaleč v šupi, ki srno jo nedavno imeli v najemu.«
Narednik Potočnik se je s Selanovo podal v rečeno šupo. ki je last Rudolfa Pe-terlina iz Podboršta jn stoji kakih 90 korakov oddaljena od Selanove domačije. Tu je narednik Potočnik vse preiskal in pre-metal, pri čemer mu je hotela celo Selanova pomagati. A vse zaman. Bil je že mnenja, da ne bo našel ničesar Vendar se je vlegel na tla ter nekoliko izpodkopal zemljo in segel z roko pod pod. končno pa začel drezati s puško, kolikor daleč je mogel doseči. Po daljšem drezanju je zadel v neki trši predmet. Začel je še bolj vztrajno grefosti itn prikazal se je končno na dan večji omot. Bil ie aparat, zavit v pap:r. Prav čudno je, kako spretno je Selan skril aparat v komaj 15 cm visoki medprostor med podom, še bolj čudrno pa je, da je narednik Potočnik aparat vendarle našel. Zraven aparata so bili razni potrebni pripomočki, barve in kemikalije
Za izdelovanje bankovcev Je Selan uporabljal malo stransko sobico z eno posteljo, pisalno mizo iv. vsem potrebnim risalnim orodjem. V tej svoji sobici je 'mel tu-di pravcato biblioteko raznih znanstvenih knjig, ki so se nahajaJe v najlepšem redu. Selan se je pač bolj briga1 za učenost, kakor za posestvo. Kdor vidi njegove risbe ter ogromne računske naloge, ki jih je igraje izvrševal, mora le obžalovati, da je Selan zapravil svoj tak nt.
Zdai, ko so razkrite vse podrobnosti Se-lanovega ponarejanja bankovcev, je senzacionalna afera zaključena in zrela za sodišče. Vse priznanje velja naredniku Potočniku. komandirju št.viške postaje, ki se je v tej zadevi posebno otfllikoval s svojo spretnostjo ter res zashiži primerno nagrado, ker se je že mnogokrat izkazal v naporni in odgovorni orožnškj službi.
Orožnikov se je lotil
Razburljiv in mučen dogodek s prenapetežem.
Št. Lambert, 26. marca Fantje Iz savske okolice so se odpravljali k vojakom. Na kolodvoru Savj je bilo vse živahno. Prišli so mladenič* iz Roviš. Št. Lamberta, Tirne fo Polšnika. Posebno živahni so bili Polšničani One rekrute, ki so odhajali na sedež vojnega okruga v Celje so spremili njih prijatelji in sorodniki Med »otankarji« ie bil posebno glasen Polde z Nove gore prj Klevišah v polšen. ski občini Polde ie znan med fanti kot vro-čekrvnež in »aufbiksar«. ki' zna krepko za-vibteti pest, pa tudi ? jezika mu švigalo najostrejši izraza Ob slovesu je bi! po. sebno bojevit. Cim je zagledal fante Iz Št. Lamberta. se ie spomnil da iima z njimi še neporavnane račune . Polde je imel v Št Lambertu dekleta. Sam tega ne pove vsakomur, ampak take o govorice. Ko je šel nekoč tja v vas, je moral brzo zopet izginiti v meglo . . Domači fantje so prekmalu opazili nadležnega tujca, ki mu niso pustili ženitve okrog št-lamfcerskih deklet.
Polde je mislil, da je prišel zdaj pravi čas obračuna zaradi onega ponesrečenega vasovanja Zato se je zarinil med šentlam-bertske fante, da izzove prepir in pretep. Vse to pa je opazil orožnik g. Plevel. Da prepreči kraval in umiri vročo kri, je stopil orožnik med živo gručo in pozval glasnega Poldeta, naj si pomiri jezik in roke.
E, zidaj se je šele začutil Polde prizadetega in v krivico postavljenega Lepe in pomirljive besede orožnka niso prav nič pomagale Ko je pozval orožnik Poldeta, naj zapusrti gručo in izgine s kolodvora, se je Polde dejansko upri in je v Jezi hotel orožniku iztrgati — ouško
V tem trenutku je nastala gneča večja i.n situacija zares kritična. V pravem trenutku se je pojavil komandir polšniške orožniške postaje g. Velikonja, ki je z energičnim nastopom užugal divjega Poldeta in njegove pajdaše ter je tako končno s pomočjo g P'eve1a upostavil mir Le Polde se še n^ dal pomiriti. Pričel je s prav izbranimi besedami obmetavati oba orrvžn'ka in je izreke' vpričo mnogoštevilnega občinstva hude očitke, ki jih ie zabelil z naj-izfcranejš:mi kletvicami. Orožnika se nista dolgo obotavljala; vze-
la sta Poldeta, ki se Je seveda upiral, v svojo sredo in ga urala do savskega brega ter ga naložila 'am na brod in ga prisilno prepeljala na desni savski breg. Posestniku broda sta zabiči'a, da ne sme Poldeta več prepeljat čez Savo in tako je ostal Polde na drugi strani sam. žalosten in z jezo v srcu na vse »prečane« . . .
O Poldetovem nelepem obnašanju bo izvedela sedaj tudi gosposka, ki ga bo naučila, da gre čuvarjem javne varnosti in zakona spoštovanje in mir.
Pohvalno pa Je omeniti v navedenem incidentu da so se zgražali nad Poldetovim surovim obnašan'em vsi navzoči tn vsa soseska V kratken bodo Poldeta zopet poklicali med »prečane«. in sicer na sodišče, kjer mu bodo brali levite po znanem paragrafu 104
Po misijonski spovedi v smrt
Domžale. 26. marca
Tukajšnje prebivalstvo je nemilo prese. netila tragična s/mrt posestnika in družinskega očeta 501etnega Janeza Ovce iz Domžal. Mož, ki je bil na glasu kot priden Žagar in dobra, poštena duša, Je bil nedavnega dne pri misijonski spovedi v Domžalah. Vobče se je pridno udeleževal misijona, kj se je minuli teden vršil v našem kraju. Ko je Ovca po spovedi prišel domov, se mu je nenadoma omračil um. Legel Je v posteljo, kjer ga je morala žena negovati in varovati.
V soboto zvečer se Je žena le za trenutek odstranila od postelje. To priliko je porabil mož ter je v spodnji obleki pobegnil ie hiše. Nihče ni vedel, kam Je izginil. Žena in sosedje so ga vso noč zaman iskali Včeraj, v nedeljo dopoldne, pa so
P. n. trgovcem
naznanjamo, da so se
„POPPAEA"
zavodi za proizvodno koz. preparata
F. HANN & COMP.
preselili iz Poljanske c„ Verstovškove ul, Ažbetove in Škrabčeve ul. v novo urejene prostore na Dunajsko cesto 31, dvorišče. — Telefon 3152.
p— Koncert v Tolminu. V vojašnici le bil koncert, ki so ga priredili gimnazijci in učite-UdSčnikd. Na programu je bilo 14 to6k. Izborno je svirai na gosli Črtomir Liršič, Slava Rejec io Angela Cerne sta pokazali lep pevski talent, p,ri glasovirju sta se odlikovali Vera Šorli in Herta Močnik.
p— Dvojezične napise odstranjujejo fašisti po vsem Primorju. Poslanec dr. Besednjak je dobil mnogo pritožb, pa je stopil do goriškega go-sipoda prefekta. Pri njem je izvedel, da ima izključno prefektura pravico izdajata ukaze v tem predmetu, nikdar pa ne žu.pani. (Poslanec je omenjal zlasti postoipaiije županov na Bovškem.) Sile io pritiska ne sme izvajati nihče, ker ie prefektura tema odločna nasprotna . . Tržaški »Popolo« se je zagnal v poslanca Besednjaka radi njegov« t ost varne objave v »Goriški Straži« in dovoJd lasno povedal, da bodo fašisti še nadalje svojevoljno odstranjevali dvojezične napise. Vsi napisi povsodi morajo biti samo italijanski.
p— Italijanski zdravnik pred poroto. V Roču v Istri je lanske Jesena umrla mlada mati Albina GrŽHiič Ko ]e babica uvidela, da bo porod težak, ie bil taiko) poklican zdravnik Italijan dr. Cimara. Pomagal ie porodnici tako nespretno, da je čez dva dni umrla. Orožniki so ga naznanili oblasti in dr. Cimara je prišel pred poroto v Puli. kjer le bil pa oproščen obtožbe! Pritožb glede zdravniške nesposobnosti italijanskih doktorjev medicine le vedno polno in že pred leti so bile otpozorjene najvišije oblasti, da treba nastavljati po Primotrfri zdravnike, ki so res zdravniki ne pa nesposobneže, kakršnih je še poioo po deželi ki kar spričuje ondi pulska porotna razprava Regniikolsiki funkcijotiaT ene ali druge vrste v Julijski Krajini pa ne sme biti obsojen, tudi če Je krivda še tako očitna! O tem smo se prepričali že zdavnaj.
p— Obmejni Italijani. Inteligentnega mladeniča s Krasa Je dobil »Piccolo«, ki izjavlja, da se čuti Italijana in nič drugega kot Italijana. Dolg članek Je napisal tržaški dnevnik io ves vesel le povdarka kraškega fanta, da so državljani, pripadajoči kraljevini Italiji, po prava in po dejstva Italijana, na razne dijalekte se ni mo-goče ozirati, rodni izvor je često negotov, za drugorodce se ima smatrati samo one, ki znajo io govorijo izključno le kraško-soški dijalekt, vsi dTUgi so Italijani, tisti maloštevilni drugo-rodci izginejo v kratkem ... Ce bi govoril kak »inteligentni mladenič s Krasa« s sotrudnikom »Picoola« resnico, bi prišel v nevarnost, da sra konfrnirajo. Včasih si »Piccolo« pa tudi izmisli pogovore, kakršnih baš potrebuje.
Domače vesti
*	Naš poslanik na Dunaju, g.Jeftič, ie pro-šlo soboto na slavnosten način izročil zvez-nemu predsedniku Hainischu svoie akredi-tivne listine. V običajnih ogovorih ie bila izražena želja, da se ohranijo dobri odnošaji med obema državama.
•	Odlikovanje Materinskega ndruženla. Na predlog ministra za socijalno politiko le kralj odlikoval z redom sv. Save 3. stopnje Materinsko udruženje v Beogradu za zasluge, ki si jih je pridobilo z zgradbo lastnega doma ter z uspešnim delovanjem za nego dojenčkov. Z istim redom ie tudi bila odlikovana agilna predsednica Materinskega udruženja gospa Zorka Vlajičeva.
♦	Z ljubljanske univerze. Docent na dunajski univerzi avstrijski državljan dr. Hu-gon Sirk je imenovan za rednega pogodbenega profesorja eksperimentalne fizike na tehnični fakulteti .univerze v Ljubljani.
•	Izpremembe v šolski službi. Stalnost }e priznana Francu Ivancu, učitelju v Leskovcu ta Ljudevitu Domi, učitelju v Dolnh Lendavi. Zunjič-Vacac Štefka je sprejeta v državno službo v Kaplo. Lea Mayer-Kaisersber-ger, dodeljena pis sres. šol. nadzor v Ptuju
• je premeščena na dešno osnov, šolo v Ptuju. V Hrastniku se bo otvoril otroški vrtec.
•	Izpremembe v državni službi Ostavko na državno službo sta podala Anton Dolenc inženjer gradbene sekcije v Murski Soboti in dr. Štefan Skubic, tajnik gradbene direk-ciie v Ljubliani. Josip Blaževič. računski uradnik kmetijske šole v Mariboru, je trajno
upokojen.	•
♦	Sodni Izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g. Jurii Lesiak, avskultant okr. sodišča. Čestitamo!
*	Odlikovanie naših mornariev. Komandant ameriške jahte »Conqueror« je posadko naših vojnih ladij »Silni« in »Močni« obvestil, da sta komandanta omenjenih vonih ladij odlikovana za zasluge pri reševanju ome njene jahte, ki je bila pred par meseci nasedla v bližini Šibenika.
♦	Usposobljenosti izp&l n slovensko stenografijo na sreduiih in tem sorodnih šolah se bodo vršili 28. aprila v poslopju velikega župana v Ljubljani Pismeni izpit se bo pričel ob 9 uri. ustni pa istega dne popoldne. Prošnje za pripust k izpitu je vložiti do 16. aprila. Izpitna pristojbina znaša 250 dinariev.
♦	Odhod naše delegacije v Prago. Delegacija Narodne skupščine za interParlamen-tarno konferenco v Pragi je včerai dopoldne «z Beograda odpotovala v češkoslovško prestolico Predsednik delegaciie ie narodni poslanec dr. Kosta Kumanudi. člani pa poslanci St. in Pavle Radič, dr Ceda Mihaj-Invič. dr Srdjan Budisavljevič. ar. Šečerov Anton Sušnik. Vasa Jovanovič, dr. Baljič in Ranko Dosanič.
*	išletnlca padca OJrina. Včarad le Poteklo 15 let. odkar se it širom Evrope bliskovito razširila vest, da je Odrin (jedren ska trdnjava) padel v roke zavezniške srbsko-bolgarsike oblegovalne armade. Močno je ta slavna vest odjeknila tudi v slovenskih srcih. ki so z najživahnejšim uferipo-m sprem!;ala zmagoslavne uspehe južnih bratov Borci izpred Odrina so včerai v Beogradu proslavili znamenito obletnico z zadušnico padlim junakom v Vaz-nesenski cerkvi Prisostvoval je tudi kraljev odposlanec major Drobniak. doč;m se vojvoda Stepa S*eoanovič, k; je pred Odri. nom poveljeval sTbski voiski. zaradi šibkega zdravia m nr>ge! udeležiti proslave pač pa je svorm vojnim tovarišem poslal prisrčno pismo.
♦	Delegati UJU na berlinskem kongresu. Glavni izvršilni odbor Udruženia jugoslo-venskih učiteljev je določil za svoie delegate na predstoječem mednarodnem učiteljskem kongresu gg. Pavla Flereta. Vlada Petroviča, Tihomira Kostiča, Vuiico Petkovida in Zivojina Gjorgieviča. Razen tega bo vsako povereništvo določilo še enega delegata.
*	Dvajsetletnica književnega delovanja S. Pandurovlča. Po Inicijativi Udruženia književnikov se bo dne 9. aprila na beograjski univerzi vršila proslava dvajsetletnice književnega delovanja znanega srbskega književnika Sime Pnduroviča.
♦	Nova krajevna organizacija SDS. Na Polzeli se je vršil v nedeljo popoldne ob 3. uri ustanovni občni zbor krajevne organizacije SDS za Polzelo. Zbora so se udeležili Polzeljani v zelo lepem številu Po poročilu odposlanca okrožne organizacije se je izvolil odbor pod predsedstvom g Cajnka. Za oblastno organizacijo je podal poročilo g. Kejžar iz Maribora. Zborovalci so z odobravanjem sledili obema govornikoma.
•	Smrtna kosa. Dne 22. t. m. ie umrl v ljubljanski splošni bolnici po kratki bolezni gosp. Kajetan Novak, uradnik direkcije državnih železnic. Pokojnik ie bil rodom iz Idrije ter je veljal za izredno vestnega usluž benca. Bolezen si je nakopal na službenem potovanju ter je umrl zaradi zastrupljenja krvi. Številno spremstvo na zadnii poti k Sv. Križu dn 23. t. m. je dokaz, kako zelo je bil priljubljen. Poslovilne besede pri odprtem grobu ie govor*! načelnik g. Vargazon. Ni ostalo suho nobeno oko. Vse ie sočustvovalo z mlado soprogo, s katero ie bil šele sedem mesecev poročen. Pokoini ie bil vedno odkritega značaja in neomajan naš somišljenik. Naj mu bo slovenska zemltica, katero je globoko ljubil, lahka! — V nedeljo je umrla v Ljubljani veleugledna gospa Antonija Sodnik, dopolnlvši 73 let. Doma le bila iz Senožeč. Imela je 11 otrok, izmed katerih žive še štirje sinovi in 1 hčerka in so vsi dosegli lepe socialne položaje. Saj je blaga pokojnica kot vzorna mati posvetila vso skrb vzgoji svojih otrok Pogreb se bo vršil danes ob 16. z Mestnega trga 24. — — Nepričakovano ie umrla na srčni kap? v Gornjem gradu ga. Ana dr Konečniko-v a, ki je bila zaradi svoiega dobrega srca ln živahnosti povsod priljubljena in spoštovana. Pogreb ie bil 22. marca. — Na Bizelj-skem Je umrl včeraj v 84 letu starosti g. Jože Pečnik, posestnik, gostilničar, dolgo letni župan itd. po kratki bolezni. Pokojnik
je bil znan širom Slovenije, posebno med starimi ljubljanskimi gostilničarji, katerim ie preskrboval dobro bizeljsko kapljico. Pogreb bo jutri, v sredo ob 14. Pokoinim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Občinski odbor v Šoštanju razpusčen. Kakor se uradno razglaša, je občinski odbor mestne občine Šoštanj razpuščen, ker v sedanji sestavi ni zmožen za nadaljnje delo. Za začasno opravljanje zastopništva je za gerenta imenovan Franc Vrečko, trgovec v Šoštanju, ki so mu dodeljeni v gerentski sosvet gg. odvetnik dr. Franc Mayer. šolski upravitelj Martin Vrečko, trgovec Henrik Mravljak, tovarniški ravnatelj Adolf Mrau-lag, čevljarski mojster in gostilničar Franc Schwarz ter posestniki Jakob Klemenčič, Viktor Hauke, Janko Ritošek. Franc Hlipš in Franc Cerkovnik.
♦	Himen. Včerai se }e poročil v trnovski cerkvi g. Vaclav Požar, učitelj v Ca-drežah z gdč. Ivanko Štrbenkovo iz Sodra-žice. Bilo srečno!	___
Za Veliko noč!
♦	Pri okrajnem sodišču t Ptuju se odda
mesto sodnega sluge. Pravico do tega mesta imajo le služitelji, ki so že v državni službi; vendar pa noben prosilec ne sme računati na povračilo selitvenih stroškov. Ce bi takih prosilcev ne bilo, se sprejme dnev-ničar. Prošnje naj se do 15. aprila vlože pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
*	Razpored dražbe občinskih lovov v sre-zu Gornji grad. V letu 1928. se bodo v srezu gornjegrajskem izdražbala naslednja občinska lovišča: Solčava v Solčavi 24. maja ob 8. Nova Štifta v Gornjem gradu 31. maja, ob 9., trg Gornji grad v Gornjem gradu 31. maja ob pol 10. Bočna v Gornjem gradu 31. maja ob 10. Kokarje v Mozi-rju 15. maja ob pol il., okolica Mozirje v Mozirju 15. maja ob 11. trg Mozirje v Mozirju 15. maia ob pol 12.. trg Rečica v Rečici 4. iuniia ob 9. uri.
Snaženje
za Vei ko noč
bo lahko, če boste čistili pohištvo, prepro. te, posteljnino in tla z prahožerom Elektro« 'ux Informacije daje: TEHN A DRfZBA LJUBLJANA. Mestni trg 25./1. telef 25—80.
z o. z.
• Gospa Ivana Sajovic roj. Plelweiss t.
V noči od nedelje na ponedeljek je preminula v Kranju gospa Ivana Sajovic, vdova po lastniku poznane kranjske nrgovine z manufakturo »Pr, Pleiweissu«. Z njeno smrtjo je nastala v starih, uglednih meščanskih rodbinah mesta Kranja Pleiweiss in Sajovic globoka vrzel. Pokojnica je bila nečakinja prvega slovenskega politika, »očeta sSovenskega naroda«, dr. Janeza Bleiweissa Pokojnica zapušča trj sinove, Janka,* trgovca, Joška, kapetana. in dr. Stanka, odvetnika v Kranju, ter hčere Mirni, soprogo mestnega župana g Pirca, Karlo, soprogo ravnatelja tiskarne »Save«, in Nušo, soprogo veletrgovca g. J. Majdi-ča. Vse svoje otr>ke je pokojnica, sledeč lastnemu delu in prevladujočemu mišljenju v rodbini vzgojita v kremenitem narodnem in naprednem duhu in za najčistejšo ljubezen do bližnjega. Pokojnica le vzra-stla v dobi slovenske politične romantike, v dobi narodnega preporoda, v kateri je tudi slovenska žena igrala vidno vlogo kot skrite, skromne delavke v organizacijah. Ime pokojnice je zapisano med ustanovitelji kranjske Narodne čitalnice ter ie ona edina s pokojnim dr Tavčarjem doživela in prisostvovala slavju fiOletnice čitalni-ške-ga rbstoja. Vneto je sodelovala tudi Prl kranjskem Sokolu Ni eno izgubo bodo naj-bridkeje občutili reveži, bolni in vsi oni, ki so Iskali pri nje! podpore in tolažilnt: besede. Pokojna gospa Ivana le dosegla visoko starost 78 'et. Šele nedavno je pričela bolehati. Pogreb blage pokojnice bo danes, v torek, ob pol 5 popoldne. Naj ji bo domača gruda lahka! Prizadetima družinama naše iskreno sožalje.
♦	Pr) boleznih ledvic, mehurja ln velikega črevesa Vam olajša prirodna grenčica »Franz-Josef« prebavo in povzroča redno lahko odvajanie prebavljenih snovi. Izpričevala bolnic potrjujejo, da je grenčica »Franz -Josef« priporočliiva mladim in starim ljudem v nadalinjo uporabo Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Mladini s skrlvlieno hrbtenico, z okroglim hrbtom, znaki grbe. visokimi rameni izbočenim oprsiem. vzrastlinami. otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. nudi nasvet in pomoč Ortopedski zavod v Ljubliani, Blei-vveisova-šubičeva ulica (Mladika) vsak šolski dan od 15 do Pol 18 ozir 18 ure. 640
[TO — zobna pasta najboljša!
Velikonočna prodaja
modernih oblek
za gosipode ob najnižjih cenah. FRAN LUKIČ, Stritarjeva ul. V zalogi le obleke iz najboljšega blaga in elegantnih krojev.
spoznanja In znanosti se vrši samo r organizirani sotrudnosti (kalaboraciji) strokovnjakov vseh časov in narodov. V drugem predmetnem delu predavanja bo Drišel na vrsto problem resnice in monizma, zlasti materijalističnega monizma s praktičnimi posledicami.
o— Občni zbor Ljubljanskega Zvona Minulo nedeljo se je vršil ob veliki udeležbi občni zbor Ljubljanskega Zvona. Predsednik g. Lu>o Dremovec se Je v svojem splošnem poročilu spominjal umrlih društvenih članov: dr. Ika Esta. Janeza Jakopiča, Frana Remica, Alojza Rusa. Joška Severja, Josipa Zidarja, Jaka Lumbar ja in Janeza Medveda. Tajnik g. Anton šule ie nato podal kratko, a zanimivo poročilo o društvenem delu in napredku v preteklem letu. Po poročilu blagajnika Lombarji ie podal arhivar Jože Ja.nnik statistično poročilo o izdaj raznih skladb in o »Zborih« Društvo je v preteklem letu izdalo 4535 partitur za moške, ženske in mešane zbore. 193 partitur več kakor prejšnje leto »Zbori« izhajajo že 4 leto in so razširjeni daleč po državi. G. Zorko Prelovec je podal zanimivo poročilo o vzrokih krize, ki teži razna kulturna in pevska 'društva, da ne morejo napredovati kakor bi bilo želeti Ko je razvil delovni pro gram ie poudaril, da bo otvorila Liubljanska pevska župa drugo leto pevsko šolo, ki jo bo vodil naš oče g Hubad Na podlagi revizorja g. Joška Grilca ie občni zbor soglasno izrekel absolutorii staremu odboru. Pri volitvah le bil nato ponovno izvolien stari odbor Na predlog g. Prelovca ie bil ob priliki 60 letnice roistva imenovan za častnega člana Liubljanskega Zvona skladatelj dr. Anton Schwab v Celju___
Za pomladansko sezono
si ne oglejte samo izložb, ampak tudi po. setite našo trgovino z izbrano zalogo naj« modernejših vzorcev
JOS. ROJINA, Aleksandrova 3.
*	Spomenik Grgurju Ninskemu v Splitu. V
Splitu je preteklo nedeljo predaval profesor Viktor Novak o Grgurju Ninskem in o tisočletnem življenju njegove ideie. V predavanju je prof. Novak podal historično sliko Grgura Ninskega in pomen borbe za emancipacijo v cerkvenem jeziku Predavatelj je plediral za to, da se spomenik Grguru Ninskemu, ki ga .ie Meštrovič poklonil mestu Splitu, postavi v notranjščini Dioklecijanove palače.
•	Izprememba voznega reda. S 1. aprilom bosta izostala na progi Velika Kaniža-Pra-gersko brza vlaka štev 803 in 804: zato pa bosta vozila s tem dnem na progi Velika Kaniža-Pragersko-Ljubljana-Trst nova brza vlaka štev. 801, 501, 602 in štev. 601. 502 in 802 Brzi vlak št. 801 bo odhaial iz Velike Kaniže ob 23.40 min in prihajal v Prager-sko ob 2 uri 28 minut, odkoder bo odhajal ob 2. uri 40min. V Ljubljano gl. k bo prihajal ob 5. uri 14 minut in odhaial v Trst ob 5 uri 20 min., kamor bo prispeval ob 9.30 V obratni smeri pa bo odhajal vlak štev 601 iz Trsta ob 20. uri 45 min in prihaial v Liubljano gl k. ob 1.23 min. odkoder bo odhaial ob 1 29 min V Pragersko bo prihajal ob 4. uri in odhajal v Veliko Kanižo ob 4 uri 10 minut, kamor bi prispeval ob 6.40
Na večfo Izbiro
ženskih barvastih čevljev ter otroških in moških po starih cenah dobite v trgovini
ŽIBERT, Prešernova ulica
♦	»Ozalld«. Stavbenikom, tehničnim podjetjem, kakor tudi trgovinam s papirjem naznanjam, da sem prevzel zastopstvo svetlo-pisnega papirja za suhe kopiie »Original-Ozalid«. Papir je uveden v vseh uradih, leta in leta preizkušen, nepokvarljiv. zelo občutljiv, se zaradi finih sirovin ne lomi in nikdar ne pobledi. Z njim hranite čas in delovne moči. Cene nizke. Pazite na ime »Oza lid< in. zahtevajte specijalno ponudbo od trgovine Iv. Bonač, Ljubljana.	641
" Volnene obleke, bluze, damsko perilo in nogavice priporoča po najnižjih cenah. Ign. Žargi, Sv. Petra cesta	642
♦	Obleke kemično Cstl. barva, plislra In lika tovarna Jos. Reich.
♦	Srajce za gospode lz angleškega ceflr-Ja Hi popelina, na željo po meri v 24 urah. P. Magdič, Liublana.
.	'v' ?K<r'■
Morski razbojniki
so oplenili trgovsko ladjo in jo z vso posadko potopili.
Natančnejša poročila slede.
"*■■'. V ■
Iz Ljubljane
Ghinofsrrin"
kina.vino z železom, najučinkovitejše sred« stvo proti slabokrvnosti. — Dobiva se v vsaki lekarni.	37/T
•	Iz zdravniške zbornice ?a Slovenl Jo. Dr Franio Delak, zasebni zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
♦	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti obiaviia v 29 številki zakon o zrakoplovstvu v naši državi, nadalje razpis stalnih služb na meščanskih šolah ljubljanske oblasti za šolsko leto 1928.29. Razpisane so službe na meščanskih šolah v Ljubljani (na I. in II. deški meščanski šoli ter na L in II. dekliški meščanski šoli), v Krškem, Brežicah, na Jesenicah. Rakeku, v Ribniei, Trbovljah. Tržiču, v Št. Vidu nad Ljubljano in v Kastvu. Razen na L in JI. meščanski šoli v Ljubljani se vpošte-vajo za vse meščanske šole prošnie učiteljic.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljub Ijani je proslavilo 19. t. m na dobro obiskanem zabavnem večeru v »Zvezdi« šest-desetletnico »neznanega vojaka« g. primari-ja dr. St. Divjaka. Ravnatelj g. dr. Fr. Dol-šak je v slavnostnem govoru opisal iubi-larjeve zasluge na zdravstvenem in strokovnem polju. Za animirano zabavo je skrbel neumorno svirajoči zdravniški orkester z umetniškim solom vionista g. prima-rija dr. Fr. Minara, zlasti pa duhoviti, ša-jivi, v klasični latinščini podani govori g. dr E. Dereanija o »duši« in »psihiatriji« Uspelo prireditev ie zaključil v najboljšem razpoloženju improviziran p!es — S posebnim zanimanjem in v izredno velikem številu so se udeležili zdravn ki tudi mesečnega zborovanja z znanstvenimi predavanji, ki se je vršilo 22. t. m na kirurgičnem oddelku bolnice Asistent g. dr. L: Kramarič je razvil v strokovno dovršenem predavanju moderno znanstveno stališče o želodčni bolezni čira (rone) in predstavil vrsto uspešno operiranih bolnikov. V sledeči živahni d:skus:.ii se je problem želodčnega čira od vseh strani strokovnjaško pojasnil, zlasti stališče nem ških in amerških kirurgov. Večina zdravnikov se drži konservativnega zdravljenja in izvršuje operacijo le v nuinih prime rih s strogo eksaktno indikacijo, ki izklju-čuie vsako samovoljnost in nevarnost za bolnika. — Od nekdaj so se slovenski zdrav niki zanimali za splošne kulturne Probleme. To se je znova pokazalo v pozornosti, s katero so sledili filozofsko zasnovanemu pre-dovanju g. primarija dr. Fr. Derganca, o spoznavnokritični medrcini. Prepričevalno je dokaza! predavateli v prvem metodičnem delu na osnovi kulturne zgodovine in razvoja medicinske^ znanosti, da ie glavni krivec splošne kulturne krize neomejeni, emo-cijfrnalni individualizem. v katerem si laste posamezne mogočne in domišliave osebe vso moč in zahtevajo, da se jim vsi ostali, izobraženi in neizobraženi liudie slepo pokorijo in služi'0 niihovim osebnim interesom. A vsak še tako geniialen človek je omejen in enostransko nadarlen: spoznavno enoto tvorijo kakor kamenčki v mozaiku šele vsi organizirani strokovnjaki, napredek
u— Joea Jovanovič ln dr. Laza Marko-vič v LJubljani. Povabilu Akademskega kluba za Društvo narodov sta se med drugimi odzvala tudi g. Joea Jovanovič, predsednik zeml.ioradn,iškega kluba, in g. dr. Laza Markovič G. Jovanovič bo predaval v petek, 30. t. m., g. Markovič pa takoj po Veliki noči.
u_ Premor v poštni hranilnici. V poča-ščenie pok. ministra za pošte in brzojav g Vlajka Kociča ljubljanska podružnica Poštne hranilnice danes od 9. do 10. dop. ne bo uradovala.
u— JAD »Triglav« v Ljubljani. Na XVII. rednem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Lah Franjo, tehnik; podpredsednik Pogruic Stanko, medicin ec; tajnik I. Burger France, filozof; tajnik II. Toplak Lojze, medicinec: blagajnik Peklar Dolfe, tehnik; gospodar Maidič Kornelij. tehnik knjižničar Fermevc Lelja, fi-lozofka, arhivar Beran Jaromir. iurist; odbornik Konjar Viktor, tehnik; revizorja Ku-harič Boris tehnik in Jurančič Jovo filozof.
u— Občni zbor k. o. SDS za Šiško bo 31. t. m. ob pol 20. v gostilni g. Štepica. Vsi somišljeniki in prijatelji iskreno vabljeni!
u— <Občnl zbor zveze dobrovoljcev« se
vrši v soboto 31. t. m. ob 8. zvečer v Ljubljanskem dvoru. Važne zadeve, zato udeležba obvezna. — Odbor.
u_ Reprlza »julija Cezarja«, ki ga igrajo
dijaki I. državne gimnazije v korist Pomlad-ka Rdečega križa, se bo vršila danes ob 20, in sicer zopet v opernem gledališču na kar posebej opozarjamo. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni v operi od 10 do pol 13. in 15. do 17. ter pol ure pred pričet-kom predstave. __
Načrte,
proračune in stavbena nadzorstva za sta-novaniske. industrijske .trgovske ln vsakovrstne vodne zgradbe ter raznovrstne ada-ptaciie starih oodonn izvrš-ne speciralna tehnična pisarna TEHN A DRUŽBA, Mest, ni trg 25. I. telef. 2580.	39j8
h— Opozarjamo na današnje predavanje
(Boji v visokem gorovju Julijskih Alp ) Slovenskega planinskega društva v dvorani hotela Union ob 20. ki bo gotovo zelo zanimivo. G dr. Gvidon Mayer nam bo pokazal v slikah, kakšno težavno in naporno nalogo so v svetovni vojni izvrševali turisti in kako velike važnosti je bilo to njihovo delo za potek in odločitev bojev. Alpinski oddelek je bil sestavljen razen iz znanih turistov samo iz najboljših vodnikov. Gospod predavatelj ima veliko zbirko slik Julijskih Alp in je zbral za to predavanje najzanimivejše izmed njih. Predprodaja vstopnic v pisarni Slovenskega planinskega društva m na večer predavanja pri blagajni od 19. naprej.
u— Glas iz občinstva. Iz kroga prebivalcev ob Cesti na Rožnik smo prejeli dopis, v katerem se mestni magistrat uliudno naproša, naj bi vendar dal posuti pot v tivolskem gozdu, posebno proti Spodjem Rožniku da se pasanti ne bodo do gležnjev vdirali v ilovico. V Levstikovi ulici, med Šubičevo j in Nunsko ulico, pa je nujno potrebna cest-[ na svetilka, ker tamkaj še sploh ni cestne razsvetljave.
" u— Prve lastovke. Zadnji jug, ki }e menda končno uničil zimskega zmaja, Je prignal seboj veliko število ptic selivk: nekaj različnih divjih rac, precej roparic, največ pa raznih lunov in tudi naše ljubljanske lastovke Prve lastovke smo opazili v ljubljanski okolici minulo soboto, v ponedeljek pa so je pojavile v večjih družbah.
u— Tečaj za precepljevanie sadnega drev Ja Ljubljanska podružnica Kmetij, družbe bo priredila sporazumno s podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva v četrtek 29. t. m. ob 8. uri dopoldne celodneven tečaj za precepljevanje sadnega drevja. Oni, ki se žele tečaja udeležiti, nai se zberejo ob 8. uri v prostorih Kmetijske družbe na Markso-vem trgu v Ljubliani.
u— Tombola Sokola L Dne 13. maja, v primeru neugodnega vremena pa 17. maja, bo priredil Sokol I. po daljšem odmoru veliko javno tombolo. Tablice za tombolo bodo prišle v najkrajšem času v promet po 2 Din komad. Igralni spored tombole je izdelan ter bo vseboval 12 tombolskih ter veliko število maniših dobitkov v veliki skupni vrednosti. Tombole Sokola I. so znane po svoiih lepih dobitkih in so si vselej privabile ogromno število igralcev. Zanimivo je, da so pri vseh dosedanjih tombolah dobili glavne dobitke najpotrebne;ši sloji. Cenj. občinstvo naj si pravočasno preskrbi tablice. da ne bo zadnje dni prevelikega navala.
u— Veliko tombolo z dragocenimi in prak tičnimi dobitki bo priredilo Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani. Tablice po 2 Dm dobite po vseh trafikah, kjer se bo tombola vršila že ta mesec in ker ie malo število tablic, ne pozabite že danes jih kupiti nekaj! Odbor.
u— Drobna policijska kronika. Na tiho nedeljo ni bilo nikakih izrednih dogodkov. Prijavljeni ste bili dve tatvini perila, dalie tatvina premoga v vrednosti 170 Din in neko sleparstvo. Noč je bila precej mirna. Prijavljenih ie bilo zopet več lastnikov psov zaradi pasjega kontumaca. Prijavljeni so bili končno 4 primeri kršenja cestnopolicijskega reda. V nedeljo ni policija izvršila nobene aretacije, v ponedeljek zjutraj pa ie aretirala 5 mladeničev, ki so se udeležili velikega pretepa Pri neki gostilni na Vodovodni cesti. Zaboden je bil z nožem v pljuča elektromonter Strojnih tovarn Jože Fikar, katerega so potem z rešilnim avtom prepeljali v bolnico. Vsi aretiranci taje. da bi bil kdo izmed njih zabodel omenjenega elektro-monterja.
u— Lokal se odda takol v novi mestni hiši na Ahacljevi cesti št. 10. Informacije daie mestni gospodarski urad.	639
u_ Popadljiv pes. Zasebnico Ano Sker-lovo, ki stanuje na Ižanski cesti, je v nedeljo popoldne okoli 16.30 popadel na Privozu pri hiši št. 10 velik pes bernardinec ter ji cd zadaj raztrgal krilo. Ana Škerlova se ie silno prestrašila in trpi na krilu približno 200 Din škode.
Iz Maribora
n— Odbor Strokovnega društva učiteljev obrtnih ln trgovskih nadaljevalnih šol za ljub IJansko oblast sklicuje izredni občni zbor, ki bo 4. aprila ob pol 21. v šoli na Ledini z naslednjim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 2) pretres, ali kazalo, da se društvo razide in vstopi kot odsek v okrilje UJU: 3.) even-tuelni predlogi in nasveti, ki nai se pošljejo 5 dni prej odboru; 4.) slučajnost!.
u— Francosko predavanje. V torek 27. t. m ob 21. bo predaval g. prof. dr. Leben v Francosko-slovanskem klubu v Narodnem domu. Naslov predavanja »Paul Morand, znamenti sodobni p'sateli«.
h— »Ženski Pokret« v Ljubljani. Društvo »Ženski Pokret« vabi članice vseh ženskih društev k svojemu občnemu zboru, ki bo v sredo 28. t. m. ob 17. v damski sobi kavarne »Emona«.
u_ »Edinost« LJubljana. Danes ob 20.
črnski sestanek. Ker ie na dnevnem redu vprašanje združenja z »Bratstvom« je udeležba obvezna za vse člane. — Tajnik.
u— Mladinsko akademijo z raznimi Igrami ln petjem bo priredilo v nedeljo 15. aprila Društvo »Skrb za mladino« v dramskem gledališču. Natančni spored bomo objavili prihodnii teden. — Odbor.	637
u— Javna zahvala. Ob zaključku letošnje seziie pripovedovanj »Pravljic za deco« si usoia K. T. K. Atena izreči najlepšo zahvalo pripovedovalkam pravljic In sicer* ge Gorčevi, gdč. M. Grošlievi. ge. P. Juva-novi, gdč. V. Juvanov!, gdč. M Knmanovi in ge. L Waschtetovi. Istotako zahvalo tudi ge. F. Cadeževl. ge. Golobičevi rn ge T. Nebenfiihrerjevi. ki so proizvajale muzikal-ne točke pri teh prireditvah. Zahvala velia navedenim gg. damam tembolj, ker so s* vse zadovoljile le z iskrenostjo in hvaležnostjo malih poslušalcev.	638
n_ Napredno gospodarsko društvo za
dvorski okraj. Filmsko predavanie »Scotto-va ekspedicija na južni tečai« danes v torek ob 20. v aKzini, fl. nadstr. Vstop prost. — Izobr. odsek.
a— Usposobljenosti izpiti v pomladanskem terminu v Mariboru. Z ozirom na dejstvo, da nekateri kandidati-inie do 11. aprila t. 1. še nimajo potrebne službene dobe da bi se mogli javiti k izpitu v tem terminu, se začetek izpitov preloži na 2. maj t. 1. Prošnje ie treba poslati komisiji do 20. aprila. Vse drugo je na črni deski drž. učiteljišča.
a— Občni zbor okrožne skupine državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru se bo vršil dne 30. t. m. ob pol 20. v mali dvorani Narodnega doma in ne 25. t. m. kakor je bilo nedavno pomotoma objavljeno.
a— Evidenca odpovedanih stanovanj. Da dobi mestni magistrat točno evidenco odpovedanih stanovanj, ie pozval vse najemnike mesta, ki jim je bilo s 1. majem stanovanje odpovedano, naj se pismeno javijo magistra tu z naslednjimi podatki: število družinskih članov, poklic, ulica, obseg stanovanja in ime hišnega lastnika.
a— Društvo hišnih posestnikov za Maribor ln okolico v Mariboru vabi svoje člane k občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo 1. aprila ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica 29.	644
Iz Celja
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto se bo vršil v sredo zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek porazgovorov točno ob po! 9.
e— Občinkl svet celjski bo imel redno selo v petek, dne 30. t. m. zvečer. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
e— Smrtna kosa. Dne 26 t m. Je umrl po dolgotrajni borzni Svetozar Dolcher, učenec La razreda državne realne gimnazije v Celju, v nežni starosti 11 let. Rajni je sin železniškega poduradnika Antona DoJcheria v Celju. — Istega dne je umrl v 81 letu starosti g Gustav Ekschlageir, železniški poduradnik v p. na Ljubljanski cesti V celjski javni bolnici ie umrl 76letnl hlapec Karel Korošec, bivajoč v Aškerčevi ulici. Naj počivajo v miru!
e— Stanovanjska beda. G. Ivan Rebek nas prosi za naslednji popravek; Resnici

«■ JUTRO« St. 74
5
Torek, 27. IIL 1927.
na ljubo prosian, da se poprav? besedilo v članku »Celjski klerikalci in stanovanjska beda« v toliko, da ie tudi meni stanovanje odpovedano s 1. majem in ne takoj.
e— Krvav pretep med novfacL Poročali smo o pretepu novincev v St. Jurju ob 5. ž. in v, savinjskem vlaku. V izpopolnitev sporočamo, da je Seliča zabodel z nožem Al. Guček, kmečki sin iz Planine. Aretirana sta bila tudi Martin Guček in Anten Bo-bek; oba sta ogrožala rajnega z noži. Ker so vsi trije vojaški novinci, so bili oddani vojaški oblasti. — Primer v savinjskem vlaku je bil hujši, kakor suno ga opisali. Pijani fantje so mahali z odprtimi noži vsevprek, tako da so zbežali iz vagona vsi drugj potniki Krvda tioi v tem, da so se fantje napili šmarnice, ki je pravi strup in vpliva na možzane silno vznemirljivo.
Iz Kranja
r— Iz stanovske uradniške organizacije. Preteklo nedeljo se je vršil redni občni zbor Nabavljalne zadruge državnih name® ščencev in upokojencev v Kranju. Udele2« ba je bila bolj pičla, ki je tem manj opra« vičljiva pri tako eminentno stanovski eko« nomski instituciji. Zborovanje je vodil predsednik zadruge gimnazijski direktor go« spod Košnik. Poročilo upravnega odbora o računskih zaključkih prodajalne Nabavljala ne zadruge je podal blagajnik in gospodar g. Planinše!" V preteklem letu se je pro« dajalna lepo razvila in pridobila zaupanje državilih n*— ščencev. Zadruga je nabavi« aga za 354.000 Din, prodala 356.000 Din. Kosmati dobi« glo 24.000 Din, od katerega Din na, režijske in vzdrže« prodajalne, obresti, zavaro« i čistega dobička, znaša to« X) Din, odpade glasom pra« rezervni fond 500 Din na id, 1000 Din na nagrade, st	razdelil po dividendi 1.55
po višini nakupljenega bla« ' predsednika nadzorstvene« upravitelja Tajnika je obč« 1 bilanco in podelil odboTU al je stari odbor z nasled« iami: v smislu pravil so bi« »pravni odbor g. Planinšek, ene in poštni uradnik Kump tarja in gdč. Sokličeve; v ibor pa prof. M. Kmet tn Vrtovšek mesto Fr. Luznar« lerava svojo trgovinsko po« ti, otvoriti mesto sedanje sko vsakodnevno prodajo pečavanje zelenjave in jajc ah
iedelja. Cmeren deževen dan Zato pa živahnejše v Narodnem domu ves dan. Popoldne so pred razprodano dvora« no ponavljali dramo iz samostanskega živ« Ijenja «Golgota» z najlepšem uspehom Ob« činstvo, med katerim je bilo mnogo oko« ličanov in tujcev, je odhajalo z vidnim zadovoljstvom. V stražiškem sokolskem do« mu pa so vprizorili igro «Tihotapec« Sploh je sedaj gledališka sezona zelo ugodna Saj eni stvari koristi to pusto aprilsko vreme!
r— Prodaja oljk. Tukajšnje Kolašice sv postavile pred mestno hišo lastno stojnico, kier prodajajo oljčne vejice. V prihodnjih dneh bodo prodajale pozlačene in posreb« rene vejice po hišah. Ker je čisti dobiček namenjen za podpiranje revežev in revne mladine, segajte edinole po oljčnih vejicah, ki jih prodajajo vrle Kolašice!
r— Kranjski občinski svet bo imel jutri ob petih popoldne prvo letošnjo sejo Na dnevnem redu so poročila finančnega, trž« nega, zdravstvenosocijalnega in policijske« ga odseka.
Iz Lifije
i— Pogreb g, Milke Potiskove se je vr« šil v nedeljo popoldne LJdeležba — bila je navzoča vsa Litija in okolica — je pričala, kako priljubljena in spoštovana je bila v vsem okraju blaga pokojnica, ki si je pri« dobila s svojo človekoljubno službo povsod samo spoštovanje. Pogreba so se udeležili tudi vsi funkcijonarji litijskih društev, kjer je g. Potisek agilen član. Glasbeno društvo «Lipa» se je udeležilo pogreba z zastavo Moški zbor je zapel žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Pogre« ba so se udeležili tudi gasilci v kroju. Zlo« hotno naključje je hotelo, da je prišla se« stra k pogrebu pokojnice šele dan pozneie, ko je bila Milka že zakopana Sestra, ki ie poročena v Nemčiji, ni prej dotftla potnih dovoljenj.
i— Smrt 77letnega gasilca. Včeraj zju« traj je umrl 771etni g. Josip Štok z Brega pri Litiji. Pokojnik je bil agilen v gasil« skem društvu, katerega član je bil ves čas od ustanovitve, to je celih 40 let. Pred ne« davnim časom ga je odlikoval kralj s STe« brno medaljo za človekoljubno službo. Kljub svoji visoki starosti se je udeleževal vseh društvenih akcij in je bil posebn,o mlajšim članom pravi vzornik Baš v zad« niem času je bil predlagan ponovno v od« Jikovanje za zlato medaljo. Zasluženega priznanja z najvišjega mesta pa žal ni-do« čakal. Štokovi in Planinškovi družini iz Litije, katere tast je bil pokojni, naše glo« boko sožalje. Pokojniku pa časten spomin!
i— Službene vesti. Pri zadniem napredo« vanju so napredovali tudi naslednji rezerv« ni oficirji iz litijske okolice: za kapetana I. klase g. Josip Amičič, šolski upravitelj v Polšniku, za rezervna podporočnika pa go« spod Ivan Baiec. šolski upravitelj v Do« lah in g. učitelj Vidic Franc iz Šmartna prt Litiji. Čestitamo!
Iz Trbovelj
naprave, naj kljub odporu dveh največjih davkop' oevalcev v Hrastniku vendarle prične s potrebnimi deli.
t^- Slov. akad. oktet bo koncertiral v nedeijo 1. aprila v Trbovljah v dvorani Delavskega duma. Spored bo poljudno z*--nimiv in bo v srcih naših zdravih ljudi vžgal gotovo ogenj domovinske ljubezni. Opozarjamo na ta koncert vse Trboveljča« ne in bližnje okoličane. Začetek ob 18. — Udeležite se tega Prijetnega večera v nem številu.	634
t— Smrtna kosa. Umrli so: Stanislav Du« šak, sin delavca, 14 dni; 'Marija Čatarjeva, hčerka rudarja, 15 let; Josip Dušak, sin rudarja, 3 tedne; Marija Rojčeva, zasebni« ca, 77 let; Marija Brčonova. žena rudarja, 35 let; Terezija Kovačevičeva, hči rudarja, 5 mesecev; Rajko Ferant, sin ddavca, 8 me« secev.
t— Skok iz brzovlaka. V nedeljo popoI= dne se je pelial mlad Hrastničan iz Zida« nega mosta domov Na Zidanem mostu je
One ,0(1	vlsk t' VOZ' n-ntj
Ljubljani. Ko je zapazil pomoto, je bilo
že propozi.o, ker je vozil vlak že proti tr* boveljski postaji Ker se je bal, da se bo moral voziti kar do Ljubljane in potem še plačati kazen za neprostovoljno vožnjo, je malo pred trboveljsko postaio skočil iz vla« ka. K sreči je pri skoku dobil le lažje po« škodbe.
- t— Električna razsvetljava na hrastniški postaji Kolodvorsko poslopje v Hrastniku je slično kakor v Zagorju še vedno brez električna razsvetljava tik do postaje, do« postopanjem uprave državnih železnic Je na dnevnem redu, a ta se vendarle ne zga« ne. Značilno je, da je napeljena cestna elktrična razsvetljava tik do postaje, do« čim svetijo na kolodvoru še vedno s petro« lejkami.
Gospodarstvo
t— Aretirani SirrJer v Hrastniku, o čigar aretaciji smo poročali 20. t. m., ni bil ste« klar, temveč dninar v steklarni. Toliko na prošnjo steklarjev.
t— Nova sadjarska in vrtnarska podružs niča. V nedeljo se ie vršil na Dolu pri Hrastniku ob veliki udeležbi ustanovni obč« ni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice Predsednikom je bil izvoljen marljivi sad« iar g. .Turko, šolski upravitelj na Dolu Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani je zastopal z d-aljšim predavanjem o go« ppodarskih prednostih in o glavnih napa« k ah našega sadiarstva sreski kmetijski re* ferent g. Wernig.
t— Zcradba vodovoda v Hrastniku. Pre« teklo soboto se je vršila v deški šoli v Hrastniku anketa zaradS zgradbe vodovo« da v Hrastniku. Zastopnika kemične to« varne in steklarne <ita se Izjavila proti na« meravan: rar^dbi. Tako se ie naort občin«, da preskrb? Hrastnik z dobro pitno' vodo za deli časa izjalovil. Kakor čuiemo, bodo Hrastničani apelirali »a spanji občinski odbor, ki kaže precej smisla za socijalne
Iz Ptuja
j_ Letni občni zbor «Muzejskega dru-štva» v Ptuju bo v sredo, 28. t. m *ob 17 v dvorani mestnega magistrata v Ptuju.
j— Občni zbor moške in žen 2 podruž: niče CMD v Ptuju bo dne 2. aprila ob 19 v gostilniški sobi Narodnega doma Na spo redu so poročila funkcijonarjev, volitve tn slučajnosti.
Šport
Kolesarsko-športni ockcšaji med Avstrijo in Jugoslavijo
«Grazer Tagespost« je objavila nasled« nji članek: Z ozirom na pred kratkim ob« javljene kolesarske dirke od strani «AIpen« landischer Rahfahrer«Verband», ki bi se i-aztezale preko avstrijske meje pri Man« boru na jugoslovensko ozemlje, naproša Koturaški Šavez kraljevine SHS preko «Steiermarkischer Radfahrergauverb-nd» za naslednjo objavo na avstrijske "lolesarske športne organizacije: Koturaški Savez kras Ijevine SHS je edina oblastveno pripozna« na vrhovna športna reprezentanca kolesar« skega športa v Jugoslaviji. Ker namerava« jo nekatera kolesarska duštva, ki niso včla« njena v Koturaškem Savezu SHS, prirediti tekom tega leta z interesirsvumi avstrijski« mi kolesar&kir •' klubi internacionalne ko« lesarke dirke, priporo ' Koturaški Savez SHS, da stopijo omen'-ni klubi v ivrho ureditve medsebojnih športi.'1 razmer pra« vočasno z njim v stik Start, pri vsaki pr;» reditvi, ki bi se ra^sa^a brez vednosti in dovoljenja Koturaškega Saveza SHS, se bo prepovedal ter se bo obenem prepovedal prestop državne meje kar bi udeleženim klubom povzročilo nepotrebne stroške in neprilike. Koturaški Savez SHS opozarja na to, da bo priznal in odobril razpise ko« lesarskih dirk le od strani onih klubov ln kolesarskih organizacii. ki so včlaniene v «Union Cvclist Internationale«, v Avstriji torei v «Oest-rreichischer Radfahrerbund« na Dunaju, in v podsavezih istega, na Šta« jerskem izključno le v «Steierm. Radfahrer« gauverband» v Gradcu.
Z ozirom na stremljenje Koturaškega Saveza SHS po urejenih meddržavnih šport nih odnošajib in prijateljski športni vzajem nosti z inozemstvom, bo vsako akcijo, ki bi nasprotovala zgorajšnjim intencijam, ka« znoval s splošno startno prepovedjo ter bo proti dotičnim klubom postopal s skrajni« mi sredstvi Vse kolesarsko«sportne zade« ve z Jugoslaviio posreduje edinole «Oesterr Radfahrerbund» na Dunaju, in na področje Štajerske kompetentni podsavez »Steiri« scher Radfahrergauverband» v Gradcu, Ja« komini trg 16.
Predavanje prof dr. Šarabona o olirru pij ski ideji, ki je bilo napovedano za danes zvečer, je na željo predavatelja preloženo na kasnejši termin z ozirom na predavanje «Boji v visokih Alpah», ki se vrši isti ve« čer v hotelu «Uni<^n».
Nov športni li*t v Zagrebu. Za Veliko noč bo pričel izhaiati v Zagrebu nov šport« ni list z imenom «Športski list« Ureieval ga bo g Emil Perška List bo imel rubrike za vse športne panoge, zlasri se bo bavil z nogometom. Sotrudniki lista bodo naši najboljši in najbolj znani športni strokov« njaki. Oglasi se bodo plačali po tarifi Ust se naroča pri upravi «Športskog lista«, Za« greb, Peščenica VI br. 47. Letno stane list 120 Din, za pol leta 60 Din za četrt leta 30 Din.
SK Jadran. Nocoj ob 20. uri seia upr odbora v Narodni kavarni. — Tajnik.
SK Slovan, nogometna sekcija. V če« trtek od 16. ure dalje na našem igrišču tre« nin<J obvezen za vse igrače Pozivajo se zlasti Globelnik I. in lL, Schlegl. Kernc Volkar, Bucik, Cirovič, Gregorič, Kljucec. Lumbar, »Novljan, Osterman. Samo v slu« čaju dežja trening odpade, kar pa bo oo« javljeno v četrtek opoldne na klubovi de« ski. — Načelnik.
s pokritim vozom za prevažanje paketov, ki bi bil na razpola« go ves dan. Pismene ponudbe na ogl. oda. Jutra pod «Voznik».
Glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo
Včeraj 6e je vršila v Žalcu 49. glavna
skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo. Potek te skupščine se je bistveno razločeval od poteka vseh dosedanjih skupščin.
Pojavili so se prvi znaki, ki nam ogrožajo prepotrebno složnost v hmeljarstvu in hočejo med hmeljarje v Sloveniji, ki so bili dosedaj edini zasejati razkol
Tako zvana «stara garda> je obdržala popolno zaupanje v svojo strokovno organizacijo. ki deluje že 49 leto. Tako zvani tprvo-leinikb pa poslušajo in upoštevajo nauke novih, mladih vsevedov ter trdijo brez dokazov, da je vse gorje, ki je že prišlo in ki bo še prišlo nad hmeljarje, zakrivilo Hmeljarsko drušlvo Neki stari prekupec je dejal: cVse, kar ste vi v teku dolgih lel ustvarili, vse to bo razrušeno, če bo šlo v naprej po glavah prvolelnikov.»
Skupščina je trajala skoro 4 ure. Njen uspeh, izvzemši sklepa o reorganizaciji dru- j šiva, je bilo mnogo praznega besedovanja | o stvareh, o katerih smo že dvakrat in tri- I krat razpravljali in sklepali Skupščino je 1 olvoril društveni predsednik gosp Roblek. ki je pozdravil navzočega kmetijskega svetnika gosp Trampuša od oblaslnega odbora v Ljubljani; oblastnega poslanca gosp Lor barja in vse došle hmeljarje, katerih je bilo okrog 300 iz vsph hmeljarskih okolišev. Letno poročilo. Iz letnega poročila Hmeljarskega društva za leto 1927 posnemamo naslednje podrobnosti: Društvo je imelo v preteklem Mu 1339 rednih članov. Največ članov so imHe naslednje hmeljarske občine: Braslovfe (87), Velenje (74), Petnrvče (72), Žalec (70), Gomiljsko (68). Polzela (66), St. Ilj pri Veleniu (61). Št. Peter '58). Šmartno ob Paki (58) in Golovje (52) članov. — Dejstvo, da se je število članov od leta 1926 (684) do leta 1927 skoro podvojilo, je pač najlepši dokaz, da' uživa Hmeljarsko društvo za Slovenijo zasluženi ugled. Zgla-sili so se novi preroki, novi učitelji, ki so z največjo vnemo omalovaževali dosedanje 481etno plodonosno delovanje Hmeljarskega društva ter mu predbacivali nesposobnost in malomarnost.
<Hmelj ni fižol!> Ta izrek se je v preteklem letu v polni meri uresničil. Omamljeno po visokih cenah v letih 1925 in 1926., je vse pričelo drveti za hmeljem, ne le pri nas, temveč tudi v vseh evropskih državah, ki prideljujejo hmelj. Vsi so hoteli v najkrajšem času obogateti. Prišlo pa je do katastrofe ki jo ie v prvi vrsti Dovzročila svetovna nadprodnkciia v drugi vrsti pa hmeljarji sami, ki niso bili zadovoljni s ceno do 65 Din za 1 kg.
Vodstvo društva je izročeno, kakor znano, ožjemu in širšemu odboru. Prvi je imel v pret. letu 17, drugi pa tri posvetovanja. Poleg tega je društvo v preteklem letu imelo dve izredni glavni skupščini (7. avgusta in 8. decembra). Ob priliki raznih konferenc in anket (6. marca v Beogradu, 10. apri-l-i v Celju, 23. maja v Žalcu. 18. junija v Ljubljani. 9. julija v Beogradu. 3. avgusta-v Žalcu in 8. septembra v Žatcu) se je razpravljalo o izvozu bmeljskih sadežev, o sig-n i ran ju hmelja, o selekciji hmeljske rastline. o hmelj ski razstavi, o uvozu hmeljskih drogov iz Avstrije ild. Za neobhodno potreben pouk o hmeljarstvu je Hmeljarsko društvo prireinlo poučne shode, povsod tam, kjer s« je zglasilo za pouk vsaj 10 članov. Mnogo hmeljarjev pa je tudi zaprosilo pismeno in ustmeno za razne informacije.
Kakor vsako leto. je Hmeljarsko društvo tudi lani priporočalo hmeljarjem lepo obira-nie in sortiranje, pravilno sušenje in pravočasno basanje hmelja ter modro in pošteno ravnanje pri prodaji. Toda vse je zaman. V tem oziru bi se morali naši hmeljarji še prav mnogo naučiti. Razen tega je Hmeljarsko društvo objavilo po domačih časopisih tudi številne poučne članke o hmeljarstvu. Selekcijo hmeljske rastline je prevzel sreski kmetijski referent gosp Goričar, ki bo o svoji nalogi še poročal, dede na sklep izredne skupščine od 18 decembra pr. leta, po katerem nai bi društveno vodstvo sporazumno s sreskim gremijem trgovcev v Celju sestavilo osnutek trgovskih uzanc, ter na tozadevno urgenco s strani društva, je Gremij trgovcev sporočil, da bo načrt teh uzanc sigurno sestavil do izredne skupščine v mesecu avgustu.	, • , ..."
Ker je bilo leto 1927. suho leto, je bilo vreme za razvoj hmeljske rastline še precej ugodno, dasi sta sneg in slana v razvoju povzročila mal zaostanek Tzmed škodljivcev se ie že drugo leto pojavila na poznem hmelju perono^pora. vendar v skromnejši meri. kakor druga mokra leta. Nekateri hmeljarji so se branili tega najhujšega sovraž nika z marljivim škropljenjem Izmed živalskih škodliivcev sta se tu in tam zaradi hude vročine pojavila rdeči pajek in tudi stonir-a Nenavadno gosto se je lani našla na rastlini črna gosenica dnevnega oavlmčka. V Smartnem se je na hmeljiščih v večji množini pojavila tudi prosena vešča. Zanimiv so bili tudi posamezni pojavi raka na timen-ski koreniki Pri tei priliki naproša društvo vse vnete hmeliarje da skrbno zasledujejo škodljivce, posebno pa. da bi pri obrezovanju hmelia skrbno opazovali škodo, povzročeno po hmeljskem kebru in-skušali dobiti kebra samega ter poslati društvu.
Splošno obiranie hmelja se ie lani pričelo T6 avgusta ter ie bilo pri precej ugodnem vremenu izvršeno v 14. dneh do 3 tednov. Kakovost pridelka ie bila dobra do prav dobra. Ker so nakupovalci predvsem gleda-
!i na lepo zekmo barvo in na lepo obrano ter pošuSenft blag(>, se |e teiko prodalo blago. ki je zaradi napada po rdečem pajku dobilo rjavkasto barvo Oferie za 1 kg hmelja so «e pomikale od 65 Din navtdol do 10 in 5 Din. Mnogo preveč posušenega hmelja bo ostalo neprodanega. Katastrofalni padec cen je povzročila deloma svetovna nadprodukcija, pozneje pa brezmejno ponujanje blaga. Množina pridelka Slovenije se ceni na okrog 25.000 stotov po 10)) kg. Od tega pridelka je danes še neprodano okrog 2000—3000 sto-tov V informacijo inozemstva o stanju naših hmeljskih kultur je društveno vodstvo s pomočjo nekaterih poverjenikov sestavilo 10 poročil ler jih objavilo v strokovnih časopisih. V informacijo svejim članom pa je društveno vodstvo poslalo 40 tržnih poročil.
(Konec sledi.)
= švirarski lastniki predvojnih srbskih posojil bodo tožili našo državo. Spor med švicarskimi lastniki predvojnih srbskih posojil in opšo drž:ivo zaradi valorizacije na zlate franke glasečih se predvojnih srbskih obligacij, še vedno ni rešen Kakor poročajo iz Curiha. je tamoSnji obrambni komite švic arskih obligai ijonarjet izda' ,te dni cir-kular, v katerem poroča da je jugosloven-_ ska vlada zahtevala od komiteja, ki ima od" strani obligacijonarjev potrebna pooblastila, konkretne predloge, ker hoče na vsak način preprečiti da bi prišlo do tožbe v Švici. Na različna vprašanja, ki jih ie stavila naša vlada, je obrambni komite po svojem zastopniku sporočil naši vladi, da more odgovoriti le, če dobi do 10. marca obvezno prnudbo za prevzem obligacij Ker komite m prejel odgovora, se ie odločil za proces proti naši državi Glede na dejstvo, da je v emisijskem prospektu iz 1. 1895. označena Ženeva kot »misijsko in konverzacijsko mesto Union Financi^re de Genčve pa kot plačilno mesto za kupone in amortizirane obligacije, smatra komite, da je za rešitev tega sp^ra k«moetentno ženevsko sodisce Da se izogne formalnim »ežkočam. je komi le sklenil da bo proces proti naši državi vodil eden nienih članov v svojem imenu.
= Obeni ibor Obrtne fcanke SHS. V nedeljo se je vršil v Beogradu občni zbor delničarjev Obrtne banke SHS. ki ga je otvoril predsednik gosp Milan Slojanovic. Navzočih je bilo preko 4t»0 delničarjev ^ Gosp. Stojanovič je v svojem govoru naglašal, da se je navzlic različnim dvomom izkazalo, da ima Obrtna banka vse pogoje za obstoj in nadaljnji razvoj. V teku 4—5 mesecev pra vega poslovanja je plasirala 40 milijonov Din pri raznih obrtnikih in obrtnih zadrugah. Ker so prve težkoče prebrodene. je pričakovati, da bo banka pričela najintenziv-neje delovati Izrazil ie upanje, da bo v tekočem letu uspelo banki povečati vsoto posojil od 40 na 100 milijonov Din in da Narodna banka po prvem poslovnem uspehu ne bo več tako rezervirana glede reeskomp-ta menic. Obrtni banki je uspelo dokazati, da ni riskantno dajati kredite obrtnikom m da o kreditni nesposobnosti obrtništva ne more biti govora. Lastna sredstva banke se bodo v tekočem letu povečala za 15 milijonov Din. Po govoru predsednika se je razvila dolgotrajna in živahna debela, nakar je bilo izvoljenih 6 novih članov v upravni odbor in 2 Člana v poslovni odbor zagrebške
podružnice.
= Zakon o neposrednih davkih. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v priročni knjižici «Zaken o neposrednih davkih> (Zbirka zakonov XXII. snopič. Ljubljana 1928). Ker stopi uslužbenski davek, kot se-slavni del novega Mavčnega zakona, ki je bil sprejet v Narodni skupščini 7. februarja t. 1., v veljavo že s 1. aprilom, opozarjamo na knjižico vse interesente. Cena s poštnino
vred 16 Din.
= Uvedba virmanskega in izp'ačilnega prometa Poštne hranilnice s Češkoslovaško. Kakor smo že nedavno napovedovali, bo Poštna hranilnica s 1. aprilom uvedla za imetnike čekovnih računov virmanski in izplačilni promet s Češkoslovaško, odnosno s češkoslovaškim čekovnim zavodom (Praga, Brno). Za virmane v Češkoslovaško bo Poštna hranilnica računala 1 % provizije, najmanj 2.50 Din. za izplačila v gotovini pa 1 % provizije, toda naimanj 5 Din. Za virmanska odobrenja ,iz Češkoslovaške se bo računala manipulacijska pristojbina od O.oO Din od komada brez ozira na višino zneska. Pri nalogih za virmane in izplačila se bodo lastniki čekovnih računov lahko posluževali običajnih obrazcev za naloge (št. 110 III.) Z ostalimi državami (Avstrijo, Madžarsko. Švico in Italijo) bo Poštna hranilnica otvorila promet v najkrajšem času.
= Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih žpleznic v Ljubljani sprejema do 28 t. m. ponudbe glede dobave 5000 ikatlic vžigalic ter glede oddaje 100 knjig v vezavo: do 30 t m. glede dobave železnih dvigalnih vint za lokomotive, 1 stroja za seštevanje, krampov, cepinov, lopat. motik. žag dijamantov za rezanje stekla sobnih termometrov, čopičev. 500 doz sidola. 350 kg parafina. 100 zavojev stea-rinskih sveč. nihalnih ur in motvoza. Direk-c-iia državnega rudnika v Brezi sprejema do 5 aprila t. 1 ponudbe glede dobave 2000 kilogramov kave in .3000 kg masti Predmet-ii oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
i Mi. M S4. lini.
•rij>«rof» Kol »tar» ttdelo mini«* «»o1f naiholjš«- tam -'uric*	wt Ooiki n*
26 marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni pi omet znaten. Tečaji deviz so ostali v glav-
^remensko poroeio
Meteorološki	» Mtih"ia>ii 26 marca 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
d c
(S
23
ti a S
u f-
C3 OJ
7 JČ
t, »
Smei »etra in brzina v metrih
3 S
•u —
I«1
Padavine
Vrsta
8.
Ljubljana Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skopi ie . . Dubrovnik
Split . . . Praha
Solnce vzhaja ob 5.54. zahaja Najvišja temperatura danes
'5t 4 5rl 7 53-1 755 6 7-3-7 5U 755' 751 4
7 0 4 9 8 10
9
10 11
m 100 79 «3 64 91
98
tr-irno mirno mirno SE 10 SE 5 SE 5 SE 13 SE 15
h 10 10 7 7 10 10 10
dež
deS dež
* mm do 1 Wf
52
4.0
60 '
ob 18.19, luna vzhaja ob 8.26»zahaja ob 0.18. - Ljubljani 11.8 C, najnižja 4.9 C.
Najvišja temperatura danes v L-junijam n.o "^""■j«
Dunajska vremenska napoved za torek: Nespremenjeno. Na jugu še oblačno in padavine.
Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo oblačno in dež, pozaeje večinoma jasno. Temperatura od 10 do 13 stopinj. Morje mirno
MILO
nem nespremenjeni. V deviž na Trst in deloma v devizi na Nevvyork je krila potrebo privatna ponudba, v ostalih devizah pa Narodna banka. Med efekti so bile zaključene Ruše po 280.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pod vtisom slabe tendence na beograjskem tržišču (zaradi ultima) popustila za 2—4 točke. Promptna se je trgovala po 434 in kasa po 435 — 434. Investicijsko je no-tiralo nespremenjeno, agrarne pa so se za malenkost okrepile ter trgovale po 58 do 5S.75 Med bančnimi papirji je bilo več za-ključkov v Kreditni (Zagreb), ki Je tekom borznega sestanka popustila od 87 na 85; Varodna banka pa se ie nekoliko okrepila na 6300 denar Industrijski papirji so bili bolj zanemarjeni Dubrovačka se je ob čvrsti tendenci trgovala po 435 — 440; dalje je bila zaključena Slavonija po 13 Th Tvor-uica vagonov po 51.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 - 22.905, Berlin 13.575 - 13.605 (13.59). Bruselj 0 - 7.9267, Budimpešta 0 - 9.9?,31, Curih 1093.5-1096.5 (1095), Dunaj 7.985 - 8.015 (8), London 27714 — 277.94 (277o4) Newyork 56.755 do 56.955 (56.855). Praga 168.1 - 168.9 (168.5), Pariz 0 - 223.S2, Trst 299.25 - 301.25 (300.25).
Zagreb. Dunaj 7.9S5 — 8.015, Berlin 13.58 do 13.61, London 277 14 — 277.94, Newyork 56.755 - 56.955, Pariz 222.82 - 224.82, Praga 168.1 - 168.9, Milan 299.18 - 301.18, Curih 1093.5 — 1096.5, Budimpešta 9.9181 do 9.9481, Amsterdam 22.875 — 22.935.
Trst. Beograd 33.19 - 33.49. Dunaj 263.7a do 269.75. Praga 55.975 — 56.275, Pariz 74.35 do 74.65. London 92.30 — 92.50. Newyork 18.875 - 18.935. Curih 363.50 — 335.50; dinarji 33.20 - 33.70.
Curih Beograd 9.135, Berlin 124.10, New-york 519, London 25.34, Pariz 20 435. Milan 27.425, Praga 15.385. Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.22, Sofija 3.755, Varšava 58.20, Dunaj 73.05.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0. Ljubljanska
kreditna 135 — 0, Praštediona 802.5 — 0, Kreditni zavod 155 — 200. Vevče 135 — 0, Ruše 265 — 280 (280), Kranjska industrijska 310 — 0, šešir 125 — 0, Stavbna 56 — 0, Investicijsko 87 — 0. agrarne 57.5 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 434 — 435, kasa 434 — 435, za april 438 do 439, za december 465 — 467, investicijsko 87 — 87.5, agrarne 58 — 59; bančne: Hipo 59 — 60, Poljo 18 — 18.5, Kreditna 85 do 86, Jugo 96.25 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 _ 140, Narodna 6300 - 0, Praštediona 800 — 802.5: industrijske: Gutmann 220 do 225, Slaveks 112.5 C 117.5. Slavonija 12—14, Danica 140 — 147, Drava 535 — 540, Tvcr-nica vagonov 50 — 52, Union 240 — 0, Vev-če 140 — 145. Dubrovačka 435 — 445, Trboveljska 495 — 510.
Beograd. Vojna škoda 433.5 — 434.5, za april 439 — 439.5, investicijsko 87.5 — 88, agrarne 56.5 — 0.
Blagovna tržišča
Položaj na hmeljskih tržili h. Na žateškem hmeljskem tržišču je bilo pretekli teden prodanih 250 stotov žateškega. ICO stotov ousteškega in nekaj partij tranzitnega hmelja. Poleg domačih pivovarn so kupovali blago zastopniki nemških tvrdk in komisijo-narji (za nemški račun). Pri nazadujočib cenah je biio povpraševanje le za blago srednje kakovosti. Srednji žateški hmelj se je plačeval po 1550 — 1800 Kč za 50 kg (52.20 do 60.10 Din za kg), jugoslovenski tranzitni hmelj pa po 300 - 800 Kč (10.10 - 27 Din za kg). — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je pretekli te<len znašal promet 130 bal. Pri mirnem prometu so cene popuščale. Hallertauski prvovrstni hmelj notira 240 do 280 mark za 50 kg. srednji pa f20 — 180 mark. V tranzitnem prometu so različne partije našle kupce. Cene tranzitnemu hmelju so tlačene ter se gibljejo med 40 in 140 mark za 50 kg (10.90 - 38 Din za kg).
Ljubljanska blagovna borza (26. t. m.) Les: tendenca čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon desk, smreka, paralelnih, ostrorobih, od 20 cm sir. naprej, 20, 22, 26 mm, 5 in 6 m dolžine, I., L, fco vagOD meja po 630 in 1 vagon desk, smreka, 40 mm, 4 m, L, II., fco vagon meia po 610. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. Cena pšenici se je nekoliko dvignila. Nudi se pšenica (78-79 kg. 2 %, slovenska post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 390 — 392.5, slavonska promptna po 385 — 387.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 295 — 297.5, za april po 300 — 302.5, za maj po 305 — 308.5, čm-kvantin, promptni po 305 — 307.5; oves: baški, zdrav, rešetan, promptni po 300; moka: <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 — 535.
Novosadska blagovna bona (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 5 vagonov pšenice, 52 vagonov turščice in 5 vagonov moke. Pšenica: baška, 77-78 kg 340 do 345; baška in sremska. 78-79 kg 342.5 do 347.5; banaška, 78-79 kg 337.5 - 342.5; baška, potijska, 78-79 kg 345 — 350. O v e s: baški, sremski, banaški in slavonski 250 do 257. Ječmen: baški, 66 ke 295 — 305. Turščica: -baška, stara 257 5 — 262.5; baška in sremska, nova 252.5 — 257.5; za , april 260 — 265; za april - maj 262.5 — 268.
\
Torek, 27. UL 1927.
Moj
jstrska stariMpca __načkove „Jenufe"
je — veste kdo? Jugoslovenka. ga. Gabrijela Horvatova, mezzosopranistka Nar. divadla v Pragi. Dama je pred kratkim obhajala 25 letnico svoje velike in slavne umetniške karijere in je ob tej priliki pela cerkovnico v «Jenufi» na praškem odru.
življenja in
tihotapce
Ta čudna fakulteta se seveda nahaja v Ameriki, in sicer v Chicagu in vzgaja svoje obiskovalce za dovršene tihotapce z alkoholnimi pijačami. O šoli so doznali policijski organi šele letos, ko so aretirali 19 letno krasotico M. Pm-lippsovo. Po daljšem tajenju je dekle priznalo, da je šest mesecev poslušalo predavanja na strokovni visoki šoli za tihotapce, ni pa pod nobenim pogojem hotela izdati naslova te šole, češ da so ji vzgojitelji vedno ponavljali, da je naj-grši zločin izdati tovariša »zelenim*. Učitelji so izbrani iz najznamenitejših tihotapcev z dolgoletno prakso. Poleg tipično tihotapskih predmetov, je Phi-lippsova obiskovala v tej šoli tudi predavanja angleškega jezika in lepega vedenja, kajti dovršen tihotapec mora imeti videz najdostojnejšega človeka, sicer zaradi svojih slabih manir takoj zbudi sum pri stražnikih. Profesorji so dajali svojim gojencem tudi praktične naloge, ki so se morale na terenu posrečiti z isto brezhibnostjo, kakor se je določilo pri teoretičnem pouku v šoli. Philippsova pripoveduje, da ji je šola veliko koristila, ker je kot absolventka tihotapskih naukov zaslužila z lahkoto po 100 dolarjev na teden, kar je povprečno dvojna plača ameriških vse-učiliških profesorjev. Tihotapski inštruktorji nimajo določenih prejemkov, toda njih učenci se jih pri vsakem posrečenem poslu obilno spomnijo. De-vojka je zelo srečna v svojem poklicu in želi, da bi prepoved alkoholnih pijač bila v Ameriki večno v veljavi, ker nudi toliko zaslužka brezposelnim siromakom.
drevesa dvojico še živfli Uafi.to pa sta tudi že imela grozne rane od tigro-
vih zob in krempljev. Nesrečnika sta bila poglavar plemena Onk-Kev in zena njegovega brata. Med Onk-Keom in bratom je nastal spor za poglavarsko čast, ki ga je še poostrila ljubosumnost. Brat je domneval, da ga žena vara s poglavarjem plemena; zbral je sv 9-je privržence, udaril na poglavarja m ga premagal Da zadosti svoji osvete-željnosti in ljubosumnosti, je vse ujetnike odpeljal na «jaso smrti*, kjer jih je povezal in pustil tigrom v plen. Nekaterim so okrutneži posekali roke in jih razmetali po gozdu, da bi privabili zveri. Tigri so že dva dni neprestano trgali nesrečnike in Mugrave je rešil samo poglavarja in ženo bratovo, ki sta se nekako osvobodila in splezala na drevo.
pa na prvem mestu, in sicer s 372 ka: tastrofami. Najpogostejše med naravnimi nesrečami so povodnji, ki jih je bilo v navedenih letih 278. Viharji, vrtinci in droge zračne ujme so jfen precej blizu, potresov (seveda katastrofalnih) je bilo 92, a vulkanskih izbruhov 8. ___
Odpravljene «gospodične»
Glavno ravnateljstvo avstrijskih pošt je izdalo naslednji odlok:
Na temelju Okrožnice zveznega kan-celarnega urada z dne 22. januarja naznanjamo, da gre v uradnem občevanju vsakemu moškemu nameščencu naziv »gospod* in vsaki nameščenki naziv «gospa*.
Mehanična violina
Dva pariška izumitelja sta sestavila po vzorcu pijanole nov instrument, ki posnema, baje zelo čisto, violino. Zve-zati se da s posebno pripravo tudi s pi-ianolo in z drugimi mehaničnimi glasbili ter igra lahko vsako skladbo.
Gospa Horvatova je eden izmed glavnih stebrov češke opere. Rodom iz Varaždina je prišla v mladih letih v Zagreb, kjer se je izšolala na ondot-nem konservatoriju za petje. Iz Zagre-ba je šla na Dunaj; z Dunaja pa v Koln. Tedaj ji je bilo jedva 17 let. Debutirala je v Kolnu. Pela je naslovno vlogo Bi-zetove «Carmen» — zmagala je m uprava jo je takoj angažirala kot mez-
zosopranistko.	...
Toda v Nemčiji ji je bilo vse tuje in pot jo je kmalu pripeljala na CesKO, kjer so jo sprejeli z odprtimi rokami. V Pragi deluje že nad dva decemja. Medtem je pela v Bayreuthu v Wag-nerjevih operah, na Dunaju pod Mah-lerjem in drugod. Povsod veliki trium-fi, priznanje, cvetje. A v Pragi so nastale njene slovanske kreacije bmeta-novih, Fibichovich in Janačkovih oper Kot Libuša, Šarka, Milada in Jenufa je neprekosljiva; na tujem je blestela posebno kot Kundry in Izolda (Wagnerl in kot Šaloma (R. Strauss.)
Gospa Horvatova je danes ljubljenka praške operne publike. V Pragi predstavila mogočen most med Jugoslovem in Cehi. Tako praška kakor beograjska vlada sta pokazali, da urneta ceniti njene zasluge. V Pragi je bila odlikovana z redom Belega Orla, v Beogradu pa z redom sv. Save. Poleg tega ie češki kabinet o priliki umetniške pet in dvajsetletnice gospo Horvatovo počastil z državno nagrado v znesku 5000 Kč.___
Clemenceau ne ljubi intervjuvov
Sotrudnik pariške «Comedije* je obiskal siarega «tigra» Clemenceauja in ga hotel pripraviti do razgovora. Poskus pa se je ponesrečil, ker je Cle-menceau izjavil, da ne želi nikakšnega razgovora, ker ve, da bi prišel v javnost grdo potvorjen. Kot dokaz za to je navedel nekega Nemca, ki je obiskal starega državnika. Clemenceau je izgovoril samo eno besedo. Nemec pa je napisal kilometersko poročilo in dodal senzacijo, da bivši francoski premijer odobrava kršenie belgijske nevtralnosti . s strani Nemčije ob začetku svetovne vojne. Nemec je dejal Clemenceauju, opravičujoč nemško nasilje: «Sila ne pozna zakona.» Clemenceau je na to odvrnil: «Res?* Iz te edine besede je nemški poročevalec skoval uvodnik in podtaknil staremu politiku trditev, ki je ta niti zdaleka ni imel v mislih.
Osveta ljubosumnega Indijca
V «Colonial Chronicle* poroča angleški kapetan kolonijalnih čet H. K. Mugrave o strahovitem doživljaju, ki mu je bil priča v indijski džungli. Mugrave je potoval s svojo četo navzgor ob reki Nam-Ohan, katera bregova sta priljubljeno bivališče neštevilnim tigrom. Domačini se boje te pokrajine in pravijo da je človeku tam določena gotova smrt v krempljih krvoločnih ro-paric. Neke noči so zaslišali grozovito rjovenje tigrov. Kot strasten lovec je kapetan takoj zbral nekoliko naipogum-nejših vojakov in prodiral ž njimi v džunglo v pravcu rjovenja. Ko so lovci dospeli na malo jaso, jim je udaril v nos duh po krvi in kmalu so vide 1, da je vsa jasa obrizgana s krvjo, poleg tega pa leže razmetani po steptani travi napol oglodani udje človeških teles. Za ostanke pa se je tepla cela tolpa tigrov. Lovci so videli, da ne bodo kos toliki množici zveri, vendar so previdno obšli vso jaso in so končno našli na nekem
Čuvajte se
prehlade
Najboljšo zaščito proti erivU šarlahu, dl-fteriii, angini, iniluenci in prehladu Va<n nudijo preizkušene__,
XNACOTRMTBJE
^ ...........JfMVER$
Vsaka hiša jih mora imeti! Cena je tako nizka, da si jih lahko nabavi vsak. Čuvajte se slabih preparatov kateri so precej razširjeni in imitirajo Anacot-pastile.
m»mmmmmmmmm.,mmmmmmmmmmmmm»m»mmmmmmmmmmmm»
Telegrafirane knjige
Marconi je izjavil nekemu napoli-skemu reporterju, da pravkar izpopolnjuje aparat, ki bo omogočil telegrafski prenos ne samo za slike manjšin pisem, temveč celih časnikov in knjig. Ta prenos se bo izvršil v nekaj sekundah od enega konca sveta do drugega in bo uvedel celo revolucijo v svetovno poročevalsko službo.
Mesto velikanov
Blizu Oksake, male mehiške vasi. so našli ameriški učenjaki sledove čudne prazgodovinske naselbine. Kupi kosti, ki so jih proučili, kažejo, da so bili stari prebivalci pravi orjaki — visoki povprečno 2 m 25 cm. Geologi so ugotovili, da so poginili orjaki kakor Pom-pejci, pod tokom ognjene lave ofe izbruhu bližniega ognjenika. Ra" ^opavanja se nadaljujejo, ker samo kakšni napisi ali okraski bi lahko vrgli nekaj luči na zagonetno kulturo teh «ljivdi in pol*.
Poslednja novost v angleški konstrukciji avtomobilov
.Jahta na suhem*. V avtu je obednica in spalnica s posteljami za pet oseb.
Katastrofe v številkah
Pri Društvu narodov ustanavljajo «Pomožno zvezo za dežele, ki jih obišče kakšna katastrofa*. V pravilni slovenščini se ta reč ne da krajše napisati. Kot pripravo za to humanitarno ustanovo so objavili številčni pregled naravnih katastrof v letih 1924.—1927. Iz tega pregleda posnemamo, da so odnesle Zedinjene države tudi v tem ozi-ru svetovni rekord. Število njihovih katastrof je bilo 76. Sledila je Italija s 66, Japonska in Španska z okrog 50, Nemčija s 37, Francoska s 34, Jugoslavija Bolgarska in Ruska — vsaka s 25 Vendar je bila med kontinenti Evro
Tirolski kozel (Mussoliniju): « Privežeš me že lahko h makaronom, ali ne moreš me prisi
f.,. J	. 1	(<xPunch», London)
liti, da bi jih zrl.»	1
Industrija izpodriva človeške naselbine
V češkoslov. premogovnem okrožju Duchcov so pred par leti razselili celo občino Zahrušany, da se je globoko pod njo v zemlji lahko razširilo pridobivanje premoga. Ista usoda je letos doletela dve nadaljnji občini Hotjejovice in Krupo. Prva je že popolnoma izpraznjena, v Krupi pa so ostali samo še trije posestniki, ki pa bodo morali v do-glednem času tudi zapustiti rodno grudo. Pokrajina okoli Duchcova nudi s svojimi praznimi in propadajočimi seli in divje zaraslimi polji silno žalosten m dolgočasen pogled. Globoko pod površjem pa ie razprežena gosta mreža črnih rovov, kjer sto in sto ljudi noč in dan rije za črnim dijamantom ...
Kompetenti za službo rablja
Grško poslaništvo v Pragi je te dni na svoje nemalo začudenje prejelo iz Bratislave lepo sestavljeno prošnjo za službo rablja na Grškem. Vloga je bila opremljena s fotografijo 32 letnega moža in s policijskim spričevalom o neoporečnosti. Prosilec obeta, da bo vestno vršil vse naloge grške vlade. Podobno prošnjo je prejeto tudi grško poslaništvo na Dunaju, kjer se neki brezposelni Avstrijec poteguje za mesto rablja. Poslaništvi sta obema prosilcema vljudno odgovorili, da grška vlada ne išče rablja. Avstrijec je nato poslal poslaništvu na ogled neki nemški časopis z notico, da bo grška vlada morala za usmrčenie dveh obsojenih komitašev ki sta hotela razstreliti jugoslovenski konzulat v Solunu, poiskati novega rablia, ker je prejšnji medtem - umrl. Avstrijec je na to vest brž vložil pro-šnjo da bi ga kdo ne prehitel. Urška vlada pa je sklenila spremeniti kazenski zakon, ki je doslej predpisoval smrt na vešalih. v toliko, da se bodo usmrcenja izvrševala z ustreljenjem. Tako sta dva kompetenta prišla ob nado na mesto grškega državnega nameščenca.
Najnovejša pariška modna kreacija
Jean Mesnard:
Nihilov piše...
Po daljšem času sem sedel zopet pri svojem prijatelju Berchaudu, slavnemu šefu najboljše policije na svetu, pred katerim so se tresli vsi lopovi vsega sveta. Nič na njem se ni izprememlo. Stisnjena glava, obrobljena z dobro negovano sivo brado, brki pod nosom kakor brki morskega psa — vse je ostalo enako — kvečjemu da so velike, sive oči za nanosnikom zrle še bolj ostro. #
Med trideset telefonskimi pogovori m prav toliko konferencami in referati sva si povedala kar sva si imela Cesto samo posamezne besede ali kratki stavki popolnega medsebojnega sporazuma. Kakor dva stara, dobra prijatelja. Pred Berchaudom je stal policijski uradnik.
— Torej?	x..
_ O Rossignolu imamo poročila.
Baje so ga videli v Rue Lafayette.
_ Seveda. Nihilov piše... — bme: jala sta se. — Zasledujte ga. dragi Tois-se. če mislite... Nagla aretacija je pogosto najbolj uspešna.
Mož se je poklonil in odšel.
Vprašutoč sem gledal Berchauda.
_ A tako, Nihilov piše...? To zgodbo ti moram povedati. Tako rekoč kri latica naše policije.
Prižgala sva si smotki in Berchaud pričel:
— Minilo je že nekaj let. Bila je zlata doba praktične anarhije, ki je spravila policijske oblasti vsega sveta na noge. V Parizu je bil takrat napovedan poset neke veličine iz neke vzhodne monarhije — misli si, kar si hočeš — ki so si jo bili metalci bomb pošteno vzeli na piko. To niso bili rožnati časi za našega takratnega policijskega šefa, zlasti še ker je bil dobil iz zanesljivega vira poročilo, da je Nihilov. najbolj drzni in najbolj zviti revolucijonar, nekaj dni pred prihodom vzhodnega diplomata dospel v Pariz. Najbolj čudovito na vsej stvari pa je bilo, da ni Nihilov svoje navzočnosti kar nič prikrival in je stanoval v hotelu de la Paix v sobi na ulico s tremi okni. Po nalogu policijskega šefa je najel eden njegovih najbolj zmoz-nih mož stanovanje na drugi strani ulice. odkoder je lahko natanko opazoval hotelsko sobo. Imel je nalogo, naj Nini: lova niti za trenutek ne izpusti iz oci Veliki dan je prišel. Diplomatov prihod je bil napovedan 'za deseto uro. Opazovalec Nihilova je sedel v bližin okna in je iznenaden videl, da Nihilov pri pisalni mizi v svoji sobi pridno dela. Bilo je devet, bilo je pol desetih. Nihilov še vedno ni kazal, da bi hotel zapu-
stiti svojo pisalno mizo. S hrbtom proti oknu je sedel in delal, pomota glede osebe je bila izključena. Naš opazovalec je bil umevno s policijskim šefom v neprestani telefonski zvezi in kadarkoli so ga vprašali, ali se je zgodilo kaj posebnega, je bil njegov odgovor vselej
isti: »Nihilov piše...«
Bilo je deset, bilo je pol enajstih. Nihilov je še vedno pisal. Brzo-vlak je točno prispel in v naglem diru je slo v Ely-sče Na Plače de la Concorde je nastala majhna zagata. Neki postrežček je vozil na ročnem vozičku veliko otomano in Je bil menda preveč naložil, zakaj voziček ni mogel z mesta. To je bil trenutek, ko je bila vržena bomba proti vozu inozemskega diplomata, ki je četrt ure nato izdihnil v veži bližnje hise zaradi težkih poškodb, ki mu jih je bil prizadejal Nihilov. Da, Nihilov sam je bil tisti, ki je bil izvršil atentat. V otomanu ki jo je prevažal eden njegovih pomagacev, preoblečen v postrežčka, je bil skrit
N Razume se, da so takoj obkolili hotel de la Paix. Kriminalni uradniki so dirjali po stopnicah k Nihilovi sobi in so ga našli še vedno sedečega pri pisalni mizi; seveda ni bil to on sam. ampak ge-nijalno sestavljen avtomat z uprav brezprimerno mašinerijo, ki je na čudo-
vit način posnemala gibe pišočega člo-
Nihilov je pobegnil. V njegovih znanih memoarih lahko čitaš opis atentata. Povedati ti hočem samo najvažnejše. Ze nekaj tednov pred prihodom diplomata so bili prišli prijatelji Nihilova kot odlični tujci v hotel de la Paix. Prihajali so seveda kot posamezni potniki drug za drugim in so vselej najeli isto sobo. Vsak izmed njih je imel v svoji ročni prtliagi sestavni del avtomata, ki so ga previdno skrili v otomani, ki je stala v sobi, in v foteljih. Ko je kmalu nato Nihilov najel tisto sobo, je imel le še nalogo, da je sestavil avtomat. To se je zgodilo v noči pred atentatom, ko se je Nihilov preoblekel za natakarja. Zjutraj je pognal aparat, potegnil spuščene zavese in opazujoči policijski uradnik je videl v Nihilovi sobi natakarja, stoječega pri pisalni mizi pred Nihilovim. Na videz je sprejel Nihilovljeve ukaze, se poklonil in odšel iz sobe.
V predsobi se je Nihilov iznova ne-opaženo preoblekel in tako mu je uspelo da se je odstranil iz hotela. Kriminalni uradnik in njegov šef. ki sta bila tako potegnjena za nos. sta morala izprazniti svoji mesti. Od tistih dob je nastala pri nas krilatica: »Nihilov piše...«
Razorožitev
Potopimo po dolgem času spet star čolni* ček m bodo mislili, da razorožujemo!
(«NebelspaIter»)
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
ToreK, 27. HI 1927.
B.S.H
najnovejših modelov 1928,
svetovno znane tvrdke Sehmel Armis Ltd.
tn peniuiM
50
R^^fv^l deli Tedne v zalogi.
Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast:
Aufomobiles-Motoclkles, Maribor, Trg Svobode 6
Za ljubljansko oblast:
Pave! Stele5 Ljubljana, Poljanska eesta 3. Tei 2942
m
ki ima nalogo pripraviti dostojno in prak* ti eno proslavo prve de:* t letake zedinjfnja in osvoboditve i. decembr* 1928, in dati v bodoče praznovanju vsakega 1. decpmhrjg globlji in bolj praktičen značaj, hoče dosej či v tem jubilejnem letu uresničenje teh namer: I. — da se sestavi v vsaki občini odbor, ki bo popisal imena vseh mrtvih tn padlih za blagor našega naroda; da prenovi grobove naših mrtvih borcev in se zanje briga; da skuša praktično prispevati k rs* šitvi invalidskega vprašanja, in <y fve^i s tem, da postavi trajen praktičen spomenik, ki bi predstavljal istočasno pridobitev za občino, koristil vojnim žrtvam in služil spo
NATEČAJ za izvrtitev
OBCENARODNE "	— J. nagrad?
OBČINSKE	— I. »
CERKVENE	—r L *
VOJNE	rrL *
DRUŠTVENE	^ L »
DRUŽINSKE	rrL »
Spomenice morajo biti izdelane v obliki diplom. Format slike za prvih p$t je 42 X 58 cm, za zadnjo 20 X 28 cm Y?se spoipef niče bodo razmnožene. Za vsako spomenico mora biti izdelan tekst v cirilici, latinici ip slovenščini. Zadnji dan za izročitev je 30. aprila t. 1. Žiri se sestane med 5. in 10. mas jem t. L, a dodeljene nagrade se izplačajo 30. maja t. 1. Nagrajena dela postanejo last
minu mrtvih; da zbere podatke p stanju in delu svoj* občine ftd L' 1918.—1928. rs B — da t izdajanjem gjpmpnic opozori wpr in vsj^pga na	našjlj fftey jn
jim izrazi ^e-žtovapji;. ? dia v Jul}jl»jf)eip zborniku v dvel} knjigah, — v hrvjits^j in srbski izdaji, na vef kot l<jXJ straneh vidike kvart oblike, f besedilu ta sliki. — pokaže precizno tn verno stanje našega skupnega življenja v prvih desetih Iptik
Ker jo naša	dosegla v y»eh fisiih
naipga aarpda penayaden uspeh in odziv, podiva <rMatica» tei potom vse gg§§ Ul^^a ne umetnike nji
Sest raznih spomenic:
10.000.— Din, i lf; nagrada	$.OQO.-s gip
7.0QQ.— * 9 II. »	3.000.- »
7.000.— » » IL »	3-000.— »
7.000.— s II. »	t
7.068.-5 » » II. »	3.9pfi- *
5.QQP.— » » H. »	2.000.— >
«Matice*, a njau grajena se Tra&jj^ av^pfs jem .-r Podrobni pogoji, kakor tudi seatas žirija se dobe vsak delavni^ med. §.r-& gfq pppoidne v pisarni «Matics SHSse. Milaia Vel 17. Iprm Beogcada se {i t>o^jf PoSjUfe jo na pismeno zahtevp po pošti. Osnutke treba poslati na pisarno »Matice*, in to pod

Občni zbor »Lovske podružnice SLD v Celju"
<	Ceiie, §8. marea
Vršil se je ob Ieoi udeležbi celjskih «a-nov v soboto v gostilniških pr^torih g.. Bernardi j a. Predsednik podružnice g. Rob Diehl je pozdravil vladnega zastopnika g. Sadnega svetnika dr. Seaekov^ *ff zastopnika mariborske sekcije	g. Boltavzeria. Nato je ereekal še pismena pozdrava ljubljanske centrale in maaibor-ske sekcije. V toplih besedah se je sporni, njal nadalje 6 umrlih tovariše?.
Iz tajniškega poročila *. davčnega nad-upraviteija Staniča posnemamo o podrjjl-ntčnem delovanju suidsče zanimivejše po-da tke: Podružnica šteje § usta«QVftih in 427 redmih članov. Ppdiražijica je priredila leta 1927 I. lovski ples ter vec veselic, odnosno prijateljskih sestankov II. lovski ples se bo vršil" dne 14 4 1928. Na prireditvi cen. trale in sekcije so se ?4p.oSlalj ža§fiQgn;ki, zlasti na tekmo lovskih p§pv mariborske sekgiie. Uvedba obveznega člansava je imela za posledico, da ie s te vrl o eiahdv jefg narastlo. Pozna se tudi. da lovska p^jfjn. na doba poteka, k&r se nečlani licitacij spleti ne morejo udeležiti. Kakor v Mariboru, je tudi eeljska podružnica delila jevpkih zakupnikov obveze, ds do	1 1^28
ne bodo stresali fazaflk. Na več mestih ra*? «ih revirjev se je izpustil novi zarod. V zaščito sm ie napravila podružnica tudi primerne korake Po tem prilog« W se sr,-ne po 15. novembfu spiah ae smele odj»:.fe-liti. brakada na srne ? yisokpnogimi psi bi se morala pa pod knzijiio zalyanig. t-ejj. sko sresko poglavars!yo si ie ta sr«id'og ie osvojilo ter ga pri letošnjih zakupih že upošteva. Čeletii je samo. da sledila tudi ostala sreska poglavarstva Največji *oT vražjuki divjačine 60 psi volčje pasane. Tudi proti razmnnožitvi teh se bo morale nekaj ukreniti. Zaplenjeno .orožje je od kupila lovska podružnica ter ga uničila- fla ne pride zopet v nepoklicane roke. Poročilo o tem ie podal g. Bernardi. Oiavne za. slugo psarno imata gg: Bernardi HI fidenti Podružnica ji je naklonila mileiikp-stno podporo Pridobitev za Gefje je tudi, da izza lanske jeseni razprodaja divja.čjniO članom in nečlanom g. Bernardi v hotg|u Balkanu,
Blagajniško poročilo le podal g. svetnik Erhartič. Dohodkov je imela podružnic? 10.559 Din. ki so se pa porabili s preostan.-kom 854-3 Din izza lota 1927, tako da izkar zuje blagajna še majhen primgnjkjjaj. Pp. družnica. &i je nabavila v kratkpm času lepo strokovno knjižnico, Tozadevno poror čilo le podal v vznesenih besedah knjižni, čar z. uSitell ^dolšek.
Po sprejetem abaolutoriju se le izvolil soglasno sledeči novi odbor: predsednik g-dvornj svetnik dr. Kotnik, podpredsednik svetnik Iv. Erhartič, kot odbornik,} p? dr Farčnik. Stanič, Frie Gonfidgnti, Uiphl. Bernardi. Zdolšek. ravnatelj Kralj in Lorber iz Žalca. Preglednika računov sita prof Lavrenčic in Ff. Kalan.
Pri slučajnostih je pozdravil občni zbor v imenu mariborske sekcije g. ravnatelj Boltavzer, glede članstva ln saniranja nanc sta dala nasvete še g«, prof. Mravljak in ravnatelj Kralj. .G Salmič se je končno v lepih besedah zahvalil sa Idjstvo dosedanjemu predsedniku DiefiiiJ, nakar so člani os.ta.ii skupal v prijateljski družbi.
T, ********
gg. Špiparia ln Kpbent?rj§.	le pe^ar
zal. da "ima obsežpg. dobro vzgojeno igralsko osobje.
SV. JUM.J OB JU2. ŽEL. Naš Sokol 8e kaj pridno udiisjfvt^fi na drattlatienem pob. ročju Dne 17. t m. nas 16'Uttehadil «
glovo da-amo »Sinf. Igra ie bila poŠana do* IflenoT d§ b;	(filetanti lahko posta-
vili z njo'tudi'na" drugih vfečjih odrih. PoT samegrij prjžorj "*y dran« so Vplival! Ba gledalce tako pre^resuioče. da So se tf nehote izpraševali: »Je li'	fcqfij£iP ^-Sr gike tudi v vsakdanjem tvlieniu?? Vse vloge od naslovne'do najmanjše se bile podane povsem n g ravno, nefprisilieno in so morda prav zate tako krepko užjpkpvale. Želeti je. da b nam Sekc^ kmal« *Q»et nudij kai podobnega.
NOVO MESTO. Scania ielezniifra zve.
za Novo mesto-KarWvec Te zvečer posebno neugodna, ker nadaljuje zadnji vlak. ki pride iz Ljubljane v' Navo meeto, *p?njp ;ele drugo iutro 5 uri. Želja vseh ie, aa* )i se zopet "vpeljal vlak. kj |e Vo^l M Jubljanfe naravnost v Karlove*: ftraz PTP-cinitve v ffevem mestu. Bosfedania waaa ja tudi drugače ni nrimerna. ker ie jutranji vlak iz Novega mesta v KaflnvBe prezgoden. a W11 Ob 16 ufi prepozefl. kar velja zlasti za sejma rje im iesfl» trgovce Zel« bi biilo ustreženo, ako bi tovprti;" vi?^ ki odhaja iz Noveg? ttiesta oh T.30. 'mf' kfopljenih par osebnih v<» vsaj da Metlike kakor iih ima večerni, ki prihaja v Novo mesto iz |\1etlifce 21 uri. S, tem fr se promet ne ovira} Jn bi tjilfl ustirpženo v^em krajem do Metlike Zele« bi bilo tudi š(jl-$ki 'vlak. ker mora sedaj večina otrok stanovati v mestu ali pa Sploh ne rtjpre ob: jskpy?ti štjle. ke? 'pride vlak že od V Novo mesta.'
Dopisi
BLED. Protevoljno gasilno dry§tvo M^no I1« priredilo 38. maja veliko tamMo. Do, Ibitki v vrednosti 10.000 Din Tudi «©vo ustanovljena društvena godba bo imela isitega dne, to ki na binkoštui ponedeljek, svoi prvi ikoncer. na kar vse prijatelje tc danM op^ zarjaano. Na pomoč!
RADOVLJICA. Sokolski oder J| vpr'^ ril preteklo soboto in n©d«ldo v h^earievi režiji Fallovo opereto »Vesel' kmetift«. Ppo glasbeno ni težko, vendar va z^leva,Pr moSkega ln ženskega zbora dobrih sot'Stov. Med drugim; so se odlikovali; soitstka SfiC. Vengerjeva in Zavrtankova. tonorista fvia, yer, S!an kranjskega odg. W J« v vlogi Podgorškovega štude^a.KobMjar kot kmet P od gornik 1«	flahj
Pristavec. V oevskem Vpi^ gfJJPJJ ugalal duet Zavftankov« m n»utor Dobravca. nadalje tereet Vmm™
i. -»


T.-S"t"
JO
nr
boste čudež
glede dobrega blaga
in zelo nlthih cen.
R
u .. . ■ . ^^^
□
■ .-Mij^jr^::
t
Pftfrtj globoke žalosti naznanlamo vsem sorodnikom, pri-]?tel]jt?j Ia "zjaacem pretu^DO VeSt. da le naša srčno ljubljena hči, oziroma sestra, teta itd-, gospodična
Ljudmila GabršeU
učjteljica y Mostah pri Ljubljani
ine M. mam 1928 po kratkem trpljenju, previdena s sveto-tajstvj' za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogret nepozabne ppiojnice bo v sredo, dne 28. marca t. L oh"*: pri popoldne iz hiie žalosti, Gojzova cesta št. 9, na po-
kcpaliifce i Kri|0;
"Sv.' D>aS{	{t hp darovala v trnovska župni cerirvi.
Dragi pokojtiiči bodi ohranjen blag spomini
V Lt^Ulanl, dng 26. marca 1928.
fraa Osbriek, vl51i šolski nadzornik v pok., oče. — Vladko, feTiridak." teai- - YWa w Zlatka, učiteljici, sestri - in vsi
ostali sorodniki.
Priporočanj naš prvovrstni naivni
li PORTLAND CEMENT
svetovne znamke
»SALONA"
<TQU*>
v sodčkih, juta in papirnatih vrečah, lz skladišča
oddajamo tudi manjše količine. JPL1T d. d. za cevmi pfftla»d ? Ljnbljaai
Skladišče: Masarykova e. 23 (poleg Ranzingerja)
Naročite,Ponedeljek4
Brei posebnega niinanil*. J
%
1Š Po življenju polnem, dobrotlffvosfl, previdena s Svetotajstvi, nas ie za*msiila zA yedno dane« eb pol 10. uri zvečer naša predobra mamica, sestra, stara mamica, prababica, tašča, svakinja itd., gospa
1 IVANA SAJOVIG ?
■	roj. Pleiwei$s
Pogreb blage pokojniee se vrši iz hiše Žalosti
v Kranju št. 183, v torek dne 27. t. sp. ob pol 5.
uri popoldne.	..
Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farm
cerkvi.
Ljubljeno pokojnlco priporočamo v blag spor min.
V Kranju, dne 25. marca 1929.	- F ;
ž	Zaluloče rodbine:
Sajovlc, Pire, Luznar, Majdič in vsi ostaH sorodniki
im v l ijbliani sprejme
ifroiBpistio (stenografinio)
perfe^tno v slovpisti ta nemški stenogra« fiji iii gtrojepsJu, po polnosti z znanjem
se cfj-Mgih jezikov, Pismene B6nq3be, n« osebne, s tožnimi po ■■ ■ •	^pdjftjg Jpia Rozman,
na ... ....
4002=a
t izdelovanjem strelne jn jsidne opeke, ce. mentnih eevi; votlih stebrov, nosilcev plc* to^. M	i« lahko izdelovalec sv o.
jega stvabnega m^terijala Stroje za tp mu niidi Guiiiw HVBNER tvornica strojev Wifen XII., Walfganggašse 12 - Telefon B 24^-3rd96. Coai^ Štev. 7 zastonj ni raz.
»Prijatelj zdravili tolažba bolnih"
lahka so najrivgli že naši stariši in dedje prgvi leppdišečj »Fellerjev« bol ukazujoči
Globoko potrti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nam je umrla danes naša predobra matj, gospa
oniia Sodnik «>,. Zelen
v 73. letu starosti.	, L • .
Pogreb se bo Vršil dne 27. marca t. L ob 4. uri popoldne z Mestnega trga št. 24.
Ljubljana, dne 25. marca 1928.
Marija, hči. — Aloji, Aotdn, Josip, Rudolf, sinovi.
Sokol
Telamdpa akademija Sgkgiš l % T#
boru. V soboto, dne 31 marca priredi So« kol I. svojo telovadno akademijo S glavni dvorani na Taboru. 2 Hfatepajofe mladjo se eakljuoi v telovadnici »fmskp de»
1.	_____ _	J .1» L. — X j. vuvlr rt r.rt fi
nastopijo vsi oaaeiH
s posebnimi tačkami, ki so vse dobro 1» brai^e ip ?krhrjo predelgije, tako da smefflo z upravičenostjo pričakovati lep užitek v felgvi&ni stroki' ¥%eh partog, ki fi goj« v telovadnici. Nastopi se bodo vfSill V Sredi velike dvorane, tako da bo pogled if »seli gorenjih prostore«* —- iz lož iq balkonpv — nudil lep« m pestro sjilcp zdravit lB fotP* kih t^ovadeev m talovadk. rr Itaištvan« orkester be s svojim sodelovanjem dvignil raznolikost večera, ki ofe^t* biti V5fist?§w sko zanimiv ta privlačen.

Večje industrijsko podjetje
sprejme Jgkei
preddolavoa
■1! akordint* za dpbtvo »p»e-nega kanjenja, in
žgalnega mojstra
te pečenie a ona w vh§kih
bm- nm m v«? ^britj ž^icev u
jo takoj ponudbe aa« Paital Pfedel 13. Ljubljana.
jam*mw
toka »a pa^Jvali ^at 30 let nje-Mvj zye§ii odjemalci to priljubljeno aarbdne sredstva in kosmetikum. tei s maoaim zahvalnim listjma prizna raja' da" se imajo zahyalit' edino pra Feljerjevem »Elsafluidu*, ako so ae obvarovali P^ed prehladom, kiha njem. inf!qence, gripa, kalijem, hri pavogtjo, kšfe^r	da n,1'80 *fPel'
oa aespsvftpju, nervaai in slabosti.
Ker kaj je vzrok vsem tem težavam? V najveSi n>erj je krivo nezadostno pegoVanijs |elesa in slabi obtok krvi! Toda 8 lip« se telo najbolje neguje in aa kaki aa«n se krvotob lajneškod-jjiviip ia aajugedflije pospešuje? Po tota ohranja, mazanja iH pranja s pravim »Fellefjeviin« Elsafluidom, kateri je prirejen ii sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor t«dj netpaaia pfija želodeu in vsemu oatglenin lelepu. Poizkusite! Kmalu be Vale pe»pol0ieeje vesele, Vaš tek ^vrstea.	do dela se be ojačila
Čutili ie M^e osveženi in oomlajenil Toda kje si	PSbavili ceno pravi
V Iflkaridh ti tozadevnih trgovinah ker-keU ^dete	P^aed bodete plačali
U a»Ja^H8ae jltekle§i!Hco 6 Din, zai dvojno 9 Bili M špecijalno steklepico 26 Din. Ali ako naroCitfi fflrektno po pošti stane t eme-tea la peHnino vred 9 poiskusnih ali 6 dvoj Ifeecfjilnt ft^lenici 6? Din. Nasprot-nc'ž poirtMinft a« 18 dvojnih eh 6 ipeci-jalaib MU»o 189 p in, {fieestfi oielmHH Jseuo; Lekarnarju itlfiŠ^ V- FRLtfeft. Stnhica Donja, Elsatrz 245 — Hrvatska.
Naša ljuba mamica, tašča oz. sestra, gospa
irija Kuder roj. Tišler
sodnikova vdova,
nas je za vedno zapustila.
V nedeljo, dne 25. marca t. 1. smo Jo spremili k večnemu počitku v Preski pri Medvodah.
Julij Ka i der, sodni svetnik, sta, Melanlja Kramer, notarjeva žena, hči, Justina Zagoričnik, sodnikova vdova, hčJ, Jadviga Verderber, Sidonija Kalister sestri, Ela Kuder, sinaha, Rudolf Kramer, notar, zet.

Kdor oglašuje, ta aapreduje!
Ne govorite!
o visokih cenah I Oglejte si U izložb tvrdke
A. Sili nai H. 11
damska kombineža s čipkami Din 34.-d. spalne srajce	Din 59.-
d. tricot hlače	Din 36.-
domafie halje d. pyjama d. volne®! pullovet.
Din 98.-Din 128.-Dm lfi9.-
«JUTRO» št 74
8
Torek, 27. M. 1927.
Za ne Grey: V
86
Železna cesta
Roman
Neale si je poiskal stan. To, da že dva dni in dve noči ni bil ine jedel ne spal ne umil se, ni bilo baš koristno nalogi, ki mu jo je bilo izvršiti: nalogi, da premaga svojo brezmejno pobitost. Najedel se je in spal mnogo ur, in drugi dan si je vzel toliko časa, da je pospodobil svojo vnanjost, preden se je odpravil iskat pisarne in-ženjerskega štaba. Nato je krenil v tisto smer, kamor so mu pokazali; spotoma je slišal ljudi, kako so se pogovarjali o indijanskih napadih.
Ko je dospel v glavni stan tehniškega štaba, so ga njegovi stari pomočniki in tovariši nekam odmerjeno pozdravili. To ga je presenetilo; nikakor sa ni.umel razložiti njihovega vedenja.
Tudi general Lodge je bil videti izpremenjen. Neale je takoj pomislil, da se je moralo nekaj zgoditi, kar je branilo starejšimi, da ni kazal za Nealov izlet v Washington tistega zanimanja, ki ga je bilo pričakovati. In ko ga je generali Lodge pozdravil, so že njegove prve besede potrdile neopredeljene vesti o novih neprilikah s strani indijanskih vojnikov.
»V Deep-Cutu so hoteli napasti moj vlak,« je dejal. »Velika tolpa Sjuzov. Čudili smo se, da se upajo tako daleč na zapad. Strašno klanje bi bilo nastalo, da ni bilo Caseya... Podrobnosti še nimamo, zakaj žica je pretrgana. Vemo pa to, kaj je napravil Casey. Ušel je skozi indijanske bojne vrste, skozi vso globel, po kateri ima Deep Cut ile... Sedel je na vozu za pesek, ki je z
divjo brzino drevil nizdol. Saj poznate tisti klanec, Neale... Njegov namen je bil seveda ta, da bi ustavil mod vlak — da bi nam zagradil progo, preden bi se pripeljali do zasede. Vse kaže, da ena izmed zavor ni delovala: šele pičle pol milje pred našim vlakom se mu je posrečilo, da je iztiril svoj voz. Moj strojevodja je zagledal dreveči voz in se je že bal, da ne bi trčil vanj... Casey pa je vzel z voza hrastov prag in ga je vrgel na tračnice, tik pod kolesa... Zdrobljenega, umirajočega so ga potegnili izpod razbitin --«
Glas generala Lodgea je stal; gledal je v tla in njegov obraz je bil bled.
»Moj strojnik, Tom Daley, je prišel h Caseyu baš sekundo pred tem, ko je umrl. Da, Daley je bil prav za prav edini izimed nas, ki je videl Caseya še živega... Caseyeve poslednje besede so bile: .Zaseda — Sjuzi — Deep Cut', in nato ,moj prijatelj Neale!'... Nismo si mogli razložiti, kaj je hotel reči — vsaj izprva ne. Našli smo ga pa s tole malo zapisnico in z njegovo piipo med zobmi.«
Šef je pomolil zapisnico Nealu, ki jo je sprejel z drhtečimi prsti.
»Na usnju še lahko vidite sledove Caseyevih zob. Le komaj so jim iztrgali knjižico. Drža! jo je srdito kakor sama smrt. Oh, Casey je bil neugnan kakor smrt... njegove črne pipe mu vobče nismo mogli vzeti. Pustili smo mu jo med okorelimi čeljustmi, tam, kjer je vedno bila in kamor je spadala... In tako smo ga pokopali ob železniškem nasipu.«
Poveljnikov glas je utihnil, Nekaj trenutkov je še nepremično stal, z nagrbančenim čelom, z očmi polnimi bolesti in vendar ves svetal v radostni misli na junaka.
Neale je začul tikanje žepne ure in mrmranje ceste pred okni. Začutil je mehko malo knjižico v svoji roki.
Naročilo, uv ura. dopci^. iiioi^jt, ovalih, oglasoo, j v puAah, iul, OgLajrusod, cUUk Jedra.] Lublfcuui,, PrnJtnLoua,4..T*L iL. 2f(}2	W1 fij \ W*fn y J	Vit, prurkojbfL*. jt, vparLa, U obmuun t tuiročiltmu, c*r oglasu <u prutbeuo. čikomu, račuA, pojiuu tra* tlUniCt (^uMf£UUt,sl tlfalL.
AmjIl. <rglasL, ki, jLu ixfO v pas>~ixLcnjaln*, tn. rocyxtL ta.tLop^r<nrcuif<x ul, O-gZcLSu tr-^cn^rkju^ct, ali* nji, i*, obcuurioa,. useuta. bistAa, 30 pcw. — Ncy ■ r^Lcuruvt^a. ui^LČa^a, '- vs<zJta. b*Jidas Vm, ^ — Naj* muznjši, zsL+sak Din, 5--. Prx*lojbtnxi, za, iifro Vutf*. ruuijfi zjiAsek Via, to - Vrurtojbuva, ta, rtfro J)ul jv		
»Casey vam jo je hotel prinesti,« je nadaljeval general. »Od tiste ženske je — od Beauty Stantonove. In pismo je v njej, ki ga je očividno napisala tik pred svojo smrtjo... To se je izkazalo, ko ga je jel Daley glasno čitati. Vsi smo poslušali. Kakor hitro sem pa spozinal, da je pismo namenjeno vam, sem vzel knjižico in sem jo spravil. Vsi smo stali okoli Daleya — zelo radovedni, lahko si mislite. Tudi goste sem imel v vlaku — med njimi vašega starega sovražnika Leeja. Zelo žal mi je — a kaj hočemo. Saj vidite, da nismo mi krivi... In to je vse...«
Ko je Neale prišel na cesto, je bil izgubil vso oblast nad seboj. Med prsti ga je nekaj peklo kakor žareče oglje: mala, usnjata be-ležnica. Ni se čutil dovolj pogumnega, da bi jo b*il odprl. Beauty Stantanova?
Tedajci mu je legla na ramo težka dlan. Njegove oči, ki so se mahoma vzdignile z lesenega pločnika, so zagledale resasto, z biserjem obšito usnje, žilavo postavo, rjav, bradat obraz in ostre sive oči, v katerih je igral sijaj resnične radosti.
»Sinko! Evo vas — in to je moja rešitev!« je zaklical debel glas.
»Slingerland!« Neale je zgrabil svojega starega prijatelja, kakor zgrabi tisti, ki se utaplja, rešilno vrv. »Bože moj! Kaj se bo zdaj zgodilo?... Oh, tako vesel sem, da sem vas našel! Slabo je z menoj, prijatelj Slingerland!«
»Sodim, sinko, da mi je vse znano.«
Neale se je zdrznil. Zakaj so ga ljudje tako čudno gledali? Stari nastavar je bil preveč preprost in prevelikodušen, da bi bil moge! skriti svoje sočutje.
»Dalje! Stran od te množice!« je viknil Neale in potegnil Slin-gerlanda za seboj. »Ne govorite. Ne pripovedujte ničesar. Počakajte! . . . Tukajle imam pismo —«
Popravila klobukov
vseh vrst za dame in gospode sprejema od 30—50 Din Stemberger - ReS. Dunajska cesta 9	9393
Fiat 501
itirisedežni, v dobrem stanju. takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
10216
Motorno kolo
Harley Davidson, elektro-model, novejša tipa. skoraj nov ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Juti a«. "	10082
Esseiborn
Elektrocechnik. prodam Na ogled pri Hinku Sever — Sv Jakoba trg	10155
«Iiustrirani Glasnik »
štiri letnike, in dva letnika
Reciams Universum
1 1911—12 (po 3 knjige letnik) ter ve? drugih leposlovni in mladin knjig vse vezano, zelo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10090
;


Brivskega
pomočnika
sprejme takoj M. Zibler, brivec, Tržič 21. 10205
Učenko
za strojno pletenje sprejmem za 4 tedne proti plačilu. Ko bo izučena ji pre-skrbim službo s stanovanjem in brano v hiši. Naslov pove oglasni oddelek ♦Jutra..	10226
Hotelsko sobarico
izvežbano kot prvo, s kavcijo in dobrimi spričevali, sprejme takoj hotel Štrukelj
10223
Kroj. pomočnika
boljšega, sprejme Zupančič, Vižmarje 93.	10228
Družabnika
sprejmem v dobro vpeljano špecerij. trgovino na naj-prometnejšem kraju v Ljubljani. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra točka«.	10224
Učenko
sprejme M Osana. strojno pletenje. Trubarjeva ul 1 (pri sv. Jakoba mostu)
10179
Prodajalko
za delikatesno stroko in mlekarno sprejmem Reflek-tiram samo na izvežbane. mlade osebe, ki so t tem poslu popolnoma verzirane. Pismene ponudbe z navedbo plače itd. na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Cačak*.	10177
Vajenca
za Izdelovanje glavnikov »prejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši A B*r-nik, Škofja Loka Itev. 54.
10069
Trg. pomočnika
starejšega, kot prvo moč, mešane stroke, prvovrstnega manufakturista. »mnžer-J* izložb. dobrega In agil-n«ga Brol&ialea. «»mos+oj-necra pri nakupn In prodaji, »prejmem v v«8Jo trgovino x mešanim blagom. V»«t<vp »lužhe po dogovora Ponudb« • prepiri »pričeval na tvrdko Ivan R o i n i k. Slovenjgradee	10059
Posredovalnica
za službe PAVLA OGRINC Ljubljana Sv. Petra cesta 33
preskrbi najboljšo privatno in hotelsko služinčad za Ljubljano in izven ter od-laja službe kuharicam natakaricam. blagajničarkam sobaricam služkinjam itd. — Za odgovor je priložiti znamka za 2 Din 6525
Učenko
zdravo in poštenih staršev sprejmem vtrgovino mešanega blaga, z vso o=krbo v hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10057
Trg. pomočnika
mlajšega, dobro izvežbane-ga T trg mešane stroke, resnega značaja, takoj sprejmem. — Ponudbe naj pošljejo le tisti, ki so iz-učeni v navedeni stroki — na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski pomočnik.
10056
Zobotehnika
mladega, ki je izvežban v kavčuku n zlatu, sprejmem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra, pod »Zobotehnik.
10038
Preiskovalke jajec
na luč (Eierleuchterinnen) samo dobro izvežbane in z dolgo prakso, iščem za takoj na zaposlenje od 2—3 mesecev s stanovanjem in hrano. Ponudbe z zahtevo plače na naslov: Iso Pick, izvoz jaja, Daruvar. 10036
Kovaškega učenca
močnega, sprejme tako] Ivan Prime, Radeče pri Zidanem mostu.	10241
Fotograf, pomočnika
spretnega samostojnega delavca sprejmem. Ponudbe na drogerijo Sanitas, Celje 9895
Potnika
sprejme tvrdka T. Soklič, Maribor, Aleksandrova c. št. 43, dvorišče.	9878
Stenografinjo
veščo tudi solicita-tor. poslov, sprejme takoj pisarna dr. A. Smoleta, Dalmatinova ulica.	10235
Pek. pomočnika
starejšega, sprejme takoj kot preddelavca A d o 1 f K e r n v Kranju. 10250
Pomočnico
za krojaštvo sprejme modni atelje Muršič, Ljubljana. Mestni trg 25/T.	10255

» 1 * ' ' A. 'f '* i « »d
Dreser pSov
nemških ovčarjev, doberma-nov, bivši policijski uslužbenec, vzame v dresoru 2—3 pse, samo proti dobri plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 10225
Zastopnike
■»gilne. resne In pošten«. sa prodajo obveznic R a t o • štete (vojne škode) oa obroke, iščemo » r«eb večjih krajih Slovenije — Pri pridnem delo ie možno zaslužit mesečno po »e? tisoč dinarjev Ponndbe na »Posest*. Ljubljana Mikio šičeva cesta 4	4?
Potnike
proti visoki proviziji, za dobro Ido? predmet, sprejmemo ta posečanje privatnih Nrank. Natlov v od-oddefc« »Jutra«. 10866
Zastopnike
za r»«jx»?»v»nj« v vsaki hiši potrebnih predmetov, »prejmem proti »boki proviziji. Naslov r oglasnem oddelku »Jntra«. 10243
Dieselmotorje
vsakovrstne, popravljam. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Dieselmotor*.	10197
Potnika
verziranega v manufakturni stroki, za obisk privatnih strank, sprejmem. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«.
10261
Znamke drž. SHS
samo večje vrednosti ku pujem v vsaki množini — Ponudbe z navedbo cene in količine na naslov: E Seči — Filatelija. Subotica
8090
Miro
se temeljito In trajno odvadite. Najboljše priznalni-ce in reference. — Prijave vsak dan od 9.—11 in od 2.—3. v Ljubljani, Beethovnova ulica 4. pritličje. — Pavla Kovač, šp^cijalistinja za govorilno gimnastiko.
43
HEI35B
Kmečko dekle
pridno in pošteno, vajeno tudi gostilne, ki je bila nad 2 leti natakarica — opravlja vsa druga dela — želi službo, najraje v Ljubljani. — Nastopi lahko 3. aprila. — Na-slov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«.
10214
Tkalski strokovnjak
s tridesetletno prakso v tkanju bombaževine, želi v Jugoslaviji službo ravnatelja tkalnice Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Energičen 200«. 10139
Trg. pomočnik
vojaščine prost, vešč mešane stroke, želi premeniti službo. Reflektira na večjo trgovino v mestu ali na deželi Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra trgovska moč».
10079
V pisarni
v kakem uredništvu, v trg podjetju ali v kakem tehničnem bureauu žrli službe dijak s sedmimi gimnazijami ki Ima tri leta modro-slovnih študij in je že po sloval par mesecev pri oglednem podjetju Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Natančen in uporaben za vse«	9945
Uradnica
z daljšo prakso ;n perfektnim znanjem nemščine ter slov., zmožna tudi angleščine in srbohrv.. želi premeniti službo čimpreje.— Ponudbe na ogl. odd. «.Tutra» pod značko »Najraje od 8—2».
9a-p
Bivši uradnik
Okrožnega urada za za zavar. delavcev
želi stalne službe „ kakem večjem industriiskem podjetju. tudi n» deželi Zmo žen v«eh pisarniških poslov in kavcije — Cenjene ponndbe na oclas oddelek •Jutra« pod šifro »Dober in vesten uradnik. 10138
Zanesljiva uradnica
z daljšo prakso, perfektna nemška in slovenska kore-spondentka. želi premeniti elužho takoi ali pozneje. — Dohra spričevala na razpolago. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Le v Ljubljani« 9859
Službo sluge
ali inkasanta želim proti garanciji 10 000 Din Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kavcij« zmožen. 10097
Otroški voziček
v dobrem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	10219
Trboveljski premog
in drva. Pogačnik, Bohoričeva ul. 5 — telefon 2059 10102
Radio-aparat
osemcevni, ko-mpleten, z okvirno anteno in zvočnikom, popolnoma nov, zelo ugodno prodam. — Posebno pripraven za restavracijo. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra..	10210
Velikonočne
razglednice
kakor tudi najnovejše
kino - razglednice
nudi najceneje Pevalek v Ljubljani, Židovska ulica.
10191
Drva
hrastova, p&rketn« j>i:>aits >d žage ter mehka lrv» » aitkl eent dostavlja oa 1on .tarna žag* V 8cagnettt Ljubljana «a rornniskin kolodvorom	V
Motvoz
(vtvIco) kupite najceneje v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. 261
Najboljši kok.s
Woifov» ulica mi tli
Oebtn
GOSPODINJE!
JE DOSPEL!
Premog, drva. koks
ln o g IJ t nudi družb* »Ilirija«. Dunajska cesta 4f> 'poleg lv ZakotnikaV I" lefon 8820	W
Velikonočna
razprodaja
14 dni, raznovrstnih igrač, galanterije, kozmetike, par fumerije. kolinjske vode lepa izbira sprehajalnih in športnih palic, kompletne opreme za pse itd — Za obilen obisk se najtopleje priporoča Lud Dolenc, Sv Petra cesta št 8, nasproti Lloyda.	10161
2 moderni Spalnici
ugodno proda Andlovic. Domobranska cesta št. 23 10129
Vino čez ulico
črno po 11, belo po 12 Din Pri odjemu 10 litrov 10 % popusta — Vinska klet na Sv. Petra cesti štev. 43.
10094
Hrastovih podnic
2—5 vagonov, za takoišnjo dobavo na razpolago. Dimenzija po naročilu kupca Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lesna indn strija«.	10071
Kuhinjsko opravo
skoro noro, radi odpoto-vanja v inozemstvo, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10257
Smrekove droge
4—6 m dolge, komad po Din 2 50 franko vagon Loče pri Poljčanah, proda Franc Possek, veleposestnik. Loče pri Poljčanah.	9981
najboljši Mul Mi so ..ILIRIJA"
Nadomestni deli in vse orodje za šivaine stroje Generalno zastopstvo
Em. Fischer.
Zagreb, Sudnička ulica 3'1l
Zahtevajte .tonudbo!
Parni stroj
tendem i kondenzacijo 100 k. s. efekt., razvod na ventile, zamašnja;k z 6 gonilnimi kvadrat. manflla vrvmi, prodajn Nadalje 1 parni kotel iz la jeklenih kotlovin. izvor Teplitz na Češkem, kur. pl. 50 m1, atm 10, rešetko za kurjavo z lesnimi odpadki, premogom, žaganjem itd. — Vse kompletno s parnimi cevmi, ventili itd., dosedaj dnev-uo v obratu, vse izvrstno ohranjeno Na ogled v tovarni usnja v Mokronogu, Dolenjsko — Prodam radi elektrifikacije. Poleg tega še istosmerni dynamo 30 k. s., za luč in silo. 9975
Lahek brek
v dobrem stanju, prodam Naslov „ oglasnem oddelku •Jutra«	10003
Suha drva
poceni naprodaj v Prečni ulici 4.	9826
Ventilator
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 10231
Otroški voziček
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 10249
Smuči
5n nekaj gramofon, plošč prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10267
Mongo
novo, nič rabljeno, prodam po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10242
Čebule in čebulčka
za jesti in za saditi kupim vsaičo količino Ponudbe t naznako cene na naslov: Novak, Zagreb. Maksimir-ska 64.	9920
Graham - moko
nudi 5 kg po povzetju »a 40 Din s poštnino vred
valjčni mlin v Sevnici
V zalogi so vedno lastni mlevski izdelki in sicer vseh vrst nienična moka iz naboljše banaške pšenice, koruzna moka in čink-vantinski zdroh Zahtevajte ■enik!	9842
Slamo za krmo
prešano ovseno, pšenično in ječmenovo ter
slamo v snopih
dobavlja promptn0 in v presledkih po najnižji ceni Mavro L6bl i sin, Cakovec 9741
(J I'h R )'.man:
Mali slonič je zdaj ilezel iz svoje ječe. Kako srečni so bili vsi! Slona sta od veselja plesala in celo želva jima je pomagala plesati, tako da je kralj Debeluh zdrknil z nje na tla. Debeluh in Debelinko sta se hotela odpraviti. Toda oče Slon je dejal: «Ni-kamor ne poideta. Take pretkance je dobro imeti pri sebi.»
Debelinka in njegovega očeta pa ni mikalo služiti slonom za hlapca. Hotela sta iti svojo pot. toda sloni so bili veliki in močni in ju niso pustili nikamor. Vsa pobita sta sedela drug zraven drugega, medtem ko je stal oče Slon na straži. Še Klepetuljo so zapodili. <0, vrnem se!> je zaklicala ▼ slovo.
Kufxim
Hrastov les
hrastov« hlod«, hrastove frize in hrastove deske 27 mm, sposobne ta izdelovanj« frizen, kupim. Ponudbe s eeno in množino na naslov: Ivan Šiška, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova 4.	10206
Smrekov les
okrogel (tudi jelkov) od 4 m dolžine in 25 cm sred-njega premera naprej, kupujem stalno proti gotovini Reflektiram tudi na oakup večjega kompleksa smre kovega ali jelovega gozda, iz katerega bi «• hlode lahko oaprfsnilo vodnim potom, t. J. splavom do Srema Ponudbe c navedbo količine in najnižje cene za m* na panju ali postavno splav na Savi v Sremu — pod šifro »Prednost dam splavski robi* na oglasni oddelek »Jutra*. 10207
Razpisujemo
dobavo naslednjega mate-rijala: 1 vagon cementa, 20.000 kom. zidne opeke, 20 mr rezanega lesa, 60 m* šip ta okna in 1 stružnic«. Pogoji so pri podpisani interesentom na razpolago. — Ponudbe je vložiti do 10. aprila t. 1. Direkcija drž rudnika Zabukovca, pošta Griže.	10201
Vsakovrstno zlato
(injf oo aafvišjlh ««nat>
Černe — luvefli
Ltnbllana Wolfo»» nllea t 18
Stare moške obleke
in druge kupujem ter plačam najbolje. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A. Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29 10142
Blagajno
za trgovino starega sistema. leseno, s poševnim pokrovom. kupim Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Blagajna 70*.	10070
2 dynamo stroja
enak« napetosti. 8—15 HP. kupim t al! brez instalacijskega materijala — Ponudbe t navedbo cene na opekarno Jelovšek. Vrhnika	9996
Sode
od vina. rabljene, dobro ohranjene od 80—1201. ku pujemo Ponudbe na tovarno kisa Jos Vodnika dediči. Ljubljana Vn 9936
Brusnega lesa
smrekovega v debelosti od 10 cm naprej in v dolžini 1 m io 2 m. kupim vsako množino Plačilo ob prevzemu v gotovini ali potom akreditiva — Cenjene ponudbe n» naslov: Nande Ferjan, lesna trgovina. Jesenice, Gorenjsko. 9744
Stole za jedilnico in posteljo
kupim. Naslov s ceno poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stoli 64*.
10254
13
Stavbno parcelo
z večjim vrtom, ob cesti v Rožno dolino, v Levčevi ulici prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
10232
Trgovsko hišo
s trg. lokalom, 8 skladiščema, 6 sobami in 2 kletmi, gopodars.ko poslopje, vse v dobrem stanju, vrt In okoli 3 orale dobre, dohičkanos-ne zemlje, v lepem kraju na Štajerskem, ležeče zraven glavne ceste pri kolodvoru, radi družinskih razmer prodam za 320.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »št. 604*.
10198
Enonadstropno hišo
• 4 sobami, kuhinjo, jedilno shrambo in verando, t dvoriščem ter prostornimi lokali, ca vsako obrt ali pisarne, po primerni ceni proda Janko Filec, Novo mesto. Dola ulica itev SI 7642
Več posestev
in trgovskih hiš prodam ob novo projektirani progi v Kočevskem okraju Pojasnila pri zastopniku »Mar-stana*, N. Loboda v Kočevju.	10240
Posestvo
obstoječ« it zidane eno-nadstropne hiše z majhnim vrtom (sadovnjakom) prodam v bližini večjega in-lustrijskega kraja na Gorenjskem. Posestvo je oddaljeno od železniške postaje 10 minut ter je v zelo dobrem stanju. Radi ev. pojasnil se je obrniti na dr Stanka Sajovica, odvetnika v Kranju	10202
Restavracijo
dobro vpeljano, prodam v sredini Zagreba, radi pre-obilega posla in napora — ker sem sama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Pekarno
kupim kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spomlad*.	10236
Trgovino
z mešanim blagom, na prometni točki, če mogoče s stanovanjem vzamem takoj v najem. — Ponudbe pod šifro »Promet 70.000* na oglasni oddelek »Jutra*.
10252
Trgovino
s mešanim blagom, na prometnem kraju, ■ stanovanjem vzamem v najem. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra trgovina*. 10190
Klet, skladišče in sobo
odda Klemene ▼ Ljubljank
Sv. Petra 79.
10247
Selitve
v mestu ln na deželo
strokovno in najcene>šie potom
Slovenia
rransoor*
LJubljana, Miklošičeva cesta 36 Telefon št 2718 80
Stanovanje
sobe in kuhinje taikoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 10208
Manjše stanovanje
2 sob in kuhinje dobi boljša šivilja, ki ima lastno obrt in večletno prakso v damski konfekciji, v sredi mesta v trgovski hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Prvovrstna šivilja«.	- 10239

Na stanovanje
sprejmem preprostega gospoda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 101%
Sobo
s posebnim vbodom in električno razsvetljavo, event. tudi e hrano oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	10221
Sostanovalca
sprejmem proti mesečni najemnini 170 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
10194
Sobo
oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	10195
Lepo sobo
oddam takoj starejšemu, solidnemu, samo stalnemu gospodu. Cenjen« dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalen 16*.	10217
1 ali 2 gospoda
mestna afi drž. uradnika sprejmem na stanovanje v krasno opremljeno, tračno in soinčno sobo t elektriko Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*.	10209
Snažno sobo
v bližini glavnega kolodvora aU kavarne Evropa želi ta stalno miren gospod Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* šifro pod »Zračna soba 85*.	10230
Sostanovalca
sprejmem po nizki ceni na hrano in stanovanje v sredini mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10215
Sobo
želi uradnik, ki bo čez dan vedno odsoten. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl.
pod šifro
oddelek »Jutra Vladimir*.
10233
Opremljeno sobico
oddam na Starem trgu 3/1 10227
Sobo
separirano, oddam takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	10238
Opremljeno sobo
s klavirjem, v bližini dramskega gledališča oddam. — Naslov v oglasnem odd-elku »Jutra*.	10246
Opremljeno sobo
s 1. aprilom poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	10245
Lepo sobo
veliko, i elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, s souporabo kopalnice in klavirja takoj oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10211
2 opremljeni sobi
spalnico tn salon) ali sobo
•	souporabo salona iščem — Separatni vhod. centrom mesta. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* ood šifro
•	M N *	10047
Opremljeno sobo
i elektr razsvetljavo oddam na Domobranski cesti Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	9821
Dijak
Želi s 1. aprilom snažno in soinčno s c b o s popolno oskrbo. Najraje z elektr. razsvetljavo in dobro domačo hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »TaJtoj 19». 10174
3 opremljene sobe
z električno razsvetljavo, -od ur tfTntfr|9T3<xi g z ona sebnim vhodom iz st-opnic, takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
10244
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo želi gospodična. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Čimpreje 56».	10256
Sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10248
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, želi zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Soba 59».	10259
Prazno sobo
event. s souporabo kuhinje oddam na Celovški cesti s 15. aprilom. Pismene ponndbe na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro «Siška».
10262
Lepo sobo
opremljeno, oddam Za 300 Pin mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
10263
Pošten obrtnik
boljši, Ieli ta razširjenje obrti posojila 20—25.000 Din — Zadostuje pa tudi žiro. Vračeval bi 1000 Din me sečno ter nudil do popolnega izplačila poleg obresti še dobro obrtniško hrano Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Solidna vzajemnost*.
10098
Družabnico
v »vrbo razširjenja damske konfekcije sprejmem. Potreben kapital 10—15.000 Din. Prednost imajo šivilj* Ponudbe na o»las. oddelek »Jutra* pod iifro »15 000».
10SSS
50.000 Din posojila
išče dobro vpeljano podjetje v Mariboru t lastno detajlno prodajalno. Nudi 10 M garancijo in lahko službo. Ponudbe na podružnico »Jutra* t Mariboru po<] »Kapital*.	10285
Dvpifi
Gospodična
želi znanja z gospodom, v katerega družbi bi s« rada udeleževala manjših tur v planine. Do-pise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Planinka«. 10193
«Štiriperesna
deteljica«
Dvignite pismo pri podružnici »Jutra« v Mariboru. Aleša.	1U203
«Nada življenja®
Dvignite takoj pismo.
10204
Zlati Pepita
Hvala odgovoru — dvignite pism0 kot prvotno — nujno!	10237
Pesem nezakonskega dekleta.
Ne vem za očeta,
le mati živi, povedati noče, kje on se drži.
Mi grenko življenje je v lepi mladosti pa k temu znam ljubit« kot druga dekleta. Pesmica moja pa moji ljuhavi sledi.
Dopise na oglasni odde!e% »Jutra* pod »Nezakonski otrok«.	9978
Preklic
Preklicujem besede, kater« sem govorila čez M. Mol« proti J. Baje v Hrenovi ul. — I. Hace.	10212
Kateri gospod
dobrosrčen, bi podaril staro obleko delavcu, ki ima veliko družino in majhen zaslužek. Svoj naslov naj blagovoli javiti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vse dobro«.	10251
'A Ž l k* A dft
Vdova
z lastno hišo in nekaj pr«k moženja se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodom, ki bi imel vsaj pokojnino. Dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Mirno življenje«.	10264
n*
Klavirske citre
nove, prodam za 350 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10218
Godala
za popolni orkesteT na lok proda po zelo nizki ceni likvidacijski odbor »Sloge* v Rajhenburgu.	9971
Konjička Pony
novo opremo,	kočijco ia
sani prodam.	Pojasnila v
fostilni »Pod	Stolom« —
irovnica.	10213
Dva konja
od 5—7 let stara, srednjo velikosti, event. 2 Ponyja kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10200
2 dobermana
čistokrvna, z rodovnikom, samca in samico, 1 leto stara, prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.
10081

Črnosiv pes
se je zatekl na Trnovski pristan št. 8.	1022®
Nemški ovčar
ki sliši na ime^ »Hero!d», nosi znamko »Landskron* 1928. na »elezni -enžici, poleg pa -«njP«?. «e j» neznano kam r&*«k.«t Polten aatditelj naj ga vrne proti nagr^ti aa rs*; o v: ZirMUii. I.jutvj*t»» Uirska uiie» V	UfiS4
Zaponko
z zamorčkooi (em 'ngaMk
82. marca. — K« ja dri* spomin. proMm najdttelja. da jo proti narra.il odda r oglasnem odMks «htrt».
MM
Urejujt Davorin Ravljea. Izdaja za Konzorcij «Jutra* Adoii Ribniku, £a Narodno tiskarno dd. kot ti&karnsrja Frmo Jcseriek, Z* insenttt det je odgovore* Alojzij Novak, V* v Ljubljani