It «Struna plačana « getorioL Leto XVm., št. 1S6 Ljubljana, četrtek 8. julija 19J7 Cena t Din lipiatLusiv«! Ljuoijana, tinafljeva ulica a — Telefon SL 8122, 3123, 3124, 3125, 8126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka uHca št. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova OL St. 2 Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 13-842, Praga čisto 78.180, Wien St 105.241. Iskanje kompromisa Španska kriza je v zadnjem času prešla spet nekaj faz, katerih vsaka je krila v sebi resne nevarnosti posplo-šenja državljanske vojne v splošno evropsko vojno. Brez zakulisnega iskanja izhodov iz neprestano se ponavljajočih stisk in zagat bi vsi sporazumi o nevmešavanju in načrti o izvajanju kontrole ostali mrtva črka na papirju, španske homatije pa bi v tej ali oni obliki že davno zajele tudi vso ostalo Evropo. Ako vrednotimo napore evropske diplomacije za rešitev spanske krize samo z vidika te želje po omejitvi medsebojnega obračunavanja oben španskih taborov na španska tla, smemo tej diplomaciji priznati resnične uspehe. Kmalu bo poteklo leto, odkar iskra, z Iberskega polotoka grozi, da vname splošni požar na vsej nasi celini, pa je vendar vsaj v svojih neposrednih posledicah ostala še vedno samo grozeča iskra, ki je veter se ni zanesel drugam. Levji delež naporov za omejitev španske državljanske vojne na španska tla si delita obe zapadni velesili,. Francija in Anglija. Preko že nazna-čenega splošnega uspeha pa v španski zadevi tudi njuni diplomaciji zal nista dosegli ničesar, kar bi pomenilo dejanski začetek postopne likvidacije državljanske vojne, ki divja v vsem svojem obsegu naprej. Dokler pa se strasti v Španiji sami ne bodo polegle, nevarnost za razširjenje španske državljanske vojne v splošno katastrofo ne bodo prenehale. Čim bolj se španska kriza zavlačuje, tem bolj je vsakemu jasno, da so bili vzroki za razširjenje španskega požara na vso Evropo podani že ob njegovem izbruhu. V tem je Španija samo zrcalo splošne evropske razrvanosti, ki prihaja do svojega zunanjega izraza zlasti v nesoglasju velesil. Te razdva* jajo danes ideološka nasprotja in teritorialna vprašanja. Ideologije, ki so se spoprijele v Španiji, so osnova političnih in socialnih borb na vsem evropskem kontinentu. Morda še večjo vlogo od njih pa igrajo v španskem vprašanju teritorialni interesi. Španija straži vhod v osrednje evropsko morje, v Sredozemlje. Pridobiti vpliv na španskih tleh, pomeni za sleherno sredozemsko državo utrditev lastnega sredozemskega položaja, kar seveda ne more ostati brez posledic najprej za sredozemsko, pote mpa tudi za splošno evropsko rav* notežje. V najnovejših razpravah o španskem vprašanju je to teritorialno stališče prišlo še do posebnega izraza. Celo sam Eden je smatral po dolgem spet za potrebno, da še enkrat svarilno opozori, da je za Anglijo Sredozemlje prava življenjska cesta in ne samo »bližnjica«. S tem je London ponovno dal razumeti, da je Anglija na razvoju španske krize neposredno in življenjsko interesirana. Isti poudarek je bilo mogoče te dni čitati tudi v francoskem časopisju. Ta ugotovitev jedra španskega problema kot mednarodnega vprašanja nam zgovorno pojasnjuje, zakaj sta Anglija in Francija, ko sta se od vsega začetka zavzemali za politiko nevmešavanja v španske zadeve, kot glavni cilj svoje španske politike postavili zahtevo po omejitvi španske državljanske vojne na španska tla. Geslu o ideološkem razcepu Evrope v dva tabora sta nasprotovali od vsega začetka in z vso doslednostjo, zaradi svojih posebnih interesov v Sredozemlju pa sta za vsako ceno hoteli uveljaviti tudi teritorialni status quo, ki ga je po= seg tujih držav v Španiji močno ogra-žal. Italijansko-angleški džentlmenski sporazum z dne 2. januarja tega leta je na najbolj zgovoren način pokazal, v čem je danes glavni interes angleške vlade v tem delu Sredozemlja, ki je s špansko afero prav tako postal »odprto vprašanje« kakor malo prej vzhodno Sredozemlje z abesinsko vojno. Sporazumu o nevmešavanju se je ka-v septembru lanskega leta, je potemtakem odgovarjal tako splošnim zunanjepolitičnim smernicam obeh zapad-nih velesil kakor njunim posebnim interesom. Nevmešavanja si v Parizu in Londonu niso zamišljali kot nevtralnost, ki predpostavlja obstoj dveh rednih vojskujočih se strank in pravo vojno med njima. Tak sporazum bi bil nezadosten in nevaren obenem, ker bi predvsem ne preprečil dovažanja vojnega materiala — z.izjemo onega, ki spada pod vojno tihotapstvo —, na drugi strani pa bi povečal možnost mednarodnih incidentov. Sporazum o nevmešavanju se je kasneje pridružil še sporazum o izvajanju kontrole, dopolnjen 12. junija letos s sporazumom med Francijo, An» glijo, Italijo in Nemčijo, g'ede načina postopanja v primeru podobnih incidentov, kakor se je pripetil nemški kontrolni ladji »Deutschland« v luki na ìbici. Po novem incidentu z ladjo »Leipzig« pa sta Nemčija in Italija že vnovič odpovedali svoje sodelovanje pri izvajanju pomorske kontrole in problem nevmešavanja y. špansko dr-* Izhaja vsak dan Naročnina muftì niessfiw Din Za inozemstvo Din 40*-— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3120, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Kriza nevmešavanja v Spanske zadeve NOBENIH NOVIH PREDLOGOV Tudi Anglija ne bo stavila novih predlogov na seji londonskega nadzornega odbora — Glavna Edenova zahteva ostane slej ko prej odpoklic tujih prostovoljcev London, 7. julija, g. Zunanji minister Eden je danes popoldne izjavil v spodnji zbornici, da angleški zastopnik na petkovi seji odbora za nevmešavanje ne bo stavil nobenih novih angleških predlogov. Kljub temu pa nadaljnje Eden z diplomatskimi pripravami za to sejo odbora za nevmešavanje ter upa, da mu bo uspelo premostiti krizo v politiki nevmešavanja. Tudi lord Plymouth je imel danes več razgovorov s člani tega odbora. Angleški zastopnik v Hendayju je s pooblaščencem generala Franca v stalni zvezi. Glavna zahteva Edena ostane slej ko prej odpoklic prostovoljcev iz Španije. O poddrobnostih tega načrta so razširjene razne verzije. Prevladuje vtis, da išče general Franco zbližanje z Anglijo in tudi angleška industrija poudarja, da hoče obdržati še nadalje svoj vpliv v Španiji. Dejstvo, da kaže general Franco pripravljenost proučiti vprašanje odpoklica prostovoljcev, se smatra kot *-aktičen manever. Očividno bi general Franco pristal na etapno umaknitev prostovoljcev. Ker je na strani generala Franca mnogo več prostovoljcev kot na strani valencijske vlade, bi številčna umaknitev imela za posledico, da valencijska vlada v gotovem trenutku ne bi imela nobenih prostovoljcev več, dočim bi jih na strani generala Franca po dosedanjih cenitvah še vedno ostalo nad 50.000. V Londonu prevladuje mnenje, da bi se prostovoljci z obeh strani umaknili po možnosti istočasno in pod učinkovito nevtralno kontrolo. Vsekakor izgleda, da je general Franco pripravljen na gotove koncesije, ako mu z druge strani ne bi odklonili priznanja vojskujoče se stranke. Nota generala Franca, v kateri zahteva priznanje uporniške vlade kot vojskujoče se stranke in grozi z gospodarskimi represali j ami, v Londonu ni napravila dobrega vtisa. Noto smatrajo kot izsiljevalni manever. Francija ne odneha Pariz, 7. julija. w. Pred zopetnim sestankom londonskega odbora za nevmešavanje je francosko zunanje ministrstvo še enkrat obrazložilo svoje stališče glede na zapleteni položaj v politiki nevmešr-vanja v Španiji. Stališče Francije je popolnoma jasno ter se naslanja predvsem na soglasnost angleškega in francoskega mnenja. Francija ostane verna politiki nevmešavanja v zvezi z nadzorstvom vseh kopnih, pomorskih in zračnih mej ter zastopa slej ko prej stališče, da priznanje obeh španskih strank ne prihaja v poštev, dokler ne bo rešen problem umaknitve inozemskih prostovoljcev iz Španije. Ukinitev nadzorstva obal, bi imela za posledico, da bi Francija opustila tudi nadzorstvo na kopnem ter s tem nadzorstvo pirenejske meje. S tem bi se Francija sploh umaknila iz cele kontrole. Toda tudi v primeru umaknitve mednarodnih opazovalcev, bi se vzdržala že eno leto obstoječa zapora ter bi se končno nadomestila z nadzorstvom po francoskih uradnikih. V tem primeru pa bi si francoska vlada pridržala popolno svobodo glede obnove izmenjave blaga s Španijo. To stališče francoskega zunanjega ministra konča z izrazom upanja, da bo vendarle uspelo doseči kompromis v smislu poenostavljenja in večje učinkovitosti kontrolnega sistema. General Franco grozi V pozivu vsem državam sveta zahteva general Franco priznanje svojega režima z grožnjo, da bo izvajal proti nasprotnikom priznanja represatife Salamanca, 7. julija, br. Sinoči so vsena-conalistične radijske postaje v Španiji prenašale proglas generala Franca, naslovljen na vse države na svetu. V tem proglasu izjavlja general Franco, da je že sedaj gospodar velike večine španskega ozemlja ter da ima za seboj večino španskega naroda. Zato smatra, da je docela upravičena njegova zahteva, ki jo je naslovil že pred tednom dni na vse države, da ga priznajo kot resničnega gospodarja Španije, priznajo njegov režim in zlasti, da mu priznajo značaj vojskujoče se stranke, ki da mu po pravici gre po vseh določbah mednarodnega prava. Tako priznanje bo zelo pospešilo razvoj dogodkov v Španiji in bo kar najhitreje napravilo konec bratomorni državljanski vojni, kar bo valencijska boljševiška vlada uvidela, da je popolnoma osaimljena ne samo v Španiji, marveč tudi v inozemstvu. Svoji zahtevi po priznanju pa je general Franco dodal tudi hude grožnje. V svojem proglasu namreč naglasa ,da bo izvajaj re. presalije proti vsem onim državam, ki mu bodo tudi še sedaj odrekle priznanje. Te države naj vedo, da nacionalistična Španiji po njegovi zmagi in likvidaciji državljanske vojne z nclbeno teh držav ne bo obnovila trgovinskih odnošajev in jih bo na gospodarskem polju popolnoma ignorirala. Nadeja pa se, da mu ne bo treba izvajati takih represalij, ker bodo sedaj pač vsi spoznali, kakšen je pravi položaj v Španiji. Berlin, 7. julija. AA. Nemški listi pozdravljajo nato. ki jo je poslal general Franco posameznim državam in v kateri zahteva za nacionalistično vlado priznanje vojne stranke. »Lokal Anzeiger« na-glaša, da je ravnal general Franco popolnoma pravilno. V Londonu in Parizu naj spoznajo, da je kriza v ocfboru za nevmešavanje izbruhnila zarasti francoske in angleške krize. Ugotovljeno je. da more general Franco izpolniti vsako mednarodno obveznost, dočim valencijska vlacte tega ne more storiti, ker ji Moskva to prepoveduje. Franco zahteva novo peipro Pariz, 7. julija, br. Današnji francoski listi se v zvezi z mednarodnim položajem in španskim problemom bavijo tudi s spomenico, ki jo je poslal general Franco po svojih zaupnikih nemški in italijanski vladi. Spomenica je razdeljena na tri poglavja. Prvo poglavje obravnava vojaški položaj v Španiji. Franco zagotavlja, da je imel pri zadnji ofenzivi na Bilbao silne izgube. Utrpel je nad 20.000 mož svojih najboljših čet in za zavzetje Bilbaa je moral žrtvovati veti nego 20 odstotkov vsega vojnega materiala, kar ga ima na razpolago. Trenutni položaj in dosedaj doseženi uspehi bi se po mnenju generala Franca sicer mogli držati s četami, kolikor jih še ima, toda moralno stanje njegove vojske je takšno da ne more riskirati nadaljevanja dr- žavljansko vojno se je znova pojavil v vsem svojem začetnem obsegu. Francija in Anglija sta po itali j an-sko-nemški odpovedi hoteli sami prevzeti nadaljnje izvajanje nadzorstva, Italija in Nemčija pa sta se temu predlogu energično uprli. V novih predlogih zahtevata Rim in Berlin odpravo pomorske kontrole in priznanje Franco ve vlade kot vojskujoče se stranke. Na tej osnovi dveh nasprotujočih si predlogov se vodijo pogajanja za kompromis, katerega edini namen naj bi spet bila samo omejitev španskega po- žara. V Parizu in Londonu ne dvomijo, da se bo še pred sestankom londonskega nadzornega odbora, ki naj sklepa o angleško-francoskem predlogu, posrečilo najti izhod, ki bo predvsem novo delo diplomacije, ne pa izvajanje septembrskega sporazuma o nevmešavanju. Celo pariški oficiozni »Temps« naglaša, da bo treba sedaj najti novo formulo, »ki naj združi načela nevmešavanja in nadzorstva z dejanskimi potrebami, ki so se pokazale v razvoju španske krize«. Napoveduje se torej samo nov, —- kompromis. žavljanske vojne preko zime. Nadlog in težav zimsko dobe njegove čete ne bi vzdržale. Po njegovi zamisli naj bi se v kratkem pričela splošna ofenziva na Madrid, obenem pa tudi napad na Teruel, da bi se tako razcepile moči valencijske vlade. Cilj ofenzivo pri Teruelu bi moral biti prodor proti Sredozemskemu morju v smeri na Sagunto in Castelon, s čimer bi se izolirala Valencija in Barcelona. Za izvedbo te ofenzive pa potrebuje general Franco nujno še vsaj 25.000 mož svežih, dobro izvežbanih in moderno oboroženih čet, nadalje vsaj 500 letal, 50 baterij topništva in primerno število tankov. Le na ta način bi se dosegla nadmoč Francovih čet nad vojsko valencijska vlado in zagotovila zmaga. V političnem delu svoje spomenice zahteva general franco, da morata Rim in Berlin začeti veliko diplomatsko ofenzivo za priznanje generala Franca in njegovega režima. Nadeja se, da bo lahko dosegel priznanje držav latinske Amerike, prav tako tudi s strani nekaterih zaveznikov Italije, toda Rim in Berlin si morata z vsemi silami prizadevati, da dosežeta tudi priznanj« s strani Pariza in Londona. Ce to do ežeta, je pripravljen pristati na kakršnekoli koncesije. Samo 2455 prostovoljcev ? Salamanca, 7. julija, o. General Queippo de Liano, ki igra vlogo nekakega propagandnega ministra generala Franca, je imel snoči po radiju govor, v katerem se je bavil s problemom tujih prostovoljcev v šnaniji. Med drugim je izjavil, da se general Franco prav nič ne upira odpoklicu prostovoljcev, ker bi tak odpoklic najhnje zadel valeneijsko vlado, ld ima svojo glavno oporo v inozemskih brigadah. Na strani generala Franca se bori samo 2.455 tujih prostovoljcev, ki so sklenili pogodbe za dobo 6, 12 odnosno 18 mesecev. Od teh je 2.054 prostovoljcev svoje pogodbe obnovilo, ostali pa bodo po izteku pogodbe poslani v svojo domovino. Cim dobi general Franco jamstvo, da bodo odstranjeni iz Španije vsi prostovoljci, ki se bore na strani valencijske vlade, bo sam odpustil vse, ld se bore na njegovi strani, London, 7. julija. w. Nota generala Franca, v kateri zahteva priznanje kot vojskujoča se stranka- je v angleških vladnih kro-gih povzročil veliko presenečenje. Kakor poroča diplomatski poročevalec >Daily Te* legrapha«' je ta dokument temboli izne-nadil, ker je ozračje- v katerem so se vršili razgovori med angleškim poslanikom v Hendayju sirom Heltonom in pooblaščencem generala Franca v zadnjih tednih, bilo zelo prijateljsko. Ne glede na to ni manjkalo znakov, ki eo pokazali na prizadevanja Franca, da bi dosegel z angleško vlado sporazum. Sedaj govorijo o tem, da je general Franco poslal svojo noto v nepravem trenutku, ne da bi pomislil, kaj bi mogel povzročiti njegov nenadni preokret. Tudi jngoslovenske ladje ustavljajo Sptft, 7. julija, o. Čeprav zavzema Jugoslavija v španskem sporu strogo nevtiaJ no stališče in se v ndbenem pogledu im vmešava v španske notranje zadeve, st tudi jngoslovenske ladje, ki po svojUi tr govskih poslih plujejo moimo Španije, i» postavljene raznim nevšečnostim, zlasti i strani francovcev. Pomorščaki z lacbj^ M so se vrnile te dni iz španskih voda, fti-povedujerjo da se le redko kdaj pripete, % bi jih bile zaustavile vojne ladje valencijske vlade. Pač pa so jih često zaustavljale vojne laidije generala Franca. Tako je Ml zaustavljen paraik »Vis«, last paro-plovbne družbe »Oceania«, ki je pluä s tovorom premoga za Split. Nacionalistične vojne ladje so ga odvedle v Cento, kjer so ga zadržali tri dni in natanko preiskali ves parndk. še le na. ponovni protest kapitana so naposled dovolili, da je mogel na daljevati vožnjo. Enako se je zgodilo tudi paraiku »Predsjedtnik Kopaltič«. Danes je prispel v splitsko hiko grški paraik »Estehion Argota«. Tudi ta paraik so nacionalisti zaustavili v gibraltarski ožini in ga odvedli v Ceuto. Republikanska ofenziva Vladne čete so pri Madridu prešle v ofenzivo in so dosegle važne uspehe Madrid, 7. julija. AA. V veliki ofenzivi, ki so jo začele republikansike čete, eo zavzele Bnuneto in prispele v bližino Villa-nueva de la Canada, ki se je o polnoči predala. Napad na madridsiki fronti, ki so ga napovedale vladne čete, se je izvršil včeraj. Pri napadu je sodelovalo cnkoli 25.000 mož. Poveljnik vladnih čet si je izbral za napad prostor med Lasiero in Madridom. Ob zori je vladno topništvo začelo streljati in je neprestano skoraj dve uri obstreljevalo sovražne postojanke. Okoli 7. 6o vladni oddelki začeli prodirati ob reki, ki se izliva v Guadarramo. Nacionalistično topništvo je takoj odgovorilo in je bil njegov učinek hud, čeprav so ga ovirala vladna letala. Okoli 8.30 so vladne čete prispele do na- cionalističnih postojank. Tu 6e je razvila srdita borba na nož. Nacionalisti so ogorčeno branili svoje postojanke. Zaradi hudega pritiska so se morale nacionalistične čete naposled umakniti. Vladno trknotorno letalo je vrglo 6 bomb na Cord »bo. Letalo eo nato sestrelili. Prodiranje frankovce* na baskovski fronti Bilbao, 7. julija, g. Nacionalistična brigada je danes zavzela mesto Somorostro * vsemi predmestji. Soanorostro je središče važnega rudarskega ozemlja» kjer je tudi sedež francosko-beigijske jeklene industrije. Pacelli gre v Francijo Prisostvoval bo posvetitvi nove cerkve v Lisseuxu, v Parizu pa se bo sestal z Delbosom in Lebrunoan Zbližanje med Vatikanom in Francijo Rim, 7. julija, br. Jutri odpotuje posebna vatikanska misija pod vodstvom državnega podtajnika kardinala Paccellija v Francijo, kjer bo prisostvovala posvetitvi nove cerkve sv. Terezije v Lisseuxu. Dejstvu, da je na čelu te misije najvišji vatikanski funkcionar, pripisujejo veliko politično važnost. Kardinal Paccelli bo prišel tudi v Pariz, kjer se bo sestal s francoskim zunanjim ministrom Delbosom, sprejel pa ga bo v posebni avdijenci tudi predsednik republike Lebrun. To je po vojni prvi primer službenih stikov med Francijo in Vatikanom. V Vatikanu so se včeraj v zvezi s tem potovanjem vršila važna posvetovanja, danes pa je bil Paccelli v Gandolfu, kjer ga je sprejel papež. Vrše se tudi poskusi z vatikansko radijsko postajo, ker namerava papež o priliki posvetitve cerkve sv. Terezije v Lisseuxu imeti govor, ki ga bodo prenašale tudi nekatere francoske ra- dijske postaje, ki so doslej vse vatikanske oddaje ignorirale. Vse to kaže na to, da se pripravljajo važni razgovori in da namerava Vatikan spremeniti svoje dosedanje odnošaje do Francije. Kardinal Paccelli je nocoj sprejel tudi novinarje in jim dal naslednjo izjavo: »2e vdrugo v zadnjih dveh letih je blagovolil sv. oče izbrati svojega državnega tajnika kot papeškega delegata za Francijo. Veselim se, da mi je dana možnost stopiti v stik z velikim pariškim mestom in z veliko Francijo, ki velja za središče duhovnega življenja in žarišče kulture. Razen tega sem zadovoljen, da se mi daje priložnost, stopiti v osebne stike s spoštovanim šefom francoske države in z zastopniki francoskih oblastev, ki jih čaka bolj kakor kdajkoli prej velika in važna naloga, da pripomorejo po svojih močeh k izgradnji miru, kar je v prvi vrsti želja vrhovnega duhovnika. Poslabšano stanje patriarha Varnave Beograd, 7. julija p. Zdravstveno stanje patriarha Varnave se je danes spet nekoliko poslabšalo. Ob 10 dopoldne je zdravniški kcnzMij izdal naslednji bilten: Zdravstveno stanje Nj. Sv. patriarha se je toliko spremenilo, da sedaj težje sprejema hrano. Na bolniku so se pcjarrili znaki obče astenije in anatije ter lažji pojavi vnetja perifernih živcev. Ni pa znamenj za ksikšno psihično spreanemToo. Stanje srca in pljuč povoljno. Po vsej državi- se bode« jutri v pravoslavnih cerkvah vršile posebne molitve za življenje patriarha. Iz državne službe Beograd, 7. julija, p. Premeščena sta bila po službeni potrebi oficiiala Mihael Vrečko od računovodstva v obči oddelek, Janez Rus pa iz finančnega oddelka v_obči oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani. Znižana voznina Beograd, 7. julija. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznano na državnih železnicah članom jugoslovenskega kirurškega društva, ki se udeleže kongresa. tega društva od 3. do 5. septembra t. L v Ljubljani. Popust velja od 1. do 8. septembra. Seja klubov JNS Beograd, 7. julija, p. V dvorani finančnega odbora narodne skupščine se je vršila danes popoldne seja narodnih poslancev in senatorjev JNS. Na njej so podrobno razpravljali o političnem položaju, o raznih zakonskih načrtih, ki pridejo v bližnjih dneh v razpravo v narodni skupščini in senatu, posebno pa o konkordatu. Sandler gre v Moskvo Stockholm, 7. julija. AA. Uradno poročajo, da bo zunanji minister Sandler 8. t. m. uradno obiskal Moskvo. Vrnil se bo 1L jolija. — -------- Krakovski nadškof se ho opravičil Varšava, 7. julija. AA. Izvedelo se je, da je pričakovati ureditev spora med poljsko vlado in krakovskim nadškofom Sapieho. V torek je imel papešiki nuncij v Varšavi msgr. Cortesi ponovno konferenco e poljskim zunanjim ministrom Beckom, danes pa se pripelje, kakor poroča »Ozas« krakovski škof Rospond v Jurato, poletno rezidenco predsednika republike, s pismom kneza Sapiehe, v katerem se bo opravičil zaradi svojega postopanja glede grobnice maršala Pilsudskega. Earhardtove še vedno niso našli San Francisco. 7. julija, tr. Kljub vestnemu iskanip in poizvedovanju vse doslej Se niso našli nobenega sledu o ameriški le-talki Earhardtovi, ki je na poletu okrog sveta brez sledu izginila nekje v bližini otočja Howland. Dvanajst vojnih lackij in okrog 400 letal že dva dni preiskuje vse ozemlje več 6to kilometrov daleč na okrog. Sedaj preiskujejo zlasti koralne čeri, ker domnevajo, da je letalo Earhardtove zaradi pomanjkanja bencina moralo pristati ha kakem mestu, odkoder se sama ne more rešiti, a tudi ne dati znakov, ker se ji je najbrže pokvaril radijski aparat. Takih otočij je zelo veliko in to zato raziskovanje v tej smeri precej zamudno in dolgotrajno. Suša v Kanadi Toronto (Kanada), 7. juüga. o. V K*-natdi in vsej srednji Ameriki je za/vladala silna vročina. Po uradnih podatkih je v zadnjih dneh umrlo na solnčarici več sto ljudi. Zaradi suše je uničen velik del letošnje žetve. Najhujše so prizadete baš najrodovitnejše pokrajine. Pomanjkanje vode je zelo občutno zlasti na famiah, kjer je poginilo že veliko živine. Nekateri farmarji so morali poklati vso živino. Pojavili so se tudi veliki požari po poljih in goetfcfvah. y PREDSEDNIK VLADE O NEKATERIH DOLOČRAH KONKORDATA Dr. Stojadinovicevo pismo predsedniku narodne skupščine Pojasnila papeskega nuncija v Beogradu De Valera izgubil večino Izid vofltev je irskega premiera spravil v skrajno težaven položaj - Paktirati bo moral z opozicijo Beograd, 7. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Sto- jadinovič je poslal predsedniku narodne skupščine g. Stevanu čiriču tole pismo: Gospod predsednik! Odkar sem imel čast poslat:, skupaj z g. pravosodnim ministrom narodni skupščini zakonski predlog o ratifikaciji konkordata s sv. stolico, so izšle v naši javnosti razne razlage nekaterih njegov:h določb, ki utegnejo zbuditi bojazen, da bi mogla biti ta pogodba v nekaterih važnih točkah škodljiva ugledu in koristim države. Da se odstrani ta bojazen, sem zaprosil na pristojnem mestu in dobil od tukajšnje apostolske nunc'ature vsa potrebna avtoritativna pojasnila. Ta pojasnila se tičejo tehle členov konkordata: Depolitizacija duhovščine 1. Člen 8, kjer je govora o depolitizaciji dušnopastirske duhovščine, je bil predmet kar najbolj ogorčen kritike. Na razn;h straneh ga razlagajo tako, kakor da se je sv. stolica hotela vmešavati v naše notranje politične razmere. Ker se takšno vtikanje nikakor ne bi smelo dogoditi, se mi je zdelo potrebno, da se ta stvar popolnoma razjasni. Pojasnilo, ki sem ga dobil, prežene vsak s mm glede namenov svete sto-lice. Apostolska n lineatura v svoji noti z dne 27. aprila t. L št. 19.567 (ki vam jo imam čast poslati v overovljenem prepisu) izrecno izjavlja, ne samo, da sv. stolica ni imela nobenega interesa. da pride to določilo v konkordat, temveč da se tudi za bodoče odpove sleherni pobudi v tem vprašanju. Ta člen 8. je prišel v konkordat na predlog in na zahtevo naše vlade. Omenjena nota pravi dobesedno, da bo izvajanje omenjenega člena konkordata odvisno ie od kraljevske vlade. Vatikan in naše narodne manjšine 2. Člen 11, drugi odstavek, govori o obljubi sv. stolice, da se bo pri bodočih po- gajanjih z državami. kjer žive naSe narodne manjšine, zavzela za to, da »e tem našim manjšinam zajamči postopek, ki ne bo manj ugoden od postopka. ki velja za njihove manjšine pri nas. V* tej stilizaciji so nekateri hoteli videti namen sy. stolice. da se reši dolžnosti in se tudi izven kon-kordatskih pogajanj zavzema za pravice naših manjšin na cerkvenem polju Ker se po vsej verjetnosti v doglednem času ne bodo vršila konkordatska pogajanja z državami, kjer žive naše manjšine, se je zdelo, da na podlagi omenjene razlage sv. stolica prepušča naše narodne mamjšine njihovi usodi. Zaradi tega se mi je zdelo potrebno, spraviti to vprašanje na čisto. Kakor se vidi iz navedene note apostolske nunciatu-re, sem dobil kategorično izjavo, da se bo sv. stolica zavzela za pravico do uporabe narodnega jezika v dušnem pastirstvu vernikov^ pri pouku in v življenju katoliških organizacij tudi izven konkordatskih pogajanj z državami, kjer žive naše manjšine Morem vam zagotoviti, gospod predsednik, da sta obe obljub: širši in izrečnejši od tistih, ki smo jih mogli doseči od raznih vlad, s katerimi smo razpravljali o istem vprašanju. Sv. stolica se bo po omenjeni ßjavi tudi izven konkordatsk:h pogajanj nepretrgano zavzemala za pravice naših manjšin, da bodo smele rabiti svojo materinščino v dušnopastirskem verskem pouku in v 2'vljenju katoliških organizacij. Domovinska vzgoja v semeniščih 3) Med tem ko se v ČL 28 starešine in profesorji konfesionalnih šol izrečno obvežejo, da bodo pri svojih gojencih gojili čut dolžnosti do domovine, države in človeške družbe v duhu načel krščanske vere in morale, se takšna obveza ne omenja v čl. 14, kjer je govora o duhovniških seminarjih. Ker je vzgoja duhovniškega naraščaja zelo važna stvar ne samo za cerkev, sem zahteval tudi v tem pogledu potrebnih pojasnil. Dobil sem izjavo, da omenjena obveza o gojitvi patriotskega duha ne velja samo za konfesionalne šole, temveč tudi ca duhovniške seminarje: »Nika- kega dvoma ni, da se prav tako tudi v seminarjih kakor v drugih šolah pod vodstvom ali nadzorstvom Cerkve mora gojiti pri učencih zavest za njihove dolžnosti do domovine, države in človeške družbe na podlagi načel krščanske vere in morale. Konfesionalne šole 4. Naposled, je ostala še ena, in sicer posebno kočljiva točka, ki jo je veljalo pojasniti. V že omenjenem čl. 28, kjer se omenjajo konfesionalne šole s pravico javnosti, se z ničimer ne omenja dosedanja praksa, da vrše državni šolski organi nadzorstvo nad poukom v teh šolah. Misli, da preneha nadzorstvo državnih šolskih organov nad omenjenimi šolami, ker ni izrečno omenjeno v konkordatu se — da po pravici povem — ni dalo resno zagovarjati. Konkordat ukinja kakor vsak drug nov zakon samo tiste prakse, ki so v očitnem nasprot-stvu s katero njegovo določbo, čeprav je to bilo že vnaprej ja3no, sem, da se odstrani že sama možnost dvoma o tem vprašanju, zaprosil tudi zastran tega za izrečno izjavo. Ta izjava je takšna, kakršna je morala biti, to je. daostane sedanja praksa še nadalje v veljavi. Apostolski nuncij izjavlja v svoji noti z dne 27. aprila t. 1.: »Ugotavljam, da konkordat ničesar ne specificira in ne poseza v prakso, v kolikor le-ta že obstoji glede nadzorstva civilnih šolskih oblastev. v kolikor 5e tiče pouka v semeniških gimnazijah in v konfesionalnih šolah s pravico javnosti.« Odveč je povedati, kako važno in kočljivo je to vprašanje, in kako ugodna je omenjena izjava. Smatral sem za potrebno, da vas, gospod predsednik, seznanim z gori omenjenimi pojasnili predlaganega konkordata. zato da jih pred bližajočo re debato o konkordatu v skupščinskem odboru izročite temu odboru na znanje. Dublin, 7. julija, br. Sedaj je man končni izid parlamentarnih volitev na Irskem, ki jih je razpisal De Valera v želji, da doseže končno odobritev svoje politike, stremeče po popolni prekinitvi vseh odnošajev do Anglije in po dejanski osamosvojitvi Irske. Dočlm je vsa leta sem razpolagal z veliko večino v parlamenut, so mu sedanje volitve prinesle veliko presenečenje. Glasovi za De Valero so padli in komaj in komaj si je priboril enako število mandatov, kakor jih ima opozicija. De Valera je dobil skupno 69 mandatov, opozicija pa ravno toliko, ln sicer Cosgrave 48, delavska stranka 13 in neodvisni 8 mandatov. V prejšnjem parlamentu je imel De Va- lera Stiri mandate več kakor «pozicija. Računal je, da bo pri teil volitvah dobil absolutno večino, in ga je rezultat ne samo skrajno presenetil, nego spravil tudi t zelo težaven položaj. Sestava homogene vlade je Izključena in se bo moral sporazumeti z eno ali drago opozicijsko skupino, da si zagotovi večino v parlamenta, ki je sklican za 21. julij. Paktiranje z opozicijo pa pomeni koncesije na račun programa, kar utegne roditi še dalekosežne posledice. V političnih krogih z napetostjo pričakujejo, kako se bo odločil De Valera. Iz njegove okolice zatrjujejo, da bo novo izvoljeni parlament najbrže v kratkem zopet razpuščen in razpisane nove volitve. Prezident Masaryk na vojaški svečanosti Praga, 7. julija, b. Niz svečanosti, ki so se vršile te dni v vsej Češkoslovaški v proslavo dvajsetletnice bitke pri Zborovu, je b:I zaključen z veliko vojaško parado na sokolskem stadionu na Strahovu. VojaSka parada je bila združena s proslavo dvajsetletnice obstoja treh praških polkov, ki predstavljajo nadaljevanje prve češkoslovaške strelske brigade. Vojaške manifestacije na Strahovu so se začele v ponedeljek ob štirih popoldne pred ogromno množico ljudstva in pred številnimi uradnimi gost:. Vseh navzočih se je polastilo veliko navdušenje, ko je bi najavi j en prihod prezidenta Osvoboditelja T. G. Masaiyka. Publika je vstala s svojih sedežev in navdušeno pozdravljala svojega sivolasega voditelja in osvoboditelja, ki je prispel v spremstvu svojega naslednika, prezidenta Beneša. V imenu vojske ga je pozdravil general Syrovy, s katerimi je ostal bivši prezident v daljšem razgovoru. Svečanost je bila zaključena z mimohodom vseh vojašk:h edinic pred častno tribuno* na kateri sta bila oba prezidenta. Češka debata v angleškem parlamentu London, 7. julija, b. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je laburist Sorensen naslovil na zunanjega ministra Edena vprašan,jc, kaj misLi o nemški propagandi proti Češkoslovaški. Vprašal ga je tudi, ali bodo morda manjšinska vprašanja Češkoslovaške prišla v razpravo pred Društvo narodov. Zunanji minister je na ta vprašanja odgovoril, da ne namerava dati nobene splošne izjave o češkoslovaški republiki. Nobena država ni imuna proti propagandi, ki se vodi proti njej. Pritožba sudetskih Nemcev je bila v razpravi pred Društvom narodov jeseni lanskega leta in je bila zadevna peticija reše- na letos spomladi Kolikor on ve, ni höa med tem predložena nobena nova pritožba. Verjetno pa je, da bo prišlo letos do splošne manjšinske razprave v Ženevi. Poslanec Sorensen je nadalje vprašal Ministra Edena, ali mu je znano, da se v Angliji razširja propagandni material proti češkoslovaški s strani nek epa »Slovaškega narodnega sveta«. Men je odgovoril, da mu o tem ni nič znanega. Nato j* poslanec Sorensen v daljšem govoru poudaril, da ne postopa nobena država tako lepo z manjšinami kakor Češkoslovaška. Seja senata Odobritev inženjerskega zakona in štirih konvencij Interpelacija dr. Kramerja o dogodkih v Sloveniji Beograd, 7. julija, p. Senat je dopoldne razpravljal o načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih. Zakon je bil z večino glasov sprejet Prav tako eo bile sprejete tudi štiri konvencije. Čim je bil prečitan zapisnik včerajšnje seje, je bil senat obveščen, da je senatski odbor za proučitev načrta trgovinskega zakona, zak^pčil svoje delo in predložil se* natu_ poročilo o njem. Kakor vse kaže se bo že na pojutrišnji seji pričela razprava © trgovinskem zakoniku. Senator dr. Albert Kramer je vložil obširno interpelacijo na ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča o političnih razmerah in dogodkih v Sloveniji. Za svojo interpelacijo je zahteval nujnost, na katero je namesto odsotnega ministrskega predsednika pristal trgovinski minister dr. Milan Vrbanič. Tudi večina v senatu je na nujnost pristala. Pred prehodom na dnevni red je senator Jovan Banjanin protestiral proti sestavi zapisnika o seji senata dne 24. maroa. Črtal je iz zapiska nekai izrazov, ki jih ie izrekel v svojem govoru. Po pojasnilu predsednika senata dr. Ma-žuraniča in zaključnih besedah senatorja Jovana Banjanina, je senat prešel na dnevni red, na razpravo o načrtu novega inženjerskega zakona. Razprava je bùia prav kratka. Minister za gradnje dr. Marko Ko-žu.1 je podal en ekspoze in v njem podčrtal dobre strani predloženega načrta. Niti k načelni, niti k specialni razpravi o načrtu se ni nihče javil k besedi. Zato je bi načrt sprejet s 43 glasovi senatne večine v načelu in nato tudi v podrobnostih. Opozicijski senatorji so se vzdržali glasovanja. Prav tako so bile brez debate uzakonjene tudi štiri konvencije: konvencija s Češkoslovaško o od pr a vii dvojnega obdavčevanja, dodatni sporazum k jugoslovensko-italijan-ski trgovinski pogodbi, konvencija z Dansko o arbitražo in mednarodna konveneija o prevozu potnikov in prtljage po železnicah. Seja je bila s tem končana. Prihodnja seja bo v petek dopoldne. Na dnevnem redu bosta konvenciji z Bolgarijo o varovanju obmejnih znamenj ter z Nemčijo o letalskem prometu. Eventualno se bo pričela tudi že razprava o trgovinskem zakoniku. Seja narodne skupščine Obravnava zakona o prekrških še ni končana — Seja je bila vnovič zelo živahna Beograd, 7. julija, p. Načrt zakona o prekrških v narodnti skupščini ludi še danes nihil izglasovan. O njem se je vršfla nadaljnja debata in so med drugimi govorili poslanci dr. Janko Baričevic, dr. Jordan Acimovič dr. Vasa Jo va novi č i-n dr. Milovan Grba. Tudi današnja seja ie bila mestoma zelo burna in je imel zlasti poslanec dr. Jaijko Baričevic mnogo spravka s posameznimi poslanci, ki so ga čestokrat prekinjali. Današnja seja se je pričela že ob 8.30. Skupščina je bila obveščena o nekaterih novih interpelacijah. Predsednib Čiric je sporočil, da bo minister za gradbe dr Ko-Sul. ki ie zadržan v senatu, v petek odgovoril 'na dve kratki vprašanji narodnih poslancev Voje Lazila in Sretena Kuzelji-ča o nekih cestah v Srbiji. O načrtu zakona o prekrških, o katerem razpravlja narodna skupščina že od petka, je danes prvi govoril poslanec Jovan Zdrav-kovič, ki ie bil izvoljen na listi dr. Mačka in tudi še v narodni skupščini zastopa združeno opoziieijo. V svojem govoru je poudaril, da je že skrajni čas, da se izda tak zakon. Žalostno je, da se moramo po 20 letih ponekod še zmerom zadovoljevati r raznimi Bachovimi patenti in uredbami, med katerimi se živ krst ne more znajti. Potreba po takem zakonu je bila zaradli tega že nujna. Vlado ni mogoče razumeti zakaj je dopustila^ da 6e je zakonski načrt tako dolgo »kisak pred odborom. (Medklic: Zakaj pa vi niste prej sprejeli takih zakonov?) Govornik _ se Je opravičil, češ da združena opozicija lri imela iniciative v takih zadevah. V čem pa imate potem ini dativo? ga ie vprašal neki poslanec- nakar je Zdravkovic dejal, da bo o tem svet že še slišal. Nato je izrazil bojazen, da se zakon o prekrških ne bo pravilno izvajal, potem pa je obširno govoril o svobodi bi-ska. Poslanec dr. Janko Baričevič je obširno govoril o politiki in delu vlade v poslednjih dveh letih. Predloženi načrt zakona je obeležil za mešanico sodnih in upravnih predpisov. Po obliki in tendenc? gre prav za prav za upravno-policijski zakon, ker je vsa pristojnost po tem zakonu priznana le upravnim oblastem. Posamezne odredbe zadane ssgsia vsa mogoča področja in celo v področje zakona o tisku. Zakon predvideva povsem samostojno odločitev policijskih oblasti, na kar v nobenem primeru ni mogoče pristati. Govornik je analiziral posamezne določbe zakonskega načrta in s svojimi pripombami izzval medklice in vpade poslancev skupščinske večine.Ob neki taki priliki jih je pozval, nai se nikar ne vznemirjajo, ker se prav ta zakon lahko že v kratkem času izvaja tudi proti njim samim. Nato je razpravljal o tem, zakaj vlada ne predloži političnih zakonov. Poslanec Mlita Dimitrijevjč ie v svojem govoru dokazoval, da se politično živlienje v državi polagoma le normalizira v soglasju s parlamentarnimi s'laitti. Poslanec Radi-voi Nikolič je spet obširno govoril o pravnih vprašanjih, ki zadevajo zakonski načrt. Poslanec dr. Jordan A ri movi č je predloženi načrt ostro kritiziral in nato govoril o politiki vlade. Poslanec dr. Vaso Jovanovic ie strokovno analiziral načrt zakona o prekrških. V drugih državah je policijski oblasti prepuščeno, da skrbi za red in varnost, nikakor pa se ji ni priznala sodna oblast. V Franciji imajo za take primere, na katere se nanaša predloženi zakonski načrt, posebno sodno institucijo, tako zva>no tribunal de police. Drugod znajo ceniti in spoštovati državljanske svoboščine, zato čuvajo načelo o strogem razlikovanju sodne, izvršne in zakonodajne oblasti. Zaradi tega se tam ne morejo vršiti reikake zlorabe. Poročevalec manjšine v odboru je pravilno obeležil napake zakonskega načrta. Dejansko nihče ne more biti prepričan, da ta zakonski načrt ne slonii na napačnih načelih. Vsekakor bi morala biti omogočena kontrola sodišč nad kazenskimi odredbami upravnih in policijskih oblasti. V svojem govoru je citiral tudi celo vrsto primerov, med njimi tudi take iz Slovenije. Nato ie tudi dr. Jovanovič obširno govorij o političnih prilikah v državi. Govorili so še poslanci Sava Miklič, dr. Stjepan Novakovič jn dr. Milova>n Grba. Seja je bila ob 16.30 zaključena- prihodnja pa bo jutri dopoldne ob 8.30. Na jutrišnji seji se bodo spet obravnavale razne interpelacije. Na dnevnem redu je med drugim svojefasna interpelacija poslanca Avgusta Lukačiča in tovarišev na prometnega ministra glede nujne ureditve položaja železničarjev v območju ljubljanske dirpkcije. Beležke Senzacije in demantiji Prošli teden je beograjska > Pravd a« objavila razgovor svojega dopisnika s sta-roradikalskim voditeljem Aco Stanojevi-čem, ki se mudi na počitnicah v Niški banji. Stanojevičeve izjave so vzbudile silno senzacijo, saj se je stari politični voditelj odločno izjavil proti resoluciji demokratskega glavnega odbora in napram federaciji postavil zopet znani nekdanji program radikalne stranke »»okrožnimi samoupravami. Drugi beograjski listi so takoj naslednje jutro demantirali avtentičnost tega intervjuva, »Pravda« pa je kljub temu vztrajala na trditvi, da je njen dopisnik govoril z Aco Stanojevičem in res dobil od njega take izjave, kakršne so v »Prav-di« izšle. Zadeva ni bila popolnoma razčiščena, a je vendar v par dneh zaspala. Komaj pa se je to zgodilo, se je pojavila že nova slična afera. Ljuba Davidovič je tudi potoval v nedeljo z avtomobilom iz Beograda v Vrnjačko banjo, kjer bo ostal na počitnicah. Na potu je imel več sestankov v svojimi političnimi prijatelji, med drugim tudi v Kragujevcu. Beograjsko »Vreme« je prineslo iz Kragujevca vest, da so tam vprašali Davidoviča, kaj je prav za prav z zemljoradniki, o katerih akciji se v zadnjem Času toliko govori. Davidovič je baje odgovoril: »Pa pustite jih. Nestrpni ljudje so to, ki komaj čakajo na ministrske fotelje. Mi pa se ne borimo zato, da se dopokljemo do oblasti, marveč da zboljšamo življenske razmere ljudstvu.« V poročilih, ki so jih iz Kragujevca prinesli drugi beograjski listi, teh nevšečnih besed na naslov zemljoradnikov ni. Iz pisarne demokratske stranke pa je bila vsem listom poslana izjava, da poročilo »Vremena« ni točno, marveč da je točno to, kar sta poročali »Politika« in »Pravda«. »Vreme« s svoje strani zatrjuje, da je bilo njegovo poročilo točno. Kakor aferica z izjavami Ace Stanojeviča, bo najbrž tudi ona z Davidovičevimi izjavami ostala nerazčiščena. „Pameten predlog" Pod tem naslovom čitamo v >Domolju-bu< naslednjo notico: >Ko je imela te dni trgovska in obrtniška zbornica v Novem Sadu svojo sejo, so pretresa.li tudi osnutek pravilnika o cestnem fondu. Izjavili so se odločno proti dvema cestnima fondoma, državnemu in bano-vinskemu, zahtevali pa so samostojne ba-novlnske sklade. Za nadzorstvo dela lano-vinskih cestnih fondov pa naj bi <»e ustanovil v eradbenem ministrstvu poseben odbor- v katerem nai -bi ^ili delegati vseh banovinskih rednih fondov«-. Tako je napisal »Domoljub*- ki spada med važna clasila JRZ. Z veseljem jemljemo na znanje niegovo sodbo, ker smo sedaj trdno prepričani, da bodo res ustanovljeni samo bamovinski cestni fondii brez centralističnega državnega fonda ... Nadškof dr. Jeglič in orlovska organizacija Med drusf/imi spominskimi članki ob smrti nadškofa dr. Jegliča je izšel v »Slovencu« tudi članek, ki našteva velike zasluge pokojnega cerkvenega dostojanstvenika za bivšo orlovsko organizacijo. V članku so nekateri zanimivi podatki, ki širši javnosti še niso ttlj znani. Zapisano je, da se je moral ob ustanovitvi Orel boriti z zelo velikimi težavami. Mnogri ljudje so sploh bili proti njemu, ker se pod vplivom liberalnega časopisja nfeo mogli sprijazniti z mislijo, da bi se poleg Sokola oanova-la še druga telovadna organizacija. Drugi eo Orlu nasprotovali iz starokopitnoeti in predsodkov zoper telesno kulturo sploh. Nekateri so v njem videli tudi konkurenco fantovskim in moškim Marijiniim družbam. To (nasprotovanje je bilo najbolj nevarno. Pokojni nadškof pa ie »orlovskemu vodstvu z nenavadno, a zelo modro odločnostjo pomagal to opasnost premagati in naspror tovaice spremeniti y najbolj navdušene to- Razdelitev Palestine na tri dele Kraljeva komisija je izdelala predlog o razdelitvi Pale« stille v židovsko in arabsko državo s Transjordanifo ter stalni britanski mandat London, 7. juKja. b. Kraljevska komisija, ki je bila po velikih nefcririh preteklega leta odposlana v Palestino, da objektivno prouči vzrdke znanega arabskega upema in stavi nato svoje predloge angleški vladi, je končala svoja posvetovanja in izdelala pesebno spomenico, Id je bila danes istočasno objavljena v Londonu in Jeruzalemu. Predlog kraljevske komisije bo v kratkem predložen v razpravo spodnji zbornici, nato p® takoj svetu Društva narodov, ki ga bo skoro gotc-vo odbril. Sicer s predlogom niso pesebno zadovoljni niti Žid je niti Arabci, vendar v tukajšnjih političnih krogih opt®arjago na izjavo kolonialnega ministra Goreja, ki ie pred kratkim izjavil: Ako bo predlog kraljevske komisije sprejet od vlade in Društva narodov, ga brtmo izvedli brez oklevanja. Spomemica kraljevske komisije pravi: Ne more biti govora o fuziji in asimilaciji židovske in arabske kulture. Nasprot-stva med obema plemenoma so dokaj velika in se bodo še povečala, če ostane sedanji mandat v veljavi. To sta dva glavna sklepa zgodovinske analize kraljevske komisije, ki priporoča, da se napravi konec sedanjemu mandatu in da se začno pogajanja z Arabci in s transjordansko vlado na eni ter zionistično organizacijo na drugi strani, da se Palestina razdeli na tri dele: 1. arabski del, združen s Transjordanijo, 2. židovski del in S. področje pod britanskim mandatom, ki bi segalo na severu od Jeruzalema, .južno do Betlehema s hodnikom na morje. Pod mandatom bi imeli biti tudi uprava nad Nazaretom, da m s tem zavaruje ta «veti kraj, in nad bregovi Ti-berijskega jezera, nato bi šla čez jezero do izliva Jordana in bi se nadaljevala po dolini reke do Bejsana, nato pe bi prekoračila dolino Bejsa v smeri hodnika Jeruzalem - Jaffa. Južna meja tega hodnika bi šla po dolini, nato na zahod do morja. Haifa in Tiberius naj bi ostala nekaj čas« pod mandatno upravo, židovska država bi imela plačevati arab-ki državi subvencijo, katere v šina bi se naknadno določila. Britanski parlament pa bi dovolil arabski državi 2 milijona fantov. Priporoča se, naj se počaka na sklenitev pogodbe in naj se šele potem izdajo ukrepi za nadzorstvo pri prodaji zemlje in priseljevanju. Pi«av tako se priporoča Arabcem, naj ravnajo z Židi kot z enakopravnimi. židje naj dobe svoje narodno ognjišče v popolnem pomenu te besede in naj dosežejo prvotni cilj zionizma, tako da bi jim ne bilo treba več živeti ▼ neprestanih sporih z manjšino. Spomenica pravi dalje, da misli britanska vlada ukreniti vse potrebno, v smislu svojih obveznosti na temelju pakta DN ta drugih mednarodnih pogodb, da bodo židje in Arabci dobili svojo svobodo. Dalje pravi spomenica, da je vzlic raznim neuspehom britanska vlada vse storila, kar je v njenih močeh, da doseže sodelovanje med Arabci in Židi, upajoč, da bosta obe plemeni dosegli cilj svojih narodnostnih želj in da bodo omogočili sestavo skupne vlade, vendar je prisiljena sklepati, da obstoje nepopravljivi spori in nenasitne asptracijs pod sedanjim mandatom. Jeruzalem, 7. julija. AA. V Jeuzalemu in v vseh večjih palestinskih mestih je vladalo pred objavo poročila angleške kraljeve komisije nezaslišano razburjenje. Prebivalstvo zbira živila za več dni, ker se boji izgredov. V vseh gledališčih, bioskopih in drugih javnih prostorih so postavljeni zvočniki, ki razširjajo poročilo komisije. V Hai-fo co prplule tudi mnoge vojne ladje. Nad Jeruzalemom krožijo vojna letala. delavce Orla. Pokojni se je zavzemal zanj na svojih vizitacijah, na birmah in posetih' na konferencah« na prizwei in n« orlovskih zborovanjih samih ... Vsak odpor prirojenega in privzgojenega starokopitstva se je v* ognju Jegličevih besed raztajal kot sneg po osojnih jasah spomladi«. Napredkovi konvikti , Prve dni tega tedna je bila v Sarajevu glavna skupščina znane vsehrvatske kulturne organizacije »Napredak«, ki stoji pod pokroviteljstvom sarajevskega nadškofa dr. Sariča, tvori pa enako kakor nešteto drugih hrvatskih organizacij sestavni del pokreta dr. Mačka. Poleg drugega je bilo sklenjeno, da bo »Napredak« osnoval čim več srednješolskih konviktov, da na ta način omogoči študiranje siromaSnim hrvatskim dečkom in jih vzgaja v hrvatskem duhu. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen sarajevski kanonik Ante Alaupo-vié. Viktorija : Triestina 59:44 Rušak, 7. julija, i. V kopališču »Jadra»« je bi]a snoči plavalna tekma med domačo »Viktorijo« in tržaško »Triestino«. Bila je to prva Mošnja tekma za »Jadranski pokal«, za katerega tekmujeta razen imenovanih še splitski »Jadran« in ljubljanska »Ilirija«. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje. Viktorija je zmagala z razliko 59 : 44 točk. Tehnični rezultati so bili; 400 m prosto moški; 1. Mini (V) 3:15, 2. Schipizza (T) 5:15.1, 3. Štrukelj (V) 5:33, 4. Ascoli (T) 6:1R. 100 m hrbtno dame: 1. Smolik (V) 1:28.1, 2. Skerlj (T) 1:32.«. 3. Zišfca (T) 1:40.6, 4. Bjondič (V) 1:40.8. 200 m prsno moški: 1. Grkinič (V) 2:59.6, 2. Bertetii (T) 3:02.9. 3. Gozzo (T) 3:05.2, 4. Polič (V) 3:10. 100 m prsno dame:, 1. Prekop M. (T) 1:40.4. 2. Prekop H. (T) 1:44.2, 3. Kandrlšk (V) 1:49. 100 m prosto moški«. 1. Bezjak (V) 1:03.8, 2. Sehipizza (T) 1:05, 3. Stoker (V) 1:06, 4. Poli (T) 1:12.6. 100 m prosto dame: 1. Lokar (T) 1:19.1, 2. Redivo (T) 1:19.8, 3. Smolik (V} 1:20.3. 4. Kalpič O7*» 1:36-5. 100 m hrbtno moški: 1. Vidmar (V) 1:16, 2.) Omero (T) 1:18.2, 3. Marčeta (V) 1:20.8, 4. Angeli (T) 1:21.2. 4X50 m prosto dame. 1. Viktorija 2:20. 2. Triestina 2:22.2 diskvalificirana. 4 X 200 m prosto moški: 1. Viktorija 10:05.4, 2. Triestina 10:30. S tem je bil plavalni spored končan s zmago Viktorije 59:44. Sledila je še "'vaterpolo tekma, kjer je zmasrala Viktorija z rezultatom 9:0 (4;0). Tržačani so se odpepafl v Ljubljano, kjer bodo v soboto zvečer nastopili proti Iliriji. Vremenska napoved Zemungko vremensko poročilo: V vsej kraljevini jasno. Včeraj je bilo nekaj dežja ponekod v severni polovici. Najnižja toplota Kočevje 10, najvääöa Mostar 321 stpinj, Zemunska vremenska napoved: Veči del oblačno, nagnjenje k nevihtam. Dunajska: Spremenljivo, ne več tako to. pk>, temperatura ne nad 23 stopinj, na« gnenje k nevihtam, zapadni vetrovi. Naši kraji ln lfndje Zmagovita yrste v horttl za meč Itralja Alitoiiitffa je na šentvidskem sokol skem tabora s svojimi težkimi, pa odlično Izvedenimi vajami na drogu zadivila tisoče gledalcev Praznik učiteljskih pionirjev 40 letnica mature nacionalno In napredno najbolj enotnega letnika ljubljanskega učiteljišča Ljubljana, 7. julija V prijetnem Ma du pod košatimi kostanji na Strajalovem vrtu se je včeraj zbrala druirnica najboljših, narodno in stanovsko najzavednejših pionirjev na njivi naše ljudske prosvete, da proslave 40-letndco mature na ljubljanskem učiteljišču in se družno še enkrat porazgovore o veselih in neveselih doživljajih, ki jih imajo za sabo» obenem pa «« spominjajo svojih umrlih tovarišev in Učiteljev. Letnik, ki je dne 13. julija le>ta 1897. dobil pu-bJiki so se gostje nadvse pohvalno izrazili tudi o potovanju »Normandie«, ki nudi potniku tudi v cenejših razredih prav luksuzno udobje, še posebej pa so bili kajpak veseli svidenja z domovino. S to skupino je prispelo v celem 34 slovenskih Amerikancev in Amerikank, a nekateri izmed njih so pripeljali svoje avtomobile s seboj, pa se od Le Havra dalje vozijo proti svoji domovini, da si mimogrede ogledajo tudi lepote in zanimivosti drugih evrop-slcih dežel. Za jutri ob 850 pa je najavljen prihod nove skupine 160 naših izseljencev iz Amerike, po večini Srbov in Hrvatov. Zastopniki naših oblastev. izseljenskih organizacij in narodno občinstvo prirede tudi tem našim Amerikancem na kolodvoru prisrčen sprejem. Jubilej g. Ivana J erasa Danes praznuje 50-letnrco rojstva g. Ivan Jeras, direktor znane družbe »Sladkor«, daleč na okrog znani trgovski strokovnjak in organizator. Rodil se je na Reki. kjer sta ga njegova starša vzgojila v enako odločnem nacionalnem duhu, kakor ostalih 1P otrok. Po končanih gimnazijskih m trgovskih študijah je skižbova! pred vojno v Trstu, med vojno je delil kot »politično sumljiv« usodo neštetih drugih nacionalnih ljudi usodo preganjanja in šikaniranja. Po prevratu je izvrševal težko nalogo aprovi-zacije južno zapadnega dela okupirane Koroške, po nesrečnem plebiscitu pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je L 1921 postal vodja družbe »Sladkor«. Jubilanta, ki se agilno udejstvuje v nacionalnih in gospodarjih organizacijah, iskreno čestitamo. učiteljske generacije. Pokojni ravnatelj Čer- nivec je vzljubil fante in jih do konca ohranil v tako lepem spornimi, da v ravnatClje-vi sobi na učiteljišču še danes visi njihova slika z mature. Odlikovanje, ki ga je bM med vsemi deležen menda samo njihov letnik. Devetnajst jih je bilo, ko so stopali v svet, številčno torej precej šibek razred. A prav zato so bili tako tovariško enotni, kompaktni, da so šli skozi življenje kakor ena sama čvrsta falanga. Deset jih je do danes že leglo pod ruša zadnja med njimi skladatelj Emil Adamič in zaslužni sokol-ski delavec in vzgojitelj Ivan Bajželij, bivši načelnik Sokola kraljevine Jugoslavije, k: sta se prav v zadnjem letu za zmerom poslovila od tovarišev. In prav v zaključenem šolskem letu sta umrla tudi dva najstarejša izmed njihovih učiteljev, ravnatelj Černivec in nadzornik Gabršek, da je iz njihovega učiteljskega zbora ostal med živini: Siimo še dirigent in skladatelj dr. Čeri n, ki je malo pred njihovo maturo prišel kot mlad profesor na zavod, pa je še do danes ostal živahen, tvoren in mlad, da mu pač nihče ne bd mogel prisoditi tako odraslih učencev. Desetim je že zemlja odmerila svoj delež, devet pa jih je še čvrstih in vedrih, da bodo brez dvoma doživeli še mnogoktfteri vesel jubflej. Samo dva izimed njih sta nekaj bodehna, da se nista mogla odzvati po--eabrlu na tovarišfco slavje: Jože Bizjak, M9ia Salberger, ki je nazadnje učitelje-v»l na osnovni šoli v Mostah, prej pa je služboval v Poljanah nad Skorjo Loko, v Besnici pri Kranju in na Jesenicah, kjer je ostal celili 20 let. Kot upravitelj je na Jesenicah zgradil novo šolsko zgradbo ki lahko še danes služi tudi drugim velikim občinam za vzor. Poleg dela v šoli pa je našel zmerom dovolj časa, da se je z uspehom udejstvoval v raznih prosvetnih in gospodarskih organizacijah, posebej še v Slovenskem planinskem društvu in kmetijskih podružnicah. Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru. Njegovo ime je znano kulturni javnosti, saj se je mnogo udejstvoval v pedagoški — strokovni publicistiki. Njegovi stanovski tovariši ga poznajo in cenijo predvsem kot prvega učitelja ročnih del, čigar zasluga je v veliki meri, da posveča naša meščanska šola rakotvornemu pouka toliko pozornosti. Na meščanski šoli je poučeval ves čas od učiteljske mature, mnogo dragocenega časa pa je posvetil tudi ožji stanovski organizaciji Bil je ustanovitelj .in prvi predsednik Združenja učiteljev meščanskih šol. Ustanovil je strokovno glasilo »Gradjanska Škoda« ki ga 10 let urejeval, bil je sourednik mladinskega mesečnika »Razorov«. Za svoj počitek si je na Raki pri Krškem zgradil skromen denk kjer se je namenil, da preživi svoja zad- Profesorji v Mostarju DrugI dan pmfetKnsfcega kongresa je poročal predsednik glavne uprave. Naglašal je, da je bilo leto izpolnjeno z napori, da se profesorji zaščitijo od izvenšolskih vplivov in da se zasigura dostojanstvo prosvetnega delavca. Društvo se je zavzelo za stalnost profesorjev, kar sicer Se ni doseženo, vendar so bile popravljene razne krivice. Profesorji zahtevajo, da se take metode enkrat za vselej opustijo, ker razpolaga uradniški zakon z dovoljnim Številom elastičnih določb za kaznovanje onih uradnikov, ki bi se pregrešiti v svoji službi. Glavna uprava se je v preteklem letu bolj kakor kdaj prej trudila, da se reši vprašanje napredovanja. Zastoj pri napredovanju je nastal i. avgusta 1935. za profesorje in tudi za suplente, ki bi po zakonu, potem ko so napravili profesorski izpit, morali biti postavljeni za profesorje. Nekaj profesorjev čaka že tri leta in več na višjo skupino, na katero imajo pravico po za- napredovanja. Kljub temu je ostalo vse konu. Glavna uprava se je živo prizadevala, da se z novim proračunom zasigurajo napredovanja. Ta proračun predvideva dovoljno število praznih mest za posamezne skupine in napredovati bi mogli vsi profesorji, ki že čakajo in ki si bodo v tem "3sračunslsaaR letu pridobili pravico do samo na papirju, ker finančni zakon za to leto odreja, da je za napredovanje uradnikov potrebno ne samo prazno mesto, temveč tudi otvorjen kredit. Skratka, kar se nam daje teoretično z eno roko, se nam jemlje praktično z drugo. Novi proračun je rešil edino suplentsko vprašanje in to Trije pokali so ostali doma četrti je šel v Beograd, Zagreb pa je ostal praznih rok je «Una svetla točka, na katero kažemo a zadovoljstvom. Prosvetni minister nam je nekajkrat izjavil, da uvažuje upravičenost nadih zahtev In vse težave našega stanu, a da Je vss odvisno od finančnega ministrstva. Glavna uprava poziva zato kongres, da on reS, s kakšnimi merami naj odgovorimo na to nerazumevanje ln zapostavljanje. Od lanskega september, pet je začelo fiv-ljenje naglo podraževatl. Uradniške plače danes niso v nikakSnem razmerju med tem, kar dobiva uradnik od države, ln med onim, kar mora izdati za najnujnejše življenjske potrebe. Zato je uprava združenja že lani oktobra sklenila, da stopi v zvezo % ostalimi uradniškimi organizacijami v svTho skupne akcije za povečanje draginj-skih doki ad. Skupno z vsemi uradniškimi organizacijami je profesorsko društvo izdelalo s spomenico ln jo lani 5. decembra predložilo predsedniku vlade s prošnjo, da sprejme v avdienco Stiri predstavnike organizacij državnih uradnikov. Do danes nismo dobili odgovora na to prošnjo. Cene življenjskih potrebščin rase jo iz dneva v dan in prišli smo že tako daleč, da v mnogih primerih živijo srednješolski učitelji v pravi bedi. O kakem zvišanju plač pa ni govora. V septembru 1935 so nam bile znižane plače z utemeljitvijo, da se je življenje pocenilo, kar ni bilo niti res, a danes, ko se je brezdvomno vse podražilo, ne velja več ta utemeljitev. Prišli smo tako daleč, da je danes baš profesor, prosvetni delavec, z ozirom na kvalifikacije najslabše plačana delovna moč. Dalje razpravlja poročilo o raznih Šolskih ln stanovskih vprašanjih. Cela vrsta teh vpraSanj naj bi se rešila z novelo k srednješolskemu zakonu. Profesorsko društvo je zahtevalo, naj pride v letofinU finančni zakon pooblastilo za to novelo. Predsednik Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov geom. Cerne pozdravlja številne častne goste, med njimi zastopnika Nj. VeL Kralja generala Dodiča in vse aktivne atlete. Poleg njega sedi g. Maks Megušar, ki je odlično opravljal vse tri dni zelo težko funkcijo obveščevalca T -----I ustanovitvi prosvetne zbornice in strokovnih delovnih zajednicah. Profesorsko društvo je tudi član mednarodne profesorske zveze, ki ima letos svoj kongres v Parizu od L do 6. avgusta Ob zaključku poročila je predsednik izjavil, da more glavna uprava stopiti pred kongres vedrega čela, ker se zaveda da je uporabila vsa zakonita sredstva v borbi za dosego upravičenih zahtev. Ker ni nikjer naletela na razumevanje, polaga vsa glavna uprava ostavko. Med debato so delegati posameznih sekcij orisali drastične primere napak nate prosvetne politike. K nekaterim navedbam se še povrnemo. Poročila so podali tudi vsi kongresni odbori in soglasno je bilo sprejeto poročilo odbora za pripravo resolucij, ki se glasi: Jugoslovenski profesorji, zbrani na svojem kongresu, opuščajo vsakršne resolucije, ker so se prepričali, da jim merodajni činitelji ne posvečajo potrebne pozornosti. Kongres profesorjev srednjih in strokovnih šol energično protestira proti finančni in prosvetni politiki, ki 3e vodi proti njim, ter zahteva, da se preneha z dosedanjim postopanjem proti prosvetnim delavcem sploh, a posebno proti profesorjem in učiteljem. Glavna uprava, izvoljena na kongresu, uživa največje zaupanje kot pravi zagovornik in tolmač profesorskih zahtev. O tem naj se obvesti visoko kraljevsko namestništvo in g. predsednik vlade. Odbor je pregledal predloge sekcij ter jih izročil glavni upravi. Sklenjeno je bilo, naj se to poročilo pošlje tudi senatu in narodni skupščini, potem pa je bila na predlog kandidacijskega odbora soglasno in z odobravanjem izvoljena prejšnja glavna uprava. Prihodnji profesorski kongres bo v Su botici ali pa t Beogradu. Dragoceni pokali, Id si jih je z zmagami v trobojn la dvobojih s Zagrebom In Beogradom, priborila reprezentanca Ljubljane. V sredi je prehodno darilo Nj. VeL kralja Petra H, ki ostane do prihodnjega leta pri nas, ostala dva pa sta preéla v našo trajno last. Določeno je bilo, da bo ta novela uzakonjena po redni poti. V prosvetnem ministrstvu baš te dni izdeluje posebna komisija končno redakcijo te novele. Upamo, da ne bo ostalo samo pri tem, ker »končnih redakcij« je bilo že veliko. Z zadovoljstvom konstatiramo, da novi proračun omogoča postavitev predmetnih inšpektorjev pri ministrstvu prosvete. Razpisan je že konkurz, vendar pa Se ni jasno, kako bo izvedena končna, ožja izbira kandidatov. Večletna naša zahteva po javnem ocenjevanju se je letos izpolnila in bi profesorsko društvo samo želelo, da pridemo do enotnejšega merila pri ocenjevanju, da se opusti ocenjevanje s številkami in osvoji sistem konduit-Iiste s sklepom, ali profesor zasluži napredovanje ali ne. Pretesni učni zavodi v vseh delih države so bili tudi težava, s katero se je borilo društvo v tem letu. Priliv dijakov v srednje šole se iz leta v leto stopnjuje, letno 4000 do 5000 dijakov. V sami prestolnici je letos v prvem semestru imel velik procent dijakov samo vsaki drugi dan pouk. Mnogo šol nima higienskih poslopij, niti knjižnic, niti najpotrebnejših učil. Zato zahteva profesorsko društvo, da se zavod, v katerem bi število dijakov presegalo tisoč, razdeli na dva in da se del šolnine pusti zavodom za nabavo učil in za izpopolnitev knjižnic. škodljivo vplivajo na mladino politične propagande v šoli. Vse zunanje vplive moramo pobijati, ker mora biti šola samo Sola in ne poprišče raznih ideologij, ki se med seboj borijo. Sledila so razna društvena vprašanja, kakor vprašanje profesorskega doma ter sodelovanja društva z drugimi organizacijami. Govorilo se je o dobrih zvezah z učiteljskim združenjem, s katerim profesorsko društvo razpravlja o Domače Testi * Zaključek velikega filmaaja. Zlarin je zapustila skupina filmskih igralcev in operaterjev, ki je dovršila posnetke za film »Princesa koralov« ter posnela tudi več scen, ki pa se bodo uporabile za druge fit me. Mnogo posnetkov so napravili za film, ki bo imenovan »Dežela tisoč otokov«. Ta film se bo odlikoval po svojih prekrasnih pokrajinskih motivih. Dovršeni film »Princesa koralov« bodo začeli predvajati že septembra istočasno v 2000 kinematografih. Stroški filma so doslej znašali že okrog 15 milijonov dinarjev. Pri tem so vračunani tudi visoki honorarji filmskih umetnikov. Tako je zaslužil Svetislav Petrovič 450.000 din, a tudi drugi umetniki se ne morejo pritožiti, čeprav imajo skromnejše honorarje. Znana filmska igralka Ita Rina je pri tem filmu zaslužila 120.000 din. ♦ Obvestil». Na dan 12. t. m. je na Kaj-makčalanu vsako leto slavje v spomin kaj-makčalangkih junakov. Vsem udeležencem je odobril prometni minister 75 odstotni popust po državnih železnicah. Objave za znižano vožnjo se dobijo pri pododboru združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani, Kongresni trg l/II. v društveni sobi v petek 9. i m. od pol 18. do pol 19 ure. Uprava. KDO SE NE VE? ^ , * BELE . . DIN 18.— ' BARVASTE DIN 20.— MANUFAKTURA r f. k s. SOUVAN MESTNI TRG 24 * Kaj čita šolska mladina? Na nedavnem kongresu meščansko-šolskih učnih moči so nekateri delegati opozarjali tudi na stripe, detektivske in razbojniške zgodbe, za katere je vsa zavzeta šolska mladina. Junaki šolarjev in malih dijakov so najrazličnejši fantomi, mojstrski strelci, iskalci zlata, črne maske in med njimi še ni najslabši čarodej Mandrake, ki z enim zamahom roke izpreminja tigre v pohlevne psičke ter kar na cesti pobira dolarje, kadar je v zadregi. Na ulici se slišijo dijaški pogovori: Ali si že čital zadnjega Gordona? Ali imaš zadnjega Fantoma? Hitro ga kupi v onile trafiki, da ne bo razprodan. — Ne utegnem, ker se mi mudi v Sing! — Tako imenujejo dijački svoje učne zavode po znani ameriški jetniànici Sing-Sing. Učitelji so med svojimi debatami ugotovili, da je taka literatura pogubna, a da razni stripi nehote kažejo pot, po kateri je treba hoditi. Strip je pač slog bodočnosti in prava mladinska literatura ga bo pač morala upoštevati. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. 0g!. reg. S. br. 15.485/35. * Vl"ska razstava s pokngnjo na Mariborskem tednu. Maribor leži sredi vino. rodnih krajev. Zato ni povseim slučajno, da vsako leto prirejajo na Mariborskem tednu vinske razstave, za katera se zanimajo vsi kupci ne samo iz naše države, marveč tudi iz tujine. Tudi letos je bil odziv naših razstavi j alcev vin nad pričakovanje dobro. Doslej se je prijavilo že 125 vinogradnikov, ki želijo razstaviti svoja odlična štajerska vina. Strokovnjak, ki vo'-hi vinsko razstavo na Mariborskem tednu, bo tudi letos lahko od poslanih vzorcev izbral preko 100 najboljših vrst domačih vin, ki bodo uspešno uveljavljala slovensko vinogradništvo. Vinska razstava na VI. Mariborskem tednu bo tudi letos združena s tradicionalno vinsko pokušnjo, na kateri bodo našli svoje zadovoljstvo poznavalci dobrih vin. * V 15 mesecih je dovršil sedem gimnazijskih razredov. Jovanu Hrnjaku, sinu revnih staršev z Like ni bilo dano, da bi nadaljeval šolanje na osnovni šoli. Postal je trgovski vajenec in pomočnik. Zdaj službuje v Požarerveu in v 15 mesecih je brez inštruktorja sam obvladal vse predmete sedmih gimnazijskih razredov ter uspešno položil izpite. Nadarjeni in izredno marljivi mladenič je star 20 let. Ko so ga vprašali, če se ne bo po maturi vpisal na vseučilišče, je odvrnil: Seveda! Tehniko boni študiral. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. * Četrti predor na nnskj železniški progi. Delavci in uslužbenci, nameščeni pri grad-bi uaake železniške proge, so v nedeljo slavili preboj četrtega predora na tej progi. Ta predor je med Kulen-vakufom in Bihačem, dolg je 1800 metrov in je tako najdaljši in največji predor na novi železniški progi Delavci, ki so po opravljenem delu prišli kot prvi Skozi predor, so dobili poleg redne mezde posebno denarno nagrado. * Smrtna nesreča v rudniku v Kaknju. V rudnika v Kaknju, kjer Je pred leti plin ugonobil preko 30 rudarjev, večkrat smrt pobira svoje žrtve. Te dni je v stari jami tega raidnika izgufbil življenje rudar Pavel Mihač. V rovu, kjer je delal s svojimi tovariši, se je od sten odkršil Sklad premoga, ki je tehtal kakih 80 meterskih stotov. Ko so ostali rudarji prečno odsko-čiM na varno, je Mihač obležal pod skladom in je bil takoj mrtev. * Ogenj it kupa sena Je uničil devet« kmerfeih domačij. V vasi Brezovcu v jastre* tarskem erezu je strela udarila v kup sena. Močan veter je ogenj raznesel daleč na okrog in še preden so prihiteli na pomoč gasilci, ie bilo upepeljenih 9 kmečkih do-mačij. Brez strehevin življenjskih sredstev je ostalo preko 70 ljudi. * Napredek Kosovske Mi trovi ce. Kakor mnoga stara in važna mesta na srbskem jugu, je tudi Kosovska Mitrovica ostala brez modernih naprav. Prebivalstvo pije vodo iz slabo urejenih vodnjakov in je vprašanje oskrbe z zdravo vodo za mesto in okolico najvažnejše. Občinski odbor je zdaj našel sredstva za graditev modernega vodovoda. Vodovod, ki bo zgrajen že do polovice prihodnjega leta, bo dajal dnevno 2 milijona litrov vode in bo njegova kapaciteta zadostovala za oskrbovanje mesta z zdravo vodo za dobo kakih 50 let. Stroške so cenili na 2,100.000 din. Lotili so se tudi regulacije reke Ljušte, kar je tudi zelo važno za mesto in okoliš. * Pokret zagrebških tramvajcev. Med upravo cestnih železnic v Zagrebu in med uslužbenci je prišlo letos že večkrat do spora in naposled tudi do stavke, katere so se udeležili vsi tramvajci, zahtevajoč kolektivno pogodbo s splošnimi določili glede plač in pravice do pokojnine. Uprava cestnih železnic je morala tej zahtevi ugoditi, a osnutek kolektivne pogodbe ni popolnoma v sklada z zahtevami tramvajcev. V pogodbi so namreč nekateri paragrafi, ki po mnenju uslužbencev nasprotujejo zakonu o minimalnih mezdah. Na svojem zborovanju, ki so ga imeli ponoči po-zaključku tramvajskega prometa, so uslužbenci naslovili kratko resolucijo na bansko upravo in na inšpekcijo dela. V tej resoluciji zahtevajo, naj se takoj skliče konferenca, na kateri naj zastopniki uprave cestnih železnic in uslužbencev po posredovanju oblasti preuredijo vso kolektivno pogodbo po določilih zakona o minimalnih mezdah. V primeri, da ne pride do take konference v 48 urah, odklanja organizacija nameščencev vso odgovornost. * Nesreča na morju. V Kaštelanskem zalivu sta trčila skupaj parnik »Galeb«, last nekega splitskega podjetnika, in albanska motorna jadrnica »Elbasan« Iz Skadra. Parnik »Galeb« je bil namenjen v Italijo, albanska jadrnica pa je plula proti Splitu, da bi tam vkrcala tovore cementa. Do trčenja je prišlo po nesrečnem naključju, albanska jadrnica se je potopila, njeno posadko pa so rešili »Galebovi« mornarji. škordo cenijo na 150.000 din. Iz Ljubljane u— Grški novinar v Ljubljani. V naši redakciji se je zglasil grški novinar P. P. Leckos, urednik atenskega lista »Akropo-lis«, ki nam je v zanimivem razgovoru pripovedoval, da je doslej obiskal že skoro vse države sveta in da bo v kratkem izdal v francoskem in angleškem jeziku knjigo svojih popotnih vtisov pod naslovom »Kosmos«. G. Leckos potuje s priporočili najvišjih državnih oblasti in obiskuje na svojem potovanju vse važnejše ustanove, ki ga kot novinarja še posebej zanimajo. Ljubljana mu zelo ugaja in ji misli v svoji obširni knjigi, ki bo obsegala nad 5000 strani, okoli 2500 slik in 105 zemljevidov, posvetiti precejšnjo pozornost. Iz Ljubljane potuje naš grški tovariš v Dalmacijo, kjer namerava za svojo publikacijo napraviti več fotografskih posnetkov. Kopalci, turisti in športniki ! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo ln olje za sončenje. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET, Ljubljana, Tyräeva cesta. • a— Sofiofeks draftw LJiblJaaa-Stepa- a Ja vas priredi T nedeljo 11. t. m. ob 16. svoj vsakoletni javni nastop na letnem te-lovadišču poleg sokolskega doma. Po nastopu narodna veselica. u— Slik« g. Metodij Lepsrae, ki razstavlja skupno s g. Magoličem in gdč. Sregarjevo v Jakopičevem paviljonu, do vključno nedelje 10. t. m. Opozarjamo-umetnosti naklonjeno občinstvo, ki razstave dosilei še ni obiskalo* da si ogleda zanimiva dela tega slikarja. I Iz Maribora Pred učiteljsko skupščino Ljubljana, 7, julija Poletni meseci so določeni za glavne skupščine posameznih stanovskih organizacij. Profesorsko udruženje zaključuje pravkar svoj letni kongres v Mostaru. JUU, sekcija za dravsko banovino, bo imela svojo glavno skupščino 12. in 13. t. m. v Ljubljani. Pravila JUU predpisujejo, da so banov i nek e skupščine stalno na sedežih ta-novin, dočim se vrše kongresi centrale menjaje v raznih krajih. Letošnji kongres JUU bo konec avgusta v Skoplju. Učiteljski kongres bo v okviru velik'ih narodnih svečanosti. ki jih prireja Južna Srbija ob srebrnem jubileju svoje osvoboditve. Banovineka skupščina JUU se bo začela 12. t. m. ob pol 10. z verifikacijo delegatskih poverilnic. Ob 10. bo otvoritev skupščine z uvodnim govorom predsednika g. Dimnika. Nato bo sledil razgovor o tehničnem delu skupščine ter bodo izvoljemi skupščinski odbori. Vsi delegatje, to so predsedniki posameznih sreskih društev, ki jih ima naša banovina 34, ter ostali člani delegacije bodo razdeljeni v posamezne delovne odseke, kakor v odsek za pravila» v stanovsko-političnega, v gospodarskega, finančnega. v tiskovnega, ekskurzijskega, pevskega, v odseki za javno delo, za žen* ska vprašanja in še druge. Prvi dan zasedanja bodo prišla v razpravo tudi poročila sekcijskih funkcionarjev: tajnika, blagajnika in drugih. Skupščinski odseki bodo zasedali popoldne v državni učiteljski šoli in pri sekciji JUU v Frančiškanski ulici. Poročila odsekov bodo prišla v razpravo še isti dan- kajti bo skupščina delala prvi dan tudi od 20. nadalje. Pri- hodnji dan 13. t. m. bodo ob 8. zjutraj nada ljeväii s poročili onih odsekov, ki teh ne bodo predložili že prvi dam. V razpravo bo prišel tudi referat nadzornega odbora in proračun za prihodnje leto 1937/38. Na dnevnem redu so tudi volitve v častno razsodišče ter sprememba pravil JUU. Izkazalo se je namreč v praksi slabo, da tvorijo centralo samo predstavniki iz prestolnice. Zato se to pretvorila centrala v zvezo banovinskih sekcij, v Beogradu pa bo le eksekutivno vodstvo JUU in tajništvo. Smer centrali bodo dajali predsedniki iz posameznih banovin- ki se bodo redno sestajali na mesečne posvete. Priprave za pedološki kongres Ljubljana, 7. julija Za pedološki kongres- ki se ga todo udeležili mladinoslovci iz vseh slovanskih držav in se bo vršil konec avgusta v Ljubljani, so velike priprave tako pri glavnem odboru v Brnu- kakor tudi prireditvenem v Ljubljani. Ljubljanski odbor je imel spet sejo- ki so se je udeležili po večini člani prireditvenega odbora pod vodstvom kon-gresovega tajnika g. SupančiSa Dragotina. Seji so prisostvovali tudi zunanji člami. Odbor ie ugotovil najprej obilno število prijav. Doslej je zasiguranih 7 predavate ljev iz Poljske- 25 iz Češkoslovaške in 32 iz Jugoslavije. Pričakujejo pa še prijav bolgarskih pedologov. Ljubljanski pripravljalni odbor se je razdelil v več delovnih odsekov in sicer kongresnega, stanovanjskega, prehranjevalnega, informacijskega. ekskurzijskega, novi narskega in drugih. Po večini so v vseh odborih slovenski učitelji, Člani JUU. Glav- Že prvi dan topasta lahke solnoe polno iurabite, ako uporabljate TSCHAMB A FU. Drogerlja öregoriö Cbo.b. Ljubljana, Prešernova 5. o—■ Zveza gospodinjskih pomočnic v Ljubljani sporoča, da se bodo vršiii v njenih prostorih v počitniškem času različni tečaji za gospodinjske pomočnice, kakor: kuharski in šivalni tečaji, tečaji za likanje. krpanie, serviranje itd. proti nizki uko^ vini. Na to ugodnost opozarjamo gospodinje in pomočnice. Prijave za tečaje sprejema posredovalnica za službe v Wolfovii ulici štev. 10. Istotam se dobe podrobna pojasnila. n— Bolničarski tečaj Rdefega kriia bol zaključen v četrtek 8. t m. v dvorani okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Vsi udeleženci se zbero ob 19. k izpitom. I GOSPODJE ! Najnovejši vzrocl za srajce pri K. SOSS. u— Kopalni vlaki na progi Ljubljana gl. bol. — Škof ja Loka. Pričenši od 8. julija dalje vozita na progi Ljubljana gl. kol. —Škofja Loka kopalna vlaka št. 932 in 927. Odhod kopalnega vlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 12. uri 35 min., prihod v Škof io Loko ob 13. uri 14 min. Povnatek kopalnega vlaka iz Škofje Loke ob 18. uri 10 min. prihod v Ljubljano gl. kol. ob 18. uri 48 min. Podroben vozni red je razviden na stenskih voznih redih. Kopalna vlaka vozita do preklica dnevno redno. Cene povrabnih voznih kart po znižani ceni iz Ljubljane znašajo za Št Vid Vižmarje za 2. razred 4.50 Din., 3. razred 3 Di>n„ za Medno in Medvode 7.50 Din., 3. razred 5 Din, za Go-renjo Vas Petere 2. razred 10.50 Din., 3. razred 7 Din., za Škofjo Loko 2. razred 12 Din., za 3. razred 8 Din. Iz Celja e— Izredna seja mestnega sveta. Celjski mestni svet bo imel v petek 9. t. m. ob 18. rzredno sejo. Na dnevnem redu je kot edina. točka: onesnaževanje Savinje. e— Diplomirana fe bila na filozofski fakulteti zagrebšike univerze za magistro farmacije gdč. Milica Vranjekova, hčerka šefa železniške postaje v Celju g. Janka Vra-njeka. Čestitamo! e— Pri kresovanju v nedeljo zvečer je nastopil moški zbor »Oljke« prvikrat of> cielno pod vodstvom novega pevovodje g. Cirila Preglja ter žel za svoje dinamično in učinkovito, izvajan je živahno priznanje poslušalcev, ki so se nabrali v velikem številu pred celjskim kolodvorom. e— Strela je ubila delavca na travniku. Ko so v torek okrog 13.45 nalagali delavci na župnijskem travniku v Žalou krmo, je nenadno treščilo v 31-letncga delavca Miho Obrezo iz Velike Pirešice. Strela je Obrezo na mestu usmrtila, dočim so ostali drugi dela ve?, nepoškodovani. e— Nesreča v Savinjskih planinah. V ponedeljek je krenil 16-ietni zidarjev sin Josip Gaspeiz iz Celovca » tovariši v Turški žleb v Savinjskih planinah. Na nevarni turi?. je izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu si je zlomil desno roko. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. !— Smrten padec po stopnicah. Dne 1. t. m. je padla 87-ietna občinska reva Helena Sarnerjeva v Laškem doma po stopnicah. Pri padcu si je zlomila desno roko, si poškodovala levo roko in nos ter dobila tudi notranje poškodbe. Starko so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj podlegla poškodbam. ì— Pregled vseh motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov in avto-taksijev), za drugo polletje bo za mesto Celje ter celjski, konjiški, šmarski in gor-njegrajski srez v ponedeljek 12. L m od 15.30 dalje na Dečkovem trgu v Celju. K pregledu se pozivajo tudi lastnik?, novih vozil in onih vozil, ki so bila v popravilu in letos še niso bila pregledana. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Tajiiwtveni otok« z Niglom Brucejem in tednik. KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »REMBRANDT« veličasten film o največjem slikarju. no breme leži na sekciji JUU, ki je dala tudi potrebne prostore za pisarniške posle. Včerajšnja seja je utrdila tudi program za kongresne dneve. 25. avgusta bo seja stalnega odbora slovanskih pedologov, ki mu načelujeta brnska profesorja dr. Mi-hajlo Roslohar kot predsednik in dr. Jan Uher kot tajnik. Seja bo v zbornici Učiteljske tiskarne. Istega dne zvečer bo prijateljski sestanek v čast predavateljem in udeležencem. Naslednji dan 26. avgusta bo začel zasedati plenum kongresa K svečani otvoritvi bodo povabljeni tudi predstavniki oblastev. Po možnosti bo otvoritev prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, saj je tudi otvoritev brnskega kongresa oddajala tamkajšnja radijska postaja. Plenum kongresa bo zasedal v veliki dvorani na Taboru. Za popoldanske razprave pa bodo. kongresisti razdeljeni na 5 delovnih gekeij, hi bodo razpravljale dne 25., 26. io 27 avgusta popoldne v raznih ljubljanskih dvoranah. V okviru kongresa bo več razstav in drugih kulturnih prireditev. Svojo udeležbo je že prijavil Trboveljski slavček da seznani slovanske mladinoslovce s slovensko narodno in umetno mladinsko pesmijo. Iz Ptuja j— Šhi proti očeta. V nedeljo Je v Borovcih pri posestniku Zamudi Janezu nastal med domačimi prepir. 65-letni Zamuda Janez se je, kakor je sam v ptujski bolnišnici izpovedal, dopoldne vrnil iz mesta domov. KeT se je bil nekaj dni prej spri e svojo ženo, mu ta baje ni hotela dajati hrane. To je bil povod, da je ženo dejansko napadel. 20-Ietni sin. ki je bil doma. je takoj priskočil materi na pomoč: pograbil je baje gnojni kramp in z ročajem očeta' večkrat udaril po glavi. a— Srebrni jubilej mature, so proslavljali v ponedeljek zvečer v okrašeni gornji sobi Nabavljalne zadruge maturanti tuk. moškega učiteljišča iz leta 1912. Od 3e živečih gg. profesorjev so se udeležili izredno lepe proslave razredni profesor msg. V reže, profesorja gg. Druzovič in Vales ter naslednji jubilanti: Belšafc Ludvik, šol. upravitelj v VeKki Nedelji, Čander Davorin, učitelj v Hrastniku, Čebul Jernej, učitelj v Mariboru, Golob Jože, učitelj pri Sv. Trojici, Hofbauer Lojze, učitelj v Hrast-n/iku, Kerbler Simon, 5oL upravitelj na Ptujski gori. Miki Ciril. 8oL upravitelj ▼ Ljutomeru, Muršec Ivan, uč. pri Sv. Juriju ob j. žel., Pavlič Jernej, podpolkovnik v Ljubljani, P ©črnk Gustav, šol. upravitelj na Bizeljskem, Pejcha Nace, šoL upravitelj v Frankolovem, Pregelj Franc, višji kontrolor v Mariboru, Puhr Jože, šol. upravitelj v Kamnici, Rakuša Rudolf, profesor Trgovsko akademije v Mariboru, Viisočnik Andrej, učitelj na Teznem, Vizjak Adolf, upravnik Bratovske 6kladnice v Trbovljah Zadržanj so bili: Bregant Zmago, učKelj v Ljubljani, Fimk Anton, šol nadzornik v Šmarju, in Krämer Franc, šol. upravitelj v št. Petru pri Mariboru. V torek je (imel mssr. Vraže v Alojzijevi cerkvi službo božjo, nato pa so se podali jubilanti na pobrežko pokopališče, šolski upraviitelj iz Kamnice g. Puhr je imel ob svežem grobu prof. dr. Pivka spominski govor ter položil na grob šopek krasmh vrtnic v spominu vsem umrli m profesorjem in tovarišem. a— Blagoslovitev novih objektov pofftuf-škega doma na Pohorja. V nedeljo 18. t m. <>b 9. bo blagoslovil škof g. dr. Ivan To-mažič ob prisotnosti zastopnikov oblasti nove obiekte na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. a— Društvo orožniških npokofencer sa Jugoslavijo « sedežem v Ljubljani je imelo 20. junija občni zbor krajevne skupine v Mariboru v prostorih g. tovariša Sen ice v 1 aitenbachovj ulici. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, udeležila se ga je polovici pod mariborsko okrožje spadajočih upokojencev. Debata se je v glavnem vršila o vladi predloženih spomenicah, v katerih je društvo v podrobnem opisalo razmere orožniških upokojencev, nadalje o neizplačanih in po zakonu pripadajočih dokladah. katerih v nad 100 primerih kljub razsodbi državnega sveta poveljstvo žandarmerije ni v polnem izpačalo. Končno je bilo obravnavano stanje staroupokojenrev in fondov-cev, ki so bili v danih jim obljubah prevarani, katerim se niti ne dovoljuje svobodni privatni zaslužek, od pokojnine i»a ne morejo svojcev vzdrževati. Najžalostnejže slike so pa bile iznešene od onih, ki so vse svoje moči pustili v službi države, dane6 pa kol onemogli starčki stradajo. Enak občni zbor bo v nedeljo v Celju. a— Razdejanja strele. O priRki presmofc-nje nevihte je na mnogih krajfih udarila strela. Med drugimi je udarilo v transformator tvornice »Kovina« na Teznu in ga docela razdejalo. Tudi transformator tvornice »Teksta* je močno poškodovan in so ga morali staviti jz obrata. Strela je udarila tudi v visok dimnik mestnega vodovoda, vendar pa rai napravila posebne škode. Pač pa so precej poškodovani električni vodi in je mnogo hiš zlasti v okolici ostalo brez luči. a— Kfe je 8600 dinarjev? V Štrigovi so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje posestnika Antona Horvata, ki so mu odner sli gotovine v znesku 3600 din. Sedaj iščejo storilce. a— Za ukradeno obleko 1 leto robije. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 26 letnega brezposelnega rudarja Valentina Grilca na leto dni robije in na dveletno izgubo častnih praviic. ker je dne 12. junija t. 1. v Spodnji gorici ukradel posestniku Ivanu Majerju iz zaprtega stanovanja 1000 din vredno obleko. a— Pod vlak» ▼ smrt Tik prod železniško postajo v Bistrici pri Limbušu je skočil pod vlak 42 letni železniški delavec Avgust Robnik ki staaiuje v Bezeni pri Rušah. Zadnje dni je bil zelo potrt Kaj ga je gnalo v tako žalostno in strašno smrt, ni točno znano. Lokomotiva ga je popolnoma zmrcvarila, tako da je bil v trenutku mrtev. Po komisijskem ogledu so njegovo telo pokopali na ruškem pokopališču. Avgust Robnik, k« je bil nslužben pri tukajšnjih delavnicah državnih železnic, zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. a— Na Madžarskem kradli, pri na« ob*o-jeni. V Sombočki vasi na Madžarskem je bil 17. februarja izvršen v ta mošnjo zadrugo drzen vlom, pri katerem je storilcem padlo v roke razno blago in gotovina 100 pengov. Sledovi so vodili preko meje v neko obmejno vas, kjer so naši orožniki aretirali tri cigane, ki so se včeraj dopoldne znašli na zatožni klopi mariborskega okrožnega sodišča. Vsi trije cigani, so bili obsojeni, 32 letni Štefan Horvat na 1 leto in 8 mesecev robije- 33 letni Ivan Hahn na 1 leto in 8 mesecev robije. 28 letni Ivan Ba-rania pa na 8 mesecev strogega zapora. 1 K I N I ) ' 22*21 UNION I Za ureditev prometa v Kamniško Bistrico Ljubljana, 7. julija Cesta po bistriSki dolini, ki je bila dograjena v novembru 1934, je na stežaj odprla vrata velikemu prometu v Kamniško Bistrico. Skrajšala je izletnikom in turistom pot do izvirka za dobri 2 uri in tudi za toliko približala Kamniške planine Ljubljani. Turist, ki »e danes pred kamniškim kolodvorom vsede na avtobus ali _ taksi, si prište-di toliko časa in moči, da iz Bistrice lahko takoj nadaljuje pot v planine. In še eno prednost ima cesta; lepote bistriške doline so zdaj dostopne tudi onim, ki ne zmorejo daljšega pešačenja. Ko človek takole ob nedeljah in praznikih opazuje živahen promet po bistriški dolini, se mu vzbujajo nekateri pomisleki, ki jih je treba enkrat povezati v čisto določene smem ics, po katerih naj se uravna promet v Kamniško Bistrieo. Spet se namreč čujejo glasovi, da bi Vile treba zaradi naraščajočega prometa in v izogib morebitnih nesreč prepovedati vsak promet po cesti od Kopiš do Bistrice. Podrobne govorice samo po nepotrebnem begajo javnost, ker tako nazadnjaški pač ne smemo biti. Res smo svojčas delali načrte, da bi dovolili promet po bistriški cesti samo do Kopiš. kjer bi zgradili garaže in celo buffet ter talko izolirali Bistrico pred prometom in ji ohranili nekdanjo planinsko pokojnost V današnjem naprednem času, ko vse živi in se giblje v pospešenem tempu, pa so taki nazori popolnoma brez smisla. Rajši odprimo Bistrico vBemu svetu in pritegnimo vanjo čimveč prometa, nesreče pa preprečimo s teoi, da izboljšamo še ti- PREMLJER A ! velikega filmskega dela po znamenitem romanu »Zločin in kazen« »BASKOLJNIKOV« __Harry Baur Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. Dvoje avtomobilskih nesreč Ljubljana, 7. julija. Na kozjaSkem klancu na koncu Tuhinjske doline je danes okrog 11. dopoldne prišlo do težke avtomobilske nesreče, ki je terjala življenje znanega škofjeloškega trgovca Ivana Potočnika. Gostilni čar ka Jo-sipina Trdinova s Sv. Jakoba trga v škofji Loki «e je mudila na Štajerskem po nakupu vina. Za prevoz sodov je najela tovorni avto Ravniharjevega prevozniškega podjetja, na pot pa je povabila še nekaj svojih znancev, da ji pomagajo. Razen Potočnika sta odpotovala ž njo še škofjeloški mestni stražnik Albin Gerkman in njen 121etni sin, na vozu pa je bilo, ko so se vračali proti Motniku in Kamniku, v celem sedem oseb. Ko j« avto prevozil prelaz na Kozjaku, so na lepem odrekle zavore, šofer je bil toliko duha prisoten, da je skušal zaviti s ceste na breg, toda voz se mu je dvakrat prevrnil, da so se sodi zakotalili po klancu, potnike v kabini pa je avto pokopal pod feboj. Potočnik je dobil pri padcu močan udarec na glavo, da se mu je kri v velikih curkih vlila iz ust ln nosu in je po nekaj minutah izdihnil. Pokojnik zapušča ženo in hčerko. Notranje in zunanje poškodbe je dobila tudi gostilničarka Trdinova, a po zdravnikovi odredbi bo ostala v doma® oskrbi Precej ranjen je tudi njen nedoletni sin. Ob Bohinjskem jezeru se je včeraj popoldne pripetila avtomobilska nesreča, zavoljo katere so morali trije Kammčani in še neki njihov mlad gost iz Prage v bolnišnico. Pri svojem stricu, občinskem tajniku Francu Ulmanu, se mudi v Kamniku na počitnicah 161etni Bogomir Ulman iz Prage. Včeraj je mladi Pražan s svojimi sorodniki in s trgovcem Francem Fajdigo napravil avtomobilski izlet v Bohinj. Na nekem ovinku se je avto prevrnil in vse Stiri potnike pokopal pod seboj. Poleg mladega gosta Iz Prage, Fajdige in Ulmana je dobila precej nerodne poškodbe tudi njegova soproga Jožefa, da so morali vsi skupaj na kirurški oddelek po zdravniško pomoč. Vremenska poročila Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarju Dan je dolg 16 ur, 2 minuti ln se do konca meseca skrajša za 56 minut. ÖL 8. Elizabeta _____._, ^ x vroče, ponekod nevihte Mlaj ob 5.12 P. 9. Nikolaj S. 10. Amalija N. 1L Pij F. 12. Janez T. IS. Marjeta S. 14. Bonaveni. C. 15. Henrik P. krajec ob 10.36 P. 16. Marija K. S. 17. Ak£ N. 18. Miroslav P. 19. Vtocenc T. 20. Elija S.2L Danijel C. 22. Magdalena ponočni nalivi močni nalivi od IL do 27. zelo vročo in lepo, suša, le redkokje malo dežja Poročilo Meteorološkega zavoda na univemt 7. julija Ljubljana 7. 700.6, 19.6, 89, NEI, 0, —; Maribor 7. 759.8, 19.0. 80, NW2- 0, —, — ; Zagreb 7. 760.5- 19.0, 90, NEl, 0, —, —; Beograd 7. 760.0, 23.0. 70, Wl, 0- -s —; Sarajevo 7. 763.0, 14.0, 95, O, 0, —, — ; Skoplje 7. 761.4, 19.0- 80, O- 2, —, —. Temperature: Ljubljana 29.0, 17.0; Maribor 29.0, 16.0; Zagreb 31.0, 17.0; Beograd 30.0, 18.0; Sarajevo 27.0, 13.0; Skoplje 28.0, 14.0; Kumbor 32.0, —. sti preostali del ceste od Kopiš do izvirka, da bo sposoben za vožnjo v obeh smereh. Razmeroma majhna vsota bi zadostovala, da se cesta izogne nerodn^u klancu pred Predosliem in da se ublažijo še druge manjše vzpetine, Iti jih bo tudi slab kolesar lahko premagal. Ta denar se mora najti, da ne bo večnega stokanja in opozarjanja na nesreče, ki jih k sreči dozdaj še nj bilo, in da bo že končno Bistrica z dobro cesto zvezana s svetom. Interes, da se cesta dogradi do konca, imajo v enaki nwi Meščanska korporaeija v Kamniku, ki vozi po njej drva. Slovensko planinsko društvo, ki bi si s tem povečalo obisk planinskega doma. dalje uprava dvornih lovišč in nazadnje banska uprava, ki mora v svoji vnemi za pospeševanje plani-narstva tudi dati svoj delež za dovršitev te lepe planinske ceste, ki jo je do Kopiš skoro sama zgradila. Vsako odlaganje je samo v škodo Kamniški Bistrici in interesom našega planinarstva. zato je potrebna krepka iniciativa s strani SPD ali pa kamniške kor-poraeije, da se najde tistih par tisočakov, ki bodo, sorazmerno porazdeljeni, dobro in plodonosno naloženi v splošno korist. Po zadnjem delu bistriške ceste bo zaenkrat urejen promet tako. da bo tekel pol ure v eni, pol ure pa v obratni smeri, na kar bodo voznike opozorili napisi na Kopišah. S tem hoče oblast na najenostavnejši način preprečiti, da bi 6e zaradi nerodnega križanja na ozki cesti pripetila kakšna nesreča. Pri dovršitvi ceste pa bi se seveda moralo gledati na to, da Be na njej omogoči promet v obeh smereh s tem, da se na vsakih 30 ali 50 metrov cesta ob malenkostnih stroških toliko razširi, da »e dva avtomobila lahko križata. V par letih pa bi bilo kajpak potrebno spraviti jo postopno na isto širino kot jo ima do Kopiš. S tep» ¥ »JUTRO« §t. 156 s Četrtek. 8. VIL 193?, Gospodarstvo Novi klirinški sporazum s Švico »Jutro« je že poročalo, da je bil v soboto T Beogradu podpisan trgovinski in klirinški sporazum s Švico, ki stopi v veljavo 15. t- m. O vsebini tega sporazuma domavamo sedaj naslednje podrobnosti: S Švico smo že 1. 1932. sklenili klirinški sporazum, ki je bil eden prvih klirinških £ po razumov, ki smo jih sklenili. Kliring je še precej dobro funkcioniral in nismo imeli povoda za pritožbe. Sporazum pa so nam odpovedali Švicarji ob koncu lanskega leta po neuspelih pogajanjih v Beogradu glede vprašanja ureditve salda. Ob koncu leta smo v Švici imeli za 5 milijonov švicarskih frankov klirinških terjatev, švticarska vlada je odredila, da se preneha z nadaljnjim vplačevanjem v kliring, medtem ko so naši uvozniki švicarskega blaga v smislu starega sporazuma nadalje vplačevali in so se vplačani zneski porabili za izplačilo onih terjatev naših izvoznikov, ki so jih švicarski uvozniki že poravnali v kliring. Istočasno je bilo odrejeno, da se pri novih poslih g Švico obveznosti naših uvoznikov poravnajo izključno s polaganjem dinarjev na blokiran račun pri Narodni banki. Ker se v Švici niso več vršila vplačila na kliring, je saldo naših terjatev, ki je prej znašal 5 milijonov švicarskih frankov, postopno nazadoval in je te dni prišlo do popolne likvidacije salda. Na drugi strani pa je račun blokiranih dinarjev zaradi vplačil na podlagi obveznosti iz novih poslov narasel na 900.000 švicarskih frankov. Blagovni promet med obema državama v času odpovedanega kliringa ni prenehal in se tudi po obsegu ni zmanjšal. Pač pa ja prišlo do spremembe v toliko, da je uvoz iz Švice popustil na polovico, in je znašal v prvih petih mesecih t. 1. 21.5 milijona Din nasproti 41.7 .milijona Din v istem razdobju lanskega leta, medtem ko je v istem času naš izvoz v Švico narasel na 50.4 milijona Din nasproti 32.3 milijona Din v prvih petih mesecih lanskega leta. Zmanjšanje uvoza je nastopilo zaradi tega, ker je Švica po odpovedi klirinške pogodbe postala ne-kllrinška država in se je pričela izvajati uvosina kontrola. V resnici je padel predvsem uvoz onih predmetov, ki jih obsega uvozna kontrola (svileno predivo itd.). Osnova novega klirinškega sporazuma je ostala skoro nespremenjena, čeprav obstaja pri nas težnja, da polagoma likvidiramo klirinške obračune, zlasti po ugodnih izkušnjah., ki smo jih imeli pri sklepanju pogodb s skandinavskimi državami. Za ohranitev starega sistema kliringa pa so bili merodajni specialni razlogi. Zlasti je klirinški plačilni promet s Švico razmeroma dobro funkcioniral. V tej zvezi je v ponedeljek izjavil viceguverner Narodne banke dr. Lovčevič, ki je vodil našo delegacijo pri pogajanjih, da je to menda eden zadnjih klirinških sporazumov, ki jih sklepa naša država. Oživljenje gospodarstva, ki se kaže v inozemstvu pa tudi pri nas, zahteva od- stranitev ovir v mednarodni izmenjavi dobrin in med te ovire spadajo tudi kliringi. Besedilo novega klirinškega sporazuma upošteva vse izkušnje, ki smo jih imeli v teku petletnega izvajanja starega sporazuma, in je po svojih določbah nekoliko obsežnejše. švicarski frank ostane nadalje osnova za obračunavanje. Tudi v novem sporazumu je zajamčena možnost kompenzacij. Ohranjena je tudi določba, da je dolžnik razrešen obveznosti šele tedaj, ko njegov upnik v celoti prejme znesek, ki mu ga je dolgoval So pa nekatera vprašanja, ki so v novem sporazumu drugače rešena. Predvsem gre tu za svoboden odstotek, to je za oni del vplačil pri švicarski Narodni banki, ki se stavlja naši Narodni banki na razpolago v devizah, da lahko izpolnjujemo finančne obveznosti nasproti Švici. Po starem sporazumu nam je Švica plačala 20% v devizah, po novem sporazumu pa se ta odstotek poveča na 27%. V zvezi s tem povečanjem odstotka bomo v bodoče imeli od našega izvoza v Švico dovolj deviz za anuitetno službo dolgov jugoslovenskih javnopravnih teles v Švici. Predvsem gre tu za anuitetno službo dolgov, ki jih ima Državna hipotekama banka v Švici (7% posojilo iz leta 1924., 7% posojilo iz leta 1927.). Povoljno je urejeno tudi vprašanje deviz za nakazila naših dijakov, ki študirajo na švicarskih visokih šolah in stroškov za ju-goslovenske posetnike švicarskih zdravilišč in letovišč. Predvidena je tudi možnost, da se izdajo specialni ukrepi za primer, če bi se ravnotežje klirinškega računa spremenilo v škodo ene ali druge stranke. Glede blokiranih dinarjev pa določa novi sporazum, da se ves znesek na računu blokiranih dinarjev prenese na nov klirinški račun in da se dostavi švicarski Narodni banki poročilo o kronološkem redu izvršenih vplačil v Beogradu. Tako bomo takoj v početku v novem klirinškem računu imeli klirinški dolg nasproti Švici, s čimer bo odpadla za naše izvoznike nevarnost, da bi morali čakati na izplačilo klirinških terjatev, čim bo švicarski uvoznik svoje obveznosti poravnal na klirinški račun, bo naš izvoznik vsaj v prvi dobi takoj lahko prejel ustrezajoči znesek v dinarjih. V trgovinskem sporazumu, ki je bil istočasno podpisan, je določeno, da za časa trajanja klirinškega sporazuma ne smemo za švicarsko blago uporabljati uvozne kontrole. Med drugim vsebuje ta sporazum določbe glede kontingentov za uvoz našega blaga v Švico. Kontingent za izvoz jajc v Švico je določen na 350 vagonov letno. Dobili smo tudi kontingente za sadje in povrt-nino. Glede živine in drugih proizvodov pa je prepuščeno, da to vprašanje sporazumno urede pristojne ustanove v Beogradu in Bernu. Tudi še ni rešeno vprašanje izvoza 5.000 vagonov koruze, ki bo kasneje rešeno, ko s-e vrne predsednik švicarske delegacije iz Rumunije. Gradnje novih železnic in druga javna dela Gradnja novih železnic in druga javna dela Ponovno smo že poročali o pripravah za gradnjo železnice Kraljevo - Cačak - Va-ljevo - Tuzla - Banjaluka, odnosno prve etape te železnice od Kraljeva do čačka. V tej zvezi smo tudi poudarili, da bi morala imeti prednost gradnja železnice Črnomelj - Vrbovsko, ki je med progami, ki se bodo gradile v § 4. uredbe o gradnji novih železnic od lanskega leta označena na prvem mestu. Pred dobrim mesecem je »Slovenec« skušal omiliti naše ugotovitve poudarjajoč, da ni reg da bi bil sklenjen sporazum glede gradnje proge Kraljevo - Cačak - Va-ljevo in da so stavljene šele ponudbe za gradnjo te proge. Obenem pa je poudaril, da se intenzivno vodijo pogajanja za financiranje proge Črnomelj - Vrbovsko, za katero je generalni načrt že odobren in se sedaj dela na detajlnem načrtu. Najnovejše informacije pa kažejo, da vprašanje proge Kraljevo - Cačak mnogo hitreje napreduje nego vprašanje železnice Črnomelj - Vrbovsko. Progo Kraljevo -Cačak so namreč te dni pričeli že graditi. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da je finančno ministrstvo odobrilo kredit 38 milijonov Din za gradnjo normalne proge Kraljevo - Cačak poleg obstoječe ozkotirne proge. Prva dela so že pričela in bo po načrtu ta proga v dolžini 33 km končana sredi prihodnjega leta. Gradi pa to železnico prometno ministrstvo odnosno oddelek za gradnjo novih železnic v lastni režiji. Elektrifikacija proge Sušak—Škrljevo V zvezi z gradnjo železnice Črnomelj -Vrbovsko pa je razveseljivo poročilo s Su-šaka, ki pravi, da bo te dni rešeno vpra- bila razvoju planinarstva v Kamniških planinah napravljena nova velika usluga. Turiste, ki ljubijo mir in pokojnost v lepem planinskem kotu ob izvirku, zelo motijo avtomobili in motocikli, ki pridirkajo do bistriškega doma. Zelena trata o-krog doma, nad katero se tako rado naelaja oko pravega ljubitelja prirode, je včasih zatrpana z avtomobili kakor na kakšni razstavi. Neko nedeljo smo našteli hkratu dvajset vozil pred bistriškim domom. Nič čudnega, če je oh takem prometu včasih trata okrog doma tako razonana, da kmalu na njej ne bo več opaziti zelenila. Slovensko planinsko društvo se tega zaveda v polni meri, zato je že izdelalo načrt, da v trikotu med cesto, ki vodi v lovski dvorec, napravi primeren prostor za pakiranje vozil. Korporacija je planinskemu društvu odstopila svet pod ugodnimi pogoji, tako da bo načrt lahko že v kratkem realiziran, stroški pa bodo kriti v teku par let z malenkostno pristojbino. Zgrajena bo najbrž tudi pokrita lopa za shrambo koles, ki so danes najpogostejše vozilo na bistriški cesti. Za poslednje tri praznike je prišlo najmanj 500 kolesarjev v Bistrico, drugače pa jih lahko marsikatero nedeljo našteješ čez sto. Kolesarji bodo morali svoja kolesa odložiti pred mostom, tako da poslej nobeno vozilo ne bo prišlo na zeleno trato pred bistriški dom. kjer bo spet zavladal neskaljeni planinsiki mir. Ta-ko bo na najlepši način rešeno pereče vprašanje, zaradi katerega je med planinci že večkrat nastalo nesoglasje, ker-se nekateri odločno potegujejo, naj Bistrica ohrani svoj mirni planinski znagaj. Vej bomo z zadovoljstvom sprejeli vest. da se je od besed in načrtov prešlo tudi k delu. šanja elektrifikacije proge škrljevo - Sušak. Elektrificiran del proge bo znašal 12 kilometrov. Ta elektrifikacija je zaradi intenzivnega prometa in znatnega padca v tunelu nujno potrebna ne samo v interesu osebnega prometa, temveč tudi v interesu tovornega prometa. Stroški bodo znašali okrog 23 milijonov Din. Rešiti je treba samo še vprašanje dobave električnega toka. Po informacijah s Sušaka se vodijo pogajanja zaradi dobave toka s tvornico papirja Smith & Meynier na Sušaku, ki ima veliko elektrarno. Z odlokom ministrskega sveta od 22. aprila t. L je bil razdeljen na banovine znesek 70 milijonov Din iz posojila, ki ga je država sklenila pri Državni hipotekami banki na podlagi dohodkov državnega fonda za javna dela, ki bodo pritekli v letih 1937 dò 1939. Dravska banovina bo dobila 8 milijonov Din. Banovine so bile pozvane, da predlože programe javnih del, ki se na.j izvedejo iz teh sredstev. Ti programi so !>*-bi proučeni v gradbenem ministrstvu in so sedaj z malimi spremembami odobreni. Predvidena so predvsem dela, za popravila in za ureditev cest, za regulacije rek, za ureditev hudournikov in za gTadnjo vodovodov. Naš plačilni promet z Nemčijo Naša Narodna banka že skoro mesec ne objavlja podatkov o gibanju klirinških saldov, zlasti z Nemčijo in Italijo. Prej je objavljala vsak četrtek stanje teh kfinngov. Kakšni razlogi so Narodno banko dovedli do te^a, da je ustavila objavljanje teh podatkov, nam niso znani. VsekakoT pa se nam zdi, da je Narodna banka dolžna obveščati naše izvoznike in uvoznike o stanju kliringov, že zaradi tega, da se vedo ravnati pa tudi zaradi tega, ber ne gre, da bi bili ti podatki dostopni le onim, ki imajo boljše zveze bodisi doma ali v Berlinu. Objavljanje teh 'podatkov pa je tudi v interesu pravilnega razvoja plačilnega prometa, kajti izvozniki, ki vidijo k tedenskih objav, da se n. pr. 6aldo naših terjatev dviga, bodo postali bolj oprezni pri sklepanju novih uvoznih kupčij, uvozniki pa iz teh podatkov lahko sklepajo, ali p® pričakovati dviganje ali padanje tečajev v privatnem kliringu. Ti podatki ^udi niso tajni v drugih drža,-vah, vendar nima vsak izvoznik možnosti, da se sproti informira. Neobjavljanje tedenskih izkazov o saldu aktivnih kiiringov omogoča torej onim, ki imajo boljše zveze, da so informirani o pravem stanja m da lahko pravilno disponirajo, medtem ko večina manjših izvoznikov ne dobiva nikakih informacij in mora sklepati kupčije s večjim rizikom. Zato pričakujemo, da bo Narodna banka uvedla zopet staro prakso objavljanja tedenskih izkazov. Beograjski vJugoslovenski kurir« je prejel od obračunskega zavoda v Beogradu informacijo, da je saldo naših klirinških terjatev padel že na 20 milijonov mark, medtem ko je pred meseci znašal še 35 milijonov. Nadalje poroča omenjena agencija informacijo, da se pripravlja sprememba plačilnega prometa v Nemčijo, in sicer z uvedbo kompenzacijskih kupčij. _ Sistem kompenzacij naj bi omogočil stalnejše razmere pri izvozu v Nemčijo in uravnoteženje medsebojne trgovine. V tej zvezi naj bi se tudi določili kontingenti za izvoz v Nemčijo za najvažnejše proizvode, med dru- gim lofi sa les. 0 tem bo ra&piavQal ško jugoelovenski stalni odbor, ki ae stane septembra v Dubrovniku. Zmanjšanje salda naših terjatev v Nemfi-Ü nam sedaj omogoča, da lahko zopet v večjem obsegu izvažamo v Nemčijo. Po beograjskih vesteh se Prizad že pogaja i Nemčijo zaradi prodaje 500 vagonov koruze, ki naj bi se dobavila še v teku julija. Baje bo Prizad že te dni pričel dobavljati to blago, ker je na tirgu že nastopil kot kupec koruze, kar je imelo za posledico, da ee je eena koruzi okrepila. Gospodarske vesti — Gradbena dela. Banska uprava js razpisala licitacijo za oddajo gradbenih del za gradnjo železobetonskega mostu v Puštalu preko Poljanske Sore (proračun 510.800 Din) in licitacijo za dobavo in postavitev novega parnega kotla v kotlovnici Splošne državne bolnišnice v Ljubljani (proračun ;J53.500 Din). — Metalno akcijonarsko društvo d. d. v Ljubljani bo na tovarniškem zemljišču v Celju-Gaterju postavilo novo tovarniško poslopje za izdelovanje ultra-marina in bo komisijski ogled na neSn samem 16. julija. = Likvidacija Zadružne baefce. Za 26. julij je sklican v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske občini r-bor Zadružne banke v Ljubljani, ki bo sklepal o likvidaciji družbe. Banka je svoje posle zadnja leta že skoro docela likvidirala in gre le še za formalni sklep o likvidaciji. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Tomaža Breznika, trgovca z mešanim blagom v Ptuju (poravn. upravnik dr. Jurij Sluga, odv. v Ptuju; poravnalni narok 11. avg. ob 10., prijavni rok do 4. avg.). = Dobave. Direkcija drž. železni« v Suho tiči sprejerma do 10. t. m. porrodbe za dobavo 2.000 kg jekla Direkcija drž. rudnika Ugljevika sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo raznih vijakov, žičnikov, Čo-pičev, železne verig« in dr., do 15. t. m. za dobavo lopat, do 20. t m. «a dobavo manesmanovih cevi, do 22. t. m. za dobavo kompozicije za spajanje žice in do 25. t- m. za dobavo pisalnega stroja. Direkcija državnega rudnika v KaJknju sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo raznih cevi, do 14. t. m. za dobavo smrekovih hlodov, do 21. t. m. za dobavo električnih motorjev, centrifugalne črpalke in registriranega barometra. Komanda pomorskega arzenala v T^v+u sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo stearinskih sveč, do 2. avgusta za dobavo kuhinjske posode in do 3. avgusta za do-havo razne posod** in jedilnega pribora. Komanda podvodnega orodja v Kumhora sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo raznih predmetov za čiščenje, sode, mila sveč in dr. = Licitacije: Dne 9. t. m. bo v fntendan- trrri štaba dravske divizijske oblasti v LJubljani licitacija za dobavo razne ljudske brane (mast, olje, fižol, krompir in dr.). Dne 10. t., m. bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Knagujevnu licitacija za dobavo železnih zakovic, 13. t. m. pa za dobavo konjska žime. Dne 10. t. m. bo pri režijski komisiji tehniške komisije št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo razne pocinkane žice. Borze 7. julija Na ljubljanski borzi so se dane« avstrijski šilingi trgovali po 8.54, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5050 in v angleških funtih po 2.38, medtem ko so se grški boni nudili po 32.625., klirinške nakaznice na lire pa po 2.15. Nemški klirinški čeki so se za malenkost podražili in stanejo v Ljubljani 12.64, v Beogradu 12.65 in r Zagrebu 12.63 odnosno za 15. avgust 12.58, za 15. oktober 12.5250 in za konec oktobra 12.58. Na zagrebškem efektnem tržišča je Vojna Skoda pri mirni tendenci notirala 40Ì7 — 409 (v Beogradu je bil promet po 408). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, promet pa je bil zabelžen v delnicah PAB po 196. Devize Ljubljana. Amsterdam 2395.16 — 2409.76, Berlin 1747.53 — 1761.41, Bruselj 733.95 — 739.01, Curih 996.45 — 1008.52, London 215.55 — 217.61, Newvork 4323.51 — 4359.82, Pariz 168.11 — 169.55, Praga 151.93 — 153.04. Trst 228.44 — 231.53. Curih. Beograd 10, Parie 16.92, Lotftkm 21.6725, Newyorik 436.8750, BruseSj 73.5750 Milan 23, Amsterdam 240.06, Berlin 175.25 Dunaj 81.80, Stockholm 111.75, Oslo 108.90 Kobenhavn 96.7750, Praga 15.25, VarSaJva 82.95, Budimpešta 86-25, Atene 3^95, Bu-kafrešta 3.25 Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vonja Skoda 407—409, 4% agrarne 52—52-25, 4*/« severne agrarne 51.50 daru, 6*/« begluške 75.50 dem., 6% datai, agrarne 73.50 den-, 7% stalbiliz 86—87.25, 7»/« hip. banka 99.50 den., '7% Blair 85—86, 8»/« Blair 93.50—95-50 delnice: Nar. banka 7150 den., PAB 195—196. Trboveljska 225 den., šečer^na Osijek 170—180, OsijeSca lje-vaonica 185—190, Dofbrovečka 365 dem, Jadranska 375 den. Beograd. Vojna škoda 408 50—408.75 (408), 4% agrarne 52.25—52.75. 4% severne agrarne 512.50 den., 6% begluške 76.50 den. (76.50), 6°/0 datai, agrarne 74.25—74.75, 7% stafbdHz. — (87), 7% Drž. hip. banka 100—101 (100). 7«/o Blair 85.50- — 86, 8% Blair 94.75—96, PAB 194.50—195 (194.50). Blagovna tržišča ZITO -f Chi cago, 7. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 124, za sept. 126» za dee. 28.50; koruza: za 6ept. 113.50, za dee. 84. + Winnipeg, 7. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 147.125, za okt. 140, za dee. 136.50. +' Novosadska blagovna borza t. m.) Tendenca stalna. Pšenica, baška, sremeka, slavonska 169 — 171; banatska 168 — 170. Ovea: baški, sremski, slavonski 100 — 102.50. Ječmen: baški in sremski 64 kg 114 — 116. Rž: baška 144 — 146. Koruza; ba-Ska in sremska 91 — 92, banatska 89 — 90; Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 252.50 — 262.50; »2« 232.50 — 242.50; >5« 212.50 — 222.50; >6« 182.50 — 192.50; »7« 152.50 — 162.50: >8« 110 — 115. Otrobh baški, banatski 86 — 93. '+" Budimpeštanska termtaaka borza (T. t •m.). Tendenca slaba. Koruza; za julij 11.38 — 11.40, za sept. 11.68 — 11.70. BOMBAŽ -f- Liverpool, 7. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 12 (prejšnji dan 12.01), za okt. 12.06, (11.99), za dee. 12.02 1(11.98). „Le naprej brez miru!" sokolsfld nastop v Mengša Menge*, 6. julija. Tako lepe aokolaka svečanosti, kakršen je bil nedeljski nastop, ne pomni Menge* že dolga leta. Za pnümik ae je Mengeš dostojno pripravil. Skoro z vseh hiš ob cesti, po kateri je Sla povorka, ao plapolale državne zastave. Na čelu sprevoda, v katerem je bilo preko 350 pripadnikov Sokola, so nosili prapore iz Mengša, Kamnika in Domžal. Sledilo je članstvo v krojih, članice, naraščaj in deca ter Sani v civilu s svojo državno trobojko. Prebivalci so Sokole navdušeno pozdravljali tn obsipali s cvetjem in zelenjem. Po povorki je članstvo tn ostale gaste pozdravil pred sokolskim domom starosta mengeškega Sokola br. Lojze Kane, Id je Sokole v bo-dribiem govoru vzpodbujal ie k vztrajnej-šesnu delu in k še bolj požrtvovalni zvestobi sokolski ideji. Svoj lepi govor je končal z vzklikom starešini jugoaloven-skega Sokola, kralju Petru IL Sledila je telovadba na letnem telovadlMu. NastopiH so vsi oddelki. Navdušenje nrno-gobrojnega občinstva se je stopnjevalo od točke do točke in je doseglo vrhunec, ko so člani in članice domačega društva skupno izvajali »Morje Adrijansko«. Po telovadbi je bila veselica ob ivoldh moravške godbe ln harmonik mladih bratov Koscev. Uspeli nastop naj bo mengeškemu Sokolu s starosto br. Kancem na čelu nova vzpodbuda k Se vztrajnejSemu delu. Mengeški Sokol pa bo štel ta nastop za enega tvojih najlepših Lep sokolski praznik ▼ Logatcu Logatec, 6. julija. »Jutro« je na kratko že poročalo o krasno uspelem nastopu Sokolskega društva v Dolenjem Logatcu. Bil je to običajni letni nastop, a spremenil se je v veliko sokolsko manifestacijo. Na sporedu ni bilo slavnostnega sprevoda kako številna pa je bila udeležba sokolskih pripadnikov, se je videlo pri zboru ob začetku nastopa, ko je lepo letno teiovadišče napolnilo nad 300 telovadečih članov, članic ter mladih So-količev in Sokoličic. Z netelovadci vred se je ta dan zbralo v Logatcu gotovo več ko 500 sokolskih pripadnikov, poleg njih pa še več sto domačinov in okoličanov. Starosta Sokolskega društva br. šenica je kratko nagovoril zbrani sokolski bataljon, pozdravil vse navzoče ln pozval Sokolstvo, da neomajno ter še z večjo lju-beznijo in požrtvovalnostjo nadaljuje delo za kralja in domovino. Gasilska godba Iz Cerknice, ki je zelo dobro spremljala vse točke telovadnega nastopa, je po govora br. staroste zaigrala državno himno, nato pa še pesem sokolskih legij, ki so jo v mogočnem zboru peli vsi navzoči. Vrstili so se nato telovadni nastopi vseh oddelkov, pod vodstvom načelnika br. Babnika ln načelnice a Vldmarjeve. Sodelovali so tudi pripadniki sosednjih bratskih društev, vendar pa je mnogo nad polovico nastopajočih postavilo domače društvo samo, saj ima okrog 180 telovadečih pripadnikov. Vse točke so bile posrečene ln so žele iskreno priznanje gledalcev, ki se jih Je zbralo gotovo nad tisoč. Pozornost so zbujali zlasti tudi člani na orodju. Izvajali so vaje, ki so še nedavno veljale za vrhunske vaje mestnih društev. Pokazali ao s tem, kako zelo ae Je Sokolstvo tudi v tehničnem pogledu razvilo in okrepilo. Ob koncu javne telovadbe ao ss vsi te- lovadeči vnovič zbrali na telovadiSön. Nagovoril Jih je v imenu istega dne dopoldne izvoljenega starešinstva ljubljanske župe br. Luce štraus iz Ljubljane. Sporočil jim je pozdrave župe in jim v nazornih besedah predočil, kako ravno današnji čas zahteva podvojene udanosti in požrtvovalnosti za sokolsko idejo. Njegov govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem, od Sokolstva ln občinstva zapeta stara sokolska himna »Hej Slovani« pa je zaključila sijajno uspelo prireditev. Ob igranju salonskega orkestra domačega Sokolskega društva se je razvila živahna prijateljska zabava, ki je še bolj utrdila bratske vezi med pripadniki nagega obmejnega Sokolstva. Uspel nastop treh sokolskih čet pri MaU Nedelji Javni nastop, ki »o ga priredile sokolske čete Mala Nedelja, Sv. Duh na Stari gori in Sv. Jurij ob Šcavnici v nedeljo 4. t. m. popoldne pri Mali Nedelji, je bil dokaz, da je vzvišena sokolska ideja prorrikla med najširše ljudske sloje našega podeželja, kjer je ukoreninjena tako trdno, da je niti današnje 06bre borbe proti sokolstvu ne bodo iztrebile. Pod modro - belo - rdečim praporom je pri Mali Nedelji zbrano sokolsko članstvo vnovič obljubilo, da hoče ostati zvesto sokolstvu ter se boriti za težko priborjeno svobodo in bratsko enakost. >Prav ta prapor«, je dejal starosta čete br. Čeh v svojem govoru, »nas spominja blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelia, čigar jugoslovensika zastava naPros viete« iz Zagreba. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.20: Ura pestre glasbe. — 20.10: Komorna glasba. — 21: Vesele melodije. — 22.30: Nočni koncert — München 19: Variete za orkester. — 21.10: Šramli igrajo. — 22.30: Koncert simfonične glasbe. — 23.10: Kakor Berlin. — Stuttgart 19: Vedra glasba za deJopust. — 20: Zabaven program a plošč. — 21.15: Beethoven: Koncert v D duru op. 61. — 22.30: Vedra glasba. — 24: Nočni koncert. Predsedniške volitve v Argentini Buenos Aires, 7. julija. AA. Snoči so raz- flaeili kandidature za predsedstvo repuMi-e. Kandidirala bosta Roberta Ortis za predsednika in Ramon Caßtillo za podpredsednika. Pri proglasitvi kandidatur sta imela oba državnika govore, v katerih sta obrazložila svoj program. G. Ortis je izjavil, da bo nadaljeval politiko, ki jo je izvaial general J usta, čeprav je država katoliška, odklanja vsako rasistično ali versko politiko. Posebno pozornost bo posvetila nova vlada mornarici in vzgoji mladine, pri čemer bo pazila, da ne poskoči število ra-zumniäkega, proletarijata, ki ga je že zdaj nad nonnalo. G. Castillo 6e je v celoti pridružil Ortieovim izjavam. Vri drugi so v svojih govorih proslavljali demokracijo m obsojali vsak ekstretnizem. Za Vaš denar plačamo 8% obresti in Vam nttdimo zemljiško knjižno, pupilarno varno kritje! ▼ poStev pridejo zneski od 250.000 Din dalje. — Sprejmemo tudi vloge likvidnih zavodov v polni vrednosti. Cen j. ponudbe z navedbo višin« zneska na ogl. odd. »JUTRA« pod »Pupllarna naložba«. »JUTRO« St 156 Avtomobilska cesta Iz ptičje perspektive Francoski avtomobilski klnb je te dni priredil prvenstveno dirko svojih Članov na cesti avtodroma v Monthleryju. Zmagal je Louis Chiron, Id je vozil s povprečno brzino 132 km na uro. Na sliki je videti eno za drugim vozila tekmovalcev: Chirons» Som- mer ja in Comottija Veleletala nad Oceanom Začetek rednega prekomorskega prometa z angleškimi in ameriškimi hidroplani preko Atlantika V Foynesu na Irskem se je te dni dvignilo v zrak angleško veleletalo »Galedonia«. Odletelo je proti Bootwoodu na Novi Fond-landiji. Ob istem času je v Ameriki star-tal ogromni hidroplan »Clipper« k poletu na Ireko. To je prvi poskus rednih anglo-»meriških poletov čez Atlantski ocean. Letala bodo prevažala potnike in prenašala pošta Ameriška novoporočenca Franklin D. Roosevelt, sin ameriškega pro* addenta in Ethel Dupontova, ki sta postala te dni mož in žena, na izletu z avtomobilom Poroka v »Sovjem gnezdu« Poroka Rooseveltovega sina z Ethel Du-pontovo, hčerjo največjega ameriškega oboroževalnega magnata in multimilijonarja, je bila najsijajnejša, kar so jih kdaj imeli v Ameriki. Izvršila se je na posestvu Dir pontovih, ki se imenuje *Sovje gnezdo«; Veliki park tega posestva in vsi prostori so bili belo ožarjeni. Vrt je bil poln belih cvetlic, a stene vile so prevleki % belo svilo. Kakor daje bivša ga, Simpsonova prednost modri barvi, tako ima Ethel Dupontova, sedaj Roosetveltova, rada belo barvo. Celo svatje so prišli na svečanost v belih frakih, o belih toaletah dam pa ni treba niti posebe govoriti. Veg nakit neveste in svatov so bili samo beli biseri in demanti. Povabili so skupaj 1300 oseb, poroöie pojedine pa se je udeležilo le 200 oseb. Igralo je osem orkestrov ki ob tej priliki bo predvajali prvič tudii nov film. Popili «o 600 steklenic se&ta, 750 steklenic raznih vin in 300 steklenic likerjev ter konjaka. Vmešavanje in nevntešavanje Progo» ki jo preizkušajejo, so študlrafi reč let. Anglija je pripravila svoja letala na Irskem, Amerika pa v Novi Fumdlandiji. Družba »Panamerican Airways« s?, je v ta namen nabavila šest ogromnih vodnih letal za prefcoanorske polete. Vsi ti hidroplani imajo po štiri motorje. Angleška družba pa je dala napraviti 16 aparatov tipa »Caledo-nia«, ki v ničemer ne zaostajajo za ameriškimi letali. Izhodni, odnosno zaključni postaji »ta zaenkrat Foynes na Irskem in Bootwood v Ameriki, če se bodo poskusi obnesli, bodo proge podaljšane iz Foynesa do Pariza in Lizbone, iz Bootwooda pa do Montreals in New Yorka. Kakor pravijo najnovejša poročila, je ameriško letalo »Clipper« pristalo po določenem programu v Foynesu na Irskem. Rabilo je za polet čez Atlantik samo 12 ur in 40 minut. Tudi »Caledonia« je prispela v redu na cilj. Priletela je v Ameriko v 15 urah ki 9 minutah. Underwood je umrl V Massacbussetsu je umri John Uode*» wood, lastnik isto i men e tvornice za izdelovanje pisalnih strojev. Rodil se je v Loi>-donu. Njegov oče je bil učenec slovitega Faradaya m je izumil kopirno črnilo. John Underwood je napravil prvi pisalni stroj z vidno pisavo. Prejel je za svoj izum mnoga odl:*kovanja. L. 1910. je osnoval tvomi-co, kateri je stal na čelu do zadnjega. Pridobil si je ogromno imetje in si je zgradil v Massachussetsu prekrasen grad. Zanimivo je vedeti, kako je prišel Ub-derwood k svojemu izumu. Njegov življenjski cilj je bH izboljšanje pisalnega stroja, ki je bil prvotno namenjen za slepce. Zaradi tega je stopfl v stik z mehaniki in tiskarji. Uspeh njegovega prizadevanja pa je biA, da je izumil najboljši, pisalni stroj za videe. Ihr* častitljivi japonsSd MB Najhitrejša motorflea V bližini Pavi je so imeli nedavno preizkus« ne dirke z motorko na razdaljo 480 km. Ta motorka je rezala valove z brzino 90 km na uro Knpujte domače blago S „Požurite se, še živim S44 Nesignrne vesti o usodi Amelije Earhardtove O usodi letalke Amelije Earhardtove in njenega spremljevalca še vedno ni zanesljivih vesti. Neki radio-amater v Sam Franci-sou je baje ujel brezžično vest: »Se živim, toda požurite 9e!« Neki drugi prejemnik je razločil klic: »50 do 128 poln vode. ni mogoče več vzdržati!« Če sta ta dva radiografia avtentična, potem ni dvoma, da se nahaja Amelija Ear-hardtova v skrajni stiski med življenjem in smrtjo. Amerika je sicer organizsala veliko reševalno odpravo, največjo ekspedici-jo te vrste, ki jo pomni svet. Toda veliko .vprašanje je, če bo mogoče letalfco najti in ji pomagati o pravem času. Na pomoč je .odpluila matična ladja s 57 letali, dalje štirje rušilci, skupno 3000 mož ameriške mornarice. Te ladje vozijo z največjo brzino proti domnevnemu kraju nesreče v bližini Howlandskih otokov v Tihem oceanu. Tehnični svetovalec Earhardtove Paul Mantz, ki je v Newvorku, tolaži ameriško javnost z izjavo, da ima letalka gumijast čoln in za štirinajst dni ž:veža ter destila-Cijsiki aparat za čiščenje morske vode. Seveda pa ni gotovo, če vse to zadostuje za rešitev iz položaja na razburkanem morju. Poročnik ameriške mornarice Harvey. ki se je odpeljal s Honolula iskat izgubljeno letalka, se je moral vrniti zaradi viharnega morja. Pravi, da ni dosti izgledov za rešitev ženskega Lindyja. Po njegovi sodbi je usoda Earhardtove in njenega spremljevalca Noonana toliko kakor zapečatena. Poročnik Harvey pravi, da je Tihi ocean te dni prizorišče takšnih viharjev s snežnimi me-teži m dežjem, kakor se le redko dogaja v tem letnem času. Angleški zunanji minister sir Anthony Eden ja feadi, da M omejil napetost zaradi Spai* Si» iSUav Iranske vojne O letaJM Ameli ji Earhardtovi ni zdaj nobenih vesti, zato narašča od ure do ure bojazen za njeno življenje. Na sliki: Založnik Palmer-Putman s svojo ženo Amefijo Eftriiardtovo, fotografiran v kopališču Miami letos 1. junija tSS" •» • • • **< . „ i« ^in« * « . 'S ÜVny»' • • He de rt. - KowTan J m N 'o V4 V o c t É A, • • M % gi-l An <*r >'<*»!• Uwfclae / L -VPA( T5 :i F i c t o» <9 UE rvift u Pidji 5L Bdtefle * /e| tOO uiyrikn TtMhfvr Earhardtova se je spustSa na morje domnevno pri Howlandskem otočju Hoja rtu iz Nago je Je najstarejši Japonski prebivalec. Zdaj šteje 110 let. Na svoj 110. rojstni dan je potoval k svojemu 831etnemu sinu v Tokio, Oče in sin sta videti Se prav krepka in zdrava Kral] brez kraljestva V nedeljo no v Varšavi ustoličili Jastuša m. Pred 30 tisoč gledalci je bflo pno3< deljo ▼ Varšavi kronanje ciganskega kralja v navzočnosti tridesetih »senatorjev«, kakor imenujejo cigani svoje starešine. Kronali so novega ciganskega kralja iz rodbkte Kwiekov. Novi. kralj je doba pri kronanja ime »Jaaiaš IIL«. Ceremonija je bila na varšavskem stadionu ob svetlobi oMočnic. Prireditev je bila tako privlačna, da so fi pri* sostvovali cedo mnogi člani diplomatskega zbora pri. varšavski vladi. Vsa reč se je vršila po natančno dertočo-nih predpisih ciganskega oeremonieia. Io-tronizacijo je izvedel varšavski škof grSko-pravoslavme cerkve. Posadil je Jaraušu III. na glavo srebrno krono, ga ogmfl s purpur-nim plaščem ter mu dal v roko kronske ia-signije, okrašene z burbonskimi lilijami. Po kronanju je bila velika vesefica. Kronani vladar ciganskega rodu je prisegel.poljski državi zvestobo, nato pa je obhodil s spremstvom ves stadion. Pri tem so 21 krat ustrelil iz možnarjev. PriredJtev je zaključil čardaš, katerega je plesal tudi novoizvoljeni kralj. Po plesu se je nadaljevalo cigansko veselje z bengaličnimi ognji, ki jo trajalo pozno v poč. Janoš Kvviek, novi ciganski kralj Izreden dar za ženo Windsorskega vojvode Zaponka z dvema demantoma, dar kraljice Viktorije Žena vojvode Windsorekega je prejela te dni iz francoskega mesteca Vencea dar. ki ji je napravil z njenim možem vred veliko veselje. Gre za dragoceno zaponko, ki ima dva izredno lepa demanta in ki je 'zdelana na roko. Ta lepi okrasek je bil nekoč last kraljice Viktorije in je prišel vojvodinji v roke na romantičen način. Malemu zavitku, v katerem je bila zaponka, je bilo priloženo pismo 60-letne za-sebnice Anne-Marie Fleuryjeve iz Vencea, ki opisuje zgodovino te dragocenosti. L. 1895. je potovala kraljica Viktorija po Franciji in je bila prisiljena, da se v malem kraju ustav\ kor se je zlomila os pri njenem vo®u. Kraljica je prišla tedaj v hišo ge. Fleuryjeve, ki se je bLla pravkar poročila, in je ostala v njenem domu dve uri. Dve leti pozneje je dobila Fleuryjeva tt Londona zahvalo dragoceni dar s pismom, v kateri ji je kraljica sporočila, da je zaponko sama večkrat nos;!a. Fleuryjeva se je sedaj odločila, da daruje to dragocenost soprogi novoporočenega vojvode. Devetdeset milijonov volflcev v Rusiji Volilni zakon po klasičnih načelih zapadne Evrope Osrednji izvrševalni odbor komunistične stranke se je sestal te dni zadnjič pod vlado sedanje sovjetske ustave, da bi sprejel nove volilne zakone. Kdaj 6e bodo vršile volitve same, ni znano. Predpisi novega volilnega zakona se držijo v glavnem klasičnih načel zapadne Evrope. Glavne točke določajo, da ima volilno pravico vsak sovjetski državljan, ki je dopolnil 18. leto, ki je duševno zdrav in ki volilne pravice ni izgubil po kakšni obsodbi. Tudi duhovni vseh veroizpovedi, bivši plemenitaši in kapitalisti, ki so po revoluciji izgubili volilno pravico, jo dobe z novim zakonom. Smrt v gorečem tramvaju in avtomobilu V drevoredu pri Sv. Andreju v Trstu se je primerila te dni huda nesreča. Tramvaj je zavozil v neki avtomobil, s katerim sta se peljali dve ženski. Bencinski rezervoar avtomobila se je pri trčenju raz počil in gorivo se je vnelo. Sprednji del avtomobila ki tramvajskega voza sta bila na mah v ognju. Sprevodnik in potniki so zbežali iz tramvaja pri zadnjih vratih m so se tako rešili. Ženski v avtomobilu pa nista mogli priti iz plamenov in sta zgoreli pri živem telesu. Vozač tramvajskega voza je dobil strašne opekline. Potegnili so ga sicer iz ognja, vendar leži v bolnišnic-' s strašnimi opeklinami in bo po vsej priliki podlegel poškodbam. Dopisnica za potujoče Američane Američani potujejo po navadi v celih družbah, ki jih agenture vodijo z bliskovito naglico — kar imajo sicer Američani radi _ po čim daljših progah, tako da nimajo udeleženci piti toliko časa. da bi svojim znancem in svojcem poslali kakšno karto v spomin. Zdaj so si hoteli v Georgiji in Floridi izmisliti novost, ki je za evropski okus malo nenavadna. Za svoje goste so dali izdelati namreč posebne dopisnice, ki imajo v osmih rubrikah natiskano približno vse, kar bi mogel potnik pisati domov. Vse je tu že pripravljeno: kako mu gre, kaj uganja, kaj potrebuje, kako prebije večere, kakšno je vreme, kam potuje, kdaj pride domov i.t.d. Potniku zadostuie, da prečrta, kar mu ne ugaja, in da vrže dopisnico v nabiralnik. Priznana je samo ena stranka, in sicer komunistična. Kandidate lahko imenujejo vse zakonite sovjetske organizacije, strokovne organizacije, kooperative, znanstvene, športne in prosvetne zveze. Vsakih 300.000 prebivalcev odpošlje enega zastopnika v unijski svet (nekakšna poslanska zbornica) in enega v narodnostni svet (zgornja zbornica). Pri volitvi se mora volilec izkazati s svojim potnim listom ali drugimi listinami, nakaT odia svoj glas tajno. Zmaera kandidat. iki dobi absolutno večino glasov. Če je potrebno, se vršijo lahko ožje volitve. Na da volitev so vsi delavci prosti dela. Število voülcev Sovjetske unije cenijo na 90 milijonov. Seveda imajo ženske iste pravice kakor moški. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. ANEKDOTA Goslača Wilhelmija je povabila neka bogata rojakinja v Londonu na kavo. Kmalu potem, ko mu jo je servirala, je menila maio nemirno: »Gospod Wilhelmj, kje pa so vaše gosli?« Wilhelmj se je vljudno priklonil in odvrnil: »Moje gosli prosijo, da jim oprostite. Ne pijejo kave.« VSAK DAN ENA Iš&tei Ml je neslo AnaeHjo Earhardtovo najbrže v «smrt.., Sadist iz Los Angelesa V Los Angelesu so prijeli nekega 32-let-nega čuvaja, ki je 27. junija izvabil v gozd tri deklice, jih oskrunil in nato umoril. Celico, v kateri je zaprt zločinec, so morali zastražiti s trojno stražo, kajti množice hočejo naskočiti jetnišnico in sadista lineati, »Vraga, ta vicinalna železnica nam bo b tempom svoje vožnje kmalu odžrla še t* zaslužek, ki ga imamo s prevažanjem brzo-vozne robe našim naročnikom!« '«Rie et Rac«) : »JUTRO« it 156 ~ Kol torni pregled Seliškarjeve Pesmi pričakovanja fittttefc & SSL 3937. prigrHo kao sroje vlasttto tmuiliM t and cirkulišu u sv&kidaSnjem razgovoru i u di- skreciji se prepisuju i umnožavaju«. Medtem ko je prvi stavek točen, sodim o drugem, da nikakor ne drži. Vsaj glede nekaterih primerov, ki se tičejo nedavnega Škandala ▼ Ljubljani, ne drži opomba, da bi jih »narod prigrlioc. Kdo je ta narod? Nekatera omizja diskretnih gospodov v ljubljanskih krčmah, nič več. Narodno blago je tedaj narodno, če je anonimno in gre od ust do ust, se spreminja in s svojimi variantami doseza tudi Široke kroge. Na tej poti obtiči bodisi v snovi, bodisi v Obliki nekoliko, četudi še tako rahlih sledov in odtisov tega, kar imenujemo tako nedoločeno in megleno »narodna duša«. Vendar ti sporni doneski ne zmanjšujejo znanstvene vrednosti ostalih »skatoloških umotvorov našega naroda« (dr. A. Dj. Ko-stič). Med novimi knjigami, ki jih dobiva kulturni kronist, so Pavičevičeve »Narodne pikanterije« docela svojevrstna knjiga, ki jo estet lahko použije le v majhnih porci-jah in samo najnujnejšo količino, kolikor je potrebuje za referat; človek je rad, da se čim prej otrese vonja kloake in da je zunaj sonce, cvetje in zdravje. —o. Zapiski Beograjska drama v prihodnji sezoni. Ravnatelj beograjske drame Radoslav Ves-nič je dal izjavo, v kateri predvsem poudarja, da v Beogradu narašča zanimanje za dramske predstave in da so bile ▼ minuli sezoni deležne posebnega uspeha nekatere domače drame, zlasti »Dr.« »Leda« in »Pe-čalbari«. V prihodnji sezoni bo preatolniška drama uprizorila med drugim Nušičevega »Pokojnika«, Krleževo dramo »U logoru«, dramo Raše Pavloviča in Milana Gjokoviča »Voda sa planina«. Izmed tujih del pridejo na vrsto Wernerjevi »Ljudje na ledeni plošči«, A. P. Cehova »Tri sestre«, M. Gorkega »Vasja železnova«, V. Sardonja »Madame s ans gène« Balzaca »Mercadet«, Shakespea-reja »Richard in«, Sinclaira »Amerika jutri«, H. Ibsena »Peer Gunt«, Ferd. Bruckne-ra »Napoleon Prvi«, A. Neumanna »Patriot«. Predvidene so tudi: čapkcrva »Bela bolezen«, Langerjeva »Konjeniška patrola«, Dostojevskega »Idiot«, Calderonov »Sala-mejski sodnik«, Jordana Jovkova »Gozd«, J. Kosora »Požar strasti« in B. Stankovima »Nečista kri« v dramatizaciji Aritona Mi-hajloviča. V gledališču na Vračaru nameravajo med drugim vprizoriti Sremčevo »Potujočo družbo« in Nušičevo »Oblast«, Predičevo »Našo vas«, B. Nikolajeviča »Mil-kin ključ«, šurkove »Poulične godce«, Fr. šramka »Mesec nad reko« in razne igre Focheaua, Courtelina, Birabeaua, Molnarja, Fodora i. dr. — V repertoarnem osnutku iščemo zaman vsaj eno slovensko dramat-sko delo. Ob današnjem položaja slovenske lirike bi bilo treba sleherno novo knjigo poezij sprejeti s posebno skrbjo in pozornostjo. Čeprav včasi ponosno poudarjamo" da ima naša knjiga izredno mnogo fitateljev (sorazmerno visoka proizvodnja na knjižnem trgu bi to potrjevala), se moramo vprašati pred vsako novo zbirko poezij, koliko občinstva imajo naši liriki? Paul Valéry pravi o čitatelju poezije: »Citanje pesmi zahteva neko znanje poetike ali vsaj nekaj smisla za glasbene vrednote jezika. Prav gotovo pa zahteva prebiranje pesnikov docela drugačnega citatelja nego je citateli vsakdanje literature.« Neko znanje poetike dajejo srednja šole leto za letom, vzlic temu se občina čitateljev lirike ne širi, in temu primeren je tudi položaj pesniške knjige na knjižnem trgu. Težišče Valéryjeve izjave je vsekako v stavku o karakterni različnosti čitatclja po-eziie- Vprav paradoksno se zdi. da je dandanes tako tnalo ljubiteljev vezane besede, če se spomnimo- da je sleherna pesem zgoščen izraz mnogih doživljajev in občutij, neke vrste kondenzirana duševna hrana, katere majhna količina bi lahko fcalegla za cele pole nevezane besede. Paradoksno je to zato, ker sodoben človek nenehno toži, da ima malo časa za knjige; vzlic temu najrajši prebira zajetne romane, ki pogo* sto samo zelo razvlečena ono? za kratke novele. Anatole Fraaee nekje čudi lju_ demi da ne marajo sove le, ki na nekaj straneh pove to, irar roman na več sto straneh; še več no! ran je vsebine, življenjskih polnostj. in lepote je zgoščene v liriki I F. X. Salda je 1. 1933 pisal prijatelju, da ima iz vse literature še najrajši liriko"-»Ko se mi posreči, da stlačim v štiri verza to, za kar drugi potrebuje 40 verzov, tedaj se bom lahko pokojno iztegnil in umrl«. Torej kondenzacija, $ilna kondenzacija! Nedvomno je prav ta značaj lirike eden izmed vzrokov njenega današnjega nazadovanja. Z ene strani moderni liriki pretiravajo v zgoščevanju pesniške snovi, v sub-jektivizaciji izraza in simboliki besed. Z druge strani je današnji čitatelj pod vplivom pozunanjene civilizacije, ki jo označujejo dir in silni efekti, otopel za subtilno srlasbo jezika, za ritmiko verza, za notranjo nasičenost pesniškega izraza, ki se mo-*"a šele v čitatelievi duši razkrojiti iz simbolnih zbirnih slik v preprostejše pesniške podobe. Skratka: čjtgnje pesmi (in pri tem mislim: resničnih, dobrih pesmi) je postale za sodobnega citateli® čez mero komplicirano. Odtod opažamo povsod, ne samo pri nas, da se lirika omejuje na ožjo občino ljubiteljev, širše občinstvo je čedalje bolj ravnodušno nasproti stvaritvam pesmikov, ki so se pod vplivom modernih poetičnih vzorcev že sami oddaljili ljudstvu in se zaprli v posvečeno deželo svojih fikcij in sanj. V tem času je torej pojav nove pesniške zbirke apel na naše občutje' našo vest, našo literarno kulturo: Kaj hočemo z liriko? -Ali še priznavamo njenim stvaritvam visoko mesto v hierarhiji duhovnih vrednot? Ali Se zavedamo — tudi izven občine ljubiteljev in kritikov — funkcionalne vloge pesniške literature v našem narodnem in socialnem občestvu? — Kai ti za apoetič-nim filistrom, ki ga je nekoč dovolj smešil Cankar, stoji dandanes eden izmed obrazov večob raznega časa. Ubiti poezijo- subH.1-nost, odtenke — to i e tendenca dobe! gaio novemu» v socialni realizem usmerjenemu pesniškemu ofcčutju. »Pesmi pričakovanja« ao druga ŠeBškar jeva natisnjena zbirka. Izbrane ao iz rokopisnih zbirk, ki imajo značilne naslove: »Socialne pesmi«, »Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje«, »Pi&ma iz ječe«, »Stekleno oko« in >Eros«. V tej knjigi je dobil najobsežnejši del zbirke naslov »Človek z množico«, iz »Ljubli. Zvona« je ponatisnjen ciklus »Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje«, štiri pesmi pripovedujejo o »Človeku v ječi«» ciklus »Stekleno oko« obsega pet pesmi, iz »Erosa« pa je večje šter vilo motivov strnjenih v zadnji del zbirke z naslovom »Človek sam s seboj«. Druga knjiga Seliškarjeve poezije zajema pesnikovo tvorbo v letih 1924—1936 in nudi priliko zanimive primerjave s ^Trbovljami«: primerjave, ki kaže stopnje pesnikovega primerjavo, ki kaže stopnje pesnikovega rast in dozorevanje. Nedvomno bo revialna kritika izkoristila mikavno priliko take primerjave in pokazala zlasti na pesmih 6 socialno tematiko, kakor jih tolikanj nudi prvi del pričujoče zbirke, koliko se je pesnikovo stvarjalno oko razširilo in poglobilo, koliko se je zgostil in očistil modne navlake njegov pesniški izraz, ki je iz slepilnega žongliranja z metaforami po okusu ekspresionizma dozorel k zmernejši in preprostejši »novi stvarnosti«. Seliškar je tudi v tej zbirki zvest svojim rudarjem in steklarjem, vsemu našemu Črnemu revirju, ki ie dobil v njem, v M. Klopčiču in v prozaistu L. Mrzelu najznačilnejše literarne oblikovalce svojih usod v letih, ko nad njegovimi dolinami, da uporabim Seliškarjevo primero, piska na votle kosti trobentač gorja. Vendar posega pesnik tudi drugam: v sugestivni pesmi: »Moj oče« opeva železniškega kurjača, v motivih »Predmestje«. »Jutro v mestu«, »Večer v mestu«, »Hotel« i. dr. izraža razpoloženja, ki učinkujejo s svojo svetlobo in senco kakor najboljši lesorezi M. Sedeja. V pesmih »Služkinja piše«, »Poslednje pismo« in »Zagovor« prehaja njegova lirika v moderno balado tistega idejnega formata, ki ga je vnesel v našo poezijo Anton Aškerc z »Anko«. Tudi v ciklu »Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje* opeva Seliškar poezijo vsakdanjosti, življenje v stanovanjskih kasarnah v mansardnih stanovanjih in predmestnih hišah. svet malega človeka, družabno ozračje mestne periferije, kakor ga je skušal v prozi naslikati Miško Kranjec v »Predmest" ju«. V nadaljnjih ciklih se Seliškarjeva poezija čedalje bolj osredotoča okrog stare in nepremagljive osi slehernega pesniškega doživljanja: okrog pesnikovega jaz. Tako postaja njegova poezija v »Človeku v ječic, še bolj pa v »Steklenem očesu«, ki opeva doživetje bolnice in očesne operacije, osebno — izpovedna ter doseza v erotičnem delu (»Človek sam s seboj«) naf intimne'èo olmaknitev iz sveta socialne stvarnosti v intimni krog poedinčevega življenja. Tako se j p z osebnim dozorevanjem r«Pesmimi pričakovanja« dobila zrelo podobo. Po poizkusih, ki jih je napravil Seliškar v smeri popolne objektivizacije 6vojega izraza (zlasti roman »Nasedli brod«)» je ta zbirka ponovno dokazala, da je Seliškar najmočnejši v poeziji, t. j v subjektivnem in kondenziranem izrazu svojega doživljanja sveta in življenja. Ce ga primerjamo z idejnim sorodnikom KJopčičem, vidimo, da Seliškar še vedno nosi materino znamenje prvotnega ekspresionizma, medtem ko je Klopčič, l-pe ter se seveda vsi ujemajo v temf da to ljuiblfjansiko tekmovanje m nu£Slo prave slike vrednosti lahke atletike v naših mestih. Zagrebčani so šli še dalje ter obljub-lja'jo, da je bilo na tem troboju toliko neprijetnih dogodkov, da bo savez hrvatskih lahkoatletskih klubov izdal poseben komu nike, v katerem bo objavil vse, kako je bil Zagreb zapostavljen. Seveda penav-jo, dia je bilo na tem troboju toliko neprijetnih dogodkov, da bo savez hrvatskih lahkoatletskih. klubov izdal poseben ko-mundlke, v katerem bo objavil vse, kako je bil Zagreb zapostavljen. Seveda ponavljajo tudi Se zmerom, da bi kompletni Zagrebčani na tem troboju spravili sigurno Ljubljanski plavalni podsaivez (Službeno). Javljamo vsem klubom našega področja ,da je J PS uvrstil ibazan v Višnji gori med bazene, v katerih se lahko postavljaj? rekordi do 500 m. Motoklub »Ilirija«. Sega upravnega odbora in sportine komisije bo v petek J let, vojaščine prost, veš 5 slovenskega in nemškega jezika. Nastopi lahko takoj. Josip Kuclar, Slov. Bistrica 17504-3 Popravni izipiti Privatni učni tečaji sa privatne izpite so na H. dri. realni gimnaziji, Poljanska cesta. Informacije od 8.— IS. ure isto tam. 17483-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zdravniško knjigo »Svetovalec« novo, prodam Ima 750 strani. Knjiga stane 360 Din. Ponudbe pod šifro *19>« na ogl. odd. Jutra. 17468-8 Obrt Beseda 1 Din davefc 3 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi - plise entel, ažnr, predtisk, mono-grame, hitro izvrši Vstek 6 Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-30 Beseda l Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjii tnesek 17 Din. Trgovino i mešanim blagom, vzamem v najem, po možnosti v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. orfd. Jutra pod šifro >Dam gotovino«. 17438-17 Stanovanje Enosob. stanovanje s pritikünami, oddam 1. ar-gusta. Ri-ž na dolina, Cesta H., štev. 7. 17491« ViktoT. Novo mesto. 17467-1 Tkalni podmojster ozir. polagalec valjčkov, izučeo ključavničar, ali sorodne obrti, dobi stalno za-posienje. — Ponudbe pod »Tkalnica jute, Kranj« na ogL odd. jutra. 17465-1 Foto-pomočnik Äobro izurjen aa Leico m atelje, diobi takoj stalno službo. Ponudbe * zahtevki plačila tn dosedanjega deio-liTvga na Foto Storiane, Maribor. 17500-1 Naslove od malih oglasov pošiljamo ScIltlO OtlifTI, Id pošljejo znamke za 3 din. Potnici Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izkušen potnik za dravsko in primorsko banovino, išče primerno za-poslenje v papirni, galanterijski ali sHčni stroki. — Nastop takoj. Cenj. d»pise pod »Agnini in vestni« na Krojaške pomočnike za fino damsio konfekcijo, I ogl. odd. Jutra, takoj sprejme Anto-n Flerin, I Maribor, Glavni trg 16. 17603-4 17467-5 Prodajalko fevežbano za mesnico, n«ni-š'Sne veščo, potrebujem takoj. T. Hočevar, Jesenice, Gorenjsko. 07471-1 Samostojno kuharico ta hMel, 2 natakarici in sobarico, nemščine vešče, potrebujem takoj. F. Paar, Jesenice, Gorenjsko. 17473-1 Pouk Beseda 1 Din. davek 3 Dia. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši taesek 17 Din. Ponavljalni tečaj za srednješolce s ponavljal-nimi izpiti se vrli pri prof. dr. L Rozmanu. Ljubljana, Bleiweisova cesta 5. Prijave od 25/VL do lomL od 10.—IS. ure. Cene zmerne, uspeh zajamčen. 229-4 6. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 44 Midva pa v dir! Ko sva v kuhinji, mi Silonoska šepne: »Kar popihajva jo; z opečenimi nogami naju ne more zasledovati!« »To ni napačen svet!« pomislim. Oblečeva se torej in hitro preišče-va hišo, ali ni kje kakih vrat, ki bi se tlala odpreti. Toda joj, vse duri, ki vodijo v prostost, so zaklenjene! , Glasbila Beseda i Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kratek klavir dobro ohranjen, kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra z navedbo tvrdke in cene pod »Klavir». 14874-2« Kupim Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim razno pohištvo, tudi starodavno, ure, porcelan, slike, mize, stole, fotelje, zavese, preproge itd. Pišite, grem tudi izven Ljubljane. Golob M. Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. 17498-7 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova nlica 1. 12-38 l.^fBlfJIII Elektrolux hladilnike brez motorjev na elektroni plinski ali petrrlejski pogon prodaja na ugodno odplačilo TEBNA, Ljubljana, Mestnf trg 35/L — Telefon 36-80. 231-29 Nemške doge čistokrvne mladiče, 7 tednov stare, proda Albin Vre-ček, Ljubljana VU., Celovška 34. 17486-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje t n o v i i m najkulantneje po najvišji cent takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Betbovaova 14. Telefoo 3J-10 al. 59-16 Hranilne knjižice Kupite ali predaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne najboljše RUDOLF ZORE, ..J ubi i Ana Gledališka 12 Telefon 3810. 17499-16 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni Trgovino i mešanim blagom, s seno to njem, v zelo proroet-neim trgu Savinjske doline, oddam v najem zaradi selitve. Prevzem zaloge mo- foč s hranilnimi knjižicami obrih denarnih zavodov. Pripravno posebno sa začetnike. Najemnina nizka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »izredna prilika 80«. 1738W7 Iščem boljšo gostilno v najem okrog Ljubljane ali kjerkoli, amožno kavcije. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Enosob. stanovanje pritlično, solnčno, oddam za avguet. Kocenova ul. ila-, 17479-21 Dvosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 17460-31 šifro »Gostilna«. 17498-17 Enosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za J. avgust. Zg. Šiška, vis-a-vi« nor. Sole. Jenko. 17488-31 Stanovanje Bobe in kuhinje, oddam t o?ebama v mestu za Din 350. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 170rt5-31 Lokali Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Večjo klet pripravno za skladišče na Sv. Petra nasipu, takoj oddam. Poizvedbe pri Goričar, trgovina. • - 17404*10 Brivski lokal na prometni cesti v Ljubljani oddam 4. avgusta. — Piepudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik točen«. 17482-49 Trgovino blaga, vpeljano, na periferiji Ljubljane, oddam takoj. Najprometnejša točka ob glavni cesti. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina po dogovoru«. 17481-19 Velike prostore oddamo na Tyrševi oesti, center mesta-Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 17J9S-.19 Dvosob. stanovanje s prifc'klinaroi, oddam za avgust bolj® družini. Kapiteljska ulica IfL 17400-81 NE ZAPRAVLJAJ CASA, NE MUČI SE, NE MAŽI, VZEMI Nov način naglega britja! t. Velik prihranek na času (zadostuje priprosto mazanje s Rapo pol minuti se že » lahkoto obrijete. — 2. Britje z Rasiblocom je higi-jenično in antiseptično in kot tako priporočano od kemikov in strokovnjakov. 3. Pri britju » Rasiblocom ni potrebna naknadna masaža s kolonjsko vodo, galunim ali stičnim. Dobi se v vsaki trgovini te stroke. siblooom, Blago za najnovejSe vzorce samo pri leciranie sevebju Marijin trg 2. Prispela je nova partija: ŠIVALNI STROJI: »VER IT AS«, »TITAN«, »VIKTORIA« in »ADLER« z okroglim čolničkom, šiva in veze naprej in nazaj, cena z glavo navzgor din 1.500.—, kabinet din 1.750.— KOLESA (DVOKOLESA) s prostim tekom in lavoro, moìka, ženska in dirkalna kompletna din 750.— PISALNI STROJI, masivni, prenosljivi, v elegantnem koviegu z 80 znaki črk v cirilici ali latinici, cena din 1-350.— RADIO APARATE, »NORDMARK« eleganten aa vse valovne dolžine, cena din 2.500.— Možno tudi na obroke. Naplafilo din 100.— se ima poslati obenem z naročilom. Mesečni odplačevalni obroki za radio, pisalne stroje in dvokoiesa din 100.—, za šivalne stroje din 150.—. Za blago, ki Vas interesira, zahtevajte ilustriran cenik. Vse blago je porekla znamenitih nemški tovarn, kupljeno in plačano (v kliringu) v zameno na na?e jugoslovenske pridelke, zato je tako poceni. Zahtevajte zastopnike in posredovalce! „MERKUR—ZAVOD" Beograd, Paiičeva 2, pošt. pret. 800, telefon 28-021. Račun pri Poštni hranilnici, Beograd br. 57684. Korespondentko perfektno v nemškem in srbohrvatskem jeziku, veščo strojepisja ln stenografije, samostojno moč, SPREJME »Fabrika kanapa, uzarije i tekstilna ind. d. d.« OdžacL — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse poslati direkcijo podjetja na Pozor čevljarji! Prodam hišo ali dam v najem boljšemu čevljarju, ker je že vpeljana obrt. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod •Eksistenca zasigurana«. 17416-90 Večje število parcel ko-mpleksov posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradben, »trokov-tzobražea posredovalce Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktobra 8. Telefon 37-33. Pooblaščeenl graditelj ia sodni eenitelj za nasvete, brezplačno na razpolago. 69-20 Stanovanja Dvo- ali enosobno s kabinetom, snažno in zračno, na periferiji mesta, išče mirna stranka za avgust. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jotra pod &tfro >300 —100«. 17 490-21 a Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Opremljeno sobo v vili pri Tivolija, oddam, tudi samo čez poletje. — Sfcra-bčeva 18. 17480-23 Opremljeno sobo p 3 posoeljanya oddam takoj — tndi samo za počitnice. Ulica Stare pravde 611. 1747S33 Lepo sobo z vsem komfortom, oddam Resi jeva c. 16. Ogled od 10. naprej (hišnik). i:7'4G4-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17485-31 Sobe išče Beseaa l Din. lavefc a Du», ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Gospodična celodnevno zaposlena, išče prazno sobo s souporabo kopalnice v neposredni bližini Zvezde. Ponudbe pod »18. avguet« na ogl. odd. Jutra. 17484-ü3a Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Dip. Vsem prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je dotrpel, previden s svetimi* zakramenti, naš preljubljeni oče, sin, brat in svak, gospod STANKO LOGAR MESAR T Ajdovščini K večnemu počitku smo ga spremili danes ob 8. uri zjutraj na tam-kajšno pokopališče. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Ljubljana, Ajdovščina, Maribor, Radovica pri Metliki, 7. julija 1937. STANA, hčerka; MARIJA, mati; FRANC, učitelj, JOSIP, mag. pharm., bratje; MARIJA DOLENC roj. LOGAR, sestra; JOLANDA LOGAR, BERTA LOGAR, svakinje; MATKO DOLENC, svak — ter vse ostalo sorodstvo. =M O DAttA=S GDPßAVI DPHL1A1EKCEME 3A'CI IH HD A H LÄSinE TAKOJ USTAVI IZPADAH3E LA' LASJE PORASTEJO TUDI HA PLEŠASTO!" MESTU.- ; - STAKLEHICÀ PO POVZETJU DIM 40.-POSTNIMA DIM 7.-MODFRNA 1/OZhETIKA-SPLIT VINSKE SODE v velikosti 200 — 500 litrov KUPI »ETA« tovarna gorčice in konzerv d. z o. z., Kamnik. Vodja tovarne Veliko inozemsko podjetje, ki gradi ▼ Jugoslaviji tovarne, IS čE prvovrstnega organizatorja, ki je bil že zaposlen v velikih industrijskih podjetph. Po mogočnosti ingeneur ali prvovrsten tehnik. — Ponudbe z obsežnimi referencami in dokumenti na oglagni oddelek »Jutra« pod šifro »999«. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš sin, brat, svak in stric Anton Marn mL uslužbenec Tobačne tovarne, v torek, R. t. m. zvečer, previden s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni, v 38. letu starosti, za vedno odšel k svojemu Stvarniku. Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! LJUBLJANA, 8. julija 1937. ANTON, oče; MARIJA, mati; IVO, brat MARIJA sestra — ter ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin BavfjeOt « Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ributtar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Pran Jeran. — Za tnseratnl del 1e odgovoren Alojz Novak — Vri v IJubljanL