PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. St. 120 (5803)
TRST, četrtek 21. maja 1964
POSLANCI ZAVRNILI RESOLUCIJO MACALUSO-TOGLIATTI
Poslanska zbornica: deželni zakoni Senat: nkrepi glede kmetijstva
Zavrnjen zavlačevalni manever misovskega poslanca Robertija Kritike KP19 PLl in ’ISl vladnih ukrepov - Interpelacije v zvezi z razlastitvijo tuje zemljiške posesti v Tuniziji
RIM, 20. — Poslanska zborni ca je na svojem dopoldanskem zasedanju razpravljala o povišanju sklada blagajne za razvoj juga, na popoldanskem zasedanju pa je, po govoru ministra za zvezo s parlamentom Delle Fave, zavrnila resolucijo Ma-caluso-Togliatti: za resolucijo je glasovalo 141, proti pa 199 poslancev. Delle Fave je .zja-vil, da vlada sprejema resolu-
odst. pridelka, lastniki zemljišča pa dobijo 42 odst. pridelka. Spolovinarjem se hkrati priznava pravica, da sodelujejo pri upravljanju posestva, da predlagajo nove načine obdelovanja in da morejo spremeniti sestav družinskegka delovnega kolektiva.
Vladni ukrep so kritizirali liberalci, fašisti in komunisti; prvi so zatrjevali med drugim, da bo spolovinar, tudi kljub povišanemu odstotku, dobil manj pridelka, ker bo manj pridelka za delitev; misovski senator Ferretti je zatrjeval med drugim, da vlada hoče uničiti zemljiško posest, medtem ko je komunistični senator Cipolla kritiziral ta ukrep, ker po njegovem ni v prid kmetom, ampak «teži v bistvu k u-stanavljanju mehaniziranih kapitalističnih kmetijskih podjetij»; ta zakon je po njegovem mnenju «nezadosten, nekoristen in dvoumen».
Razprava se bo nadaljevala jutri.
V petek popoldne bo seja ministrskega sveta.
Poslanci L/uzzatto, Vecchietti, Cacciatore in Pigni (PSIUP) so zastavili danes zunanjemu ministru vprašanje, da bi zvedeli, «kakšno je bilo zadržanje italijanske vlade v OZN in na drugih mestih, glede ameriške kršitve zračnega prostora republike Kube in glede podpore, ki jo ZDA nudijo na svojem ozemlju
•■■i*iaiiiiiiiiiiiiiii,iliiiiiiiiiiiiiiititiiiHil||ii1|iii,iirl||itaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiKiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiitiiiiisiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiMjaiiiiiiiiianiiiiiiiiiiiii««iiiin
Francoska vlada predlaga mednarodno konferenco o Laosu
Podprla bo tudi kamboški predlog za sklicanje konference o Indokini - Za danes napovedan «izredno važen» govor Stevensona, ki so ga nujno poklicali iz Londona
cijo vladne večine, v kateri se priznava potreba po pospešen ju uveljavljenja sicilskega statuta, predvsem pa določitev finančnih odnosov med državo in Sicilijo, in onih, ki zadevajo gospodarski in socialni razvoj te dežele. To resolucijo so poslanci odobrili z dvigom roke.
Zatem je poslanska zbornica začela razpravo o treh deželnih zakonih, ki zadevajo: ustanovitev in poslovanje deželnih organov;	določbe	o	premestitvi
državnih uradnikov in upravnega osebja krajevnih uprav za ustanovitev prvih deželnih u-radov; načela in prenos na dežele tistih funkcij, ki se nanašajo na območja občin.
Pred začetkom razprave je Roberti (MSI) postavil pridržek u-stavnega značaja glede prvega deželnega zakona, pa tudi pridržek na podlagi treh členov pravilnika, češ	da zakon	o	uveljavljenju
deželne	ureditve,	o	katerem se
sedaj razpravlja,	ne	predvideva
izdatkov za poslovanje deželnih organov in da ne predvideva krit-
ja za večje izdatke državnega proračuna; zaradi tega je zahteval, naj se zakon vrne komisiji za proračun, da bi dala svoje mnenje glede tega vprašanja. Njegov predlog je poslanska zbornica zavrnila; za predlog je glasovalo 50 poslancev, proti pa 259 poslancev. V svoji glasovalni izjavi je Cos-siga poudaril med drugim, da ti trije deželni zakoni ne vključu-iejo nobenih izdatkov in da je tu di s te strani jasno, da gre le za zavlačevalen manever.
V senatu pa je po zaključku splošne razprave o zakonskem u-krepu, ki vsebuje spremembe in dopolnila zakona v korist prebivalstva na področju Vaionta, spregovoril minister za javna dela Pie-raccini, ki je poudaril med drugim potrebo, da se ukrep odobri v istem besedilu, kot ga je že odobril senat, da bi mogli pristopiti čimprej k obnovi porušenih naselij na tem področju; na popoldanskem zasedanju pa so začeli razpravo o vladnih ukrepih glede kmetijstva. Gre za prve reforme na področju spolovinarstva in ko-lonata ter za ukinitev nekaterih zastarelih oblik agrarnih pogodb. Na podlagi tega ukrepa se spolovinarjem in kolonom priznava 58
PARIZ, 20. — Francija je predlagala sklicanje mednarodne konference o Laosu. To so potrdili tudi v Londonu, ker je Francija ta predlog sporočila tudi Angliji, ki je skupno s Sovjetsko zvezo predsedovala ženevski konferenci o Laosu. Obveščena je bila tudi ameriška vlada, potem ko je zaprosila razne vlade (in tudi francosko), naj posredujejo v Pekingu, da bi kitajska vlada vplivala na Patet Lao.
Francoska vlada poudarja, da je storila ta korak, ker želi, da
se v Laosu vzpostavi stanje v skladu z ženevskimi sporazumi, ki se sedaj ne spoštujejo. Četrti paragraf sporazuma o nevtralnosti Laosa predvideva namreč skupno posvetovanje podpisnikov in laoške vlade v pridni kršitve.
V	obveščenih krogih v Parizu izjavljajo v zvezi z zahtevo Kambodže v Varnostnem svetu, naj bi predlagal sklicanje konference o Indokini, ua bo Francija podprla v Združenih narodih ta predlog.
V	Londonu izjavljajo, da je tudi Predsednik laoške vlade Suvana Fu-jna zahteval od Velike Britanije in Sovjetske zveze, naj začneta nujna posvetovanja med vsemi državami, ju so se udeležile konference o Laosu.
V	Parizu pa niso preveč naklonjeni posredovanju v Pekingu, ka-Kor je predlagala ameriška vlada raznim državam. To pa zaradi tega, Ker so bili ženevski sporazumi sedaj v veliki meri prekršeni in ker Je treba laoško vprašanje proučiti skupno s položajem v Južnem Vietnamu.
Golistični časopis «La Nation» pl-se, da so nujno potrebni neposredni stiki med Washingtonom in Pekin-sOhi, in poudarja, da so ti stiki PUJno potreben pogoj za kakršno koti ureditev vprašanj v jugovzhodni Aziji
KaKor včeraj javljeno, je britannici odpravnik poslov imel v Pekin-su razgovor v Kitajskem zunanjem ministrstvu. Britanska vlada ja v JPJJ sm‘s'u posredovala tudi v Moskvi Ni še znana uradna reascija kitajske vlade razen tega, da ta vla-aa, obtožuje ZDA, da so krive za sedanjo krizo v laosu, ker so podprle desničarski udar v Vientianu.
, . Londonu se oojijo, da bi zaradi združitve desničarskih in nevtrali-sticnih oboroženih sil nevtralisti kratko in malo odpadli, in s tem ul odpadla tudi osnova, na kateri ,e sionela vlada Suvane Fumé.
Tako pa ne mislijo v Washingtonu,
, so posvetujejo o morebitnih vojaških ukrepih. V Bangkoku je ministrski predsednik siamske vlade «Javil, da je odredil, naj se na lao-jko mejo pošljejo vojaška ojačenja. uanes pa se je ,-azgovarjal z ameriškim poslanikom. Napovedal je tudi «govor z ameriškim poslanikom n dejal, da bosta govorila o morebitni pošiljatvi ameriških čet v Siam na laoško mejo.
Ameriška vlada je nujno poklicala ^Washington stalnega poslanika v „ Stevensona, ki je bil na obisku v .Londonu. V uradnem poročilu Je rečeno, da so Ra nujno poklicali v domovino «zaradi kritičnega položa Ja v južnovzhodni Aziji» in da «stalne kršitve ženevskega sporazuma ustvarjajo položaj, le narekuje nujno proučitev ukrepov, da se poma-državam, ki jih ogrožajo komunistična dejanja, da ohranijo svojo neodvisnost». V New Yorku je predstavnik ameriške delegacije izjavil, da bo Stevenson imel jutri «izredno važen» govor v Varnostnem svetu DZN glede «poslabšanja položaja v Jugovzhodni Aziji». Stevenson je nocoj prispel v New York, kjer bo jutri govoril med debato o kamboški
Poljska vlada pa je danes sporočila sovjetskemu in britanskemu poslaništvu v Varšavi, da je začasno prekinila delo svojega predstavnika v mednarodni nadzorstveni komisiji v Laosu. To je sporočila tudi indijskemu in kanadskemu poslaništvu, ker sodelujeta Indija in Kanada v omenjeni komisiji. Poljska vlada je to sklenila, ker so 17. maja oddelki orožništva, ki jih vodi tako imenovani revolucionarni odbor, obkolili sedež poljskega odposlanstva v Vientianu. Orožniki so skušali tudi vdreti v notranjost poslopja poljske delegacije. Orožniki so prekinili dobavljanje vode, električnega toka in telefonske zveze. Prepovedali so tudi vstop predstavnikom indijske in kanadske delegacije ter so poslopje oblegali do 18. maja zvečer. Poljsko zunanje ministrstvo je nujno poklicalo v Varšavo predstavnika v nadzorstveni komisiji, da poroča o dogodkih in o nadaljnjem delu nadzorstvene komisije v Laosu. Poljska tiskovna agencija pripominja, da ta incident dokazuje, da Suvana Fuma nima nobene oblasti pred desničarskim vojaškim odborom.
Iz Vienti^na poročajo, da se je poveljnik nevtralističnih sil general
Kong Li umaknil v gorovje iz svojega glavnega štaba. Med umikom so nevtralistične čete zgubile 300 mož in veliko količino orožja.
Letala desničarskih sil v Laosu so danes bombardirala levičarske sile v Dolini vrčev. Medtem je voditelj Patet Laa Sufanuvong protestiral pri Suvani Fumi, ker je sklenil izločiti iz vlade dva predstavnika levice. V vladi je Sufanuvong podpredsednik.
Tudi v Južnem Vietnamu nadaljuje osvobodilno gibanje svojo ofenzivo. Včeraj je padla v zasedo patrulja ameriških čet. Pri tem je bil ubit en častnik, en vojak pa ranjen. V Južnem Vietnamu je sedaj 2500 mož posebnih ameriških sil, ki vodijo okoli 50.000 mož tako imenovane civilne obrambe.
V	Washingtonu pa je danes zunanjepolitična komisija v predstavniški zbornici v celoti odobrila Johnsonovo zahtevo za dodatna nakazila 125 milijonov dolarjev za vojno v Južnem Vietnamu.
V	Združenih narodih pripravljata delegaciji Maroka m Slonokoščene obale resolucijo, ki obsoja obmejni incident med Južnim Vietnamom in Kambodžo. Toda .'e obsoja formalno ZDA. Prav tako razpravljajo o možnosti sklicanja ženevske konference Ta konferenca ni bila leta 1954 v okviru Združenih narodov. Toda če bi prišlo do širokega sporazuma za njeno ponovno sklicanje, bi ne bilo težav, da bi našli primerno formulo in bi sklicanje konference zahtevala OZN.
napadalnim grožnjam proti kubanskemu ozemlju».
V zvezi z razlastitvijo tuje zem. tjiške posesti v Tuniziji, ki je prizadela tudi tamkajšnje italijanske naseljence, je poslanec Folchi vprašal predsednika vlade in zunanjega ministra, «kaj namerava ukreniti italijanska vlada, da bi zaščitila koristi italijanske skupnosti v Tuniziji».
Liberalska poslanca Bonea in Giorno pa sta s tem v zvezi predložila ustrezno interpelacijo, v kateri zatrjujeta, da gre za okrog tisoč kmetovalcev - družinskih poglavarjev, ki so «v 24 urah izgubili vse svoje imetje»: 31.000 ha vinogradov, olivnih nasadov in nasadov južnega sadja; 600.000 hektolitrov vina v kleteh in 10.000 ha zemlje v najemu z devetletnimi pogodbami; izguba znaša okrog 70 do 80 milijard lir, kakor zatrjujeta omenjena poslanca.
Na poziv italijanske vlade je prispel danes v Rim italijanski veleposlanik v Tuniziji Tasoni Estense, da bi poročal vladi o tem u-krepu tunizijske vlade; z istim letalom je prispela v Rim tudi šestčlanska delegacija «Koordinacijskega odbora raznih italijanskih združenj v Tuniziji», ki bo imela stike s predstavniki italijanske vlade. Predstavnik te delegacije je izjavil časnikarjem med drugim, da bo delegacija skušala doseči] po soglasnem sklepu vse italijanske skupnosti v Tuniziji, da italijanska vlada da na razpolago potrebna finančna sredstva, da bi se mogli najprej italijanski kmetovalci, nato pa vsi pripadniki italijanske skupnosti v Tuniziji takoj vrniti v domovino.
Sindikati v Iraku razpuščeni
BAGDAD, 20. — Vsi iraški sindikati delavcev in uradnikov so bili razpuščeni. Vso lastnino bodo morali izročiti oblastem, da pripravijo inventar.
Minister za delo in za socialne zadeve je izjavil, da so to sklenili, ker sindikalne organizacije niso izpolnile zakonskih predpisov o volitvah. «Vodstva sindikatov, je izjavil minister, niso bila izbrana s svobodnimi volitvami, temveč so bi. la na en ali drugi način imenovana z namenom, da uvedejo nadzorstvo stranke Baas nad sindikalnimi organizacijami.»
Kitajsko posojilo Keniji
NAJROBI, 20. — Danes so v Naj-robiju uradno javili, da je Kitajska dovolila Keniji posojilo 65 milijonov švicarskih frankov vračljivih v desetih letih brez obresti. Kitajska bo poslala v Kenijo tudi izvedence in tehnike.
V letoviščih Kvarnera že 10.000 turistov
REKA, 20. — V letoviških Kvarnera je trenutno okrog 10.000 turistov, kar je mnogo več kot v kateri koli prejšnji sezoni v tem letnem času. Med turisti je o-krog 9000 tujcev.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMtiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiimufiiiiiitiii
POROČILO NIKOLE DJUVER0VIČA
O zunanji trgovini SFRJ
E. Kardelj po obisku v ČSSR in Vzhodni Nemčiji - Pred uradnim obiskom predsednika vlade Severne Rodezije
BEOGRAD, 20. — V poročilu pred zveznim in gospodarskim svetom ljudske skupščine o zunanji trgovini je tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič izjavil, da se je zunanja trgovina Jugoslavije v zadnjih letih precej povečala, toda je
hkrati zaostajala za bolj hitrim naraščanjem proizvodnje. V skupni vrednosti sodeluje Jugoslovanska proizvodnja z izvozom okrog 9, z uvozom pa 8.5 odst. Industrijska proizvodnja se je lani povečala za 16 odst., medtem ko je povečanje izvoza znašalo 11 odst., uvoza pa 21 odst.
«Ce želimo obdržati to stopnjo gospodarske aktivnosti, takšno stopnjo potrbšnje in predvsem standarda, je dejal Djuverovič, je potrebno začeti z naglim dvigom izvoza. Rešitev se ne sme iskati v zmanjšanju uvoza, temveč v naglem povečanju izvoza.»
Jugoslavija trguje danes s 103 državami. Je zanimanje za izmenjavo z vsemi državami zahoda, s socialističnimi državami in z državami v razvoju Azije, Afrike in Latinske Amerike. Posebnega pomena je izmenjava z državami v razvoju.
Na skupni seji zveznega in go-
---------------■- ---------. spodarskega sveta so danes odo-
ODtožbah zaradi južnovletnainskih | brili resolucijo o osnovnih smer-
I	--- J     — -I » * * • 1V..1U1U1.1JW U UOUW V 11111 Pinci
'n ameriških napadov na kamboško . nicah za nadaljnji razvoj gospo-1 »zemlje.	''darskega sistema. V resoluciji se
poudarja potreba usklajevanja domačih in tujih cen, in sicer na ta način, da se spodbuja izvoz s povečanjem konkurenčne sposobnosti, in s povečanjem produktivnosti dela. Takšen izvoz bo zajamčil racionalnost uvoza in njegov vpliv na razvoj jugoslovanske proizvodnje. Zunanjo trgovino je treba pospeševati z bolj neposrednim vključevanjem proizvajalnih podjetij v zunanjetrgovinsko brezo. Resolucija poudarja tudi, da morajo delovne organizacije v gospodarstvu in družbeni dejavnosti postati osnovni nosilci razširjene produkcije.
Delegacija zvezne skupščine, ki jo je vodil Edvard Kardelj, je zaključila svoj uradni obisk v Vzhodni Nemčiji. V skupnem poročilu se poudarja, da je prišlo do soglasja glede osnovnih vprašanj borbe za mir na podlagi načel miroljubnega sožitja in borbe za socializem. Potrjeno je bilo stališče, ki ga zagovarjata o-be državi za utrditev miru v Evropi, rešitev nemškega vprašanja pa se lahko doseže samo s priznanjem obstoja dveh Nemčij. Izražena je bila skupna želja, da se medsebojni odnosi vsestransko pospešijo, pred odhodom iz Berlina je predsednik Kardelj dal
izjavo za radio in televizijo. Poudaril je, da je potrebno za reševanje nemškega vprašanja začeti pri dejstvu, da obstajata dve nemški državi. Dejal je, da je to važen pogoj za stabilizacijo miru sploh, v Evropi pa še posebej. Zato je stvar obeh vlad, da sprejmeta ukrepe za razvoj medsebojnih stikov in sodelovanja.
Danes se je Edvard Kardelj vrnil v Beograd ter na letališču iajavil, da je bil obisk v CSSR in Vzhodni Nemčiji koristen prispevek k sodelovanju z obema državama. «Ta obisk nam je še posebej omogočil, da se seznanimo s stanjem in z dosežki v teh državah, da si izmenjamo izkušnje in da se razgovarjamo o vprašanjih našega vzajemnega sodelovanja » Kardelj je končno poudaril, da je bila v razgovorih ugotovljena enakost stališč glede bistvenih vprašanj, zlasti pa da bi bilo sodelovanje čimbolj intenzivno in vsestransko.
Na vabilo zveznega Izvršnega sveta bo prispel v Beograd na obisk predsednik avtonomne vlade Severne Rodezije Kennet Ka-unda v spremstvu svojih sodelavcev. Med obiskom bodo imeli razgovore o odnosih med obema državama in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Kakor je znano, bo Severna Rodezija postala neodvisna 24. oktobra.
Italija-Madžarska
BUDIMPEŠTA, 20. — Danes je bil na budimpeštanskem mednarodnem velesejmu «dan Italije». Italijansk minister za zunanjo trgovino Mat tarella si je v spremstvu italijan skega poslanika ogledal razne pavi ljone. Popoldne je bil v italijanskem paviljonu sprejem, ki se ga je udeležilo 500 oseb. Navzoč je bil tudi madžarski minister za zunanjo trgovino. Sprejema so se udeležili številni diplomatski predstavniki drugih držav.
Madžarski minister za zunanjo trgovino Biro je med drugim izjavil, da obisk Mattarelle zelo prispeva k poglobitvi odnosov med obema državama, in se je izrekel za še večji razvoj sodelovanja ne samo v trgovini, temveč tudi v tehničnem sodelovanju.
Minister Mattarelia je v svojem odgovoru izjavil, da današnja manifestacija potrjuje važnost, ki jo Italija pripisuje svojim gospodarskim in trgovskim odnosom z Madžarsko. To dokazuje tudi dejstvo, da je bila Italija v letu 1963 na prvem mestu med zahodnimi državami pri kupovanju madžarških proizvodov. Minister je dodal, da je nadaljnji razvoj trgovine med Italijo in Madžarsko mogoč. Jutri se bo Mattarelia vrnil v Rim.
Industrijci iz Italije v Moskvi
MOSKVA, 20. Sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev je sprejel danes delegacijo italijanskih industrijcev, ki so od nedelje na obisku v Moskvi. Na današnjega razgovoru je Patoličev izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena na nabave v Italiji in da so dobre možnosti za nadaljnji razvoj italijansko-sovjetske trgovine.
NOV BREZPLODEN RAZGOVOR MED SINDIKALISTI IN MINISTRI
Vlada vztraja pri odložitvi sporazuma o družinskih dokladah in pokojninah
V torek nov sestanek pod predsedstvom Mera - CGIL poudarja, da je mogoče zvišati pokojnine za 40 odstotkov in izvesti reformo pokojninskega sistema brez novih bremen do leta 1969
RIM, 20. — Danes je bil napovedani sestanek predstavnikov sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL z ministri Gio-littijem, Colombom in Boscom v zvezi z družinskimi dokladami. Tudi danes ni prišlo do nobenega sporazuma in sklenili so, da se bodo ponovno sestali v torek, 26. maja zjutraj. Sestanku bo predsedoval predsednik vlade Moro.
Tajnik CGIL Lama je izjavil,----------------------
da so ugotovili nesporazum glede družinskih doklad in pokojnin. Zato je bilo sklenjeno, da bo v torek zjutraj nov sestanek s predsednikom vlade za splošno proučitev položaja.
«Fo našem mnenju, je dodal Lama, je treba izvajati sporazum, ki so ga 29. aprila sklenile sindikalne organizacije.»
Tajnika CISL in UIL pa sta izjavila, da je sklep, da se prouči celoten gospodarski položaj, pameten. Predstavnik CISL je pripomnil, da je po njegovem mnenju koristen sestanek s predsednikom vlade, da proučijo stališče vlade ter obveznosti glede zaposlitve in s tem v zvezi stališče in obveznosti sindikatov.
Tajništvo CGIL javlja, da je poslalo pismo ministrom Giolittiju, Colombu In Boscu ter na znanje tudi tajništvoma CISL in UIL, s katerim obrazložuje stališče CGIL
glede rešitve spora.
V	svojem pismu poudarja tajništvo CGIL, da je sklad za penzije v INPS znašal 31. decembra 1963 nad 550 milijard lir in da se bo v razdobju 1965-69 povečal za približno 400 milijard letno.
V	pismu je rečeno dalje, da je zvišanje te finančne razpoložljivosti seveda preračunano tudi ob upoštevanju večjih izdatkov zaradi povečanja števila upokojencev in zvišanja upravnih stroškov, pri čemer se niti ne računajo dohodki za delavce, nameščene pri kmetijstvu, dočim se upoštevajo izdatki v zvezi s temi delavci.
Pismo nadaljuje, da iz tega jasno izhaja konkretna možnost izboljšanja sedanjih pokojnin in revizije sistema določanja penzij za nove upokojence, ne da bi zvišali prispevke in ne da bi vsaj do leta 1969 zahtevali zvišanje bremen za državo. V bistvu je mogoče zvišati sedanje pokojnine za 40 odstotkov in izvesti reformo pokojninskega
sistema za nove upokojence INPS, tako da bi se njihove povprečne pokojnine zvišale za približno na 68 odstotkov tekočih plač.
Po mnenju CGIL so taki ukrepi mogoči z normalno uporabo predvidenih letnih dohodkov in s po stopnim uporabljanjem omenjenih presežkov.
«Ti predlogi, zaključuje pismo, so bili postavljeni ne samo na podlagi omenjenih elementov, ki dokazujejo konkretne finančne možnosti za njih izvedbo, temveč so bili tudi pripravljeni ob popolnem zavedanju sedanjega gospodarskega položaja v deželi, ki ga CGIL z vso odgovornostjo, upošteva na vseh sektorjih svoje dejavnosti.»
V Riminiju se je začel danes sedmi kongres sindikata železničarjev CGIL ob navzočnosti 450 delegatov. Na kongresu je podal uvodno poročilo glavni tajnik sindikata Renato Degli Esposti.
Iz Milana poročajo, da so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe nameščencev v tekstilni industriji prekinila. Zato so sindikati sklenili razglasiti prvo vsedržavno 24-umo stavko za torek, 26. maja. 3., 4. in 5. junija pa bo nova tridnevna stavka. Stavko so razglasile sporazumno vse tri sindikalne organizacije.
iiiiiiiniiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiitiiiiiiiiiiiiinniiiiiiH«
Zanimiva govora Naserja in Hruščova na sedežu egiptovske zveze dela
Hruščov je ponovil potrebo arabske enotnosti na socialni podlagi - Razgovori z Arefom ■ Hruščov je včeraj sprejel palestinskega predstavnika v Arabski ligi
KAIRO, 20. — Hruščov je govoril nocoj na sedežu egiptovske zveze dela. Zbranim delavcem je sporočil pozdrave «60 milijonov sovjetskih delavcev». Večino svojega govora je posvetil vprašanju socializma. Poudaril je, da je socializem se-
stavni del komunistične družbe, in je dodal: «Oprostite mi, če vam govorim to; morda se bojite te besede. Toda pravim vam tudi, da bo velika zmaga za vse Arabce, če vam bo uspelo združiti se v veliko in močno državo. Tedaj vas imperialisti ne bodo mogli več ropati.»
Hruščov je ponovno poudaril, da mora arabska enotnost sloneti na enotnosti delavcev, kmetov in intelektualcev proti sKupnim izkoriščevalcem.
Kakor poroča Ansa, je Hruščov predlagal Naserju povezavo političnega, socialnega in gospodarskega potenciala arabskega sveta, vseh nje-
rhslM,d(,,:r,= sre ss.™:‘ss1«ssEiKgrss
S.i‘fc1S,‘£uaS5,ISiy5 ■«*“•	* to
katerokoli silo na svetu». Zatem se je obrnil proti Naserju in dejal:
«Oddaljil sem se od pripravljenega
se bo sovjetska podpora Palestini v prihodnje povečala. Zvečer so se Naser, Hruščov in Aref udeležili večerje v iraškem poslaništvu v Kairu. Jutri bo Hruščov obiskal Aleksandrijo. .	-
Svetovalec sovjetskega poslaništva v Tei Avivu Lohačev je na tiskovni konferenci izjavil: «Sovjetska zveza bi z veseljem videla, da bi se arabsko- izraelski spor mirno rešil s pogajanji, ker SZ nasprotuje vsaki vojni, splošni ali lokalni.».
Lohačev je poudaril naslednje: 1. Srednji vzhod je sestavni del tistih področij, kjer Sovjetska zveza želi, da bi se vsi spori mimo rešili, kakor poudarja Hruščov v svoji poslanici od lanskega decembra. 2. Sovjetsko orožje se dobavlja arabskim
besedila, da bi me predsednik Naser dobro poslušal. Vem, da me bodo časnikarji sedaj preklinjali, toda vsem pravim, da odgovornost ni samo moja. Mislim, da imamo to odgovornost skuono z vami, gospod predsednik».
Hruščov je dalje dejal, da Sovjetska zveza razume «težnje arabskega ljudstva po novi stvarnosti». Pripomnil je, da so «naša čustva na strani tistih, ki se borijo za to stvarnost».
Pred Hruščovom je govoril Naser, ki je med drugim izjavil: «Arabska enotnost se ne naslanja na rasne elemente, temveč je izraz fizične enote, skupne zavesti in skupne misli, ki izhaja iz jasnih zgodovinskih pogojev. Imperializem je že zdavnaj razumel silo in življenjskost teženj arabskih množic po enotnosti in je skušal ustvarjati umetne zveze. Toda budni narodi niso nikoli ustavili svojega pohoda k piavi enotnosti. V novih arabskih državah ni mesta za fevdalizem ali za izkoriščevalski kapitalizem, ki sta opora imperializma in kot taka veljata za sovražnika ljudstva. Nova družba, po kateri stremi enotnost Arabcev, ne vsebuje in ne bo nikoli vsebovala sil, ki so sovražne množicam. Arabska e-notna družba bo zgrajena samo s svobodo in socializmom. Delavske množice ljudstva podpirajo sveto borbo za svoje revolucionarne smotre v tej vojni. Te sile imajo opravka z neusmiljenimi sovražniki, ki jih predstavljajo sile imperializma bi neoimperializma in ki ne bodo opustile nobenega sredstva, da bi eliminirale revolucionarna gibanja».
Na koncu je Naser izjavil, da se strinja s Hruščovom glede skupne akcije arabskih revolucionarnih sil in narodnoosvobodilnih gibanj. Dodal je, da se arabska revolucija zaveda, da ni sama. «Vključena je v močno zavezništvo s svetovnimi revolucionarnimi silami, z osvobodilnimi gibanji Azije, Afrike in Latinske Amerike in s socialističnimi silami. To gibanje je doseglo važne zmage na političnem, gospodarskem in znanstvenem sektorju. Arabske delavske množice se bodo združile s svetovnim gibanjem, ki se zavzema za svobodo ter za boljše življenje človeštva».
Hruščov se je davi sestal z Iraškim predsednikom Arefom, ki je tudi na obisku v Kairu. Navzoča sta bila tudi sovjetski in iraški zunanji minister.
Jemenski predsednik Salai pa je odpotoval danes iz Kaira na uraden obisk v Romunijo.
Popoldne je Hruščov sprejel delegacijo žensk, ki so članice narodne skupščine ZAR. Pozneje je sprejet palestinskega predstavnika v Arabski ligi šukairija. Ta je po razgovoru izjavil, da je s Hruščovom govoril o palestinskih zadevah in o drugih mednarodnih zadevah, ki se I tičejo Palestine. Sestanek je bil «po-1 memben» in po mnenju Sukairija
orožje uporabljal v ta namen.
Zatem je sovjetski diplomat izjavil, da ne ve, kakšni dejavnosti se posvečajo nemški znanstveniki v E-giptu, Izrekel je prepričanje, da ne bo prišlo do množičnega izseljevanja sovjetskih Zidov v Izrael. Kritiziral je sklep izraelske vlade, da ne sprejme predloga za ustanovitev brez-atomskega področja na Srednjem vzhodu.
Južna Koreja-Japonska
SEUL, 20. — Danes so bile v Seulu velike demonstracije proti diplomatskim razgovorom, ki so se začeli med Južno Korejo in Ja-
ponsko za normaliziranje odnosov. Policija se je spopadla s 3.000 študenti, od katerih je bilo 50 ranjenih; 140 pa so jih aretirali. Skoraj ob isti uri so bile demonstracije tudi v Tokiu, kjer so študenti zahtevali takojšnjo prekinitev pogajanj z Južno Korejo. Aretirali so štiri študente.
Ljudsko posojilo v Tuniziji
TUNIS, 20. — Tunizijska skupščina je danes soglasno pooblastila vlado, da razpiše ljudsko posojilo, s katerim bo nadomestila francosko finančno pomoč, ki jo je Francija odpovedala prejšnji teden zaradi nacionalizacije francoske lastnine v Tuniziji. Medtem se nadaljuje izvajanje zakona o nacionalizaciji zemlje.
Zakon o posojilu določa, da vsi posamezniki in družbe prispevajo z določenim odstotkom svojih dohodkov k posojilu, ki bo vračljivo v enakih obrokih s petodstotnimi obrestmi v 15 letih, začenši od 31. decembra 1966.
Najmanjši prispevek bo znašal pet dinarjev, največji pa 10 odstotkov od letnih dohodkov v višini vsaj 10.000 dinarjev. Dinar velja približno 1500 lir.
PARIZ, 20. — Danes so javili, da bo francoski zunanji minister de Murville obiskal 8. junija Bonn, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom Schroederjem.
Vesoljska ladja «Apolon-Saturn», ki jo bodo v torek izstrelili na tir okoli Zemlje iz oporišča Cape Kennedy. Američani računajo, da bodo mogli vsaj do leta 1970 s tako ladjo dospeti na Luno. Izstrelitev, ki je napovedana za torek, je prva poskusna izstrelitev te vrste ladij brez človeške posadke
Tudi drugi sestanek med predstavniki treh sindikatov in gospodarskimi ministri glede družinskih doklad ni rodil uspeha. Zato so sklenili, da se bodo sestali prihodnji torek s predsednikom vlade Morom, na katerem bodo proučili celoten gospodarski položaj. CGIL je še vedno mnenja, da je treba enostavno izvajati sporazum, ki so ga 29. aprila sklenile sindikalne organizacije, CGIL navaja v pismu trem ministrom da je sklad za pokojnine v INPS znašal 31. decembra 1963 nad 550 milijard lir in da se bo do leta 1969 povečal za nadaljnjih 400 milijard letno, kar pomeni, da je konkretna možnost izboljšanja sedanjih pokojnin in revizije sistema za nove upokojence brez istočasnega zvišanja prispevkov in bremen z» državo. Pokojnine bi se zvišale za 40 odst., novi upokojenci INPS pa bi prejemali 68 odst. tekočih plač. Vse to je mogoče doseči z normalno uporabo predvidenih letnih dohodkov in s postopnim uporabljanjem presežkov.
Najboljši dokaz, da se položaj v Jugovzhodni Aziji vedno bolj zaostruje, je nenadni odpoklic stalnega ameriškega poslanika v OZN Stevensona, ki je bil na obisku v Londonu in ki bo i-mel — kot napovedujejo — «izredno važen govor» v Varnostnem svetu OZN glede «poslabšanja položaja v Jugovzhodni Aziji». Glede Laosa je Francija predlagala sklicanje mednarodne konference in bo podprla predlog za sklicanje konference o Indokini v zvezi z zahtevo Kambodže v VS. Poljska vlada pa je začasno prekinila delo svojega predstavnika v mednarodni nadzorstveni komisiji v Laosu, ker so žandarji po nalogu tako imenovanega revolucionarnega odbora obkolili sedež poljskega odposlanstva v Vientianu, skušali vdreti v no-trajnost poslopja, prekinili dobavljanje vode, električnega toka in telefonske zveze ter poslopje oblegali. Nevtralistični generai Kong Li se je moral umakniti v gorovje po izgubi 300 mož in velike količine orožja. Letala desničarskih sil v Laosu so včeraj bombardirala levičarske sile v Dolini vrčev. Osvobodilno gibanje nadaljuje ofenzivo tudi v Južnem Vietnamu, kjer je bil včeraj ubit en ameriški častnik.
Tudi včeraj sta v Kairu govorila Hruščov in Naser, Prvi j« baje predlagal drugemu povezavo političnega, socialnega in gospodarskega potenciala arabskega sveta, vseh njegovih bogastev z «ogromno sovjetsko silo», Hruščov je dejal, da bi mogli «ti dve združeni sili poraziti katerokoli silo na svetu». Naser pa je rekel, da v arabskih državah ni mesta za fevdalizem ali za izkoriščevalski kapitalizem, ki sta opora imperializma in kot taka sovražnika ljudstva, ter da bo «arabska enotna družba zgrajena samo s svobodo in socializmom», arabske delavske množice se bodo združile s svetovnim gibanjem, ki ga sestavljalo osvobodilna gibanja Afrike, Azije in Latinske Amerike in socialistične sile. Predstavnik sovjetskega poslaništva v Tel Avivu je novinarjem izjavil, da bi «SZ rada videla mirno rešitev arabsko-izraelskega spora, ker SZ nasprotuje vsaki, vojni, splošni ali lokalni. Hruščov se je sestal včeraj tudi z iraškim predsednikom Arefom. Hkrati pa je prišla vest, da so bili vsi iraški sindikati delavcev in uradnikov razpuščeni ter da bodo morali vso lastnino izročiti oblastem.
Ob ženevski konferenci
«Čemu ta hrup? Čemu ta teater? Kiti za las se ne bo spremenila svetovna trgovina, če tega ne bodo hotele industrijsko razvite države same — in samo te.»
Natančno to je bistvo glos in komentarjev, ki jih ob ženevski konferenci OZN o trgovini in razvoju pišejo v zahodnem časopisju in tudi za diplomatsko fasado nekaterih govorov v Palači narodov Se skriva ta očetovsko pomilovalni, vzvišeno nestrpni, zadržano u-kazovalni odnos do pisane druščine «nemaničev», ki zdaj — prvič čvrsto med seboj povezani — zahtevajo tako temeljito spremembo tradicionalnega trgovinskega reda, da bo stimuliral gospodarski razvoj tistih predelov sveta, ki od silovito naglega napredki zadnjih desetletij niso imeli nič ali skoraj nič. Industrijsko razvite dežele, ki se imajo za svojo razvitost zahvaliti prav temu trgovinskemu redu, so nanj tako zelo navajene, tako zelo ukoreninjeno je prepričanje o njegovi pravilnosti, da jim že misel na menjavo osnov tega reda, ki je zanje bil in je vedno bolj koristen, velja za sakrileg.
Toda ali je tak odnos do bistvenega problema našega časa, problema nerazvitosti, še smiseln za razvite dežele Zahoda?
Postavimo vprašanje najprej drugače: v čem je smisel svetovne konference o trgovini kot funkciji gospodarskega razvoja nerazvitih oziroma «razvijajočih se» držav?
Odgovor na to vprašanje ni možen, če se ne zavemo mračne dramatičnosti nekaterih suhoparnih statističnih podatkov. Vrednostni delež razvijajočih se držav v svetovni trgovini se je v zadnjem desetletju zmanjšal od 30 na 21 odstotkov, medtem ko se je delež zahodnih industrijskih držav povečal od 19 na 66 odstotkov — je eden izmed teh podatkov. Drugi: zunanjetrgovinski primanjkljaj razvijajočih se dežel je znašal leta 1961 dve milijardi dolarjev, leta 1963 pet milijard, leta 1970 bo znašal — če bo šlo tako naprej — dvajset milijard in leta 1980 šestdeset milijard. Tretji: samo_ tako imenovana «državna» zadolženost razvijajočih se držav znaša trenutno okrog 30 milijard dolarjev; za te dolgove odplačujejo letno pet milijard dolarjev obresti in dividend — prav toliko pa znaša celotni zunanjetrgovinski primanjkljaj teh držav... Se bolj se približamo bistvu problema, če pomislimo, da je na primer Nigerija v zadnjih desetih letih za 120 odstotkov povečala izvoz kakaa, njeni dohodki od prodaje kakaa pa so se zmanjšali za 3 odstotke; da dobi Irak za sod nafte 74 centov, sod bencina, ki ga prodajajo petrolejske družbe, pa velja enajst dolarjev; da dobi Latinska Amerika za 700.000 ton v dežele EGS izvožene kave šeststo milijonov dolarjev, končna cena te kave pa je tisoč osemsto milijonov dolarjev...
Ti podatki preprosto povedo, da je sedanji mednarodni trgovinski sistem za razvijajoče se države diskriminacijski. V njem je neki skrivnostni mehanizem, ki vzporedno z rastjo izvoza iz razvijajočih se držav avtomatično znižu je vrednost tega izvoza. Večji kot so napori razvijajočih se držav, da bi s prodajanjem tistega, kar imajo, dobili sredstva, da bi proizvajale in imele več in da bi se lahko uspešno lotile problema zaosta losti in bede, manj je pozitivnih rezultatov njihovih naporov.
«Skrivnostni mehanizem» v med narodnem trgovinskem sistemu ni v bistvu nič drugega kot načelo
«svobodnega trgovanja», načelo «ponudbe in povpraševanja» kot aksiom gospodarske taktike med-pnrndnih monopolov. Pod tem praporom kapitalističnega liberalizma s,- -nadaljuje izkoriščanje nekdanjih kolonij in tistih dežel, ki so v preteklosti predstavljale surovinsko bazo za industrijski razvoj na Zahodu.
Metode so se spremenile, zdaj regulira načelo «ponudbe in povpraševanja» blagovno menjavo in cene tako, da trgovina bogati bogate. Kolonialistični sistem je u-stvaril metropole in metropole so ostale, čeprav je kolonializem praktično že izginil. Nerazvite dr-žave so odvisne od teh metropol, trg razvitih držav je njihov edini ustrezni kupec, le na tem trgu imajo njihovi pridelki «kupno moč», to se pravi, le v razvitih deželah lahko z izkupičkom fobijo proizvajalna sredstva za svoj nadaljnji gospodarski razvoj. To odvisnost izkoriščajo kapitalistični monopoli skrajno brezobzirno. Cene surovin in kmetijskih pridelkov določajo povsem samovoljno in «nekaznovano», s tem, da u-metno zmanjšujejo povpraševanje in pocenjujejo ponudbo. Od korejske krize sem surovinske cene nenehno padajo — vzporedno s tern ge nenehno nižajo dohodki razvijajočih se dežel in večajo dohodki razvitih. Posledica tega je ra-pidno zadolževanje, kar povzroča seveda gospodarsko in politično odvisnost:	kolonializem je zame-
njal neokolonializem.
Razvijajoče se države so samostojne, svobodne države, enakopravne članice svetovne skupnosti in svetovne organizacije: to je tisti novi kvalitetni moment, ki je omogočil sedanjo organizirano akcijo za reformo mednarodne trgovine. Od 113 članic Organizacije združenih narodov jih je lani 75 podpisalo deklaracijo z zahtevo po svetovni trgovinski konferenci. V Ženevi se jim je priključila še Kuba, medtem ko so Poljska, Grčija, Romunija in Avstralija jasno pokazale željo, da bi bile sprejete v to skupino. Zahteve teh osemdesetih držav ni mogoče ignorirati, čeprav je njihov delež v svetovni trgovini majhen, s stališča industrijskih velikanov na Zahodu in na Vzhodu celo bagatelen. Stari gospodarski problemi so s političnega vidika v tem novem položaju dobili drugačno težo, ko »o jo imeli, ko je bila politična razdelitev sveta še identična z go-
spodarsko. Z drugimi besedami, v sedanji politični konstelaciji sveta imajo tudi gospodarsko šibki odločujočo besedo.
Razvite države so torej soočene
neko realnostjo, ki je ne morejo zaobiti. Pred vso svetovno javnostjo je zdaj razkrita izkori-ščevalna anatomija svetovnega trgovinskega sistema, ki so ga nekoč ustvarile kolonialne sile. Spričo strahotnega prepada med razvitimi in nerazvitimi je dobil ta sistem značaj etičnega problema ; dejstvo, da milijarda ljudi živi v skrajni bedi in na robu smrti, medtem ko velika večina prebivalstva v razvitih deželah živi v izobilju, in sicer v precejšnji meri prav zaradi tega, ker jim sistem mednarodne trgovine to omogoča, je povsem v nasprotju z moralnimi in etičnimi načeli človeštva. Razkritje tega položaja na svetovnem forumu je hkrati obtožnica in dokaz, da se razviti svet v svoji gospodarski praksi ne ravna po načelih, ki mu veljajo za sveta.
Kako bi bilo treba spremeniti svetovni trgovinski sistem, da bi ustrezal sodobnim zahtevam, pogojem in potrebam?
Stališče zahodnih razvitih držav je, da je sedanji sistem v bistvu zdrav in stimulativen za trgovinsko ekspanzijo vseh držav in da ga je treba le rahlo korigirati: zagotoviti kolikor toliko konstant-raven surovinskih cen, povečati kontingente industrijskega u-voza iz nerazvitih dežel, povečati finančno pomoč, predvsem iz privatnih virov, seveda ne brez «političnih jamstev» za privatni kapital, začasno znižati carine za blago iz razvijajočih se držav ob previdnem in selektivnem uveljavljanju načela nerecipročnosti. Toda taki korekturni posegi bi bili koristni le, če bi jih sprejeli kot generalno metodo, če bi jih ne omejevali samo na posamezne dežele ali celo na posamezne produkte, če bi njihovo izvajanje nadzorovalo neko nepristransko mednarodno koordinacijsko telo — prav temu pa se razvite države Zahoda odločno upirajo, češ da bi bilo načelo svobodnega trgovanja s tem odpravljeno, da bi zavladal mednarodni trgovinski *di-rigizem», kar pomeni z drugimi besedami, da bi bila njihova svoboda omejena, njihov diri-gizem odpravljen.
Razvijajoče se države (in z njimi iz posebnih razlogov tudi Vzhod) vztrajajo pri temeljni reorganizaciji mednarodne trgovine. Stabilizacija surovinskih cen naj bo stvar dogovora med enim prodajalcem in enim kupcem, tem. več mednarodna obveza, v nasprotnem primeru bi postala dežela s surovinsko bazo samo filiala kupčevega gospodarskega organizma. Industrializacijo nerazvitih dežel — pogoj za njihov napredek — naj pospešuje svobodna prodaja njihovih izdelkov na razvitih trgih, vsaj -za deset let naj dobijo industrijski izdelki razvijajočih se držav tisti ugodnostni položai, ki je razvitim državam omogočil njihovo sedanjo prednost. Finansi, ranje razvoja naj ne bo prepuščeno poličitni presoji razvitih držav in dobičkarjem, prevzame ga naj svetovni sklad, ki bo delil sredstva po načelih gospodarske nuje in smotrnosti in pod takimi pogoji, da odplačevanje obres;i in dividend ne bo izničevalo vrednosti kreditov.
Predstavnikom razvijajočih se držav na ženevski konferenci je jasno, da bi bilo nerealistično pri. čakovati naglo rešitev vseh problemov rekonstrukcije svetovne trgovine, da bi bilo celo nesmotrno in nevarno v hipu podreti dosedanji vpeljani red. Pogoje mednarodnega trgovanja je treba spreminjati postopoma, korak za korakom je treba zamenjevati diskriminacijske metode «svobodnega» trgovanja med šibkimi in močnimi z resnično enakopravnimi odnosi. Ta proces postopnega spreminjanja svetovne trgovine pa je v bistvu proces mednarodne delitve dela, torej dolgotrajen, kompliciran in tudi boleč proces.
Nedvomno bo ta proces povzročil gospodarstvom razvitih držav nekatere strukturalne probleme. Avtarkične težnje bodo morale pojenjati, marsikatera industrijska panoga, ki zdaj obstaja samo zaradi protekcionističnih «■a-rinskih ukrepov države, se bo morala skrčiti in morda povsem z-giniti. To bo imelo svoje notranjepolitične, pa tudi gospodarske posledice. Toda «žrtev» bi bile samo začasne, kratkotrajne, v perspektivi bi celo pospešile gospodarsko ekspanzijo razvitih držav. Le nagli razvoj nerazvitih predelov sveta in povečanje absorbcij-ske moči danes nerazvitih trgov lahko namreč v bodočnosti zagotovita razvitim državam sedanjo konjunkturo. Pomoč nerazvitim torej ni in naj ne bo moralna obveza, etična potreba, kompenzacija za duševne motnje, ki jih ima siti ob pogledu na lačnega, temveč stvar treznega gospodarskega računa .Ne bo brez težav .a
turno gospodarstvo je preprostejše in manj zahtevno, toda če se hočejo razvijajoče se države modernizirati, osamosvojiti in dvigniti življenjsko raven prebivalstva, potem bodo morale postati neodvisne od enega samega izvoznega produkta. Nadalje bodo v nekaterih razvijajočih se državah nujno morali začeti misliti o smotrnosti finansiranja in delitve investicijskih sredstev ter se spoprijeti s problemom «bega kapitala». Ne bo mogoče zapirati oči pred dejstvom, da se v švicarskih bankah zbirajo na privatnih računih milijarde dolarjev, ki bi morale biti v obtoku in delati za gospodarski razvoj nerazvitih držav. Nesmiselno oi bilo tudi zamolčati, da je vodilnim slojem v nekaterih državah predvsem zaradi *e-ga tako nujno potrebna tuja pomoč, ker bi radi z njo vsaj nekoliko zajezili nejevoljo širokih množic zaradi korupcionističnega gospodarjenja teh slojev in da se sredstva prav zaradi tega često trošijo brezsmiselno.
Odpravljanje razlik med razv.-tim in nerazvitim svetom in reformo mednarodnega trgovinskega sistema bo nedvomno in nujno moral spremljati tudi proces socialno družbene preosnove. Oboje je med seboj pravzaprav vzročno povezano. Zato je ženevska konferenca hkrati pospeševalna vzmet splošnega družbenega razvoja na svetu in torej mnogo več, kot pove njen naslov.
fflljff/P	ff I f’tl fi IIJ če
,žp
'	HHI
Britanska policija pazi na nekatere od večje skupine «teddy boys», ki jih je aretirala zaradi nasilnih dejanj v mestu Margate. Poleg fantov so tudi dekleta. Na sliki se eden od predstavnikov te nadebudne
mladine upira policaju
* * •*
C*
bliltn'tbli'f*
^ giubbu *
Churchillovi spomini so izšli v slovenščini
.......mm..................................................................................................umu....mimimi".............
DOBRO SO SE ZNALI POSKRITI
Ali bo perujska vlada Izročila nacista Schwenda
Njegovo ime je v tesni zvezi z «načrtom Bernhardt», po katerem naj bi lansiranje ponarejenih angleških šterlingov uničilo britansko gospodarstvo
LIMA, 20. — Preiskovalni odsek perujske policije je sporočil italijanskemu odseku Interpola, da bivši nacistični funkcionar Friederich Schwend prebiva v Peruju. Kot je znano, je Schwenda sodišče v Boemi obsodilo na 21 let zapora, ker je 1. 1944 ubil nekega italijanskega vojaka.
Peru in Italija sta pred približno sto leti podpisala sporazum o izročitvi, ki ga je bilo treba vsaki dve leti obnoviti. Tako je šlo naprej do 1885, sedaj pa sporazum ni več veljaven.
Sicer se pa zdi, da se še druge države zanimajo za Schwenda in bi hotele doseči njegovo izročitev, in to predvsem zaradi tega, ker baje Schwend ve za kraje, kjer so skriti tajni dokumenti tretjega raj-ha. V teh dokumentih so podatki o uničevanju Židov v Nemčiji in v drugih deželah, ki so jih naoisti
zasedli med drugo svetovno vojno.
V Peruju so začeli — čeprav ne uradno — gledati na Schwenda kot na «nevarnost» za deželo, in sicer ne samo zaradi njegove preteklosti, ki pred evropskimi sodišči še ni razčiščena, temveč tudi zaradi tega, ker se domneva, da je zapleten v umor španskega plemenitaša Joseja Manuela Sartoriusa. Ta je bil ubit pred približno šestimi meseci v Limi. Schwend pa ima tudi zveze z raznimi skupinami skrajne desni, ce v drugih deželah, tako n. pr. z argentinskim gibanjem «Tacuara».
Dnevnik «Expreso» je objavil intervju, v katerem Schwend trdi, da je proces v Bocnu spletka banke Lenz iz Zahodne Nemčije proti njemu.
Schwendovo ime je postalo znano ko so prišle na dan podrobnosti zloglasnega «načrta Bernhardt», ki so ga začeli v Nemčiji izvajati v
zadnjem obdobju tretjega rajha. Po tem načrtu naj bi z ogromnimi množinami ponarejenih frankov, lansiranih na zavezniška tržišča, u-ničili britansko gospodarstvo ter nato oslabili zavezniško fronto. Načrt je večinoma spodletel, toda Vel. Britanija je bila vendar prisiljena menjati svoj papirnat denar. Glavni zasnovalec tega načrta je bil prav Schwend. Z njim pa so sodelovale še tri osebe: Avgust Lenz, George Spencer Spitz in neki Schmitz. Kot je izjavil Schwend listu «Expreso», so te tri osebe uspele polastiti se dveh milijonov ponarejenih šterlingov in s tem «kapitalom» so po padcu Hitlerja ustanovile banko Lenz v Zahodni Nemčiji, Ta banka je postala važen kreditni zavod, ki ima danes kokih 50 podružnic.
«Dediči teh oseb — nadaljuje Schwend v svojih izjavah «Expre-su» -— bi hoteli, da bi jaz izginil, ker prav dobro vedo, da je meni znano, kam je šel tisti denar.» Kot trdi Schwend, sta «začetni kapital» banke Lenz predstavljala tista dva milijona ponarejenih šterling, ki jih ni bilo mogoče več vreči na svetovni denarni trg in niti ne uničiti z ostalim denarjem, ki so ga vrgli v jezero Toplitz v Avstriji.
Schwend je tudi izjavil, da grof Alfonz in Josephine von Werbna Kaunitz (ki sta tudi pretendenta za avstrijsko krono...) pripravljata «belo knjigo», v kateri bodo potrjene obtožbe bivšega nacističnega funkcionarja proti ustanoviteljem banke Lenz.
Friederich Schwend je v Peruju že skoraj dvajset let in pripovedujejo, da se nikoli ni prenehal ukvarjati s politiko. Po izjavah njegovega zeta, perujskega inženirja in kmetovalca Juana Joseja Oliveire, ki je poročen z Ingrid Schwend, mlajšo hčerjo bivšega nacista, je prišel Schwend v Peru pod lažnim imenom Wenseslav Turi. Potem je šel v Bolivijo, kjer mu je uspelo vriniti se med židovsko skupnost; delal se je namreč Žida.
Oliveira je tudi povedal, da je bil Schwend povezan s prevratnimi gibanji v Boliviji in Venezueli in da je večkrat aktivno sodeloval pri tihotapljenju orožja v razne ameriške in afriške države.
seči je namreč njegova hči Ingrid priznala, da je ubila Sartoriusa, češ da je skušal nad njo napraviti nasilje. Pozneje pa se je pojavil sum, da j'e zločin v zvezi s politiko. Izvedelo se je namreč, daje bil Sartorius v stiku z nacističnimi skupinami.
Sedaj je Schwend eden- vodilnih nameščencev pri perujski tovarni avtomobilov «Volkswagen». Večinoma živi v Limi. Njegova hiša je kakor trdnjava, na vhodnih vratih pa je tablica z napisom «Hudi psi». — Nacistični zločinci so se znali skriti po vojni.
proces, toda če pomislimo, da oi povečanje industrijskega izvoza iz nerazvitih držav v razvite za o-gromno številko 20 milijard dolarjev do leta 1970 predstavljal samo pet odstotkov letnega povečanja potrošnje industrijskega blaga v teh državah, potem ie vsakomur ji-sno, da ta proces ne more biti in ne bo tako težaven, da ga razvite države ne bi zmogle.
Sprememba trgovinskega sistema in pospešen gospodarski razvoj pa narekujeta seveda tudi razvijajočim se državam nove na pore, ki jih doslej niso bile vajene, ker je mednarodni trgovinski red zavirat razvoj notranjih sil Diverzifikacija proizvodnje, ki je nujni predpogoj za širši gospodarski razvoj, bo zahtevala tudi bolj razvejano gospodarsko miselnost in novo filozofijo dela. Monokul-
Pravijo, da je je argentinski
tudi prodajal orož-skrajno desničarski organizaciji «Tacuara».
Schwend pa je zapleten tudi v umor španskega grofa Joseja Manuela Sartoriusa. Pred šestimi me-
Milva z možem na letališču Fiumicino po prihodu z Japonskega, kjer je bila na turneji. V Rim je prispela brez kovčkov, ker jih je pri nekem prestopu pozabila na letališču v Teheranu
llllllllHiMlliHilimMMiinMllllliiiilllinniillilllMllllliiiilililliiiiiilMilllilllllliillimiiiniimiilliniilimiiiiiiiimiiiiuiiiilllliiiillllllliiiiliiiilliliiiliinmiiiuiiMilillii
Šef FBI J. E. Hoover preveč ve
Vsemogočni šef FBI John Edgar. servatlvec, ki je ze v začetku svoje
Hoover Je pred dnevi praznoval i0-letnico svojega policijskega službovanja. Med številnimi darili, ki so se ob tej priložnosti nakopičila na njegovi pisalni mizi, je bilo tudi prisrčno pismo preuspdnika Johnsona, ki pravi, da je Hoover — 31 decetn bra ime' 70 let -n bo tako dosegel starost, ki je po zakonu potrebna za upokojitve — upravičen izjemoma ostati ns svojem službenem mestu, dokler bo to sam želel.
Ker je Hoover še vedno čil In krepak, vse kaže, da bo to ponudbo sprejel Sicer pa je FBI • zvezni preiskovalni urad) postal po njegovi zaslugi v Washington!! ustanova, ki je nihče ne želi odstraniti. Prav ta-
polieijske kariere, torej še pred u-stanovitvijo FBI, zelo grozno nastopil proti prvemu radikalnemu gibanju delavcev in Inteligence Od takrat pa vse do danes ni prav nič skrival svojega zaničevanja vsega liberalnega in naprednega, da o socialističnih Idejah sploh ne govorimo Pri tem le očitno kazal tudi svoje simpatije za bivšega «lovca na čarovnice» McCarthyja medtem ko je pred radikalnimi desničarski-1 mi tokovi In gibanji zapiral često-1 krat več kot samo eno oko...
Mnogi kritiki pravijo, de je FBI
ti Hoover Je človek, ki veliko preveč, ve. Tudi o številnih ministrih — bivših, sedanjih ln bodočih, zato ni nikogar, ki bi ga upal odstraniti...
Tajnega agenta so našli mrtvega
MONTEBLIARD, (Zahodna Fran cija), 20. — Policija je identifici • ala mrtveca, ki ga je neki speleo log našel 4. aprila v neki podze meljski jami blizu švicarske meje Truplo je bilo v plastični vreči Po pod avtokratskim Hooverjevim vod ! mnenju policije greza hiy^Katfij lovom postal država v državi, toda nega agenta Andreja Brennetota.
1 ki je imel 42 let.
Brennetot je delal kot tajni agent
Pred nami je slovenska izdaja znane Churchillove knjige spominov z naslovom «Druga svetovna vojna», ki je v izdaji založniškega zavoda Borec prišla te dni na slovenski knjižni trg.
S tem smo dobili delo, ki je zaradi avtorjeve osebnosti izredno pomembno za osvetlitev in širše poznavanje dogodkov druge svetovne vojne in neposredno po njej. Zal smo s to knjigo mnogo zapozneli, najmanj deset let, saj je bilo to delo mnogo bolj aktualno takrat, ko so bili dogodki druge svetovne vojne še bolj živi in posledice še bolj aktualne. Toda če vemo, da predstavljajo Churchillovi spomini pravzaprav zgodovino druge svetovne vojne, potem nam ta knjiga, čeprav je od konca vojne minilo že dvajset let, vendarle lahko veliko koristi pri presoji vojnih in povojnih dogodkov in pomaga pri boljšem razumevanju sedanjih mednarodnih razmer. Tako je treba tudi to knjigo presojati bolj v tem smislu kot pa bolj ali manj podroben, zanimiv in nam ustrezen opis znanih dogodkov druge svetovne vojne.
Znano je, da obsega Churchillovo delo v originalu šest debelih knjig. Slovenska izdaja obsega eno samo, sicer zajetno knjigo z nekaj nad tisoč stranmi običajnega formata, toda dokaj drobnega tiska. Naša izdaja je torej skrajšana izdaja spominov in predstavlja prevod avtorizirane skrajšane izdaje, ki je leta 1954 izšla v Svici. Slovenska izdaja ima štiri dele: Prvi del «Pot v katastrofo» obravnava čas od konca prve svetovne vojne do 10. maja 1940, ko je Churchill po napadu Nemcev na Belgijo in Nizozemsko prevzel vodstvo britanske vlade. Drugi del obsega čas od maja 1940 do 22. junija 1941, ko so se Angleži borili skoraj sami, t. j. čas do napada na Sovjetsko zvezo. Tretji del nosi naslov «Velika ali-jansa» in obravnava obdobje do leta 1943, ko se je z zmagoslavjem zaveznikov končala vojna v Afriki jn je bil pred orati napad na Sicilijo. Četrti del knjige obravnava zadnje obdobje vojne do konca. Dodan je še epilog o razmerah v povojnih letih.	f
V enaintridesetih poglavjih so torej obdelana vsa najvažnejša poglavja druge svetovne vojne, čeprav je seveda od originalne, neskrajšane izdaje moralo nujno precej odpasti. Pri tem je omeniti, da je bil Churchill kot voditelj vojskujoče se Anglije v ospredju vseh velikih dogodkov ki so mu bili zato vsi dobro poznani. Poznal pa je tudi ose zakulisne spletke druge svetovne vojne, tako da mu je bilo celotno dogajanje v letih 1939—1945 več kot dobro znano. Tako je pravzaprav lahko napisal knjigo o drugi svetovni vojni in to knjigo, ki je vredna branja. Pri tem pa ni prezreti, da je Churchill izvrsten pisatelj, ki je napisal že večje šteoilo del in si zna tudi v tej knjigi še posebno zanimivo in privlačno pripovedovati. Njegovi spomini sodijo tako brez pretiravanja med vr. hunske stvaritve sodobne memoarske literature.
Izmenjava obiskov znanstvenikov ZDA in SZ
WASHINGTON, 20 — Akademija znanosti v ZDA ter akademija znanosti v SZ sta najavili podpis novega sporazuma za izmenjavo obiskov znanstvenih raziskovalcev iz obeh držav. Po tem sporazumu bo lahko 55 znanstvenikov iz obeh držav opravilo individualne obiske v drugi državi. Sporazum, ki bo veljal za dve leti, spada v splošni sporazum kulturnih izmenjav med ZDA in SZ ter je bolj prožen kot prejšnja dva sporazuma, ki sta bila podpisana 1959 in pozneje.
Dvojčki v letalu
MOSKVA, 20. — Radio Moskva je sporočil, da je neka ženska na linijskem reakcijskem letalu «Tu 114» v višini 8840 m rodila dvojčke. Mati in novorojenčka se dobro počutijo.
iimiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiimiiiuimNMiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiitiiiiiiminiiiMiiMi
Kaj vse prenese človeški želodec
CAGLIARI, 20. — Na neki kliniki v Cagliariju je moral neki študent prestati čudno operacijo: iz želodca so mu izvlekli 38 kavnih žličk, dvojne vilice za ribe, odpirač za škatle, dva kovanca po 100 lir ter nekaj ključev. Študent, ki ima 19 let, je še v lonišnici in njegovo stanje je zadovoljivo.
Kolikor se je zvedelo, je mladenič zapadel trenutni blaznosti. Doma je bil sam.
Ko so se kmalu vrnili domov njegovi svojci, so ga našli na postelji, ko se je zvijal od bolečin. Na kliniki je operacija trajala štiri ure.
ko ne žele odstraniti njenega sela, ! uhnoHtlčnih^redsodkov^se za^sel	Brennetot je aeiai nui lhjiu
za katerega mnogi ■> občudovunjom, Jih političnih preasoaxov, se za vse I	_ „ Oranu Dred neodvis-
_____ na tuHi * .-laaodmmi občut- to ne zmeni 2ivi življenje takrknje- prot OAS v Oranu prea neoavi
in po enournem jutra-1 nostjo Alžirije. Preden je izginil v
mnogi pa tudi z ifclagodnimi občut
pismo predsednika Johnsona, se bo mora oditi na neko «misijo» v
v ZDA ki je prežive! sedem predsednikov ln petna |st pravosodnih ministrov
John Edgar Hoover Je skrajni kon- ! to nadaljevalo tudi v prihodnje, kuj-
Vzhodno Nemčijo.
Vzhodne države vabijo turiste
BONN, 20. — Ameriški glavni stan v Wiesbadenu je objavil, da lahko gredo ameriški vojaki, ki pripadajo ameriški vojski v Evropi, na dopust tudi v SZ, na Madžarsko in v Jugoslavijo. Doslej je bilo prepovedano propadnlkom voj ske, da bi šli na dopust v države vzhodne Evrope.
S svoje strani pa so nekatere države vzhodnega bloka objavile razne olajšave, da bi pritegnile tuje turiste. Tako je n. pr. Bolgarija, kot poročajo današnji nemški listi, uvedla celo vrsto novih olajšav za vstopne vizume. Tako odslej ne bo več treba plačati naprej v valuti za bivanje v Bolgariji, da bi se dobil vstopni vizum.
Češkoslovaške oblasti, ki so že ola jšale postopek za vi-om, so ob
za turiste, ki gredo v CSSR. Za tiste turiste, ki bi v CSSR potrosili več kot 4 dolarje na dan, bo v ve Ijavl zamenjava, ki Je štirikrat u-godnejša od sedanje.
Potres v Ekvadorju
QUITO, 20.	— Potresni sunek
četrte stopnje Mercallijeve lestvice ki je trajal 15 sekund, so včeraj občutili po vsem Ekvadorju. Epicenter potresa je bil v pokrajini Manabi, približno 200 km zahodno od prestolnice, Glavni center te pokrajine Porto Vlejo Je močno po Skodovan. Druga dva poškodovana kraja sta Puerto Mante In Monte cristi. Povsod je bilo precej panike, nt pa vesti o mrtvih ali ranjenih.
O usebim Chuchillovih spominov nt treba posebej govoriti, ker že iz naslova samega in doslej povedanega vsakdo Ialino sklepa o čem avtor pripoveduie. Pač pa bi omenili nekaj podrobnosti, kakega bralca bi na pr. presenetilo ostro Churchillovo protikomunistično stališče, tako da se včasih res lahko čudimo, kako je mogel kot zaveznik sodelovati s Sovjetsko zvezo. Vendar pa se Churchill kljub temu, da predstavlja enega najbolj značilnih predstavnikov kapitalistične družbe, kaže kot državnik z velikim smislom za realizem. Osnovna Churchillova lastnost je sposobnost prilagajanja novim pojavom in spremenjenim pogojem na svetu. Prav to pa nam tudi omogoča razumeti Churchillovo razvojno pot od organizatorja kapitalistične blokade mlade sovjetske države po prvi svetovni vojni do zagovornika sodelovanj a s Sovjetsko zvezo v drugi svetovni vojni. Preseneča nas tudi Churchillov negativen odnos do razpada Avstroogrske monarhije. Po njegovem prepriča-nju je prav ta razpad pripeljal do nestabilnosti v Evropi in o-mogočil nastop Hitlerja in nemške ekspanzivnosti. Prav tako kaže negativen odnos do prizadevanja jugoslovanskih narodov za osvoboditev že med prvo svetovno vojno. Prav čudimo pa se lahko, kakšne simpatije izraža do Mussolinija, v katerem vidi velikega človeka in kateremu priznava, da je veliko stori 1 ra Italijo. Njegov nastop v vojni na strani osi ocenjuje le kot napačno potezo. Prav te Churchillove tople besede o fašističnem diktatorju nas navdajajo z mislijo, kaj bi utegnilo biti na primer s Slovenskim Primorjem, če ne bi Mussolini napravil «napačne» poteze in bi mu uspelo ostati nevtralen, Pri vsem tem o osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov najdemo (vsaj v tej izdaji) sorazmeroma malo in še to bolj hladnih besed. Sploh je Churchill, čeprav je bil še tako bister in je imel na voljo ves informacijski aparat, napačno ocenjeval dogodke v Jugoslaviji. V njegovem presojanju teh dogodkov pa je tudi precej zgodovinskih netočnosti, kar nas spričo drugih točnosti in podrobnosti pravzaprav preseneča. Pa tudi do Nemcev ne kaže Churchill brezkompromisnega stališča in večkrat prav simpatično piše o njih, kot da ne bi bilo vseh strahot, ki so jih zagrešil' Nemci bodisi kot nacisti ali kot vojaki po vsem svetu. Tudi to bo marsikoga presenetilo, Zato nas tudi ne čudi, da je proti sedanji zahodni poljski meji in ne prikriva nasprotja proti vsem naprednim idejam in gibanjem.
Seveda pa je Knjiga kljub vsemu temu, privzaprav razum* Ijivemu stališču avtorja (če ga namreč štejemo predvsem za izrazitega predstavnika kapitalizma in konservativne stranke), izredno zanimiva vredna branja. Kaj več pisati o knjigi, ki J o pozna ves svet, bi bilo zato že odveč. Naj dodamo le še to, da je naša >zdaiu tudi po svoji o-premi zelo lepa.
Sl. Ru.
•	a *
RIM, 20. — Na tiskovni konferenci sta Renato Rascel in Delia Scala časnikarjem sporočila. da bosta delala skupaj, m to proič, o prihodnjem delu Ctouantiinija in Gcrineia Uprizoritev tega dela bo v prvih desetih dneh oktobra v gledališču Sisttna.
• * •
MILAN, 20. — Umrl je pisatelj in časnikar Giuseppe Rave-gnani. Imel je 69 let. Po literarnem študiju se je posvetil časnikarstvu. Bil pa je tudi ploden pisatelj. Letu 1955 je prejel nagrado «Viareggio» za esej, leta 1956 pa nagrado «Marzotto».
•	* •
RIM. 20. — Glatmi ravnatelj RAI inž. Rodim) bo tožil tednik «Lo Specchio» zaradi nekega članka, ki je bil, objavljen v 21. številki tega lista.
Na obisku v Grčiji semeniščniki iz SZ
ATENE, 20. — Pravoslavna nadškofija v Atenah je sporočila, da je 14 ruskih romarjev, profesorjev In študentov ruskih semenišč, v preteklih dneh obiskalo atenskega nad škofa Krizostoma, kateremu so izročili pismo moskovskega patriarha Alekseja. Ruski romarji so šil tudi na goro Atos obiskat tamkajšnje samostane.
VERBANIA, 20. — V nekem tukajšnjem parku se Je te dni razcvetel kruhovec. V približno sto letih, ,	odkar so to tropsko drevo prinesli
javile še zelo ugodne zamenjave | semkaj, cvete sedaj tretjič.
Francoska igralka Dany Saval, ki Ima 24 let, bo imela glavno vlogo v filmu «Jaz ln možje štiridesetih let»
Četrtkova črtica
da bi me njeno spo-ga se gotovo še spo-
«Draga Sandra
vedilo sem veroval v pravičnost. In če boš tole pismo kdaj prejela, potem bo moja vera v pravičnost upravičena. Tega pisma namreč ne boš prejela neposredno, temveč po majhnem ovinku ...
Tako ne boš mogla preprečiti, da bi tudi drugi zvedeli za tvojo majhno skrivnost, skrivnost, kako si me uspešno spravila na drugi svet.
Priznati moram, da si od vsega začetka vse zvito pripravila. Mesto tajnice, to je bilo vse, za kar si me prosila. Toda že tedaj si gotovo skovala načrt, kako boš dosegla nekaj več od tega, da bi meni tipkala rokopise.
Bila si moja tajnica — in pri tem bi morala ostati. Ti pa si bila dovolj prebrisana, da si mene, starega osla, ujela v svoje mreže. Slep sem bil, ko sem si domišljal, da se tako ljubko bitje, kakršno si bila, poroči iz ljubezni z možem, ki je trikrat starejši od nje.
Ljubezen me je zaslepila. Opazil sem sicer, da si se obdala z gručo mladih moških. Z vsemi tistimi polizanci, ki so ti v Hollg-tooodu dvorili! Na primer pisarček, ki se ti je vsiljeval, ko sva bila tia kongresu književnikov. Ali tisti komedijant z osladnimi kodri, ki si je domišljal da bo napravil kariero filmske zvezde. Lahko bi jih naštel še precej, toda nimam dovolj časa.
Prepričevala si me, da čutiš do vseh teh priliznjencev le prijateljstvo. In jaz sem ti verjel. Ker sem ti hotel verjeti. Morda bi moral tedaj prebiti manj časa za pisalno mizo in bolj odpreti oči. Toda bal sem se resnice, kajti zavedal sem se, J *■' —	- —
znanje bolelo. Tedaj sem bil že bolan — tet minjaš.
Tudi pred boleznijo sem zapiral oči pred resnico. Stisnil sem zobe in dalje garal. Tako sem dokončal svoj scenarij, razen tega pa sem napisal še en roman. Toda to je bilo preveč zame in dobil sem srčni napad.
Spominjam se še prav dobro, kako si se topila od bolečine in sočutja, ko so me prepeljali v bolnišnico. Treba ti je priznati,, Sandra, da si bila vedno dobra igralka.
Tako si tudi znala imenitno skriti svoje razočaranje, ko si zvedela, da še ne bom umrl. Ko sem prišel iz bolnišnice in ko so zdravniki rekli, da potrebujem samo nekaj tednov temeljitega miru na osamljenem, mirnem kraju, sem kmalu okreval.
Tedaj si nenadoma za nekaj dni izginila. Bil sem vznemirjen, ti pa si mi zatrjevala, da moraš poiskati osamljen kraj, kjer bom lahko popolnoma okreval, kakšno hišo v gozdu ali ob morju.
Dobro se še spominjam, kako si bila vesela, ko si se vrnila. «Našla sem pravo,» si mi zatrjevala.
O tem zdaj ne dvomim — našla si pravo!
Prvi pogled na kraj, kjer naj bi si zopet popolnoma opomogel, mi je to potrdil: živeti v hišici ob globokem morskem ^zalivu, pred menoj morje, za menoj pa visoke pečine — to sem si želel, ko sem bil še majhen deček in nisem še ničesar vedel o pisanju knjig in o ženskah, ki ubijajo svoje može — kakor Ti, Sandra!
Ko sem prišel v zaliv, sem bil prepričan, da bom počasi zopet okreval, kakor so mi zdravniki svetovali. Tu sem lahko ležal in prisluškoval neskončni pesmi valov. Lahko sem se sončil in se s sprehodi — prvi so bili kratki, potem pa vedno daljši počasi okrepil.
Predvsem pa sem užival mir. Nič me ni vznemirjalo v tem samotnem zalivu ob pacifiški obali.
Bila je zame uganka, kako si lahko tako naglo našla ta osamljeni kraj. Že nekaj dni pa vem: nisem hotel ostati sam doma. kadar si se odpeljala v mesto nakupovat. Medtem ko si ti nabavljala živila, sem se pogovarjal s sosedom. Od njega sem zvedel zgodbo najinega prednika: Mladi mož	se je izselil	iz	hiše, ko je njegova,
žena utonila Pozneje	je odšel	v Holhivood	.in	postal statist.	Tedaj
sem vedel,- To je bil eden od tistih mladih mož, ki si jih srečavala «a zabavah. On ti je	tudi dal	ta nasvet.	_
Bil sem začuden,	kako si	skrbela ?a moje počutje. Le	redko
*i me pustila samega, kadar si šla plavat in se sprehajat, «n raziskovat najino zasebno plažo.
Včasih so seveda trajali tvoji sprehodi ure in ure. Toda nisem se vznemirjal Vedel sem: visoke pečine, obdajajo najino plažo varneje kot najvišji plot. Nihče ni mogel priti na plažo, ne da bi moral iti mimo najine hišice, ki je v soteski zapirala dohod k morju kot zamašek steklenico.	,
Z morja pa se ni mogel noben čoln približati, ne. da bi ga videi iz najine hišice.	...	....
Bil sem pomirjen: prekinila si vse stike s svojimi mladimi možmi — vsaj v tistem trenutku.
Bil sem še vedno preslaboten, da bi te lahko spremljal na Trojih dolgih sprehodih. Ko pa si prišla domov, si mi pripovedovala o vsem kar si odkrila. Največ si mi pripovedovala o «nebotični skali», kakor si jo imenovala — o neki ostri čeri, ki se je dvigala iz morja in ki je jaz nisem mogel videti, ker je ležala za ovinkom.
Dejala si mi, da se nikjer ni mogoče tako imenitno potapljali kot prav pri tej «nebotični skali». Vedno, kadar si mi govorila, da me boš kmalu odvedla k skali, da bom tudi .jaz lahko občudoval njeno lepoto, sem čutil v Tvojem glasu zadoščenje in skrito zmagoslavje.
Slednjič sem bil dovolj krepak, da sem bil sposoben za datisi izlet. Pripravila si obložene kruhke in skuhala kavo za termovko. Jaz sem vzel svinčnik 'n pisalni blok, da bi delal na osnutku tvoje nove knjige.	....	,	,
Zgodaj zjutraj sva krenila. V hladni senci sva hodila ob ozkem rtu za katerim je stala «nebotična skala».
Slednjič sem jo videl — in bil sem razočaran. Celo ko svat razprostrla odejo po plaži in legla, nisem videl na tej skali ntc posebnega. Bila je pač osamljena siva skala, ki je molela nad zeleno-bodrim morjem Ni se mi zdeia grša. od vseh drugih čeri, nmpn * tudi ne lepša. Nekaj moram seveda priznati: če bi jaz znal plavati, Potem bi morda prej razumel Tvoje navdušenje nad to skalo.
Ko sem razumel, je bilo že prepozno. Medtem ko si ti plavala k skalit sem vstal in umaknil odejo pred naraščajočimi valom. In nenadoma sem opazil, kako ozka je postala plaža. Gledal sem t’ *trm0 skalovje nad seboj in sem se prestrašil: plima, ki je prihajala, bo prav gotovo prekrila plažo najmanj tri metre visoko.
Bil/ sem izgubljen. Plavati nisem znal. Skalnata stena za yienoi je bila prestrma, da bi se lahko rešil s plezanjem po niej. Niti Pobegniti nisem mogel več, zakaj plaža na obeh straneh zdiva je bila že pod vodo. Bil sem odrezan od hišice.
Kljub temu mi je uspelo, da sem premagal paniko v sebi. Da hi klical na pomoč, tega nisem niti poskusil. Vedel sem. da je h rez koristi Razen Tebe ni bilo daleč naokoli žive duše. Ti pa si zdavnaj nehala plavati in se potapljati. Zdaj si sedela zunaj na «nebotični skali» Jasno sem opazil Tvoje obrise na svetlem vebu.
Zdaj vem: čakala si. Čakala si, da bo plima prekrila n'n*n. Čakala si, da utonem. In prav dobro si se zavedala, kaj bo sledilo• ko bo prišla oseka, boš plavala nazaj na kopno. Sla boš na policijo titi boš sporočila, da sem izginil. Kako se je to zgodilo in kje se ie to zgodilo, to boš obdržala zase.
Ne ne kličem na pomoč. Pišem.
Minilo bo morda nekaj dni, nato bodo nekje na obali našli moje truplo Plima pa bo naplavila. Truplo ne bo imelo nobenega zna-k®, da si me Ti ubila.
Tako nate ne bo padel noben sum, nasprotno, vsi bodo sočustvovali z ubogo mlado vdovo.
In potem boš lahk„ Sivela, kakor ti bo všeč. Obdajala te bo tiruča občudovalcev, saj boš rešena svojega ljubosumnega starega moža. Denaria imaš dovolj. S tantiemami mojih knjig in novega scenarija lahko dobro živiš. Razen tega dobiš še zavarovalnino za menoj, ki ti bo izplačana v dvojnem znesku — kajti jaz sem izgubil življenje ob nesreči.
Na vse si mislila. Izbrala si pravi kraj. na katerem Ti mora Tvoj morilski načrt uspeti. In natanko pravi eas si si izbrala čas plime
Na vse si mislila — skoraj na vse. Samo na nekaj si pozabila: v a mojo beležnico in moj svinčnik. Tako sem ti lahko napisal tole Pismo, preden je plima popolnoma prekrila obalo. Tako, zdaj je prišel čas Zbogom. Sandra! Upam, da bo prišlo tole pismo no prani poti v Tvoje roke. Tedaj boš vedela, kakšne občutke ima člo-Vek ki srdi v pasti.
Pozdravlja Te Tvoj mož, ki si ga umorila
1	Richard Coltoti.»
Sandra je počasi dvignila svoje oči s pisma.
«Kako ste lahko nasedli takšnemu triku?» je dejala zaničljivo. «Pismo jr vendar ponarejeno.»
Kriminalni komisar je mirno vzel pisma «Zaliv in Usto skalo *mo si dobro ogledali.» je dejal hladno.
«To mi je vseeno. Richard tega pisma sploh ni pisal.»
«Odločitev glede tega bova raje prepustila izvedencem n rokopis Eno pa drži- pismo nam je prinesel na policijo nek j ribič»
Sandra se je prisiljeno nasmehnila• «Ribiči To je vendar smes n°l In zarij di tega ste me poklicali sem?»	...
Komisar je skomignil z rameni. «Pismo ie naslovljeno na vas. Napisano ,e na listih, k. so rztrgani iz beležnice vašega pokojnega moia. Poglejte prosim, kako je pismo zmto - in oglejte s, tele rjave madeže na njem...» Izvlekel je predal in «zel »sit«) «* niega
«Madeži od kane!» je dejal-mimo «Pismo te tičalo zvito v tej termovk i, gospa Colton. Tole termovko boste vendar prepoznali. Santi ste jo kupili, preden ste se s snojim mo.em odpeljali na dopust . .»	E. B.
— Kej rečeš, Mihec, vselih mòre bet za tiste volilne ko-mišjone narodno, če se zrno-tejo pr štetji glasov j n de se pole popraulajo: ne, anga dobijo republikam; ne, anga dobijo liberalci: ne, republikam. J n ta ku naprej. Jn pole de morčjo povedat, de so se Ušteli. Jn pole de liberalci, ke se vre godirajo, de bojo jemeli štiri, de jem pole rečejo, de bojo jemeli samo tri, zatu ke jem anga odnesejo republikam! Al fik-sajo tisti pr PLIi
- — Znaš, tu je zatu, ke danes jemajo tiste ma-kene za računat, ke grejo na letriko. Jn magari tista makena zna dobro računat, ma če zmanka letrika, se pej glih taku lahko zmote. Jn glih uni dan je za nekaj časa zmankalo letrike. Jn taku je talila. Jn pole komišjon more jeskat faler. Jn sej znaš, kaku je težko dobet ven faler. Jn pole še ta volilna matematika je taka, de je nobeden ne zastope jn je dveh sort zvoljenih: takeh ,ke so zvo-ljeni prou, jn takeh, ke so zvoljeni od ostankov. Jn tisti računi sez ostankami so taku kunštni, de se hudič zastope. Jn taku so tisti ostanki nardili, de jema Trst anga poslanca več, koker mu prtiče jn Pordenone anga mejn.
— Videš, za dober začetek bojo Pordenonci vre jezni! Jest ne znam, kej so se zmisleli tu ses ostankami, ke je sama jeza ž ni mi!
— Sej tudi kandidat od Slovenske liste je zvo-ljen sez ostankami.
— Kepej! Mi Slovenci dobimo zmiram samo o-stanke. Zmiram je b lo taku. Jn kakšen krat nam ne prvoščejo nanka ostankov. Rajše trosejo dnar
na veliko jn de ga magari zmanka, samo de ni ostankov, de be mogli pole kej dat Slo-venram, Jn zde j so se zmisjeli prfina, de ne bomo smeli več jest mesa od uala. Pravejo, de gre preveč meljonov jn de dejmo šparat pr feti-nah. De dejmo jest rajše piščance, jajca jn sir.
— Ben, jest piščancou prou ne bom jedu, zatu ke sm enkrat brau, de jeh futrajo z ano robo, ke pole škode moški moči jn de lahko postaneš zastran piščancou prou zaneč. Ne, ne, jest piščancou ne bom jedu! Jajca pej taku jn taku ne smem. ke me je dohtar prepoveu, zatu ke me škodejo za jetra. Jn taku be me ostou samo sir. Ma kej bom sir peku? Ma ki smo?
— Znaš, je treba sparai, zatu ke zde j morem o tisi delat austerity, zatu ke smo prej jemeli prevelik ekonomski boom. Jn idej je treba tu zgli-hat ...
— Znaš kej, Jakec? Jest za tisti ekonomski boom nisem neč kriv jn tudi nisem neč jemu. Zatu ne znam, zakej be mogu glih jest delat pokoro. Nej šparajo zastran burna tisti, ke so ga jemeli. Se te ne zdi?
— Se j jemaš prou. Jn boš vidu, de glih tisti, ke so jemeli tisti bum, de glih uani bojo jedli šnicle kar naprej jn de bomo mogli glih mi špa-rat, če čemo al če nečemo. Zatu ke mesu se je taku podražlo . ..
— Videš! Jn š^iet bo taku, de bomo mogli ta bogi plačavat, zatu ke so drugi jemeli tisti bum!
— E, kej se če! Taku je.
modni kotiček | Kaj vse smo. opazil na mednarodni tekmi frizer!
Prvo mesto je odnesla Grudčanka, drugo Mariborčanka - Maše domače frizerke imajo raje bolj gladke lase - Dnevne pričeske so bolj enostavna
0
Preteklo nedeljo je bilo v Trstu zanimivo mednarodno tekmovanje, ki je pritegnilo pozornost številnih Tržačank. V mislih imamo tekmovanje med frizerkami iz Trsta, Maribora in Gradca za najboljše in najlepše pričeske, ki je bilo v prostorih hotela Jolly.
Ker je dnevna kronika vest o tekmovanju že objavila, moramo tudi me najprej povedati, da so si prvo mesto in s tem tudi nagrado «Zlatorog», priborile frizerke iz Gradca, drugo pa frizerke iz Maribora in šele na tretjem mestu so bile Tržačanke. Med Gradčankami se je najbolj uveljavila frizerka Muellerjeva, med Mariborčankami pa Krsma-novičeva.
Toliko torej o kroniki ter o izidu tekmovanja. Toda za tiste, ki so tekmovanju prisostvovale, je pomenilo to pravi užitek, saj so si lahko ogledale vrsto pričesk, ki bodo letos v modi in ki bi si jih prav vsaka želela. Lahko so si ogledale ne le dnevne pričeske, ki so bile, resnici na ljubo, kaj malo privzdignjene, temveč
tudi večerne, ki so zahtevale seveda tudi umetne vložke las in posebne prelive ter barite.
Za dnevno pričesko sta se do zadnjega borili za prvo mesto Muellerjeva in Krsmanovičeva. Slednja se je morala zadovoljiti z drugim mestom zato, ker je žirija smatrala njeno pričesko za malenkost previsoko. Ta ugotovitev nas je opomnila zopet na dejstvo, da se letošnja moda še bolj izogiba umetno «napihnjenim» pričeskam ter da se zavzema za lahko in naravno padajoče pričeske, ki ne zahtevajo namernega «mršenja» las, temveč samo pravilno oprane, navite in s primernim prelivom polepšane pričeske.
Drugačna je seveda zadeva z večernimi pričeskami. Pri teh velja pravilo, da morajo biti za vsako ceno originalne in zelo bogate in seveda po možnosti okrašene še z umetnim cvetjem, u-metnimi diademi, svilenimi ali žametnimi pentljami ali trakovi.
Frizerke so se seveda za svoje pričeske poslužile čimbolj ljub-
uuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiuuniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiifiiuiiiiiiiMiiiiuinimiiiiiiiiiiiiiiiM
NEKAJ O ŽIVLJENJU IN POMENU AVTORJA KOMEDIJE «TALEC»
Nesrečni Brendan Behan zares ni bil
le *nadarjeni pijanec»
Od treh avtorjevih del je najboljši «Talec»
Od leta 1958 dalje že ni bil več sposoben pisati - Smatrajo ga za začetnika «tretjega vala»
Slika iz Behanovega «Talca», s katerim pride v goste ljubljanska Drama
iiiiiiiiHiiimiiimiiiiiiiimmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiUMnmiMiii'UMfiiiiiiiiiiimimiMHiiiiiiHiHHiiiiii
PO USPELI TURNEJI PO VZHODNI EVROPI
GENOVSKI TEATRO STABILE JE NAVDUŠIL TUDI PARU
PARIZ, 20. — Genovski Teatro stabile, ki je pred dnevi zaključil svojo dolgo turnejo po deželah vzhodne Evrope in nastopil v Bukarešti, Varšavi, Minsku in Moskvi, je trenutno v Parizu, da bi po nekaj predstavah v okviru «gledališča narodov» v pariškem gledališču «Sarah Bern-hardt» nadaljeval svojo turnejo po nekaterih državah zahodne Evrope in sicer v Antyerpnu, Bruslju in Baslu. Kot je bila z umetniška plati, turneja po vzh. Evrope ih sicer v Antwefpnu, sinečni nastop v Parizu izreden. Genovsko gledališče je nastopilo z Goldonijevim delom «I due gemelli veneziani» (Beneška dvojčka) v okviru letošnjega programa «gledališča narodov», med katerim se na odru gledališča. ki nosi naslov po veliki francoski umetnici Sarah Bernhardt, zvrstijo najboljša evropska gledališča
Pred dvema letoma je isto gledališče nastopilo s Pirandello-vim delom «Vsak Po svoje» »n želo velik aplavz. Sinoči je bil uspeh še večji. Posebno so navdušili interpreti Alberto Idonei-lo, Lucilia Morlacchi, Paola Man-noni, Marin Bardella in drugi.
Veliko priznanj je dobil tudi režiser Luigi Squazina.
Uspeh je še tem bolj pomemben, ker ie bilo med občinstvom veliko gledaliških ljudi iz Velike Britanije, ZDA, Nemčije in, seveda, Ftancije same. Poleg raznih uradnih predstavnikov francoskih in italijanskih oblasti so med občinstvom opazili tudi nekaj znanih oseb iz francoskega javnega in kulturnega življenja kot npr. pisatelja in filozofa Jeana Paula Sartra, filmskega umetnika J. P. Beimonda, pa tudi gledališke avtorje Jeana A- • nouilha, Andrea Roussina, Marcela Aymea, Jaéquesa Audlberti-ja in druge.
""nitim.....ninnimi.i...mn....imnmmnm........n...mnmnn.i...........m.................»..........................
ste mogli pritoževati. Ne bo pa
OVRn (od 21.3 do 20.4.) Sv». 3c načrte boste morali spremeniti- Tudi v družini bo prišlo do
»Prememb
BIK (od 21.4. do 20.5) Pustite, jj# se spor ublaži in ga nato razčlenite. Neka znanka vaj bo pfe-•fneiila.
DVOJČKA (od 215 do 22«) Povabili vas bodo k sodelovanju. vi pa boste ponudbo odklonili. Priletni razgovori o bližnji oo-dočnosti
RAK tod 23.0 do 22.7.) Neki »por ki se že dolgo vleče ho končno razčiščen. Nekdo vam bo dokazal, da je bil * vami pošten
DEV (od 23.7. do 22.8.) Ne co-
ste doseg i zaželenega cilja. Pie cej zanimivo srečanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Presenečenje v poslovnih zadevah. Nepredviden obisk, ki bo prinesel zmešnjavo
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Začeli boste z dejavnostjo, ki vam ne bo prinesla zadoščenji Več takta z novimi znanci.
ŠKORPIJON (Od 24.10 do 22.11 ) Glede poslovnih zadev se ne bo-
enako v vaših novih čustvenih stikih.
STRELEC (od 23.11. do 20.12) V delovnih odnosih bo šlo kar dobro. Tudi kar se tiče družinskih razmer ne bo nič novega.
KOZOROG (od 23.12. do 20.1 ) Prišlo bo do sprememb v vašem delovnem programu. Pismo ali vest od ljubljene osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zvezde vam nakazujejo veliko sreče, Kar se tiče čustvenih zadev sé ne boste mogli pritoževati.
P IBI (od 20.2, do 20.3.) Poslovni tekmeci vas bodo spravili v zagato Novi znanci se bodo vrinili v vaše družinsko življenje.
Nova teorija o nastanku celin
MOSKVA. 20. - Kakor je po-ročala sovjetska agencija TASS, je sovjetski geolog prof. Vasilij Vasiljev sprožil novo teorijo o nastanku celin, Te naj bi bile nastalo od dveh «tečajnih klobukov», ki naj bi se bili «razpočili» zaradi vrtenja Zemlje. Potemtakem sta bila tečaja — severni in južni — nekoč dve velikanski celini, ki pa sta tararti vrtenja Zemlje okoli osi razpokali. Po mnenju sovjetske, ga znanstvenika so v terciarni dobi, to Je pred 20 ali celo 70 milijoni let severne in južne celine «trč - le» med seboj in pod pritiskom afriške celine naj bi nastali gorovji Himalaja in Pamir
Sovjetski geolog utemeljuje svojo trditev z ugotovitvijo, da staro skalovje teh pogorij kaže isto starost. Poleg tega ima Vasiljev še druge «indice» in sicer nekakšne ookaze, da so glacialne usedline na teh celinah nasta. le v dobi, ko so te pripadale še polarnim celinam.
Brendan Behan, avtor svetovno znanega «Talca» in nesrečni meteor na nebu angleškega gledališča, je svoje prvo odrsko delo, ,n sicer The Landlady, napisal v ječi, kjer je sedel zaradi političnega delovanja v vrstah irskih nacionalistov. Sledila je igra The Quare Fellow in končno je leta 1958 izpod njegovega peresa izšel «Talec», ki je doživel krstno uprizoritev v londonskem gledališču Royal.
Od tistega dne pa do letošnjega marca, ko so ga v agoniji pripeljali v bolnišnico, kjer je umrl, je žal njegovo življenje kvečjemu zanimalo le črno kroniko. Ze kmalu po krstni u-prizoritvi «Talca» smo na primer lahko brali v «Observerju» sledečo vest: «V Londonu so aretirali komediografa Brendšna Behana jn ga obtožili pijanstva v javnem lokalu. Do aretacije je prišlo nekaj ur potem, ko so svojci v Dublinu javili pristojnim oblastem, da je Behan pobegnil iz neke irske bolnišnice, kjer so ga zdravili zaradi raznih bolezni. Zdravniki so mu bili strogo prepovedali zauži-vanje alkoholičnih pijač».
Tri mesecč kasneje je Behan prav tako v Londonu povzročil peklenski hrušč med neko predstavo svojega «Talca». Ne meneč se za občinstvo, je v vinjenem stanju najprej žalil glavnega igralca Howarda Goorney-ja. Nato je legel na tla in začel na ves glas prepevati neko staro irsko balado. Decembra lani so ga končno vsega pobitega in krvavega našli na neki ulici in odpeljali v bolnišnico, iz katere so ga po dolgem zdravljenju bili zpustili samo 24 ur prej. Bil je močno vinjen in kako vozilo ga je bilo najbrž povozilo, ker je imel hude poškodbe po vsem telesu.
Po letu 1958 ni bil torej zmožen napisati ničesar. Njegovo klavrno življenje se je odigravalo med bolnišnicami in gostilnami in ni mu bilo težko prerokovati skorajšnji konec, ki ga je doletel, kot smo že omenili, pred približno dvema mesecema.
Njegovo umetniško življenje se je torej dejansko končalo že oktobra 1959, ko je Theatre Royal uprizoril «Talca» in prav lahko bi trdili, da se je tedaj tudi začelo, zakaj njegovi prejšnji deli mu nista prinesli ne prepričljivega uspeha ne velikega zadoščenja. Vse, kar je Behan v svojem kratkem in razuzdanem življenju storil, je tako za-prto v «Talcu», to je v enem samem odrskem delu, ki je simbol vsega njegovega bivanja na Zemlji in hkrati simbol nekega pomembnega obdobja v zgodovini sodobnega gledališča.
Brendan Behan je bil brez dvoma največji predstavnik tako imenovanega »drugega va-la». Prvi val, ki je imel v Kennethu Tyntnu, kritiku Observer-ja, svojega največjega zagovornika in v Osbornu svojega največjega dramatika, se je izčrpal v neurejenih in vsaj delno neplodnih eksceRih «jeznih mladeničev» Odpravil je sicer vso staro šaro nekoristne tradicije, ni pa v resnici znal predlagati nič novega. Sele Behan je ob podpori nadarjene režiserke Joan LlLlewood opozoril javnost, da se gledališke revolucije uspešno izpeljejo samo z novimi, pristnimi besedili in ne zgolj z zamislimi, pa' čeprav iznajdljivimi in z dobrimi nameni režiserjev in gledaliških ravnateljev
Kot že Shaw, Joyce, O’Caséy
in drugi slavni Irci je tudi Behan spočetka hotel tolmačiti prizadevanja in želje povprečnega Irca v borbi za svobodo. Toda njegovo tolmačenje irskega človeka se je dokaj kmalu posplošilo v tolmačenje slehernega sodobnega človeka brez nacionalne opredelitve. In ta sodobni človek je tragična žrtev absurdnosti sveta, ki je izgubil svoje večtisočletno duhovno ravnovesje.
Toda «Talec» ni pretresljiv samo zaradi filozofije absurda, ki ga je navdahnila. Tudi druga so-
BRENDAN BEHAN
dobna dela izhajajo iz podobne filozofije. «Talec» se po našem odlikuje predvsem zaradi svoje neliterarne, agresivno neposredne in plastično ljudske odrske govorice. V tem pogledu predstavlja v zgodovini gledališča dejansko nekaj novega, nekaj, kar lahko postane osnova za gradnjo stavbe nove dramaturgije, ki naj bi končno napolnila praznino, ki je nastala v prvih letih našega stoletja, ko se je za vedno zrušila grško-re-nesančna gledališka poetika.
In da je Behan v svojem «Tal-
cu» res ustvaril nekaj novega, nam izpričuje tudi vpliv, ki ga je imel na najmlajše predstavnike angleškega gledališča in predvsem na Weskerja, Pinter-ja, Jellicoejevo in Ardena. Ne gre sicer za posnemanje, temveč za plodno razvijanje Beha-nove zamisli o ljudskem gledališču. Popolnoma upravičeno se zato že govori o nekem tretjem valu, ki je izšel iz Behanovega «Talca» in pričakovati je, da bo ta val v kratkem zajel ne samo še širše kroge angleških dramatikov, ampak tudi vse mlajše predstavnike evropskega gledališča, saj je v njem toliko pristnosti in življenjske sile, da mu to lahko brez težave uspe.
In tedaj bo ime Brendana Behana za vedno zapustilo črno kroniko dnevnega časopisja in se z vso pravico udomačilo v zgodovini svetovnega gledališča. Ne bo se več govorilo o njem kot o nadarjenem pijancu, ki je absurdno hotel uničiti svoje življenje in se mu je v 41 letih posrečilo napisati samo eno dostojno odrsko delo, ampak kot o velikem preosnovatelju svetovnega gledališča, ki je vse bogate izkušnje svojega nemirnega živ-Ijenja strnil v nekaj strani odrskega besedila in s tem še enkrat pokazal, da mora biti pravo gledališko delo napisano s krvjo, ne pa s prekapinami hladnih razumov ali ekstravagancami ciničnih filozofij, kot je to vsaj doslej delala skoraj vsa evropska gledališka avantgarda. In prav v tem je končno bistvo umetnosti, ki je predvsem trpljenje, ki ga umetnik posreduje človeštvu, da ga reši bolečine in očisti vseh motnih duhovnih in duševnih usedlin, iz katerih bi se utegnilo poroditi prav tisto gorje, ki je grizlo umetnika ob ustvarjanju.
J» t.
-M-

Radio Trst A
7i00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Jug. orkestri in pevci; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Russo^Safred; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.00 Renato Carosone; 19.15 Sirimo obzorja; 20 00 Sport; 20.30 Znani motivi; 21.00 «Smrt ptička ben-galčka», drama, nato Romantične melodije; 22.50 S festivala Dveh svetov.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 139.15 Domači glasbeniki; 13.45 Simf. koncert.
Koper
6 15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7 15 Glasba za dobro jutro; 1100 Otroški kotiček; 11.30 Iz Mozartovih oper: 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkester Percy Faith; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Aktualnosti; 14.40 Za prijetno popoldne; 15.30 Pevski zbori; 16.15 Tretja stran; 16.30 Simf, koncert; 17.40 Dueti; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orgester Za-charias; 19,30 Prenos RL; 22.15 Tromhetist Bavison, 22,40 Ritmi.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma; 9.15 Psihologovo mnenje; 8.20 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod
kih manekenk, ki so priies’ n samo povzdignile in polepša'e. M a-demu obrazu so pristajali tuli vsi mogoči prelivi, ki bi si jih marsikatera ne upala’ nositi tu li ob najbolj svečanih večernih priložnostih. Mladost in sveža kn^a dopuščata seveda tudi takšne eksperimente.
Moramo pa še reči, da je ni bilo skoraj manekenke z dolgimi lasmi ter da so bile vse zelo kratko pristrižene, kar potrjuje drugo našo trditev, da so namreč v modi pričeske s kratkimi ali le zmerno dolgimi lasmi. Pri pričeskah, ki so potrebovale dolge lase, so se tekmujoče frizerke posluževale umetnih vložkov las, ki so pričesko takoj obogatili in obrazu povsem spremenili videz.
In še nekaj smo pogrešale na tej pričeski: platinasto, oziroma srebrno svetlih las, ki so bili dolga leta v modi. Namesto teh so se manekenke ponašale z vrsto svetlih las vseh mogočih odtenkov, od zlatega do rožnatega in
Ce smo količkaj spretne, si kaj takega tudi same izdelamo
oranžnega. Frizerji in lepotni eksperti so namreč mnenja, da takšne barve bolj ustrezajo ženskemu obrazu ter da omehčajo njegove poteze.
Frizerke so se seveda izkazale tudi s pričeskami, ki bi jim jih bila zavidala celo Maria Antoi-netta. To so bile seveda pričeske bolj za okras, kot za rabo, saj so z njimi tekmovalke pokazale le svojo veščino.
Zanimivo pa je, da so se zmagovalke zavzemale za pričeske, ki zahtevajo bolj valujoče in nakodrane lase, medtem ko so Tržačanke prikazale vrsto zelo bogatih, enostavnih, a tudi zelo lepih pričesk, ki so pa zahtevale v glavnem bolj ravne lase. To seveda potrjuje različnost okusov in temu primerno tudi zadržanje frizerk.
In da ne pozabimo Še nekaj: Skoraj vse manekenke, ki so služile frizerkam za njihove poskuse, ni so imele trajnih kodrov, kar pomeni, da zahtevajo moderne pričeske le rahlo vzvalovane, zato pa tembolj negovane last.
Res zelo zanimivo tekmovanje, ki so mu poleg številnega občinstva prisostvovali tudi predstavniki tekmujočih mest, ki so s svojo navzočnostjo še podčrtali prijateljstvo med Trstom, Mariborom in Gradcem ter željo po tesnejših stikih tudi na področju ženske lepote.
■■■■■■N
ms
ČETRTEK« 21. MAJA 1964
skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Beethovnov Koncert štev. 2; 13.15 Giro dTtalia; 13.30 Glasba z odra; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Uspeli motivi; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 v diskoteki; 18.10 Znanost v Italiji; 18.30 Organist Dalla Libera; 19.20 Ljudje naše dobe; 20.00 Po večernih vesteh Giro dTtalia; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Politična tribuna,
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Vanna Scotti; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Giro d’Italia; 20.05 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.45 Koncert v miniaturi; 16.10 Rapsodija; 16.35 Orkestri; 17.00 Stare plošče; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Od verza do melodije; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; '9.50 Giro dTtalia; 20.35 Dokumentarij Zgodba Etrušča-nov; 21.35 Glasba v večeru; 23.10 Jazz.
III.	program
18.30 Španska kultura; 18.45 Ko. dalyjevi spevi; 19.0o Socialna varnost v deželah skupnega tržišča; 19.30 Koncert; 20.40 Schu-manove skladbe; 21.20 Honegger-jeva Sonata štev. 1; 21.45 Kul-tura na podeželju; 22.45 Priče naše dobe
Slovenilo
8.05 Z opernih odrov; 8.55 Radijska šola; 9.25 Od Beograda do
Moskve; 10.15 Pihalni orkester;
10.30	Nova pesmica; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Za razvedrilo; 13.80 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehpd;
16.00	Vsak dan; 17.05 Klavir v ritmu; 17.15 Turistična oddaja;
18.00	Aktualnosti; 18.10 Gounod kot simfonik; 18.45 V skupščinskih odborih; 20.00 Domače pesmi; 20.30 Pestival «Slovenska po. pevka 1964»; 22.10 «Izleti»; 23.05 Vokalni solisti; 23.20 Za ljubitelje jazza
Ital. televizija
8.30 Sola; 15.45 Giro dTtalia;
17.30	Tvoja prihodnost; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti: 19.40 Kmetijska oddaja; 20.10 Sport;
20.30	Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 22.15 Kino danes; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 «Četrti človek»; 22 05 Sejem sanj, ob koncu Giro dTtalia,
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 11.00 Francoščina; 17.30 Angleščina; 18.00 Poročila; 18.10 Črko, na črko — mladinska oddaja; 19.00 TV obzornik; 19.30 «Kjer je dragi dom z mojo zibaiko»; 20.00 Dnevnik 20.30 Pet Pilotov — film; 20.40 Musorgski; Boris Godunov; 22.00 Poročil«.
21. maja 1964
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.8, najnižja 16.5, ob 19 un 16.8; vlage 83 odst., zračni tlak 1010.8 pada. veter 14 km vzhodnik, nebo 9 desetink cooblačetio, 6 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj.
ržaški dnevu
Danes. ČETRTEK, 21. maja
Feliks
Sonce vzide ob 4.29 In zatone ob 19.35. -Dolžina dneva 15 07. Luna vzide ob 14.33 in za;one ob 2.38
Jutri, PETEK, 22. mrja Milan
SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE
Cena govejega in se bo v kratkem
telečjega mesa ponovno zvišala
Pred sestavo novega cenika z maksimalnimi cenami bodo proučili še cene na drobno v Vidmu in v Gorici, kjer so baje nižje kot v Trstu
Včeraj dopoldne se je pod pred. sodstvom .podprefeteta dr. Pasina sestal ma prefekturi pokrajinski odbor za cene. Sestanka so se u-deležili poleg predstavnikov prefekture tudi predstavniki finančne limtendance, civilnega tehničnega urada, kmetijskega nadzor-ništva, nadzorništva za prehrano, urada za delo im trgovinske zbornice. Razpravljali so o zahtevi mesarjev po zvišanju cene govejega in telečjega mesa ter podrobno proučili sporočilo z nasveti, ki jim ga je poslal posvetovalni odbor, ki se ukvarja z gibanjem cen.
Po dolgi razpravi je pokrajinski odbor za cene sklenil, da se sestavi nov cenilk maksimalnih cen govejega in telečjega mesa, na osnovi katerega se bodo cene povišale. Toda povišanje ne bo sto pilo takoj v veljavo, ker bo odbor za cene najprej v najkrajšem času proučil cene na drohno govejega in telečjega mesa v Gorici in Vidmu, da bo lahko na o-snovi teh cen uskladil nove višje cene v Trstu. Zato so sklenili, da se odbor za cene ponovno sestane v prihodnjih dneh, ko bo določil novi cenik.
Pri tem je treba omeniti, da so prav v času, i.n sicer okrog 15. t.m., ko so tržaški mesarji zahtevali povišanje cene govejega in telečjega mesa in dali posvetovalni komisiji tudi nekaj predlogov, ugotovili, da so bile cene tako govejega kot telečjega mesa v Gorici in Vidmu znatno nižje kot v Trstu. Potemtakem se goveje in telečje meso v prodaji na debelo mi moglo v zadnjih časih mnogo povišati na tržaškem trgu, saj sta Gorica im Videm zelo blizu in so tržne razmere bolj ali manj enake v vseh treh mestih, morda s kako manjšo razliko v škodo Trsta zaradi večje oddaljenosti od rejskih središč goveda v Furlaniji. Po drugi strani pa dobiva Trst uvoženo 'živino skoraj direktno v klavnico in jo grosisti lahko prevzamejo kar na prvi italijanski carinski postaji, na proseški postaji. To pomeni, da vzroki povišanja cene mesa v Trstu na debelo in temu u-strezna zahteva mesarjev da se poviša cena tudi na drobno, ne tičijo toliko v cenah pri rejcih odnosno v cenah uvoženega goveda, kakor predvsem v posredovalnih stroških. Zato bi bilo primerno, da bi pokrajinski odbor za cene tudi to vprašanje v prihodnosti podrobno proučil, če bo v prihodnjih dneh ugotovil, da je cena govejega in telečjega mesa v prodaji na drobno v goriški odnosno videmski pokrajini nižja kot v Trstu.
Po drugi strani pa se opažajo v celotni državi vedno večje težave pri zalaganju notranjega trga Z mesom. Minister Medici je v teh dneh predsedoval sestanku, katerega so se udeležili poleg funkcionarjev raznih ministrstev tudi predsedniki trgovinskih zbornic največjih italijanskih mest ter predstavniki prizadetih kategorij. Na tem sestanku so razpravljali izključno o vprašanju potrošnje mesa, ki stalno narašča in ki povzroča vedno večji primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci zaradi velikega uvoza goveda, Vlada je sklenila, da se izvede v Italiji obširna kampanja za uporabo tudi drugih vrst r .e-sa, ki se laže najdejo na domačem trgu, da se bo s tem omejil uvoz govejega mesa.
Deželni svet se sestane v torek ob 10.30
Imenovanje vodstva svetovalske skupine KD
£
________posi
rejšl izvoljeni svetovalec, 67-letni so-
ljen na Usti PSI za pordenonsko okrožje.
Po nepotrjenih vesteh bo imenovala vlada za deželnega komisarja kar dr. Mazzo.
Medtem pa se nadaljuje delo strank, ki se pripravljajo na prvo sejo deželnega sveta. Sinoči se je v prostorih tržaške KD pod predsedstvom dr. Berzantija sestala njena svetovalska skupina. Za predsednika so izvolili dr. Alfea Mizzaua iz Vidma, za podpredsednika Tržačana Coloni ja, za tajnika odv. Alcalda Ginaldija, za ostala člana vodstva skupine pa Beniamina Zanina in Salvatoreja Varisca.
Svetovalci so soglasno pristali na politiko deželnega odbora stranko, ki zagovarja ustanovitev deželnega odbora levega centra. Z zadovoljstvom so sprejeli na znanje določitev dr. Berzantija kot kandidata za predsednika odbora ter imenovanje delegacije, ki se bo v prihodnjih dneh pogajala s socialisti, socialdemokrati in republikanci. V delegaciji bo tudi dr. Mizzau, ki so ga
kooptirali v deželni odbor KD s posvetovalnim glasom.
V tem smislu so sprejeli tudi resolucijo, v kateri zlasti poudarjajo, da se je treba podvizati s pogajanji, da začne dežela čimprej uspešno in učinkovito delovati.
Skupščina delavcev lesne stroke DZ
Sindikat lesne stroke Delavske zbornice sporoča, da ie bila na sedežu v Ul. Duca D’Aosta skupščina včlanjenih delavcev. Na skupščini so proučili zahteve, ki so jih postavile vsedržavne sindikalne zveze te stroke za obnovitev delovne pogodbe delavcev lesne industrije, ki zapade 30. junija. Na koncu so delavci odobrili resolucijo, s katero obvezujejo sindikat, da stori vse, da se sklene nova ugodna delovna pogodba.
Protestna stavka v podjetju «Salto»
V podjetju «Salto» so včeraj najavili šest odpustov, proti čemur so delavci takoj protestirali in zapustili delo. Predstavnik ravnateljstva je sprejel notranjo komisijo, kateri je izjavil, da gospodarski položaj podjetja ni ravno rožnat ter da je zato prisiljeno skrčiti število zaposlenih delavcev. Sedaj pojde vsa stvar po normalni poti, to je na zahtevo sindikatov se bodo pogajali o tem na združenju industrijcev. Hkrati pa so se obrnili tudi na urad za delo s prošnjo, naj posreduje. Podjetje je odpustilo pred tem že druge delavce, in sicer posamično.
SPOROČILO OBČINSKEGA ODBORNIKA DR. VERZE
Še ta mesec bodo namestili naprave za nestrupeni plin
Proizvodnja nestrupenega plina pa se bo začela šele čez nekaj mesecev
Vsedržavna stavka pekovskih delavcev CGIL
Za danes je Zveza pekovskih delavcev CGIL napovedala po vsej državi enodnevno stavko zaradi razbitja pogajanj za novo delovno pogodbo. Tudi združenje pekov v Trstu noče nič slišat: o pogajanjih, po drugi strani pa zahteva, da bi bile pekarne ob nedeljah zaprte. Delavci bi tudi pristali na to pod pogojem, da delodajalci pristanejo na njijove mezdne in normativne zahteve. V zvezi s stavko ie bila včeraj na sedežu sindikata v Ul. Ponda-res skupščina pekovskih delavcev CGIL.
uiiiiitiliiiiiiiHifiiiiiiiiitfiiiHiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinmiiiniimiiiitimiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinimiiiiiiimiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiHiiiitiiHiii mm mn
PRISTOJNI ODDELEK OBČINSKE UPRAVE PRIPRAVLJA
W *	-ir	-	-	—-	-	__ -
Načrt za popolno reorganizacijo poslovanja openskega tramvaja
Zmanjšali bodo število zaposlenih, pri čemer pa nihče ne bo izgubil službe ali bil kako drugače prizadet ■ Avtomatizacija vlečnih naprav
Na tržaški prefekturi so opravili prvo uradno dejanje v zvezi z novo deželo s posebnim statutom. Najsta-
■noUOTilpMVM
cialist Guido De Sandre Je podpisal
vabila za sklicanje deželnega sveta, ki bo v torek 26. t.m. ob 10.30 v sejni dvorani tržaškega županstva Guido De Sandre živi v SacUu, kj je občinski svetovalec. Bil je izvi
l “
SESTANEK ODBORA ZA ZAŠČITO MILJSKI
Pristojni oddelek občinske uprave pripravlja obširen načrt za popolno reorganizacijo službe openskega tramvaja, ki naj bi omogočila vsaj uravnovešenje sedanjega pasivnega proračuna. O predlogih prvega dela tega programa je poročal na zadnji seji občinskega odbora dr. Verza, ki odgovarja za občinska industrijska podjetja. Odbor je predloge soglasno sprejel in je pooblastil pristojni oddelek, da lahko začne z izvajanjem svojega programa.
V poročilu, ki ga je odbornik podal na seji odbora, se najprej ugotavlja, da je glavna posledica primanjkljaja uprave openskega tramvaja preveliko število osebja. Takoj po prevzemu openskega tramvaja je občinski upravi sicer v prvih dveh mesecih uspelo izenačiti izdatke z dohodki, ker_ se je število uslužbencev zmanjšalo od 96 na 91. Nato je občinska u-prava začela obnavljati naprave, ki so sedaj mnogo boljše kot so bile za časa zasebnega upravljanja. Poleg tega je priznala osebju openskega tramvaja nekatere posebne doklade, kar je seveda povišalo izdatke. Toda višje izdatke so krili predvsem z upokojitvijo nekaterih uslužbencev, ki jih pa niso nadomestili zaradi boljše organizacije dela. Tudi v letošnjem letu bodo upokojili pet uslužbencev, ki jih ne bodo nadomestili s sprejemom novih ljudi v službo.
Toda nepričakovani stroški so kljub temu poslabšali proračun. Od leta 1961 do letos se je dra-ginjska doklada povišala za 16 točk, kar znaša za upravo openskega tramvaja 15,300.000 lir letno več izdatkov, ki so se pridružili večjim izdatkom zaradi priznanja raznih doklad. Hkrati je občinska uprava sklenila, da se s 1. junijem letos zniža delovni urnik od 8 na 6,40 ure dnevno, kar bo povzročilo 8,843.000 lir letnih izdatkov več za izredne ure.
Zaradi vedno večjih izdatkov in z namenom, da se v prihodnjih letih vsaj uravnovesi proračun, predlaga pristojni oddelek za sedaj naslednja ukrepa:	1. spre-
membo voznega reda tramvajskih voženj z ukinitvijo dveh jutranjih voženj, ki naj bi jih nadomestili r dvema vožnjama z avtobusom, jlj potniki prizadeti; 2. iv potovalnega osebja
■ w
■Itti.
luminili imiiHiiMHintiin
GOSPODARSTVA
Poziv za sprejemljivo rešitev vprašanja ladjedelniee Sv. Roka
Tudi pokrajinski odbor KRI je razpravljal o vprašanju ladjedelnice Sv. Roka in o borbi pristaniških delavcev
Sim oči se je na županstvu v Mi. ljah sestal mestni odbor za zaščito miljslkega gospodarstva, k,i je razpravljal o perečem vprašanju ladjedelnice Sv. Rotea, Po poročilu žuipana in izčrpni diskusiji je odbor soglasno odobril resolucijo, v kateri predvsem omenja, da je vzel na znanje pismo, ki ga je županu poslal minister za državne udeležbe Bo, ter odgovore na vprašanja, ki »ta jih o tej zadevi postavila senator Vidali ter poslanka Bernetičeva. Nato odbor pripominja, da omenjena sporočila, čeprav za zdaj izključujejo dokončno zaporo ladjedelniee Sv. Roka, puščajo nerešeno vprašanje premestitve mizarske delavnice iz omenjene ladjedelnice v Tržaški arzenal ter morebitne premestitve same ladjedelnice.
Talko je zdaj stanje, poudarja odbor, po 50 dneh nepretrgane stavke prizadetih delavcev. Zaradi tega odbor poziva tržaške parlamentarce, pokrajin* a vodstva strank, ki sodelujejo v odboru, ter sindikalne organizacije, naj se združijo, da se najde zadovoljiva rešitev za delavce ladjedelnice 6v. Roka.
Končno mestni odbor za zaščito radijskega gospodarstva zahte-
va, če bi prišlo do popolne ukinitve ladjedelnice Sv. Roka, da IRI in ministrstvo za državne u-deležbe poskrbita pravočasno za drugo rešitev, in sicer da se v Miljah zgradi druga industrija z državno udeležbo, ki bi lahko rešila pereče vprašanje krize industrije, katera že več let tare Milje.
O vprašanju ladjedelnice Sv. Roka in o borbi pristaniških delavcev je razpravljal na svoji zadnji seji tudi pokrajinski izvršni odbor KiPI. Tržaška federacija KPI ponovno izraža svojo solidarnost s prizadetimi miljskimi delavci ter odobrava delovanje miljskih komunistov in tržaških komunističnih parlamentarcev v zaščito delavskih interesov in miljskega gospodarstva. Pri tem pripominja, da je ukrep miljske ladjedelnice povezan z vprašanjem 300 delavcev ladjedelnice iz Tržiča, ki so bili premeščeni __ v Trst, in z vsemi ukrepi ter načrti, da bi se zmanjšalo število lad-jedelniSkih delavcev.
Glede borbe pristaniških delavcev pa tržaška federacija KPI obsoja protidelavsk« manevre nekaterih strank in nasprotnega tiska, ki bi hoteli zvrniti na delavce krivdo za krizo v pristanišču.
(ki bo po uvedbi skrajšanega delovnega urnika primanjkovalo) z osebjem, ki je sedaj zaposleno v delavnici. Na ta način ne bo treba najeti novih uslužbencev in tudi ne bo treba plačevati izrednih ur, za kar so predvidevali 8,800.000 lir letno izdatka. Razumljivo je, je rečeno v poročilu odbornika, da bo osebje ustrezno prekvalificirano in da bo na primer nekvalificirani delavec, ki se bo usposobil za sprevodnika, dobival plačo sprevodnika, se pravi, da bo izboljšal svoj delovni in gmotni položaj. Zato bodo sestavili tudi nov stalež, ki naj bi u-strezal novim spremembam in razmeram v podjetju.
Samo z letošnjo upokojitvijo petih uslužbencev in z odpravo izrednih ur bodo kljub nekaterim višjim stroškom za prekvalifikacijo uslužbencev prihranili letno 16 milijonov 300.000 lir.
Toda vsi ti in še drugi prihranki ne zadostujejo za dosego aktivnega letnega proračuna. Zato i-majo v načrtu tudi avtomatizacijo vlečnih naprav v Skorklji, kjer je sedaj zaposlenih 12 uslužbencev, z avtomatizacijo pa bi zadostovala samo dva. Na ta način bi samo pri tej službi prihranili 20 milijonov lir letno. Seveda ne bodo nobenega od 10 uslužbencev vrgli na cesto. Namesto, da bi delali pri openskem tramvaju, jim bodo poskrbeli ustrezno službo pri Acegatu. Hkrati pa bodo tem uslužbencem zagotovili takšne plačne in delovne pogoje, ki ne bodo slabši od sedanjih. Poleg tega pa imajo v načrtu namestitev na dveh odhodnih postajah avtomatičnih naprav za izdajanje listkov, s čimer bi se število sprevodnikov zmanjšalo skoraj na polovico in bi s tem prihranili letno 14,000.000 lir.
Vse te spremembe in zmanjšanje števila uslužbencev bi kljub stroškom za namestitev novih naprav prihranilo letno okrog 22 milijonov lir.
To je le prvi del programa za celotno preureditev službe open skega tramvaja, ki ga bodo začeli postopoma izvajati.
Na mokri cesti avto v ograjo
Včeraj popoldne se je na obrežni cesti pod Križem dogodila huda prometna nesreča. Bilo je okrog 15. ure, ko je 22-letni pomorski natakar Pietro Glavina iz Tržiča, Ul. Capodi-strla 3 v smeri proti Trstu vozil svoj fiat 600 GO 18399, v katerem se je peljala tudi ?4-letna študentka Caterina SinigagUa iz Ul. Catraro 2. Glavina je že privozil do neposredne bližine lokala «Tenda rossa», ko je na lahnem ovinku na levo zaradi mokrega asfalta izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na desno in s silo treščil v železno ograjo ob cesti. Pri nesreči se je najhuje poškodovala Sinigaglijeva, ki se je pobila in ranila po glavi, levi rami, po levi lopatici, roki in spodnjih udih ter zadobila možganski pretres. Glavina si je zlomil levo zapestje, se ranil po rokah te.- se pobil po hrbtu, zatilju in udih.
Oba ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z zasebnimi avtomobili. Sinigaglijevo so pridržali s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku, medtem ko se bo moral Glavina na ortopedskem oddelku zdraviti en mesec.
Predvčerajšnjim popoldne okiog 18. ure so gasilci prihiteli v Ul. Rossetti, kjer se je v bližini stavbe štev. 3 zaradi okvare na rezervoarju nekega avtomobila razlil bencin. Ker je bila nevarnost, da se vnetljiva tekočina vname, so gasilci potrosili suho mivko na razliti bencin.
Zaradi kratkega stika v električni napeljavi, se je predvčej rajšnjim popoldne okrog 19. ure razvnel požar na avtu «topolino» TS 13952, ko je šofer vozil po Ul. Oriani. Voznik je s prisotnostjo duha najprej parkiral avto, potem pa telefonsko poklical gasilce. Se preden so ti prišli, so vozniki ii-lobusov s posebnimi pripravami za gašenje pogasili nastali požar, ki je povzročil okrog 60.000 lir škode.
Odbornik za občinska industrijska podjetja dr. Verza je včeraj izjavil časnikarjem, da bodo naprave zn proizvodnjo plina z nizkim odstotkom ogljikovega oksida nameščene in kolavdirane najkasneje do 24. t.m., kot je to določeno v pogodbi med Acegatom in podjetjem, ki namešča naprave.
Glede kritik občinski upravi, da ni pravočasno poskrbela za vložitev prošnje na ministrstvu za industrijo za nakup goriva za «crecking» naprave po znižani ceni, je odbornik dejal, da je občinska uprava vse to napravila pravočasno in da je sedaj od nadzornih organov odvisno, če zadeva še ni rešena. Odbornik je tudi izjavil, da bodo plin v novih napravah lahko začeli proizvajati in ga dobavljati potrošnikom šele čez nekaj mesecev. Kot smo že pisali, bedo nove naprave omogočile, da bo Acegat s svojimi napravami proizvajal plin z izredno nizkim odstotkom ogljikovega oksida, ki bo po; mešan s plinom, ki ga Acegatu dobavlja «Italsider». Vseboval bo le o-krog 5 odst. ogljikovega oksida, ali 10 odstotkov manj kot sedanji plin, ki vsebuje 15 odstotkov te izredno strupene snovi. Sicer pa se vprašanje gradnje teh naprav že dlje časa vleče predvsem zaradi nesoglasij, ki so nastale med upravno komisijo Acegata ir občinskim odborom in ki so povzročila da omenjene naprave še ne delujejo.
27. t. m. otvoritev
V Celovcu razstava o beneških plažah
Razstava o beneških plažah, ki so jo na Dunaju priredile pokrajinske turistične ustanove iz Trsta, Gorice, Vidma, Benetk in Ro-viga’ pod pokroviteljstvom italijanskega veleposlanika na Dunaju, je doživela velik uspeh. Razstavo so potem prenesli v Gradec, kjer je bila odprta do 15. t. m. v obširnih prostorih Steier-markische Bank. Ker je bil v Gradcu istočasno tudi tradicionalni spomladanski velesejem, so si razstavo poleg domačinov ogledali tudi številni obiskovalci velesejma iz drugih krajev Štajerske in Avstrije.
Na posebno željo italijanskega veleposlanika na Dunaju in s prizadevanjem italijanskega konzulata v Celovcu bodo razstavo, obnovljeno in izpopolnjeno, sedaj prenesli še v Celovec, kjer jo bodo svečano odprli 27. t. m. v dvorani celovške trgovinske zbornice. Otvoritev ob 17.30 bo povezana z ilustrativno konferenco ravnatelja turistične ustanove iz Trsta, vsak dan pa bodo predvajali tudi filme o lepotah Veneta ter dežele Furlanije - Julijske krajine.
Pojasnilo k poročilu o nastopu tržaških šol
Ko sem v nedeljo popoldne Avditoriju prisostvoval prireditvi tržaških osnovnih šol, se namenoma nisem hotel zanimati, kdo je posamezne točke pripravil. Izogniti sem se nameraval lekarniškemu tehtanju pohval, neumestno pa bi bilo tudi kako grajanje, saj ne morejo biti vedno znane razne težave, na katere nalete tisti, ki take nastope pripravljajo Vendar pa to ne pomeni, da je treba kar vse sprejeti za najboljše.
Najbolj mi je ugajal nastop o-trok iz Trebč, zato sem se bolj iz lastne radovednosti kot pa iz potrebe za moje poročilo pozanimal, kdo je to točko pripravil. Moj informator mi je povedal, da gre za «neko suplentko», ni se pa niti spomnil njenega imena. V svojem poročilu sem potem napisal, da bi bile take suplentke za našo šolo lahko bolj koristne kot mnoge «preskušene moči». S temi «preskušenimi močmi» — to odkrito izjavljam — nisem prav nič mislil na kogarkoli od učiteljstva v Trebčah. (Nikogar od učiteljev v Trebčah niti ne poznam; ali pa mogoče koga poznam, pa niti ne vem, da poučuje v Trebčah). Za tistega, ki zna brati, je to* tudi jasno; napisano je namreč: z a našo šolo — torej za našo šolo po vsem Tržaškem (ne samo v tržaški občini) in tudi na Goriškem — in ni napisano; za šolo v Trebčah. Predvsem je razumljivo, da je lep uspeh kake šole skoraj nemogoč, če ni sode lovanja vsega učiteljstva; prav ta ko pa je slabši uspeh kakega nastopa v mnogih primerih posledica muke enega samega učitelja ali učiteljice, torej nesodelovanja ostalega učitlejstva.
RADO RAUBER
64-letni upokojenec Vittorio Cre-vatin iz Milj, Ul. Mocenigo 7, se je včeraj zjutraj ponesrečil na dokaj nenavaden način. Okrog 8. ure je hotel s posebnim preparatom pripraviti kipečo vodo. Napolnil je steklenico z vodo in stresel vanjo oba praška. Da bi se praška prej stopila, je Crevatin začel stresati polno steklenico. Nenadoma se je steklenica z močnim treskom razpočila in stekleni drobci so se raz leteli po kuhinji. Pri tem je stekleni drobec ranil Crevatina po desni roki.
....m............ni...m.......m........................
VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Razgovor rektorja s predstavniki javnega in gospodarskega življenja
Položili so temelje za tesnejše sodelovanje med raznimi ustanovami in univerzo v okviru dežele
Nevarnost požara na ladji «Marco Polo»
V podpalubju tovorne ladje «M. Polo», ki ie predvčerajšnjim ob 7. uri priplula iz Benetk v naše pristanišče, je nastala nevarnost, da se sam od sebe razširi požar v tovoru ribje moke in gumija, ki so ga natovorili v Neaplju. K>-mandant ladje je takoj poklical gasilce, vendar ni prišlo do hujše nesreče. Pod nadzorstv .m gasilcev so raztovorili tovor vreč, iz katerih se je samo kadilo. Po dokončanem raztovarjanju so gasilci zapustili ladjo in se vrnili v vojašnico.
Včeraj ob 10. uri je bil na univerzi sestanek, na katerem so razpravljali o temi: univerza in dežela. Na sestanku je rektor U-niverze dr. Origone izmenjal misli z glavnimi predstavniki krajevnih oblasti in gospodarskega življenja o možnosti sodelovanja, ki bi utegnilo mnogo koristiti u-niverzi, katera je naj višja kulturna ustanova v deželi.
Doslej so že večkrat ugotovili, da univerza ne opravlja svojega poslanstva v deželnem merilu tako, kot bi ga lahko, če bi bile oblasti in razne ustanove tesneje povezane z njo. Pomanjkljivost se kaže tudi v tem, da je premalo študijskih štipendij, ki bi omogočile revnejšim študentom iz dežele študij na univerzi. Sploh pa bi imela lahko univerza večjo vlogo pobudnika ne le v kulturnem marveč tudi v gospodarskem življenju. Te pomanjkljivosti se lahko sedaj z ustanovitvijo dežele odstranijo, saj bo imela deželna uprava pristojnost tudi nad višjim šolstvom.
Včerajšnjega sestanka se je u-deležilo okrog 30 oseb. Nanj so povabili senatorje in poslance iz dežele, predsednike tržaške, soriške in videmske pokrajine, župane iz Trsta, Tržiča, Gorice, Vidma, Pordenona in Tolmeča, predsednike vseh treh trgovinskih zbornic in predsednike posojilnic iz treh pokrajin.
Na sestanku so proučili vsa glavna vprašanja, ki se tičejo de lovanja univerze v deželnem o-kviru s posebnim poudarkom na ustanovitev avtonomne dežele. Vsekakor je šlo za prvi stik med predstavniki univerze in javnega življenja in so s tem položili temelje za tesnejše sodelovanje.
V obširni razpravi so proučili razne plati vipt*a^a,tlia vključitve univerze v deželp in predstavniki ustanov so pokazali razumevanje zanj Sestanek se Je zaključil s sklepom, d«, bodo takoj začeli proučevati možnost ustanovitve konzorcija za razvoj tržaške univerze, v katerem bi bili zastopani deželna uprava in druge ustanove katerim bi se pridružile še nadaljnje. V okviru tega konzorcija bi dosegli sodelovanje deželnih sil z univerzo ter bi dajali pobude v zvezi z vso dejavnostjo univerze.	...	.
Sedaj pričakujejo, da se bodo ti nameni čimprej uresničili, kar je tudi želja vseh ustanov, ki so bile zastopane na sestanku. Na ta način bi podprli učno in znanstveno dejavnost univerze.
Mater m hčerko podrl na prehodu za pešce
Ko je 38-letna gospodinja Rosina Todarello por. Vici iz Ul. Schiappa-relli 62 v neposredni bližini doma s 5-letno hčerko Luisello hotela prečkati ulico, ju je z avtom TS 43489 podrl 29-letni Dario Di Chiara iz Ul. Lorenzetti 58, ki Je vozil proti Sv. Andreju. Mater in hčerkico so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Todarellijevi nudili prva pomoč zaradi ran m udarcev po levem komolcu, levem zapestju in desni nogi. Okrevala bo v 10 dneh. Malo Luisello so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti od 5 do JO dni zaradi hudega glavobola
Ranjen v avtomobilu pri trčenju v Ul. Pellico
Žrtev dokaj nenavadne prometne nesreče je postal včeraj zjutraj
62-letni trgovec Pietro Napoli Ul. Ananian 7, ki se je peljal avtu «bianchina» TS 54774, katere ga je okrog 10.45 po Ul. Silvio Pellico proti predoru Sandrinelli vozil 25-letni Mario Rigoni iz Mi-ramarskega drevoreda 13. Rigoni je nekaj deset metrov pred predorom silovito trčil v zadnjo stran fiata 1100 Roma 479771, ki ga je pred njim vozila 25-letna Maria Grazia Sensini iz Ul. Servola Zaradi močnega sunka je Napoli-ja v avtomobilu vrglo s sedeža, da je z glavo močno udaril v vetrobran ter se ranil in pobil po čelu, desnem sencu in desni nogi in kolenu, Rigoni pa se sploh ni poškodoval. Na pomoč je ponesrečencu priskočil neki novinar ter ga s svojim avtom odpeljal^ v bolnišnico. Napolija so pridržali na drugem kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti deset dni.
Slovensko gledališče v Trstu
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
V soboto 23. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 24. t. m. ob 17, uri
v AVDITORIJU
komedija
BRENDAN BEHAN
TALEC
Osebe:	Bobo - Lenka Fe-
renčakova; Colette - Irena -Prosenova ; Princesa Grace -Tone Homar; Rio Rita Janez Hočevar; Meg Dillon Duša Počkajeva; Pat, upravitelj stanovanjske hiše - Stane Sever; Ruski mornar - Stane Cesnik, Monsieur, lastnik hiše . Aleksander Valič; Gospod Muheady - Janez Rohaček ; Gospodična Gilchrist, socialna delavka -Mila Kačičeva; Teresa, cmečko dekle - Majda Potokarjeva; O-ficir IRA - Tone Slodnjak; Leslie, britanski vojak - Danilo Benedičič ; Feargus, prostovoljec - Dušan Skedl.
Prevedel: CIRIL DEBEVEC Pesmi prevedel:
MIRO BOŠTJANČIČ
Glasba; SRDJAN BARIČ in DARIJ BOŽIC — Koreograf:	KSENIJA HRI-
BARJEVA — Lektor: MAJ-DA KRIŽAJEVA — Scenograf: ing. arch. UROŠ VA-GAJA — Kostumograf: ANJA DOLENČEVA
Režiser:
MILE KORUN
Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 21. t. m. ob 20. uri v Ribnici
jutri 22. t. m. ob 20. uri v Kočevju
Arsen Diklič:
Na zeleni reki čoln
Gledališča
VEKUi
V ponedeljek ob 21. uri zaključni koncert spomladanske simfonične sezone pod vodstvom dirigenta Claudia Abbado in s sodelovanjem pianista Tita Apree. Na programu so skladbe: Bacha (nova za Trst), Mozarta (koncert za klavir in orkester), Bettiioellija (nova za Trst) in Prokofjeva (nova za Trst). Pri bla-gaj-gledališča se začenja prodaja vstopnic.
Ì !
Nazionale 14.00 17.45 21.30 «Cleopatra» Technicolor. Todd-Ao. Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Arcobaleno 16.00 «1914-18 Europa in fiamme».
Excelsior 16.00 «Le astuzie della vedova» Metrocolor. Shirley Jones, Gig Young.
Fenice 16.00 «Caccia all'idolo» Dany Saval, Charles Aznavo-ur.
Grattacielo 15.30 «Il processo» Anthony Perklns, Jean Moreau. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Il federale» Ugo
Tognazzi
Alabarda 16.30 «Mondo matto aI neon» Technicolor. — Prepovedano mladini.
Filedrammatico 16.30 «Vino whisky e acqua salata» Colorscope. Tino Buazelli, Raimondo Viane-llo.
Aurora 16.30 «Maigret e i gangster».
Cristallo 16.00 «Lo sport preferito dall’uomo» Technicolor. Rock Hudson.
Capitoi 16.00 «Fammi posto tesoro» Technicolor. Doris Day. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Il diavolo in calzoncini rosa» Technicolor. Sophia ! -ri-re n
Impero 16.00 «Il mio amore con Samantha».
Moderno 16.00 «Caccia al tenente» Technicolor Jim Hutton, Paula P renti ss Zadnji dan.
Astra 16.30 «Il segno del coyote».
Astoria 17.00 «La morte cavalca a Rio Brava» Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «L’attimo della violenza» Leslie Caron, David Nl-ven.
Abbazia 16.00 «I 3 nemici» Raimondo Vianello, Ciccio Ingrassia, Cino Bramieri.
ideale 16.00 «Un pugno di polvere» Gary Cooper.
Marconi 16.00 «La valle dei tagliatori di teste» Johnny Waissmuller.
V soboto 23. t. m. ob 20. uri v Metliki
v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri
v Črnomlju
Shakespeare Javoršek
Iz take smo snovi kot sanje
Prosvetno društvo Andrej Cok Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevni izlet na Slavnik In v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih.
V nedeljo, 24. t.m. priredi SPDT izlet na Učko. Prijave v dnevnih u-rah v Ul. Geppa 9.
Prosvetno društvo Prosek-Konto-
vel priredi v nedeljo dne 7. junija enodnevni izlet po Istri z ogledom Pulja. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva na Proseku.
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV m podi Iz plastike, guma. linoleum od 450 Ur da lje kv. meter Preproge in plastične preproge za hodil ike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.R.P.
ITALPLAST. Trst, Trg Ospedale telefon 93-919.
DELAVNICO za gumbe, Ubije, vezenje na stroj, baržunaste izdelke, nogavice itd. — prodam zaiadi bolezni. Trst, via Foschia«! 6.
iiiflitimiiiiifiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiimliliiliiliMiiiiiiitimiiiiiiiiiinuiiiMiiiiiiiiMiii
KER SE DELODAJALCI NOČEJO POGAJATI
26. maja vsedržavna stavka vseh klesarskih delavcev
Skupščina delavcev v Nabrežini na pobudo sindikata kamnoseške stroke CGIL
«i?SJSuitS SS-SSP-ESL »ssssri , Pre«jS»j.»
Vse tri sindikalne organizacije so napovedale za torek 26. t.m. enodnevno stavko klesarjev, ker se delodajalci nočejo pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe. Stavko bodo ponovili 30. maja. Takoj pa bodo prenehali opravljati izredno in prazniško delo.
Delodajalci se izgovarjajo, da ne zmorejo novih bremen, češ da jim primanjkuje naročil zaradi krize v gradbeni dejavnosti, pri čemer se sklicujejo tudi na zakon št. 167 o stavbnin zemljiščih, ki naj bi povzročal negotovost. Torej so se tudi delodajalci kamnarske industrije pridružili političnim špekulacijam gospodarske desnice, ki bi rada zvrnila na ramena delavstva vsa bremena slabega prehodnega gospodarskega položaja Delavci seveda ne pristajajo na to, ker njihova delovna pogodba zapade konec junija in se pogajanja ne morejo več odlagati.
V	zvezi s tem‘Je bila v Nabrežini skupščina, ki jo je sklical sindikat te stroke CGIL in na kateri so delavci ponovno poudarili svoje zahteve in pripravljenost na borbo, da jih uresničijo.
V	glavnem zahtevajo delavci novo klasifikacijo, ki bi ustrezala vrsti opravljenega dela. Ta klasifikacija
razponom plač, ki bi dosegel do 70 odstotkov med najnižjo in najvišjo kategorijo. Nadalje zahtevajo zvišanje minimalnih mezd od 20 do 23 odstotkov, skrčenje delovnega urnika na 40 ur na teden, tako da bi bili ob sobotah prosti, priznanje sindikalnih akcij v podjetjih, proizvodne nagrade, zvišanje akordnih dodatkov, 14. plačo (200 ur mezde, ki bi jih izplačali za veliki šmaren), uvedbo periodičnih poviškov za de lavce, daljše dopuste itd.
Z vespo v avto
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj okrog 14. ure 17-letnd električar Emilio M oh o vic h iz U-lice Madonnina 21, ki se je s svojo vespo TS 31257 vozil navzgor po Ul. Crispi. Ko je Mo-hovich privozil do križišča Ulice Bruirne r je silovito trčil v fiat 1800 TS 34795, kaetrega je z desne privozil 53-letni Romeo Foretti iz Ul. Brun ne r 2, Id je bil namenjen proti Drevoredu 20. septembra. Pri trčenju se je Moho-vich prevrnil z vespe ter se ranil in pobil po zatilju, kolenih in nogah. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 10 dni.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni - Ul. sv. Frančišku 20 Telefon 61-7SI3
N O V O :
Pesem borb in zmag L 700
CINE FOTOMATERIALE
5EGULIN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
Hvala 1
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
20. maja 1964 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Veronica Vremec vd. Pecher, 58-letna Francesca
AMERIČANKE, Švicarke, Grkinje na
letovanju v Italiji bi se v naglici oo-ročiie. Pisati dopisnico na naslov: «Eureka» — Casella Postale 5013 — Roma.
AMERICANE, SV1ZŽEHE, GHECHE villeggianti in Italia, sposerebbero rapidamente. Scrivere su cartolina postale a «Eureka», casella 5013 — Roma.
Negri por. Siili, 75-letnl Francesco Furlan, 56-letna Norma Fermer por. Perse!li, 63-letmi Giacomo Strgaš, 78-letni Giuseppe Franza, 87-letni Alfredo Gladuki.
Smrtne posledice nenadne slabosti
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je predvčerajšnjim zvečer podlegel zadobljenim poškodbam 64-letni upokojenec Giacomo Sergas iz Ul. Caprin 3, katerega so sprejeli v bolnišnico 12. t.m. s pridržano prognozo zaradi krvavenja iz desnega ušesa in nezavestnega stanja. Sergasa je, medtem ko je gledal na kiosku razobešene časopise, na vogalu Ul. Pietà i-n Ul. D’Azeglio, prijela nenadna slabost, da je v nezavesti padel na tla, pri tem pa je z glavo udaril v kuip kamenja na pločniku. Ponesrečenca so takoj odnesli v bolnišnico, vendar so bile vse zdravniške nege za nesrečnega Sergasa zaman.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1*. — 24.)
All’Angelo d’oro, Trg Garibaldi 8, Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. Servola 80 (Skedenj); Alla Basilica, Ul. S Giusto l; BuSolini, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 21 Manzoni. Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN <I». — 24.)
All» Basilica, Ul. S Giusto I; Busolini, Ul. Revoltella 41; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settetontane 2.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
ITALIJANSKA BIENALA ORODNIH STROJEV
Milansko velésejemsko razstavišče 4. - 11. oktobra 1964
Te specializirane razstave se bodo udeležili tovarnarji, agenti, zastopniki in trgovci orodnih strojev ter izdelkov podobnih mehaničnih strok. Vljudno so vabljeni tudi tuji obiskovalci, ki bodo imeli prost vstop proti predložitvi potnega lista.
Obrnite se na UCIMU
Corso Matteotti 11, Milano Telef. 700 167 — 700-353
19. t. m. nas Je za vedno zapustil naš dragi
JAKOB SERGAS
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 21. maja, ob 14.30 1« glavne bolnišnice v Ul. Pietà.
Žalostno vest sporočajo: žena Fani, hčere Klavdija, Silvana in Lajla, zeti Moro, Cele in Mauro, nadvse ljubljene vnukinje Tanja, Maura in Manuela ter ostalo sorodstvo.
Včeraj je prispelo iz Idrije na obisk svojim tržaškim kolegom 32 gasilcev pod vodstvom rudarskega inženirja Albina Koželja. Goste je na Trgu Nicolini ob 8. uri zjutraj sprejel in pozdravil poveljnik tržaških gasilcev inž. Casablanca, z njim pa je bil tudi njegov namestnik inž. Rivera. Idrijski gasilci so nato prisostvovali vajam tržaških gasilcev z italijansko lestvijo ter z drugimi pripravami, s katerimi so se lotili gašenja dveh improviziranih po-
žarov v 3. in 5. nadstropju mane-verskega stolpa, ki ponazoruje o-grodje stanovanjskega poslopja. Pri tem demonstrativnem gašenju so se gasilci posluževali tudi avtomobilske lestvice in motorne brizgalne.
Po tej demonstraciji izurjenosti, spretnosti in tehnični opremljenosti tržaškega , gasilskega korpusa, ki je na goste iz Idrije naredila močan vtis, so si idrijski gasilci ogledali še gasilske naprave v obeh pristaniščih in se tudi sli-
kali na gasilskem motornem čolnu. Pod vostvom inženirjev Casablance in Rivere so se nato podali še v Milje in na Opčine na ogled tamkajšnjih gasilskih oddelkov. Idrijski gasilci so se zadržali v Trstu do večera, nato pa so se vrnili v Idrijo. Ta njihov obisk je bil dogovorjen že pred časom, ko so tržaški gasilci z u-spehom in skrajno požrtvovalnostjo sodelovali z gasilskimi oddelki pri gašenju nevarnega požara v Kopru.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Združene bolnišnice naj bi bile molzna krava za podjetja in funkcionarje
Javni tožilec je izrekel hude obtožbe proti obtožencem, za katere predvideva kazenski zakon stroge obsodbe
Na obravnavi proti dr. Stenu, inž. lastnine združenih bolnišnic in konč- terem se trdi, da so bila dela oprav-isilinu. industrijskemu izvedencu no Cisilina, da je ogoljufal Maretta Ijena v določenem roku.
Cisilinu, industrijskemu Cergolu in ostaiim soobtožencem zaradi škandala v združenih bolnišnicah je javni tožilec dr Visalli nadaljeval svoj obtožilni govor. Njegova izvajanja se gibljejo, kot smo že poudarili v naših prejšnjih poročilih, po že izdelanih poteh: ne posveča prevelike pozornosti manjšim, da ne rečemo malopomembnim dogodkom ter se na dolgo zadržuje pri problemih, Ki so po njegovem mnenju bistvene važnosti za obtožnico. Toda tudi glede malopomemb-nejših dogodkov zavzame vedno svoje stališče, ki pa je skoraj vedno enako: «Tega vprašanja ne bom podrobneje obravnaval — pravi tožilec — ker navsezadnje ni bistveno za razpravo. Omenjam pa ga, | ker je značilno za miselnost, ki je '
no --------—	.
in Cantone.	I Končno naj
Pogodba za dobavo treh generator- kor se tiče tega dela obtožnice, še jev je bila sklenjena med general- prekršek, ki ga ie Cisilin zagrešil nim vladnim komisariatom in pod- j baje v škodo podjetja «Idrotermici». jetjem «Impianti Idrotermici» poleti Tu gre za vsoto 884.000 lir, ki jih je 1959. Po pogodbi bi morala biti dela 1 inž. Cisilin prejel od omenjenega dokončana do 10. januarja 1960. Po- i podjetja zato, da bi poskrbel za ne-godba je predvidevala v podrobno- j katera predhodna dela. Demoliranje stih vse naprave, ki bi jih moralo 1 c’fo”iv‘	------ v------
PROMETNA VPRAŠANJA V MESTNEM SREDISCU
Med Korzom in Crispijevo ulico je potrebna semaforska ureditev
Zlasti ob konicah rejo iz Crispijeve
morajo vozniki precej čakati, preden mo-ulice nadaljevati pot po Verdijevem korzu
V Gorici imamo doslej štiri križišča s semaforsko ureditvijo prometa. Ni izključeno, da bodo morali zaradi naraščajočih potreb s semafori opremiti še peto. To bi po naši sodbi moralo biti križišče Verdijevega korza s Crispije-vo ulico.
Trditev ni iz trte izvita, ampak ima svoje razloge. Avtomobilisti to najbolje vedo, posebno, seveda tisti, ki so iz Crispijeve ulice namenjeni na Korzo. Na tem križišču velja za voznike, ki pridejo s stranske ceste, znak «stop», ki daje prednost vozilom na Korzu. Kadar ni prometa, tedaj je zaustavitev zares samo simbolična. Avtomobilist nima težav z vključitvijo v prometni tok po glavni goriški cesti. Če pa se znajde pred «stopom» ob konicah, ki so opoldne, zvečer, zlasti pa ob sobotah popoldne in zvečer, tedaj zaustavitev ni več samo simbolična, ampak tudi dejanska. Če gre slabo, se lahko zgodi, da zamudi po nekaj minut, preden najde «luknjo» v avtomobilski kači, k.i se vije po eni ali drugi strani Korza. Je že res, da je ob takšnih prilikah skoraj vedno na tem križišču stražnik, ki zaustavi promet na Korzu in omogoči avtomobilom v Crispi-jevi ulici nadaljevanje prometa. Toda to ni najboljša rešitev. Najboljša bi bila namestitev semafo-rov, ki bi v rednih časovnih razdobjih omogočali voznikom s stranske ceste vključevanje v promet na Korzu. Na takšen način bi i-še omenimo v koli- meli na Korzu štiri zaporedne semaforske naprave, k.i hi jih mogli po vzgledu dosedanjih dveh sinhronizirati ter ustvariti «zeleni val», da bi vozniki, ki bi vozili z določeno brzino, našli odprta vsa križišča.
vladala v združenih bolnišnicah časih, ko so tam vedrili in razni Steni in Gisilini. čisto noma razumljivo je, da bi združene bolnišnice ne propadle zaradi tistih Par tisočakov, ki so jih morale izplačevati na račun potrošnje vode, Plina in elektrike v Stenovem stanovanju (kar bi moralo biti obračunano v obtoženčevo breme), toda fa miselnost je bila značilna za vse Poslovanje v združenih bolnišnicah. Prav zato je inž. Cisilin priznaval z mimo vestjo, da so podjetja, ki so opravljala razna dela v bolnišnicah, vključevala svoje stroje v električno omrežje združenih bolnišnic, uporabljala vodo, plin in druga pogonska sredstva, ki so bila last združenih bolnišnic, ne da bi se kdo čudil takemu postopku, šele inž. Cisilin je baje poskrbel, da so morala podjetja v določenem trenutku Postaviti števce ter plačevati električno energijo in druge pogonske surovine z lastnimi sredstvi».
Iz vsega tega sledi, da so bile bolnišnice nekakšna molzna krava, ki so jo s pridom molzla razna podjetja. Ali so se pri tem okoristili tudi funkcionarji združenih bolnišnic? V enajstem poglavju obtožnice se trdi prav to. Obtožba j v tem primeru zelo huda, saj predvideva, če ie Prekršek dokazan, od dveh do pet let zapora Kazen se zviša, če gre ** Podkupovanje javnih funkcionar-1C” za sklepanje pogodb s podjet-
podjetje vgraditi. Za opravljena dela in nabavo strojev pa bi prejelo nekaj čez 32 milijonov lir. Ob poteku roka je inž. Cisilin dejansko sestavil potrdilo o opravljenih delih in istočasno zahteval, naj se podjetju izplača dogovorjeno vsoto. Dejansko so «Impianti Idrotermici» prejeli tedaj nekaj čez 29 milijonov lir.
Ali pa so bila dela, ki jih je predvidevala pogodba, resnično opravlje-
jčm, pri katerem "so ti uslužbeni
Na tak konkretni primer cika obtožnica, ko dolži inž. Cisilina in Predstavnika podjetja «Impianti I-brotermici» inž. Cantona in inž. Maretta, da so zagrešili pasivno in aktivno podkupovanje v smislu členov 319 in 321 kazenskega zakona. Pa. bi zagotovil omenjenemu podjetju zakup del za dobavo in vgraditev treh novih parnih generatorjev v bolnišnici pri Magdaleni, je }hž. Cisilin prejel baje v maju 1959. Jeta 300 000 lir, v decembru istega leta 100.000 lir in v marcu 1960 nekaj čez 884.000 lir.
Toda to je le ena obtožba, ki se ho verjetno, vsaj tako je včeraj na-rnignil tožilec, razblinila v nič, ker he obstajajo trdni dokazi, da so obtoženci zagrešili omenjeni prekršek poleg tega prekrška dolžijo Cisili-tia, Cantona in Maretta še goljufijo Pri javnih dobavah, Cisilina, Cergola
_____ . na? Včeraj je javni tožilec še en-
obiačiii krat poudaril, da ni bilo tako, saj popol-m še v ftiarcd T960' rhOnttràlì‘tretji J—---— parni generator, katerega so potem preizkusili pri njegovem delovanju šele v juliju istega leta. Pogodba pa je predvidevala, da bo podjetje plačalo okoli 16.000 lir penala za vsak dan zamude. Ker je bila zamuda precejšnja, bi moral biti tudi odgovarjajoči znesek celotnega penala zelo visok. Toda «Impianti Idrotermici» ga niso plačali, ker je pač Cisilin potrdil z lastnoročnim podpisom, da so bila dela opravljena v določenem roku.
Toda to ni edini prekršek, ki so ga obtoženci zagrešili. Med drugim ni podjetje zgradilo nekih posebnih aparatov za vbrizgavanje nafte in odgovarjajočih kotlov za gorivo,, katerih skupna cena je znašala nekaj čez 700.000 lir. Te aparate so nadomestili z drugimi, ki so bili baje cenejši.
«Impianti Idrotermici» bi morali oo pogodbi opraviti tudi vsa gradbena in zidarska dela in, kar je predstavljalo tudi določeno novost v primerjavi z drugimi zakupi, tudi demontirati stare ogrevalne naprave. Tudi ta dela so opravili delavci združenih bolnišnic,
Glede zamude in zastoja pri delih so se obtoženci izgovarjali, češ, da bi z nadaljevanjem gradenj povzročili zastoj pri ogrevanju bolnišnice prav v zimskih mesecih. Javni tožilec pa je včeraj poudaril, da podjetje in odgovorni funkcionarji združenih bolnišnic niso poskrbeli za začasne povezave, kar bi omogočilo neprekinjeno ogrevanje bolniških prostorov. Prav te začasne povezave je izrecno predvidevala pogodba med vladnim komisariatom in podjetjem. Po tožilčevem mnenju je to, torej, le jalov izgovor, katerega so se obtoženci skušali poslužiti zato, da bi opravičili neizpopolnjevanje pogodbe glede roka 10. januarja 1960 ter tako prihranili podjetju «Idrotermici» večjo vsoto denarja, ki bi jo po pogodbi moralo plačati v obliki penala.
In tako se nizajo, druga za drugo neizpolnjene obveznosti. Obtožnica trdi, da so obtoženci prikrajšali u-pravo združenih bolnišnic za okoli 6 milijonov lir. Tu so vračunane neizpolnjene dobave, uporaba delovne sile združenih bolnišnic in kazen za
starih ogrevalnih naprav, kopanje temeljev, odstranjevanje materiala itd.). Obtožnica dolži inž. Cisilina, da je ogoljufal podjetje, ker je navedel v zaključnem računu nekaj lažnih postavk (med drugim uporabo nekega pnevmatskega svedra, ki pa mu ga je baje zastonj posodil neki drug podjetnik).
V prvem delu svojega govora je javni tožilec obravnaval na kratko dva prekrška, ki zadevata izgradnjo nekaterih objektov v kirurškem oddelku splošne bolnišnice in zaradi katerih se morajo zagovarjati dr. Steno, inž Cisilin in podjetnik Ne-grisin.	I
in Maretta in Cantona navadne go-t zamudo. Javni tožilec je še pripom-Ijufije, Cisilina, Cergola in Cantona | nil, da se v tem primeru obtoženec ....................................... Cergol ne more izmazati, ker je tudi on podpisal neki dokument v ka-
viniiiim,	m i/tuiiuua
Ponarejanja javnih listin, Cisilina »n Cergola nezakonitega prisvajanja I
amena
WBSMUk
predvaja danes 21. t. m. ob 18. uri Cinemascope De Luxe film:
Carovana dei coraggiosi
(KARAVANA POGUMNIH)
Igrajo: STUART WHITMAN, JULIET PROWSE, KEN SCOTT
li IMO .111 IN.» PHQXEK
predvaja danes 21. t. m. Ob 19.30. uri film:
L ’AMO CRUDELE
(KRUTA VABA)
Najbolj pričakovani film po uspehu v Benetkah
Igrajo: LAUKENCE OLIVER in SIMONE SIGNORET
Občinsko zastopstvo na odkritju spomenika odporništvu v Desenzanu
Na zadnji seji občinskega odbora so podelili sredstva zavodu «Lenassi» za pripravo tombole nà Travniku dne 29. junija. Odbornik Lupieri je predlagal naj se 4 milijoni potrošijo za ureditev Trga sv. Antona. Nadalje so sklenili nakupiti material za svetlobna prometna znamenja in odobriti predlog zveze trgovcev, da se uvede novi urnik mesnic. Konc no so sklenili, da bo občina pri-
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
V Marezigah so počastili spomin na junaške dogodke pred 23 leti
Prireditve v okviru 20-letnice Italijanske unije za Istro in Ileko - Istočasno tri pomembne razstave
Koprska občina slavi že ves teden tradicionalni občinski praznik v spomin na 15. maj 1921. leta, ko so marežanski kmetje pognali fašiste v beg in s tem zanetili daleč naokrog iskro upora proti fašističnemu okupatorju.
Ena izmed glavnih prireditev je bila v nedeljo v Marezigah. Dopoldne je predsednik koprske občine Dušan Barbič izročil prapor mladincem predvojaške vzgoje. Ta odred je namreč sklenil, da se bo odslej imenoval po Francu Planincu - Frenku, hrabremu borcu proti fašistom, ki se je dolge ure sam boril v bunkerju proti množici ob-legovalcev in si potem z zadnjo kroglo sam ugasnil življenje, da ne bi padel živ v roke sovražniku.
V	popoldanskem delu proslave je bila komemoracija pred spomenikom padlih borcev v Marezigah. Ob tei priložnosti je govoril član občinskega komiteja Zveze komunistov Rado Pišot - Sokol, ki je o-budil spomin na dogodke v Marezigah pred 23 leti in na celotno osvobodilno borbo ljudstva Slovenske Istre. Prireditev se je zaključila z nastopom domačih pevskih društev, godb in igralske skupine.
• • •
V	okviru proslav občinskega praznika so odprli nad kavarno Ložo razstavo tehničnih izdelkov mladine, ki se je vključila v akcijo «Leto tehnične kulture mladih». Na razstavi je jasno razvidno, kako so pionirji in mladinci tesno povezani z gospodarskimi organizacijami kakor tudi z raznimi društvi in klubi, kar jim o-mogoča razviti široko dejavnost. Mladina se udejstvuje predvsem v radio krožkih, v krožkih vodnih in letalskih modelarjev, nadalje v fotografskih in maketarskih krožkih in podobno.
V Kopru so odprli drugo razstavo primorskih slikarjev in kiparjev. Razstavljajo predvsem novejša dela. Razstava je v prostorih koprskega muzeia.
* * •
Koprski muzej je prišel na pohvalno zamisel. Svoj lično urejeni vrt ie spremenil v stalno razstavo številnih zgodovinskih in u-metnostnih spomenikov. Gre zn razne kipe, portale, napise itd,, ki so bili doslej sicer zaščiteni in shranjeni, vendar še zdaleč niso prišli tako do izraza kot zdaj, ko so razstavljeni n« «amo po nekem
logičnem zaporedju, ampak tudi z dobršno mero estetskega okusa. Vrt koprskega muzeja bo brez dvoma postal še ena izmed izredno privlačnih točk za domače in tuje turikte, ki jih količkaj zanima bogata kulturna zgodovina teh krajev.
* * *
Obalno področje je obiskala skupina slušateljev osrednje partijske šole Komunistične partije Italije iz Rima. V Kopru si je ogledala študijsko knjižnico, italijansko o-snovno šolo in gimnazijo in prostore nove radijske postaje. Obiskali so tudi tovarno Mehanoteh-nika in se razgovarjali s predstavniki delavskega samoupravljanja. Italijanski kulturni krožek pa jim je priredil sprejem.
Nadaljujejo se prireditve v o-kviru proslave 20-letnice ustanovitve Italijanske unije za Istro in Reko. V Rovinju so odprli razstavo likovnih umetnikov italijanske etnične skupine. Med drugimi razstavlja tudi Luigi Gerzinič iz Pirana. V nedeljo se bodo sestali v Rovinju tudi predstavniki literarnih krožkov italijanske narodnostne skupine. Razpravljali bodo o sedanji dejavnosti in o prihodnjih načrtih. Ob tej priložnosti bodo tudi razdelili nekaj nagrad. Kot glavno prireditev pa omenjajo festival otroških pesmi. Izvajali bodo 20 pesmi, ki so si priborile pot v finnle na raznih prejšnjih prireditvah.
Rojak iz Podpore jc umrl v Švici
Kocjančičeva družina iz Podgo-re, ki ima svoj dom v Ul. IV. novembra št. 18, je prejela včeraj brzojavko, da je umrl v Lozani v Svici njen član Valentin Kocjan čič. Pokojni Valentin se je preselil v Svico že pred prvo svetovno vojno, in sicer 1913 ter tam delal kot sedlar, dokler ni stopil v pokoj. Dočakal je 78 let in zadnja leta je bolehal, zlasti odkar si je po nesreči zlomil nogo. Čeprav toliko časa od doma. pa ni nikoli pozabil Podgore in svoje domačije ter je prihajal često na dopust. V Podgori je zapustil lepo pose stvo, kjer živijo njegovi bratje in sestre.
so-stvovala otvoritvi spomenika i-talijanskemu odporništvu, ki ga bodo odkrili meseca junija v Desenzanu pri Gardskem jezeru.
Odstop pokrajinskih
svetovalcev
izvoljenih v deželni svet
Na običajni tedenski seji pokrajinskega odbora pretekli torek je predsednik dr. Chientaroli v imenu vsega o-dbora čestital štirim pokrajinskim svetovalcem odv. Devetagu, Bergomasu, Co-ciantju in odv. Ginaldiju, ki so bili izvoljeni v deželni svet jn se bodo zato morali odpovedati svo-
iiHiiiiiiirtiinmmliilliliiiHHiiiiiiimiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHHiiiimnHmimimllliHMiiiiiHiiiiiiiiliiiHiiiiiiimiliiiuiiilllHiiiiiuiiiiiiiiomiiiiuoiuiuiiiuii1
jemu mandatu v pokrajinskem svetu. Izrazil je tudi željo, da bi 3 svojim poznavanjem pokrajinskih problemov koristili povezavi med našo pokrajino in deželo
Pri tem naj omenimo, da sta Bergomas in odv. Ginaldi včeraj tudi pismeno sporočila svoj odstop kot pokrajinska svetovalca.
Predsednik je po-r-očal tudi c 24-urni stavki uslužbencev v pokrajinski umobolnici, ki se je zaključila v sredo zjutraj. Poročal je tudi o odobritvi dodatnih prejem, kov za pokrajinske uslužbence in upokojence.
Odbor je odobril vrsto upravnih ukrepov in med drugim tudi popravilo pokrajinske kolonije v Lužnici v Kanalski dolini za kar bodo potrošili en milijon lir
VESTI IZ SOVODENJ
Kako je s plačilom odškodnine za jusarska zemljišča na Peči
Priprave za asfaltiranje raznih ulic po vaseh
Občinski odbor v Sovodnjah bo imel jutri, v petek zvečer ob 20. uri sejo, na kateri bo razpravljal o raznih upravnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. V zadnjih dneh so se tudi dogovorili z geometrom Grusovinom, ki bo izdelal načrt za asfaltiranje nekaterih ulic v Srkljah, Sovodnjah, Rupi in na Peči, za kar bodo porabili nakazilo 10 milijonov lir, ki ga je poslalo ministrstvo za javna de'a. Računajo, da bodo s tem denarjem lahko temeljito popravili in uredili več ulic v teh vaseh Se do vključno v soboto ie čas za plačilo letne odškodnine -:a iu-sarske parcele na Peči. Pri :aderi najemniki, ki jih je 32, bodo plačali enako vsoto kot lani, se pravi po 1.000 lir za parcelo. Na županstvu v Sovodnjah poudarimo, da so dolžni občinski upravi to majhno odškodnino, ker ona plačuje davke za omenjeno zemljišče. Občinski upravi bi bilo celo
JUTRI POROTNO SODIŠČE V GORICI
Brata Massari na zatožni klopi ker sta oropala gosta iz Jugoslavije
V ponedeljek nadaljevanje razprave proti Viltoriu Zonnu zaradi umora vojaka Castaldija
skem mostu in pred očmi ljubice Venere Cavallaro iz Gorice, vrgel čez mostno ograjo v Sočo, kjer' je Cavallaro utonil. Razprava proti njemu je bila že ob lanskem zasedanju porote v Gorici, meseca februarja, pa so jo odložili, da bi obtoženca preiskali, če je pri zdravi pameti. Izvedenci so ugotovili, da je popolnoma normalen in tako bo v ponedeljek Zonno zopet prišel pred sodnike in porotnike. Branila ga bosta odv. Pascoli in De Marsico, družino u-morjenega Cavallara pa bosta zastopala odv. Devetag in prok. dr. Bernot.
Uspela stavka šoferjev
prevozniških podjetij
Vsedržavna stavka šoferjev prevoznih podjetij za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe je popolnoma uspela. V goriški pokrajini so skoraj stoodstotno ■stavkali vsi šoferji prevoznih podjetij. Imeli so tudi več sestankov na katerih so se pogovorili o nadaljnji akciji.
Tržaško porotno sodišče se bo tudi letošnjo pomlad za nekaj dni preselilo v Gorico, kjer sta na dnevnem redu dva procesa.
Prvi se bo začel jutri, v petek, proti bratoma Luigiju in Narcisu Massariju, ki sta obtožena ropa in Narciso poleg tega še tatvine.
Ovadbo proti njima je vložil jugoslovanski državljan Ivan Šva-gelj, ki je prišel septembra lani na obisk k svojemu znancu v Gorico, ki ima svoj dom v Ul. Vittorio Veneto 67. Dne 9. septembra zvečer se je nahajal Svagelj v gostilni Murovec v Ul, Ponte del Torione, ko mu je nenadoma postalo slabo. Tedaj sta se obtoženca, ki sta tudi bila v gostilni, ponudila, da ga s svojim skuterjem odpeljeta do njegovega goriškega bivališča V ovadbi je rečeno, da sta oba brata pred prihodom do hiše njegovega gostitelja zahtevala od njega, naj jima izroči ves denar, ki ga je imel pri sebi, to je 8.000 lir.
Policiji se je kmalu posrečilo izslediti oba napadalca in prijavili so ju sodišču, Pri nadaljnji preiskavi so ugotovili, da je Narciso Massari ukradel v gostilni tudi uro budilko, zaradi česar je bil obtožen tudi tatvine. Zadeva je še toliko bolj zapletena in obtežena, ker sta brata Massari napadla in oropala bolnega človeka. Zato so ju že 1. oktobra lani aretirali in pridržali v zaporu.
Luigi Massari stanuje v Gorici,
Ul. Piave 9, ima 42 let ter je delavec z ženo in štirimi otroki. Njegov 26-letni brat Narciso pa je še samski ter živi z materjo vdovo v hiši grofov Coronini v Ul. XX. septembra 14, Oba imata čist kazenski list, le starejši brat ima neki prekršek proti vojaškemu pravilniku.
Jutrišnja prva razprava se bo začela ob 10. uri. Vhod v porotno dvorano iz Ul. Filzi v sodni palači, bodo odprli nekaj prej. Oba obtoženca bo branil odv. Rambal-do Zucalli.
Predvideva se, da bo ta proces zaključen že prvi dan. Porotno sodišče se bo nato ponovno sestalo v ponedeljek, da bi nadaljevalo z razpravo proti obtožencu Vittoriu Zonnu iz Taranta, zaradi umora vojaka Alda Castaldija, katerega naj bi Zonno v prepiru na pevm-
iiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili lunin n iiiiiiitiiiiiiii Minili im m iiiii min iMiiiiiiiiiiiiii u m
LIČNA MONTAŽNA HIŠICA V PODGORI
Vesti iz Doberdoba
Prošnje za povračilo škode, ki so jo povzročili vojaki
Od 1. junija dalje bodo morali kmetovalci s Krasa, ki jim bodo vojaki povzročili škodo na njivah, vložiti prošnjo s popisom škode na doberdobsko občinsko upravo, ki jih bo poslala dalje. Prosilci morajo prošnjo nasloviti na naslednji naslov:
Alla commissione permanente danni della Brigata cavalleria Poz-zuolo del Friuli presso Regimento «Lancieri di Novara. Codroipo, Udine».
Ob koncu prošnje naj poleg svojega točnega naslova navedejo še rojstne podatke, da zaradi številnih enakih imen in priimkov prosilcev, urad ne bj imel težav pri razpoznavanju prosilcev.
V poletju, ki se bliža, bodo v Jamljah' uradno izročili namenu novo razdelievalno omrežje kra-
škega vodovoda, ki so ga v tej zimi in spomladi zgradili v Dolu in v Jamljah. Vodo si je v hiše napeljalo izredno veliko število vaščanov, nekateri pa tega še niso storili, zlasti zaradi tega ne, ker imajo težave s prekopavanjem, ali pa so preveč oddaljeni od glavne cevi. Zlasti velja to o-meniti za Sabliče in Komarje, dva zaselka pri Jamljah, ki sta kilometer ali več oddaljena od glavnega naselja.
ljubše, da bi uredili in likvidirali te jusarske pravice. Vendar bi za to morali upravičenci 'akoj položiti pri komisarski upravi za jusarske pravice varščino 100.003 lir in pozneje izplačati še vsot), ki bi jo komisar določil. Seveda pa prizadeti koristniki teh parcel nočejo ničesar slišati o kakšnem plačilu. Občinska uprava si v.-eka'-or pridržuje pravico, da bo po 23. maju oddala parcele drugim ponudnikom, če lanski ne hndo do sobote plačali navedeno odškodni-
Dan°s zborovanje pred livarno Safoj
Danes ob 12.20 bo pred livarno Safog v Girici sindikalno zborovanje Fiom-CGIL. Predstavnik te organizacije bo kovinarjem govoril o rezultatih volitev v notia-njo komisijo in o delovanju komisije, ki naj določi mehanizem za izplačevanje proizvodne nagrade. V tej komisiji sta predstavnika CGIL in CISL in tehniki ravnateljstva. Komisija bi morala na podlagi podatkov ravnateljstva izračunati proizvodnost in storilnost ter na podlagi tega določiti izplačilo premičnega dela proizvodne nagrade. Proizvodna nagrada bo namreč imela poieg spremenljivega tudi stalni del.
Delovanje komisije ovira ravnateljstvo Safog, ki skladno z In-tersmdom v Trstu preprečuje nje. no delo. Ce bodo postale prepreke prehude, tedaj ni izključeno, da bodo sindikati posegli po drugih sredstvih, da dosežejo svoje pravice.
Trčenje vespe in avta na soškem mostu
Včeraj okrog 14.15 sta trčila na križišču ulic Aquileia in Lunghi Isonzo v Gorici, nedaleč od mostu čez Sočo avto Fiat 1100, ki je prihajal od mostu proti mestu in ga je šofirala 28-letna Silva Machius iz Gorice, Ul. Colombo 2 ter vespa 125, ki jo je vozil iz mesta proti Ločniku 47-letni Augusto Bonossi iz Ločnika, Ul.
Romana 30. Na srečo trčenje ni bilo močno in je pri tem dobil nekaj prask le vespist.
lliiiiiiiiiiiiiilliiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiliiiiliiiinimnnnmiiiiiiiiiiiiuiilliillliliillliniillilliiillllliiiiuMiiiiiiimu
Na nedeljsko predstavo
TALCA
v izvedbi ljubljanske Drame bo peljal iz Gorice na predstavo v Avditoriju v Trstu
AVTOBUS
da bi si mogli tudi goriški Slovenci ogledati to znano Beha-novo komedijo
Vpisuje urad SPZ v Ul. Pascoli 1, tel. 24-95 ter raznašalec časopisa Mirko Kuzmin v Sovodnjah. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob 15. uri in bo peljal v Podgoro, štandrež in So-vodnje. Prijave se sprejemajo najkasneje do petka opoldne. Če ne bi bilo dovolj udeležencev, se bo avtobus odpovedal. Voznina in vstopnina 850 lir.
NA P0NEDELJSKEM TEKMOVANJU
Paru iz Sovodeni 1. mesto v valčku
Prve tri dni v avgustu priredi ples prosvetno društvo
V ponedeljek zvečer je bilo na plesu v Sovodnjah tekmovanje v valčku. Udeležilo se ga je 16 parov iz občine in iz ostalih okoliških vasi. Prvo mesto so prisodili zakoncema Brunu Petejanu in njegovi ženi. Šop rdečih vrtnic in glasbena šatulja, ki sta ju prejela v dar, pa ni bil samo dokaz priznanja prirediteljev plesa za naj-boljšjo tehniko v valčku .ampak tudi darilo ob prvi obletnici poroke. Obe tekmovanji v briškoli in v valčku je organiziral Vilko Fajt, ki so mu pomagali domačini. Po uspešnem zaključku tridnevnega spomladanskega plesa požrtvovalni Sovodenj« že razmišljajo, kaj naj pripravijo za poletje. V dneh L, 2. in 3. avgusta bo v Sovodnjah poletni ples, katerega bo pripravilo domače prosvetno društvo. Vest nam je sporočil Janko Cotič, ki je ob pomoči številnih požrtvovalnih vaščanov, mladih in odraslih, fantov in deklet, duša takšnih prireditev ter mu je izredno pri srcu vsestranski dvig te tako velike in zavedne slovenske vasi.
Brata Paoletti iz Gorice sta v bližini Attemsovega parka ob cesti IV. novembra postavila lično montažno hišico, ki jo je dobavilo neko podjetje iz Slovenije. Hišica je zelo prikladna za letovanje štiričlanske družine, saj ima dnevno sobo, spalnico z dvema posteljama in divanom, ki ima tudi dve ležišči, majhno kuhinjo in toaletno prho. Tovarna je dobavila tudi pohištvo in drugo opremo vključno zavese pri oknih. Tudi
cena ni visoka in se vrti nekaj čez poldrug milijon lir. Seveda tu ni všteta zidava temeljev in napeljava vode in luči do hišice, ki so jo postavili delavci podjetja v dobrih dveh dneh.
Montažna hišica je predmet zanimanja domačinov. Za enkrat so uvozili samo eno tako hišico, ker podjetje, ki jih izdeluje ne more trenutno prevzeti večjih naročil tudi zaradi notranjih potreb v zve zi s potresom v Skopju.
SPD pripravlja izlet na Štajersko
Pretekli torek zvečer je imel odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici sejo, na kateri so se med drugim pogovorili tudi o izletih in turah, ki jih namerava organizirati društvo ta in prihodnji mesec.
Tako je na programu za praznik 28. t. m. izlet in vzpon na kobariški Stol, kamor bodo šli u-deleženci z lastnimi sredstvi, Prav-tako nameravajo v začetku junija na Krn, in sicer iz Drežnice, kjer je dostop najlažji in najkrajši.
Največ pa so na seji razpravljali o družinskem avtobusnem izletu s skupnim potnim listom, ki ga nameravajo napraviti v nedeljo 28. junija na Štajersko. Preko Ljubljane, Kamnika, Gornjega grada in Mozirfa jih bo peljal avtobus do prekrasne Logarske doline, na povratku pa bodo šli čez Tiojane in zopet skozi Ljubljano. Za to priliko bodo napravili skupni potni list in zato se bo vpisovanje, ki se vrši pri Ar-
turu Košuti v Ul. Mameli 8, zaključilo do vključno 5. junija ter poznejših prijav ne bodo upoštevali. Ta rok je potreben prav zaradi skupnega potnega lista in u-reditve drugih formalnosti, ki so v zvezi s tem izletom. Pri vpisu naj vsak prinese s seboj osebno izkaznico.
Cena vožnji in za skupni potni list je določena po 2.600 lir za člane in 2.900 lir za nečlane. Kosilo iz nahrbtnika.
Ob začetku seje so prebrali tudi poročilo o zadnjih napravljenih izletih, med katerimi naj o-menimo izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi na Nanos dne 10. maja, ko so se udeleženci povzpeli na več vrhov tega vipavskega o-čaka ter se ustavili tudi v Vojkovi koči.
V Safog se je ponesrečil
Včeraj dopoldne okrog 9. ure so sprejeli za lQ dni na zdravljenje v gorišlko bolnišnico 24-letne-ga Roberta Stabona iz Gorice, Ul. Baiamoniti 8, ki se je malo prej ponesrečil pri delu v tovarni Safog. Zdravniki so ugotovili, da si je spahnil in verjetno tradi zlomil levo nogo.
VERDI, 17.30: «La calda vita», C. Spaak in F. Capucci. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Začinja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «Sventole, manette e femmine». E. Costantine in F. Chaumette. Francoski čmobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «I due colonnelli». Totò in Walter Pidgeon. Italijanski čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00:	«L’impero del
mitra», M. Healey in D. C. Har-vey. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr. ta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23,6 stopinje ob 9.30, najnižjo 12,9 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 56 odstotkov.
V tekmi «superreprezentanc»
Evropa	4
Skandinavija	2
KJOBENHAVEN, 20. — Evropska nogometna reprezentanca je danes premagala Skandinavijo 4:2 (2:0) v tekmi, ki je bila v okviru proslav 75-letnice obstoja danske nogometne zveze.
Prvi gol je dosegel že v 4’ Grea-ves, ki je zaključil akcijo Charlto-na in Lawa. V 41’ je Greaves povečal rezultat. Tik pred koncem je Tilkowski zamenjal poškodovanega Jašina v vratih Evrope.
V 3’ drugega polčasa je Law dosegel tretji gol, dve minuti kasneje pa je Finec Peltonen zmanjšal rezultat, katerega je Eusebio v 12’ po. novno zvišal. V 35’ na se je Švedu Bildu posrečilo doseči drugi gol za Skandinavijo.
V včerajšnji peti etapi (na kronometer) dirke po Italiji^
Anquetil z rekordnim časom prvi na cilju in v lestvici
Baldini drugi za francoskim asom
BUSSETO, 19. — Jacques Anquetil je danes v etapi na kronometer privozil do cilja s fantastično hitrostjo 48,036 km na uro, kar predstavlja absolutni rekord dirke po Italiji. Etapna zmaga je bila njegova in z njo je francoski as odvzel Enzo Moserju rožo majico najboljšega v lestvici. Po Anquetilu je prispelo na cilj nad 20 kolesarjev, vendar nihče ni dosegel boljšega časa kot francoski specialist v dirkah
Jugoslovanski pokal
Crvena zvezda v finalu proti Dinamu
BEOGRAD, 20. — Danes so odigrali obe polfinalni nogometni tekmi za letošnji jugoslovanski pokal. Dinamo je v Zagrebu premagal beograjskega Partizana 7:2, medtem ko je Crvena zvezda premagala na domačih tleh Novi Sad 2:1.
Finalna tekma med Crveno zvezdo in Dinamom bo v nedeljo v Beogradu.
na kronometer
Samo Baldiniju se je posrečilo do polovice proge ogrožati zmago Francozu, ki pa je v drugem delu še ostreje potegnil in zmagal s precejšnjo prednostjo. Tretje mesto je pripadlo Adomiju, medtem ko se je znal tudi Franco Balma-mion, proti vsakemu pričakovanju, uveljaviti v tej panogi kolesarskega športa.
De Rosso, ki je na cilju zasedel 7. mesto, se je s tem uspehom uvrstil v splošni lestvici takoj za Anquetilom, od katerega ga loči le 30 sekund. Vsekakor majhna razlika, kar bo skušal De Rosso izrabiti, da Francoza izpodrine s prestola najboljšega.
Borba za prvo mesto je na celi progi potekala med Anquetilom in Baldinijem. Kolesarja sta skladno in hitro vozila in navduševala nad 100.000 ljudi, ki so bili ob 50 km dolgi progi. Francoz in Italijan sta si bila dolgo enakovredna, pa čeprav se je videlo, da je Anquetil močnejši. Kasneje si je ta začel nabirati sekundo za sekundo in tako postavil resno hipoteko na zrna-
u 111111111111111111111111111111111111 umni m iniviiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiii m iiiiiiiiiiiiiiiii m min iiiiiiiitiuiiiiiiii um
PRIPRAVE ODBOJKARIC BORA ZA FINALNI TURNIR
Samo še tri tedne do kvalifikacije!
Priprave Borove ženske odbojkarske ekipe za finalni turnir druge lige gredo h koncu. Do finala manjkajo še trije tedni in v okviru priprav je v soboto 16. t.m. Borova šestorka opravila eno izmed zadnjih srečanj, ki ji služi v glavnem za trening. Tokrat je po krajšem času nastopila zopet v Poreču. Tržačanke so sicer zmagale s 3:2, vendar je njihova igra vse prej kot zadovoljila. Potem, ko so prvi set osvojile brez bistvenih težav, predvsem zaradi slabega odpora Porečank, so v drugem in tretjem popustile naravnost katastrofalno, da ne rečemo nečastno. Ekipa je bila povsem zmedena in je spuščala tudi take žoge, kot jih ne bi niti začetniško moštvo. Šele četrti in peti set sta Tržačankam povrnila nekaj njihove tradicionalne borbenosti, tako, da so lahko zopet uredile, svoje vrste in predvsem s tolčenimi žogami odločile srečanje v svojo korist.
V opravičilo za slab nastop gostij lahko navedemo le pretesno telovadnico, v kateri se je res težko znajti in pa dejstvo, da so začele igrati povsem neogrete. Kljub temu pa bi morala dekleta le zaigrati bolje in nikakor ne bi smela pokazati tolikšno pod-vrženost zunanjim vplivom. Srečanje s Porečem naj bo zato bo-rovkam resen opomin. Na težke tekme, ki jih čakajo letos v finalnem turnirju, se morajo pripraviti tudi psihično. Zavedati se morajo, da tržaška športna javnost pričakuje letos od njih, da se uvrste v I. italijansko odbojkarsko ligo. Uvrstile pa se bodo le, če bodo na kvalifikacijskem turnirju vzdržale tako fizične, kot psihične napore tekmovanja.
T. O.
go. Nekateri so sicer upali, da se bo Baldini proti koncu še opomogel in pospešil tempo. Tega vzpona pa ni bilo in tako je Anquetil pristal na lestvici vrstnega reda na cilju 1’23” pred italijanskim tekmecem.
Vrstni red na cilju V. etape Parma-Busseto (50,400 km na kronometer).
1.	ANQUETIL JACQUES, (S. Raphael), Francija 1.02’57”, s povprečno hitrostjo 48,036 km
2.	Baldini Ercole (Salvarmi) 1.04’20”
3.	Adorni Vittorio (Salvarmi) l'04’45"
4.	Balmamion Franco (Cynar) l’04’55”
5.	Maurer Rolf (Cynar), Švica 1.05T0”
6.	Ronchini 1.05’24”
7.	De Rosso I.05’25”
8.	Colmenarejo 1.05’29”
9.	Motta 1.05’30”
10. Zilioli 1.05’33”;	11. Nencini
1.05’58”; 12. Partesotti 1.06’08”; 13. Carlesi 1.0614”; 14. Gomez Del Moral 1.0614”; 15. Taccone 1.0615”; 16. Zancanaro 1.06’09”; 17. Zandegù 1.06’21”; 18. Guer-nieri 1.06’26”;	19. Moser A.
1.06’29”; 20. Everaert 1.06’37”; Fontana 1.06’37”; itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	ANQUETIL 18.54’57”
2.	De Rosso z zaost. 30”
3.	Moser Enzo 113”
4.	Carlesi 119”
5.	Everaert l’42”
6.	Poggiali 18.5717”
7.	Baldini 18.57’25”
8.	Zilioli 18.57>33”
9 Adorni 18.57’48”
10. Dancelli 18.57’51”; 11. Nencini 18.57’58”; 12. Balmamion 18.58’; 13. Taccone 18.5815”; 14. Maurer 18.5815”; 15. Motta 18.5819”; 16. Moser Aldo 18.58’29”; 17. Ronchi, ni 18.58’29”;	18. Fontona
18.58’37” 19. Pambianco 18.59’03”; 20. Mugnaini 18.59’06”; itd.
NOGOMET
MILAN, 20. — Disciplinski sodnik nogometne zveze je diskvalificiral člana Triestine Novellija za 1 nedeljo.
TENIS
PARIZ, 20. — V drugem dnevu mednarodnega teniškega prvenstva Francije sta se morala Italijana Tacchini in Maggi odpovedati nadaljnji udeležbi. Tacchini je klonil Osuni (Mehika), Maggi pa Avstralcu Emersonu. Omembe vredni sta zmagi Američana Scotta nad Avstralcem McKenziem in Jugoslovana Piliča, ki je odpravil Avstralca Boweryja 6:4, 10:8, 8:6. Med današnje zmagovalce je treba prišteti še Šveda Lundquista, Madžara Gulya-sa in Avstralca Fletcherja.
KOŠARKA
RIM, 20. — Za sestavo italijanske ženske reprezentance, ki se bo udeležila kvalifikacijskega turnirja za nastop na 9. ženskem evropskem košarkarskem prvenstvu (V Luganu od 12. do 14. junija), je košarkarska zveza izbrala naslednje igralke: Alderighi, Ghirri in Labanti (Standa Milan), Bognolo in Toriser (Benetke), Bordon (Treviso), Cirio, Del Mestre, Lavia, Grisotto in Lonzar (Fiat Turin), Gentilin (Vicenza), Geroni, Pausich in Persi (Onda Pavia), Malaguti (Bologna), Marchetti in Resta (OMSA Faenza).

ERCOLE BALDINI
MEDNARODNI NOGOMET
TURIN, 20. — Prijateljska nogometna tekma med Torinom in Na-cionalom iz Montevidea se je končalo neodločeno 1:1. V 5’ prvega polčasa so gostje prešli v vodstvo z Urruzmendijem, Hitschens pa je v 9’ drugega dela igre izenačili. Kotov je bilo 10:5 za Torino.
SABLJANJE
RIM, 20. — Za mednarodni telovadni nastop mladinske reprezentance proti Jugoslaviji, ki bo 6. junija v mali športni palači v Rimu, bo italijanska ekipa sestavljena kakor sledi: Biagiotti (italijanska državna prvakinja), Poz-zuolo (prvakinja v parterju), Rizzo, Berrà, Garitta in 14- letna Maccelli.
V ORGANIZACIJI NAMIZNOTENIŠKEGA ODSEKA PARTIZANA IZ ŠKOFIJ
Prodoren uspeh turnirja za «pokal Primorske»
Ljubljanska Olimpija prva, Bor drugi
Osem moških in štiri ženske ekipe so se prijavile na tekmovanje za pokal Primorske, ki g« je priredila namiznoteniška sekcija Partizana s Škofij. Ta druga izdaja turnirja, tekmovanje je bilo prvič na sporedu lani, je torej žela več uspeha in je privabila večje število atletov ter je bila r.a znatno višjem tehničnem nivoju. Kakor lani, je tudi letos zasedla prvo mesto ljubljanska Olimpija, ki v postavi Krnc, Sazanov in Kosi ni imela enakovrednih nasprotnikov. Najprej si je_ priborila pravico do vstopa v finale z zmagami nad moštvi iz Prestranka, Idrije in s Škofij. Najtrši oreh jim je bila v tem delu ekipa iz
Idrije. Poljanšek, Gnezda in Svetlič so tako dosegli proti Ljubljančanom najboljši rezultat dneva. Neizenačeno moštvo iz Škofij, kjer poleg močnega Mahneta, nastopata še Tehovnik in Batagelj, se je moralo zadovoljiti s tretjim mestom. Predstavniki Prestranka, Bergoč, Ogrizek in Kenič so prvič igrali na tem turnirju in zato niso imeli veliko možnosti do u-speha.
Bolj izenačena je bila borba za prvo mesto v drugi skupini. Brez upov na uspeh so tekmovali le Šturman, Ratoša in Kerkoč iz druge domače ekipe. Močno pa so razočarali Koprčani. Niti Jež ni bil kos svojemu imenu in to je bil usodni udarec za vse nade ekipe. Kosovel in Kavrečič pa nista mogla zajeziti nasprotnikovih napadov.
Kandidata za končno zmago sta
iitiiiniiiiiniiiitiiiiiiijiiiHiiiMitiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiHUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiit
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Izolski klub Delamaris v ospredja zanimanja
V Piranu mednarodna srečanja v rokometu
Vse kaže, da se bodo zadeve okrog nogometnega kluba Delamaris uredile in da bo klub še naprej nastopal v republiški nogometni ligi. Na širšem sestanku, na katerem so bili prisotni predstavniki občine in občinskih političnih organizacij, predstavniki okraja in republike in drugi, so temeljito pretresli vzroke zadnjih sporov. Ugotovili so, da je novi odbor pripravil vzpodbudne načrte za delo z mladino in se tudi zavezal ubrati pot skrbnejšega ravnanja s sredstvi. Občina je zdaj zagotovila pet milijonov dinarjev za izgradnjo nogometnega stadiona
v Izoli, ki bo hkrati služil tudi dru----------------
gim športnim panogam. Bilo je več metne zveze Slovenije izjavil, da je pripomb, da se posamezniki ne povsem naravno, da ima tako obši-navdušujejo za nogomet v republi-
škem okviru in da bi bilo bolje, če bi Delamaris tekmoval v okrajni ali občinski ligi. S tem bi namreč rešili pereče gmotno vprašanje, kaj. ti stroški za nogomet so zelo veliki in je težko potem pomagati drugim panogam. Ta zamisel pa najbrž ni najboljša, saj ima nogomet v Izoli globoke korenine in uživa mnogo simpatij med prebivalstvom. Reakcija na tak sklep ne bi bila najbrž pozitivna, saj je predstavnik Nogo-
ren teritorij, kot je Primorska, svo. jega zastopnika v republiški nogo metni ligi. Zdaj bodo skušali na vsak način zbrati sredstva za kritje tekočih izdatkov, pri čemer računajo tudi na večjo pomoč gospodarskih organizacij.
* * *
V republiški rokometni ligi se vrstijo novi uspehi Pirančank in Koprčank. V nedeljo je Piran premagal na domačem igrišču Kranj z 10:4. S to zmago so Pirančanke
aiiiiiiiiiiiiiimiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiitiiiiii
PO USPEŠNIH NASTOPIH AMERIŠKIH ATLETOV
Tudi na evropski celini rezultati svetovne vrednosti
8 m v daljino Angleža Lynna Daviesa
RIM, 20. — Po izrednih rezultatih, ki so v prejšnjih tednih kot na tekočem traku prihajali iz Amerike, se je tokrat zanimanje za atletiko osredotočilo na Evropo. Atleti stare celine so namreč začeli dosti kasneje kot nasprotniki iz dežel onkraj oceana, ki so že v začetku olimpijskega leta dosegli nekaj rekordov. Dallas Long se je v Los Angelesu kljub poškodbi na nogi z lahkoto odkrižal mladega Randyja Matsona. Na istem tekmovanju «Colyseum Re-lays» je svetovni prvak na 200 m Henry Carr premagal Boba Haye-sa potem ko je moral na 100 m
prepustiti zmago mlademu kalifornijskemu outsiderju Richardu Stebbinsu, ki je progo pretekel v 10”2.
Po nenadnem uspehu češkoslovaškega metalca diska Daneka se je tokrat pojavil na atletskem odru tudi 22-letni skakalec v daljino Lynn Davies. Ta atlet, ki je po rodu iz Walesa, je bil že nogometaš in igralec rugbyja. Sedaj pa se je posvetil atletiki in je na tradicionalnih «Britisb Games» skočil 8 m daleč. Sicer je skočil tudi 3 cm dlje, vendar tega rezultata zaradi ugodnega vetra mu niso priznali. Trenutno je Davies
takoj za Terom Ovanesianom in Bostonom. Najbolj pa preseneča dejstvo, da ta atlet z neverjetno kontinuiteto napreduje.
Lestvica skakalcev v daljino, ki so do danes preskočili 8 m, je naslednja :
8,31 TER OVANESIAN (SZ) 1962
8,28 BOSTON 8,13 OWENS 8,11 ROBERTSON 8,10 BELL 8,07 STEEL 8,04 ESKOLA 8,03 RANGE 8,03 HORN 8,01 BENNETT 8,00 STEINBACH 8,00 DAVIES
(ZDA) 1961 (ZDA) 1935 (ZDA) 1960 (ZDA) 1957 (ZDA) 1947 (Fin.) 1963 (ZDA) 1955 (ZDA) 1955 (ZDA) 1955 (Nem.) 1960 (VB) 1964
Med londonskim atletskim week-endom je izreden uspeh dosegel tudi evropski prvak Robbie Brigth-well, ki je preizkusil svoje sile tudi na 880 jardov. Na tej progi je Anglež dosegel fantastičen čas 1’48”1, kar bi bilo v teku v metrih 1’47”4.
Tudi oba svetovna prvaka v skoku v višino Rus Valerij Bru-mel in Romunka Jolanda Balas sta imela prvi sezonski nastop. Prvi je skočil 2.15 m, kar sta ponovila tudi sovjetski atlet Kamar-ski in Poljak Czernik, druga pa je šla preko 1.88 m. Sovjetski prvak Viktor Lipsnis je v metu krogle dosegel z 19.23 m znamko svetovne vrednosti. Isto se lahko reče o 33-letni Gaiini Zibini, ki je še enkrat izboljšala lastni rekord v metu krogle, katero je vrgla 17.03 m. Zibina je peta atletinja na svetu, ki se ji je posrečilo prekoračiti mejo 17 m.
zasedle drugo mesto v republiški ligi in imajo lepo možnost, da ga tudi obdržijo. Koprčanke pa so gostovale v Ljubljani in premagale tamkajšnjo Svobodo 12:2. Rezultat je že sam po sebi dovolj zgovoren. S to zmago so Koprčanke zasedle šesto mesto, ki jim je do konca prvenstva zagotovljeno, imajo pa tudi možnosti, da se prerinejo višje. Kot zanimivost naj povemo, da je igralka Kopra Prelec še zmeraj najboljša strelka republiške lige. V dosedanjih tekmah je dosegla 43 zadetkov, na drugem mestu pa je Lampretova iz Kranja z 39 zadetki.
* * *
V	Piranu so organizirali več mednarodnih rokometnih srečanj. Najprej je ženska rokometna ekipa Eugsburga premagala domačo ekipo 7:5. Domačinke so nekoliko zatajile, res pa je tudi, da je bil nasprotnik precej močan, saj sta nastopili kar dve državni reprezentantki.
V	srečanju moških ekip Pirana in West Uniona z Dunaja so gostje zasluženo zmagali 16:12. Dunajčani so člani prve lige in so domačine presenetili predvsem z žilavo o-brambo in z odlično kondicijo. V tretjem srečanju pa so mladinci te. ga dunajskega kluba premagali domače mladince 15:11.
* * *
Košarkarji Lesonita nadaljujejo z odličnimi uspehi v republiški ligi. V nedeljo so premagali na domačem igrišču mariborski Branik s 59:42. Lesonit je zdaj na čelu lestvice z desetimi točkami pred Tivolijem, ki ima osem točk.
Slabše pa se je v nedeljo godilo Tolminu, ki tekmuje v drugi republiški ligi. Čeprav je nastopil na domačem igrišču je izgubil z Mostami s 43:48. Primorski derby med Nanosom iz Postojne in Sežana pa se je končal z zmago Postojnčanov 59:50.
* * *
V	istrsko koprski nogometni ligi je bila najvažnejša tekma v Umagu, kjer je Kopru komaj uspelo prema, gati domačo ekipo z 2:1. V spomladanskem delu prvenstva je Umag dokaj okrepil svoje moštvo z novimi igralci in visoki porazi so izostali. Dekanski Jadran je premagal v Kopru B moštvo Kopra s 6:0, Piran pa je nepričakovano izgubil doma s Savudrijo 4:6. Na lestvici še naprej vodita Koper in Buje z velikim naskokom točk in ostala moštva ne morejo niti teoretično več ogrožati prvih dveh mest.
VATERPOLO
VIDEM-KRŠKO, 20. — Jutri se bodo tu začele priprave najboljših jugoslovanskih vaterpolistov za nastop proti italijanski reprezentanci, ki bo 30. in 31. t. m. v Genovi.
bili tako le moštvi Železničarja iz Nove Gorice in tržaški Bor. Atleti iz Nove Gorice so se od lanskega leta veliko izboljšali in so bili že skoro na tem, da iztrgajo Tržačanom zmago. Vendar je prav v najbolj kritičnem trenutku Tomšič zaigral na višku svojih zmogljivosti in preobrnil zaključek tekme in srečanja, ki sta bili že izgubljeni. Se enkrat se je v Borovih vrstah izkazal Košuta. Postal je ljubljenec tamkajšnje mladine, ki je močno navijala zanj in ga bodrila pri vsakem nastopu. Tretji član ekipe, domovec Kuret, je častno rešil zaupano mu nalogo.
V finalnem srečanju sta se po-rila tako Olimpija in Bor. Ljubljančani so izpolnili pričakovanja in zanesljivo zmagali. Le Košuti je uspelo iztrgati zmago Kosiju ter nuditi oster odpor vsaj v prvem nizu mlademu Sazonu. V drugem nizu se je Ljubljančan razigral in je bilo konec vseh Ko-šutovih upov.
Za tretje mesto sta se spoprijeli ekipi iz Idrije in Nove Gp-rice. Idrijčani so zaigrali bolj prisebno in si tako priborili pokal za najboljšo ekipo Primorske.
Tudi v ženski konkurenci sta Ljubljančanki Škerlj in Juvane brez večjih naporov osvojili prvo mesto in s tem priborili Olimpiji še en pokal.
Batageljeva in Tehovnikova pa sta s svojo temperamentno igro le priborili domačinom pokal za najboljšo žensko vrsto Primorske, medtem ko sta predstavnici Idrije Močnik in Miklavčič, zaigrali uspešno le proti Bergočevi in Ogrizkovi, ki sta branili barve Prestranka.
Tekmovanje, ki naj bi po želji organizatorjev postalo tradicionalno, je potekalo hitro in urejeno, nudilo pa nam je tudi priliko spoznati, kako zamejska mladina sledi in ceni nastope Borovih namiznoteniških atletov.
IZIDI:
ŽENSKE Olimpija - Idrija škofije - Prestranek Idrija - Prestranek Olimpija . Prestranek Škofije - Idrija Olimpija - Škofije
LESTVICA
3:0
3:0
3:0
3:0
3:0
3:0
OLIMPIJA	6 točk
škofije	4
Idrija	2
Prestranek	0
MOŠKI A skupina	
Olimpija . Prestranek	5:0
Idrija - Škofije A	5:3
škofije - Prestranek	5:0
Olimpija - škofije	5:1
Idrija . Prestranek	5:2
LESTVICA	
OLIMPIJA	6 točk
Idrija	4
škofije	2
Prestranek	0
B skupina	
Bor - škofije B	5:0
Koper - N. Gorica	2:5
Bor - N. Gorica	5:3
N. Gorica . škofije B	5:1
Bor - Koper	5:1
LESTVICA	
BOR	6 točk
N. Gorica	4
Koper in škofije nista odigrali medsebojnega srečanja.
FINALE
Olimpija - Bor 5:1 Sazanov - Tomšič 2:0 (21:18, 21:17) Krnc - Kuret 2:0 (21:19, 21:14) Kosi . Košuta 0:2 (12:21, 15:21) Krnc - Tomšič 2:0 (21:12, 21:10) Sazanov - Košuta 2:0 (21:19, 21:11) Kosi - Kuret	2:0	(21:19,	21:12)
Idrija-Železničar (N. Gorica) 5:2 KONČNA LESTVICA
1.	OLIMPIJA
2.	Bor
3.	Idrija
4.	železničar
I. P.

JOŽA H OR VA T:


Da... paziti mora, kaj govori, vse dokler je z njim. Z nečim bi ga moral zdaj spraviti v dobro voljo, da pozabi tisto, kar je bilo. A kaj naj mu reče...?
— Hočeš grozdje?
— Nočem — odgovori Kapara še zmeraj mračen in užaljen.
Ta z grozdjem se ni posrečila. Iznajti mora kaj drugega. A kaj...?
— Kapara, od kdaj si v borbi?
— Jaz? Od tisočdevetstoenajstega, odkar sem se rodil in bom do smrti. Zdaj sem v borbi, da se vojskujem, potem se bom boril, da ne bi bilo več vojne.
In to je bilo vse. Tišina in molk. Ne vprašanja in ne odgovora. A kaj zdaj? Prisluškovati brenčanju muh in cvrčanju ptic? Hop! — šum! Koraki! Domobran in Kapara obrneta glavo in oprezno zajameta sapo. Da, šum in koraki! Pazljivo sta gledala na stezo, na kateri se je imela vsak čas pokazati «sraka». Zdaj se ni ustavljala, prihajala je odločnih korakov — sama ali še s kom? Kapara dotipa karabinko in vzdigne cev... Da, bila je sama. Razmaknila je veje in ko je opazila vojaka, kakor da se Je najprej začudila, potem je skremžila obraz, namrdnila se je, kakor da Jo je čebela pičila v nos, ošinila je z besnim pogledom Kaparo in domobrana in jezno
vzkliknila:
— Kaj sta še tu?!
Po tem, kako je prišla, po tisti odločni kretnji, ki je z njo razmikala veje, po izrazu njenega obraza in po tonu njenih besed je Kapara dognal, da to pred njima ni več nobena sraka in da pri tem ne gre za kakšne gobe in jurčke, pač pa da gre za glavo in samo za njo! Nekaj $e je spremenilo, nekaj se je iz temeljev spremenilo, a Kapara ne ve, kaj. Odkod je na lepem ta drznost?
— Slišita, kaj vaju sprašujem: še sta tu?!
Kapara povesi cev in pripomni pomirljivo:
— če si nabrala gobe, se oddalji! če nisi, pojdi naprej! Vpij pa nikar ne, ker v gozdu ne prenašam vpitja.
še počakala ni konca njegovih besed. Stopila je na čistino, spustila košarico, pokrito s prtičem, potem se Je vzravnala, pokazala s prstom nekam v daljavo in zagrmela:
— Potepuha! Izgubita se! Ven...!
Zazijala sta, na stežaj odprla usta, ker nista verjela svojim ušesom. Da ju ni morda ta ženska gonila ven? Nju dva, vojaka?! Še nista mogla docela razumeti, kaj se dogaja z njima in ali je ta ženska pijana ali trezna, ko spet ponovi svojo grožnjo in zalaja kakor mitraljez:
— Gresta ali ne gresta? Poberita se, da vaju ne vidim! Kaj mislita, da ne vem, kdo sta. Fakini domobranski, vselej ko so vam partizani poravnali kosti, ste se razbežali po Zagorju kakor zajci! Vrtoritnika in pohajača, kradeta grozdje, a sem sta si prišla sladit zalogaje? Da se mi takoj pobereta, če ne, pokličem partizane!
— Dobila jih boš, baba, po gobcu! — se razhudi domobran, ves srečen, da se Je tudi njemu ponudila prilika in da pred Kaparo vpije na koga. Pa se je zmotil, strašansko se je zmotil!
— Jaz bom dobila po gobcu?! To ti meni praviš...? Ti uscanec razoglavi, še kape nimaš, še kapo so ti vzeli partizani
in ti boš meni dal po gobcu? Čakaj, zdaj ti bom jaz pokazala, čakaj...!
Razmahala se je, kakor da se oteplje os, z naglim korakom je stopila k pitališču, se trenutek obračala, kakor da kaj išče in potem, ko je to našla, je z nemirnim cepetanjem od-grebla listje, udarila trikrat s peto po nekih deskah, potem se je podbočila z obema rokama in zmagoslavno pogledala Kaparo in domobrana. Tudi onadva sta pogledala — kaj neki bo zdaj. Bogami, imela sta kaj videti! Tiste deske pod listjem so se na lepem začele pregibati in potem se je začela druga za drugo vzdigovati, iz zemlje pa prikuka najprej glava pa ramena pa... kakor v pravljici v začaranem gozdu, iz zemlje skoči človek, držeč sekiro v roki. Visok, v nekih raztrganih capah, je opazoval neznanca, ne da bi trenil in poslušal ženo, ki Je sikala: — Nočeta iti ven... pritepenca, kradeta grozdje in ga žreta tu v naši ogradi.
Prepoznala sta se prav isti trenutek.
— Kapara!
— Falačec! Imbro, si živ...? — veselo vzklikne Ilija in pohiti, da mu stisne roko
Kmet odvrže sekiro in medtem ko je ženska stala razprtih ust od čuda, sta se Falačec in Kapara trepljala drug drugega po ramenih in od veselja drug drugemu kazala zobe.
— Kaj počneš tu v jami, Imbro? Ali si postal jazbec?
Ni odgovoril. Obrnil se je k ženi in zaklical: — Prinesi košaro — in da bi jo pomiril, ji takoj pojasni: — Ti trapa, to nista domobrana. to sta partizana! To je Kapara. Ilija Kapara iz kalniške brigade. Maček... Prvi vojak pri diviziji! Kaj čakaš... prinesi košaro! — Potem se je obrnil k domo-branu, ki je še zmeral stal ob strani, ker se ni znašel — Tovariš, kaj stojiš... pridi še ti sem bliže... žena, pohiti s košaro!
ženska je opletala s krilom, mrmrala, lomastila z rokami, gledala zdaj Kaparo zdaj svojega moža, pa je vendar
prinesla košaro, jo odkrila in začela vleči iz nje sir, kruh, sol, čebulo, slanino, žganje, vino... Postavila je vse to pred nje in se brez besede umaknila ter izginila po tisti stezi, koder je prišla. Falačec Imbro se je udobrovoljil kot pravi gostitelj: .. Okrepčajta se, prijatelja, jejta...! Prosim lepo, tovariša, najprej malo žganice... droženka je, pa je dobra.
Kapara in domobran sta še zmeraj stala in se čudila.
Kam je šla? vpraša Ilija in pokaže na stezo.
—	žena ...? šla je na stražo!
— Na kakšno stražo?
Na pravo! Kadarkoli mi prinese kosilo ali večerjo, takoj odide na stražo, da bi jaz lahko v miru Jedel... Izvolita, tovariša, nikar se ne sramujta! Kapara, kdo bi bil rekel, da se bova midva srečala tu — pri mojem bunkerju!
Zaudarjal je po vlagi in trohnobi. Nekakšen oduren zadah se je širil iz njega, smrdel je po zemlji in crklini. Kapara se nagne nad njegov bunker in opazi, da je to pravzaprav bedno zasilno zaklonišče, izkopana Jama, podprta z nekaj desk. Otožno pokima in pripomni:
— To je torej tvoje skrivališče? Mi smo pa misi», da sl padel pri Mrkvici! Zakaj se nisi oglasil?
Gospodar je že rezal slanino in cmaka! z usti:
-Nisem mogel! Žena...! Povedal sem ti, če se spomniš, zena...! Zaradi nje sem zbežal k brigadi, huda je kot sam vrag.. zbežal sem. pa je prišla za meno), našla me je tisto jutro, ko smo osvojili Mrkvico, našla me je in me ni več spustila iz rok.
— A da si nam dal vsaj sporočilo, da bi vedeli!
— Nisem mogel. Našla me je, ko si bil ti s svojo desetnijo tam pod cerkvijo in ko me je našla, me je brez besede odpeljala ...
-	In kam te je odpravila? Nagnala te je v to jamo v ta grob, kjer bos strohnel, preden bo vojne konec.
(Nadaljevanje Uedi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6 - II. TELEFON »3-808 in »4-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II Telefon 33 82 — UPRAVA: TRST UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana,