Na predfog mestne konference Zveze komunistov Ljub-Ijana so bila v vseh petih občinah našega mesta sredi septembra posvetovanja o uresničevanju stališč in skle-pov občinskih in mestne konference Zveze komunistov o delovanju političnega sistema socialističnega samouprav-ijanja. Na posvetih so obširno spregovorili o uresničevanju delegatskega sistema, samoupravni praobrazbi in preobli-kovanju krajevnih skupnosti. uveljavljanju kolektivnega dela in odgovomosti, delu družbenopotitičnih organizacij in vseh treh zborov občinskih skupščin in o delovanju skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Izhodišče pogovorov je bila kritična ocena dejanskega stanja, ne naštevanje oblik in olepševanje delovanja poli-tičnega sistema, ampak opozarjanje na vse slabosti in pomanjkljivosti, ki motijo demokratično delovanje politič-nega sistema in zavirajo njegov razvoj.
Iz analize posvetov v vsah petih občinah posredujemo nekaj razmišijanj o detegatskem sistemu, ki so mu kot ogrodju celotnega sistema socialistične samoupravne de-mokracije. v katerem vsi družbem subjekti prevzemajo odgovornost za svoje deiovanje (E. Kardefj), posvetili pre-CBJšnjo pozornost
Ugotoviti so precejSen razkorak med vsebino detovanja dužbenopolitičnih organizacij na eni ter vsebino delova-nja delegatskih skupščin na drugi strani, Delegatske skup-Ščine morajo pogosto obravnavati zadeve, ki samo obre-menjujejo delegatsko bazo ter odvračajo Člane delegacij in delegate od ustvarjalnega deia v skupščinskem sistemu, K preobremenjenosti delegatskih skupščin resda po-membno prispeva tudi zakonodaja, ki zavezuje občinske skupičine k obravnavi ceie vrsts zadev, vendar je ludi ob dani zakonodajni možno razbremeniti delegatske skup-
Kako
gradimo
delegatski
sistem?
ščine. Zato bo treba poglobljeno anaiizirati naslednja vprašanja: kaj je mogoče brez Škode prenesti na organe državne urpave, ki naj občasno poročajo o svojem delu glede prenešenih zahtev, kajje mogoče pranesti vsamou-pravno urejanje temeljnim samoupravnim skupnostim in SIS, kaj je stvar politične aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, kaj iahko obravnava samo en zbor in ne vsi trije, kaj ni več potrebno obravnavati na skupščini, ker probtematiko poglobljeno rošujejo družbeni sveti in tako dalje.
Delegati opozarjajo, da niso zanimive seje. ko gro te za formalno potrditev že usklajena rašitve, ampak da žeiijo v detegatskih skupščinah razpravljati o vsebinskih, pro-blemskih vprašanjih.
Najbolj aktivni so v razpravah de/egati zbora krajevnih skupnosti, najmanf pa delegati zbora združenega dala. Zato bo prav delagatom slednjaga zbora treba posvetiti več pozomosti. Njihov interes za deio pa bo nedvomno porasei takrat, ko bodo imgli zbori večjo možnost za vplivanje na sprajemanje odločitev v skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, njihovfh izvršnih svetov In upravnih organih.
Konference delegacij še ne opravtjajo uspešno svojih funkcij; pogosleje so prej ovira za pretok raznovrstnih interesov kot kraj razprave članov delegacij s predstavniki drutbenopolitičnih organizacij Predsedstva občinskih skupŠČin se ne smejo spreminjati v organe odločanja. zvršni sveti pa se morajo v večji meri obrniti proti delegaci-jam in cetotni delegatski bazi, aa/ so dejansko njim odgo-vorni za svoje dolo.
Ugotovljene slabosti delovanja deiegatskega sistema bodo komunistom služile kot osnova za njihovo nadatjno aktivnost. Na vseh posvetihje ob tem prevladalo prepriča-nje, da je delovanje Zveze komunistov na star, dtrektiven način, učinkovito in uspešno samo na prvi pogled, med-tem ko je dolgoročno veliko bolj učinkovita dosledna borba Zveze komunistov za uveljavljanje ustavne vloge vseh institucij politfčnega sistema in za demokratično sprejemanje odločitev na osnovi vsestranske aktivnosti samoupravnih organov, osnovnih oziroma krajevnih orga-nizacij. delegacij in vseh delovnih Ijudi in občanov.
STANE DROLJC