Zemljepisje v Ijudski šoli. (Dalje.) 0. Vse druge vode, ki izvirajo na Kranjskem, pridejo po Dravi in po Savi in dalje po Donavi v Černo morje. a. V Dravo pride belopečki potok, ki izvira iz dveh jezerj)V pod Babjim Zobora 3023' visoko, ter prestopa po kratkem teku na Koroško, izlivaje se pod Rutami v Zilico. Vse druge vode ali teko na ravnost, ali 7. drugimi večjimi pritoki v Savo. b. Sava, najmočnejša in v gospodarskem oziru najimenitnejša tekoča voda na Kranjskem, steka se iz dveh rek nad Radolico. a. Gornja Sava, imenovana tudi podkorenska ali dolinska, izvira pod grebenom Presineka v niangarških gorah. Dolga je ta Sava od zgornjega jezernega izvora do Radolice 6 milj. b. Doljna Sava, tudi bobinska Sava ali Savica, izvira v Bohinju na ogradniški planoti, nareja 8 malih jezercev ter se spušča po nekoliko pragih ali slapih (najviši 35°) v Bohinjsko dolino. Dolga je kakih 5 niilj. c) Pri Radolici začenja se srednji tekVelike Save, iz začetka še v ozkem žlebn, od Kranja pa že po ravnini. Pod Zalogom začenja se nje doljni tek na Kranjskem, in ob enem je tukaj tudi plavna. \je srednji tek iznasa 7 milj, nje spodnji tek do pod Jesenic na ravnost 8'/2 milje, z mnogimi zavoji vred pa okoli 11 milj. Uolgost cele Save iznaša tedej na kranjskih tleh 24 milj, pad 3560' in srednja naglost 148'. Pri Javorniku je Sava 54', pod Zalogom 120', pod Brežicami pa že čez 300' široka. Globoka je nad Zalogom 1—3', od tod niže 5—?'. Od vsega njenega 94 milj dolgega teka pride na Kranjsko %. d. Levi savski pritoki so sploh na Gorenskem. Veči so: 1) Teržiška Bistrica 3 milje dolga, z Lomščlco na levo in Mošenikom na desno izliva se v Savo pri Podbrežji; 2) Kokra, ki izvira na Koroškem pod jezerskim Verhom, dolga na Kranjskem 3 milje, izliva se v Kokrico pri Kranji; 3) G a m e ) j š č i c a, 1 miljo dolga, izliv nad Čermičami. 4) Kamniška Bislrica, z Neveljco na desno, Radomljo in Račo na Ievo, dolga 5 milj, uslje pod Dolom in 5) Medija pod Zagorjeni, 1 uiiljo dolga. Desni priloki imajo obilo vode, in nekteri so važni v gospodarskem oziru, in ti so razun mojstranske Bistrice s zaniuiivim slapom Peričnikom v vratski dolini, pa potoka Radovnice s Kermo pa Bohinske Save, še ti le: 1. S o r a 5 milj dolga, v ktero priteka Poljanščica po 4 milje dolgem teku. Po poljanski dolini derži stara tovarska cesta, ki je vezala Beneško s Notranjo-avsfrijskiin; Poljanščica se izliva v Soro pod Loko, Sora v Savo pri Medvodab. 2. Znamenita L j nblja n i ca, naj važniši savski pritok, začenja se iz jamaric Pivke pri Postojni in Unice pri Planini in pririva v nekoliko lokih iz velike votline nad Verhniko izpod zemlje že kakor močna ladije noseča reka. Vseskupna njena dolgost pod imeni Pivke, Unca in Ljubljanice pa iznaša 112 avstrijskih milj. Izmed nje levih pritokov je Nanosica, ki se zliva v Pivko pa Gradašiča, ki pride iz polhograških liribov, nekake važnosti. Nje desni pritoki so sila vodnad" pa skoro sami ponikovalci. Potok Rakek pride pod imenom Oberh v cirkniško jezero, — vanj se izlivate ludi Cirknica in Stebe^ica, — prihaja iz jezera, poskriva se niže še trikrat pod zemljo ter se zadnjič zliva z Uncem. Potok Bistra z močnira virom pri Bistri 1 miljo dalg in potoka Ižica pa Bo-rovničica oba ponikovalca prišedši iz Sulie Krajine, izlivajo se po versti v Ljubljanico. 3. V doljno Savo se izlivajo litijska Reka, Zapotka pri Radečah, 3 milje dolga in Mirna, 1 miljo dolga, z ustjein nasproti štirske Sevnice; 4) Kerka čes 10 milj dolga. Izmed nje levih pritokov so važniši: Čaležica prihajoča od Višnje gore; 4 milje dolga Temenica, 1 miljo teče pod zemljo, kedar poslednjič pririva iz zemlje, pravi se jej Brusnica. Na desni strani ste Čermošnica in Sennša nekoliko znatni. 5. K o 1 p a ali Kupa, najdaljša reka po Savi, tece ob meji ter izvira pod Razlogami na hervaškib tleh, je na Kranjskem 14 milj dolga, široka do 100', globoka 1—5'. Porečje nje obsega v Suhi Krajini edino nje dolino (razne Čubranke, 2 milji dolge vode), v mclliškem hribovji pa prejema vse 2 milj dolgo Labinjo pri Primostku, Sušico pa Kamenico. 3. Notranje povodjc ponikvaric obsega do malega vso Suho Krajino. Iznied nmogih polokov, ki se tii izgubljajo v ponore, izvirajoči tudi po večem iz podzemeljskih votlin so, ti le : Studenec pri Oblokah na severo-vzliodu, 1 miljo dolga Kopajca ali Rašica pod Turjakom v Dobrepolji; Račna (severovzhodno od Turjaka) pa Žalna (y rasupeljski dolini; v ribniški dolini Bistrica, potok Sajevec in Ribnica; v kočevski kotlini potok Cerni Rinnse) nekoliko potokov pod Rogom pa pod Goteniškimi gorami. 4. Koritasta podoba visokogorskih planot, še bolj pa kraške doline in rupe podeljujejo napravljanju jezer zelo ugodna tla. Zlasti glasoviia so: a) Bobinsko jezero, ki ga nareja v višini 1654' Savica in obstopa okoli in okoli gole apnenčne slene, je dolgo 3000' in široko 900°, globoko pa 240°. V lemne valove gleda mu starodavna cerkvica Sv. Dulia z višine (ozirne) 400'. b) Izvorno bleško jezero obsega uro hoda, v sredi je na skalnatem otočiču lepa romarska cerkvica Marije Device, na visoki skali poleg njega je starodavni bleški grad. b} Cirkniško jezero v dolini enacega imena občasno presihuje in se zopet napolnuje (karpride od notranjih breznov in votlin). Že od nekdaj slovi to kakor pravo čudo lega kraja. 0 srednjem stanu vode pokriva jezero 9875 oralov, je čez 1 miljo dolgo pa 3/4 mi'j široko ondi, kjer je najširje. V^zhodni kraj jezera je nizek, na zahodu pa ga opasujo herbet Javornika hriba 3000' vis. in piramida Slivnice. Mnogi erti sterleči v jezero, skalnati otoki v njem, na enem iz med njih stoji vas Otok in plešaste vzhodne gore in strani dajo vsi okolici neko posebno podobo. Močvirjev je malo več v deželi. Nekdajno ljubljansko naočvirje (34000 oralov}, čez kterega jeizpeljanaželeznica v Terst, je sedaj večji del vsušeno in v njive in Iravnike obdelano. (Prih. dalje.;