Štev. 1€6.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pi ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20'	, polletno
K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K V70. — Za inozemstvo celoletno K 30’ .	Naročnina se
:::	pošilja	upravništvu.	:::
t;:	Telefon	številka 118.	:::
V Ljubljani, sobota dne 15. ju&tja 1912.
Leto I.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	s:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma * se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. ~
:::
Telefjn številka 118.
Rule Germania.
(Gospoduj Nemčija!)	^
-	Ko je bil še na krmilu vsesvetovne politike (n diplomacije najmogočnejši gromovnik med vsemi svetovnimi državniki vsemogočni knez Otto Bismark — prinesel je neki v Parizu izhajajoči ilustrirani list za dovtipe na prvi strani izredno imenitno in za sedanje politiško stanje zelo pomembno sliko: zemljevid Evrope, z faznimi barvami naznačene države iti čez celo Evropo je naslikan kancelar knez Bismark. ležeč na trebuhu tako, da ima glavo naslonjeno na zavojevani deželi Alzacijo - Lotaringijo. — z desno roko drži Hamburg, z levo Trst in jadransko morje: noge pa se raztegujejo tja po deželah na Balkanu do Carigrada!
Slika govori cele knjige diplomatične vsebine. ki imajo tudi raznobojne ovitke, bele. rumene. rudeče. modre, zelene itd., kakor je že to običajno na diplomatičnem polju! Kajti ves svet. seveda politično poučen, dandanašnji ve in zna. da ima velika Nemčija tendenco, skozi Carigrad po železni progi Male Azije — t. j. po takozvani Bagdadski železnici — dobiti dohod v Indijo. — cilj vseli dosedanjih evropskih imperijskili stremljenj! — Ker je namreč nemška mornarica, dosedaj še preslaba, da bi se merila z angleško po svetovnih morskih potili, hoče Nemčija doseči svoj davno zaželjeni cilj na kopnem po železničnl zvezi z »rajhoni«!
In kaj naj se učimo mi iz tega premišljevanja in trenotne situacije?
Ali ne vidimo na lastne oči in čutimo na lastnem telesu, kako mogočno se šopiri nemški živelj po naših, radi jadranskega morja prepomembnih deželah. Po vseh uradih nemško misleči uradniki - načelniki; po sprehodih bode kmalu prevladala nemška govorica; po nemški »šparkasi« vzdržano nemško jubilejno gledališče le bilo tnenda že zidano v ta namen da ubije in uniči v bodočnosti tako lepo se že razvijajočo slovensko umetnost na »deskah, ki pomenijo svet«; v trgovinah se širi nemška korespondenca in last not least v Trstu se naseljuje vedno več in več nemških trgovskih tvrdk in raste tako neinškj vpliv na našem živem telesu! — Res je neki avstrijski minister enemu izmed mnogih sinov nemškega cesarja razkazoval lepoto in veliki pomen avstrijskega emperija v Trstu trdeč: »To je avstrijska luka In ostane kot taka za vedno!« — Ali je pa oni ministrski cicerone tudi poznal Bismarckov izrek v nemškem državnem zboru, naperjen proti italijanski iredenti: »In Trlest wird d!e Irredenta auf deutsche Bayonnete stossen!« (t. j. v Trstu bo italijanska iredenta naletela na nemške bajonete.)
Ali smo res že tako malo samostojni, da bi se morali naslanjati le na tujo. za nas drago pomoč? !
Ali naši vodilni krogi pri deželnem odboru res ne vidijo ali navlašč nočejo videti, da sami krepe nemški element na jugu s tem. da delajo velike sitnosti in težave nasproti slovenskemu gledališču?! — Uverjeni naj bodo gg. sloven. ljudske stranke, da so oni tisti pionirji, ki bodo s tein zabili zadnji kol med naše gore pri gradnji nemškega mostu do Adrlje!
Kajti paziti je treba na vsakojake pojave v tem oziru!
In res priobčuje z veliko radiostjo »Tages-post« iz Gradca v štev. 160 z dne 12. junija t.
1. sicer nekako skrito notico v sredini omenjenega izvoda pišoč: ^>... ker ni dovolil deželni odbor gledališča slov. dramatičnemu društvu za leto 1912 — 13, bode imel ta ukrep za posledico. da ne bode imela Ljubljana v prihodnji sezoni slovenskega gledališča! — Zraven ljubljanskega deželnega gledališča imajo Slovenci (1 in pol miliona prebivalcev!) le še edini stalni oder. gledališče v Trstu, koje je prevzelo že večino ljubljanskih igralnih moči] pod svoje krilo. Drugi igralci pa so s tem odlokom vrženi na cesto brez kruha!« — Tako nemško glasilo! Pisano je sicer mirno in objektivno, a kakšne misli spreletavajo človeka, nekoliko bolj daleč mislečega, ako čita taka dejstva? Ali ne razvidijo gg. slov. ljudske stranke, d& dopisnik ne priznava vašega ljudskega »odra« na starem strelišču za kulturno vredno napravo? Ali se ne čuje iz vsega članka velikansko veselje in radost vseli ljubljanskih Nemcev, da bode njihovo, dobro situirano gledališče pritegnilo dve tretjini ljubljanskega — če tudi slovenskega! — razumništva v svoje okrilje?
In slednjič še eno vprašanje: »Kam naj gre slovenska mladina zvečer iskat si razvedrila in spopolnitve za svojo družabno in jezikovno izobrazbo, ako ne v domače slovensko deželno gledališče?	U.	A. W. G.
Spomin na Aškerca.
Trst, 12. junija.
V	včerajšnji številki Vašega lista, katerega kupujem poleg »Edinosti« redno vsak dan, sem čital tudi o »krščanskem« postopanju gotovih ljudij napram umrlemu pesniku in prvemu slovenskemu svobodomislecu, zato si dovoljujem poslati Vam par vrstic o pokojniku, kolikor ga poznam iz prijateljskih stikov.
Kakor znano, je bil Aškerc poslednje čase zelo nezadovoljen oziroma bolje rečeno jako ozlovoljen in slabo razpoložen. V takem razburjenju je zelo rad odpihal iz Ljubljane in prišel navadno v Trst za en ali dva dni. Pri teli prilikah se je navadmo zglasil pri meni ali mi pa po kom sporočil, da se nahaja v Trstu.
In tu mi je navadno pripovedal svoj položa posebno se je pritoževal nad strankarskim bojem v Ljubljani in nad perfidnim postopanjem klerikalcev.
Zadnjič sva bila skupaj pred približno 3 meseci. Dejal mi je, da v Ljubljani ne more izdržati in je moral odliti v Trst, da se vsaj malo razvedri. Tisti čas nekako je bila izšla daljša [ kritika v »Dom in Svetu« o njegovem »Poslednjem Celjanu.« Ko sem ga opozoril na neugodno kritiko, mi je odgovoril nekako tako: »Jaz sploh ne berem več »Dom in Sveta« in tudi nočem znati za kritike klerikalcev, ki izvirajo lKijveč iz tega. ker sem odkrit njihov sovražnik in pristaš Svobodne misli.«
Pri tej priliki mi je pokazal s prstom na mačeho (odznak Svobodne misli) in dejal: »Od
LISTEK.
CONAN DOVLE:
Zgodbe napoleonskega hu zarja
(Dalje.)
Jaz sem bil na £čtu teli ljudi, in ob pogledu na Lucijine solze sem zadobil vtis, da se morajo umetnine razdrobiti, ako jim odvzamemo oporo stene. Javil sem to, in Sucliet je odpoklical saperje. S tem sem postal rodbini prijatelj in sem izpraznil z očetom marsikak fiasco chian-tija in predelal s hčerjo marsikatero sladko lekcijo. Več francoskih oficirjev se je oženilo tisto zimo v Benetkah, in tudi jaz bi se bil, kajti ljubil sem Lucijo iz Vi>:ga srca; toda Eticnne Gčrard ima svoj meč, svoj polk, svojega konja, svojo mater, svojega cesarja in svojo karijero. Za ljubico ima vesel huzar prostora v svojem srcu, za ženo pa ne. Takšnih misli sem bil takrat, messieurs — ker še nisem poznal samotnih dni, ko človek hrepeni po ljubečih rokah in se otožnosti obrne stran, ako zagleda stare tovariše v krogu njihovih dragih. Ta ljubezen, ki sem jo smatral za šalo in igračo, daje — to Vidim zdaj — Šele Življenju pravo "' sebinoi ona je hajsvečanejše in najsvetejše M žemlji,/, Hvala vam, mon cher ami, merci! Vino dobro, nebo nama škodila še ena steklenica,
In zdaj vam hočem povedati, kako je bila tnoja ljubezen do Lucije kriva najstrašnejše izmed mojih aventur, ki sem jih doživel, in kle je ostal konec mojega desnega ušesa. Že Večkrat ste hoteli vedeti, kako se le zgodila ta jfee, Nocoj boste slišali, messieurs.
kongresa t. 1. v Pragi, jo nosim vedno javno in vidno, in se ne strašim kakor drugi!«
»Sem prepričan svobodomislec in škoda le. da sem tako osamljen in da n* Sv. M. bolj razširjena pri nas! Kedaj bomo mi došli Čehe in Francoze?«
In res. kdor je poznal Aškerca, je mogel opaziti, da je nosil vedno mačeho kot iglo na kravati.
Ko sva se še dalje pogovarjala o slovstvu, posebno našem domačem slovstvu, mi je britko potožil, kako se kritizirajo njegova dela in kako skušajo posebno klerikalci njegova deia omalovaževati. Postajal je vedno bolj razburjen in dejal: »Kaj mislite, da ne vem kako in kaj sem pisal. Jaz svojih del nisem napisal v enem hipu. Posebno za »Celjana« sem pridno študiral zgodovino tedanje dobe in jo tudi poznam. Sicer sem pa vedno vsako stvar in vsako snov predno sem jo napisal preštudiral!« »Svoja dela sem dobro premišljal in so sad dolgega razmotrivanja! Tudi za naprej sem pripravljal par del, katerih obrise že imam in imam celo stvar v mislili že dobro zasnovano!«
Pogovarjala sva se dolgo do večera ter se razšla želeč drug drugemu »na svidenje!« Aškerc je bil blaga duša. prepričan svobodomislec in krepak značaj, njegova dela pa-zaslu-žijo prvo mesto v jugoslovanski literaturi. Sicer je bil skromen v zasebnem življenju, zahteval pa je. da se njegovo delovanje tudi upošteva toliko, kolikor tudi v resnici zasluži. Užaljen pa je bil. kadar je zapazil, da se ga iz gotove strani; nalašč prezirat Klerikalcev mi mogel trpeti.
Mož je za Slovence markantna pojava napredno - kulturnega dela in kot s svojimi deli zasluži ne le priznanja ampak pred vsem spoštovanje.
Želeti je. da bi vsak Slovenec poznal vsa Aškerčeva dela. poznal tudi njegovo življenje predvsem pa poznal Aškerca samega, to je njegova načela in njegove smotre.
Zato bi postavili pokojniku gotovo najlepši spomenik, ako bi seznanili slovensko ljudstvo z glavnimi njegovimi načeli in mislimi. Da se pa to čimprej omogoči, naj se izda v kratkem Aškerčeva Čitanka ali kaj podobnega z obširnim njegovim životopisom in kritično študijo njegovega delovanja in načel.
Knjiga naj bi stala le par vinarjev (20 do 50 vin.) tako. da bi jo mogel vsak tudi naj-ubožnejši delavec kupiti.
Da se bodo pa mogli kriti stroški za tisk in pa honorarje, naj uvede javno zbirko morda ravno potoni časopisa »Dan«, ki naj bi v to svrho nabiral prispevke prijateljev in oboževalcev Aškerca.
Ne nemi kamen, spomenik v knjigi, katera bo narodu govorila o delih pokojnika, mu torej postavimo!
Prijatelj Aškerčev.
ToiTriŠKA KRONIKA-
Rusinska obstrukcija. V zadnjem trenotku je vlada še enkrat podala Rusinom oficielno predlog k spravi, a Rusini so stavili protipred-loge. ki so pa za vlado v celoti nesprejemljivi,
tako da do nadaljnih pogajanj sploh ni prišlo. Rusinj so začeli obstruirati v dveh najvažnejših odsekih, v proračunskem odseku so s stvarnimi popravki, ki so se raztezali v neskončno dolžino preprečili vsako nadaljevanje dela. v brambnem odseku so pa dokazali, kako resno smatrajo svoje obstrukcijske sklepe. Levicki je govoril do polenajste zvečer. Za njim ie bil na vrsti zopet rusinski poslanec Bačinski; ker je večina vedela, da bo tudi ta obstruiral. je sklenila, da s celomočno sejo zlomi obstrukcijo Rusinov. Toda tudi ta sklep ni nič pomagal. Posl. Bačinski je začel govoriti ob polenajstih in govoril vso noč z malimi presledki do dopoldneva. Poslanci so v odseku lepo spali. Ie zastopnika vlade minister Georgi in njegov namestnik sta poslušala vso noč rusinske obstrukcijske govore. Torej se je naklep večine ubiti obstrukcijo z dolgotrajnimi sejami tudi ponesrečil. Brambni odsek mora po sklepu sta-rešinjskega sveta končati svoje delo še tekom tega tedna, ker v prihodnji plenarni seji ki se vrši v torek, pride najprej na vrsto ko-nečno glasovanje o službeni pragmatiki, na-daljne seje pa so namenjene drugemu čitanju brambne reforme, tako pride koncem tekočega meseca na razpravo še proračunski provizorij, nato pa še ostale manjše predloge, na kar nastopijo letne počitnice. Sedaj nastane le še vprašanje, ako bo mogoče vspričo rusinske obstrukcije v odsekih in njih obstrukcije v v avstrijski zbornici po končani službeni pragmatiki vstrajal na tem koledarju. Vlada ima še do 30. t. m. svoj proračunski provizorij ako dotlej ne bo rešen novi do konca leta nastopi kratek ex lex stanje v Avstriji. Politi-ški položaj je danes odvisen od rusinske obstrukcije in uje uspeha.
Italljansko-truška vojna. Napolslužbeni ita-ljanski listi javljajo, da je sedaj Italija, ko so vsi italijanski podaniki zapustili Turoijo napram iztiru proste vsake obveznosti ker ni nobene nevarnosti več. da bi turška vlada odgovorila na italijanske pomorske akcije z represalijami na Italijane. Vsled tega je pričakovati v najkrajšem času nadaljevanje italijanskih pohodov v Egejskem morju. Tudi v Turčiji so merodajni krogi istega prepričanja ter se pripravljajo, da bi otežkočili in zavla-čili vsako večjo italijansko akcijo. Vendar v Carigradu prevladuje mnenje, dia je položaj kritičen, in da vlada resno zopet računa z zaprtjem Dardanel. Nek upliven politik se je celo izrazil, da ne veruje, ako bodo morske ožine v Dardanelah odprte prometu delj nego osem dni. V začetku se je trdilo, da Italija namerava najprej zaposesti otok Kios. toda obširne priprave italijanskega ladjevja dajo sklepati, da se gre za večji podihvat; vendar čuvajo italijanski krogi skrajno tajnost, ker nameravajo zopet iznenaditi svet kakor takrat, ko so se italijanske ladje prikazale pred Dardanelami.
DNEVnTPREGLED.
Dan sodbe. Današnjega dneva se boji kle-iikalni deželni odbor kranjski z dr. Lampetom na čelu. Danes izide znamenita Šukljejeva razprava o obupnem položaju financ dežele kranj-
Suehet je imel takrat svoj glavni stan v palači doža Dandola blizu Markovega trga. Bilo ie koncem zime. in jaz sem se bil vrnil pravkar iz gledišča Goldoni. Doma najdem pisemce od Lucije, in tudi gondola me je že čakala zunaj. Prosila me je, naj pridem takoj k njej. češ. da je v stiski. Za Francoza in vojaka ni bilo dvoma, kakšen bodi odgovor. Tre-notek nato sem bil v čolnu, in gondolir je od-veslal v temni kanal. Spominjam se še. da me je presenetila njegova postava, že ko sem stopil v barko. Bil je izmed najbolj širokoplečih ljudi, kar sem jih videl. Toda beneški gondo-lirji so vobče krepki; pogostoma najdeš med njimi prave orjake. Mož se ie postavil za moj hrbet in veslal svojo pot.
Dober vojak bi moral biti zmerom oprezen v sovražni deželi. To mi je bilo pravilo, ki sem se ga vselej držal, in če sem danes na svoje stare dnii še živ. se imam zahvaliti le njemu. Ali tisto noč sem bil brezskrben kakor mlad. neumen rekrut, ki se boji, da ga ne bi imeli za plašljivca. Svojo pištolo sem v na-gliu pozabil doma. Sabljo sem imel sicer ob boku. toda ona ni zmerom najpripravnejše orožje.. Sedel sem naslonjen v svoji gondoli, ves zasanjan v ljubki šum valov in monotono škripanje vesla. Pot naju je vodila po mreževju tesnih kanalov; na objh straneh so se dvigale visoke hiše, nad nama pa sem videl ozek pas neba. ki se je lesketalo v zvezdah. Tuintam so gorele na mostovih oljne svetilke s kalno lučjo. in zdajpazdaj je prisvetil do naju šibki plamen svečke pred svetniško podobo. Drugače je bilo vse temno, in videla se je samo bela brazda, ki jo je razmetaval spredaj najin dol-gokljuni čoln. Kraj in čas sta bila kakor nalašč ustvarjena za sanjarjenje. Mislil sem na svojo
preteklost, na vsa dela. ki sem jih bil deležen, na konje, ki sem jih jahal, in ženske, ki sejn jih ljubil. Tudi k dobri majki so mi polete misli, in predstavljal sem si njeno radost, ko bo slišala vaščane oznanjevati sinovo slavo. Mislil sem na cesarja in na Francijo, deželo mojih očetov, na solnčno Francijo, domovino tako lepili hčera in tako hrabrih sinov. Srce mi je utripalo v prsih živahneje ob misli, kako smo ji razširili ineje. Njeni veličini sem hotel posvetiti življenje. Položil sem roko na srce, da bi storil prisego, ali tisti hip je padel gondolir od zadaj po meni.
Če pravim, padiel je po meni. ne mislim da me je samo napadel, nego. da se je vrgel name res z vso svojo težo. Ko vesla, stoji mrcina za vami in nad vami. tako da ga ne vidite in se ne morete zavarovati pred takšnim napadom. Par trenotkov prej sem sedel še ponosno izbočenih prsi. a zdlaj sem ležal podol-gem na čolnovem dnu. tista pošast pa na meni, tako da mi je pohajala sapa. Čutil sem na tilniku njegov vroči dih. Kakor bi tremi!, mi je iztrgal sabljo, nateknil mi na glavo nekako vrečo in jo zavezal z vrvjo. Ležal sem na dnu gondole kakor ujeta ptica in si nisem mogel pomagati. Nisem mogel zakričati, nisem se mogel geni ti; bil sem samo še zveženj. V naslednji sekundi sem začul zopet žuborenje vode in pljuskanje vesla. Falot je nadaljeval po opravljenem delu svojo vožnjo tako mirno in brezbrižno, kakor da bi mu bilo vsakdanja navada. vtikati huzarske polkovnike v vrečo.
Messieurs, ne morem vam popisati z besedami. kakšno ponižanje in kakšen gnev sem občutil, ko sem ležal povezan kakor ovca. ki jo peljejo k mesarju. Jaz. Etiene Gčrard. najboljši jezdec v šestih brigadah, najboljša sab-
lja v celi Grande Arniče, ujet tako sramotno od enega samega, neoboroženega moža! Kljub temu sem ležal mirno, kajti, ^e čas odpora in je čas. ko treba hraniti moči. Čutil sem bil. kako me je popadel mož za roko. in sem se zavedal, da sem v primerj z njim kakor dete. Čakal sem torej z gorečim srcem, da se mi ponudi pripravna prilika.
Koliko časa sem ležal tam spodaj, ne vem povedati, a zdelo se mi je dolgo, poslušati vse-
v	enomer pljuskanje vode in monotoni šum veslanja. Večkrat sva zavila okrog vogala, kajti na uho mi je udaril tisti zategli, žalostni klic, s katerim obveščajo gondolirji tovariše o svojem bližanju. Po dolgotrajni vožnji sem začutil nazadnje, da je čoln zadel ob pristajali-šče. Falot je potrkal z veslom trikrat na nekaj lesenega, in v odgovor sem slišal kmalu, kako odrivajo zapahe in odklepajo ključanice in kako škripljejo težka vrata v svojih tečajih.
»Ali ga imaš?« je vprašal neki glas po laški.
Zver. ki me je imela v svoji oblasti, se je zasmejala na glas in sunila z nogo v mojo vrečo.
»Tu notri ie,« je odgovoril.
»Oni že čakajo.«
»Vzemite ga vendar,« je dejal moj razbojnik. Vzdignil me je. šel par stopnjič navzgor in me vrgel na trda tla. Nato so zopet zapahnili in zaklenili vrata, in jaz sem bil jetnik VI tej hiši.
Po zmešnjavi glasov in po teptanju senl spoznal, da stoji okrog mene večje število ljudi. Ker razumem laščino mnogo bolje, nego Jo govorim, sem vedel prav dobro, kaj so se menili.
(Dalje.)
Jutri v nedeljo ob lepem vremenu po 1. uri popoldne polet avi-atika Vldmarla na ^ofaškein voibali&čul
skc ter o bankrotncm gospodarstvu klerikalcev, odkar so zadobili večino v deželi ter gospodarili iz denarjem tako, da stoji dežela pred popolnim financielnim kraliom, iz katerega jo ne izvleče tudi umetniško žongliranje Lampeta s frazami in milioni. Temeljem številk je bivši klerikalni poslanec Mandelj dokazal, kako hitro gre s kranskimi financami nizdol od onega trenotka, ko je prevzel finančno poslovanje Lampe, od prejšnje večine so klerikalci dobili vzorno financo, dasi že takrat .ni bilo mogoče govoriti o preveč sijajnem finančnem rokv/aju, kar se pa seveda ne da trditi niti o eni avstrijski kronovini; toda ko so prišli klerikalci do moči, zapravili in zašpekulirali so še to, kar je prejšnja večina znala varovati. Kako so takrat klerikalci kričali, ko je deželni poslanec Reis-ner s številkami dokazal bližajoči se polom. Lampe je kar metal sedem miljonov okrog sebe. Toda spodbiti ni mogel niti ene Reisnerjeve trditve, zato se je norčeval, to taktiko uporabljajo tudi sedaj, ko Mandelj potrjuje Reisner-jeva izvajanja, stvarnega in gotovega ne more ničesar povedati, zato pa se norčuje in ga nazadnje prav po Lampetovsko proglasi za navadnega ignoranta in omejenca! Toda danes izide delo, ki bo Lampetu še mnogo neprijetnejše nego je Mandljeva razprava. Bivši deželni glavar pl. buklje, ki je imel gotovo najtočnejši vpogled v klerikalno gospodarstvo izda dejo
o	tern gospodarstvu. Lampe se izgovarja že vnaprej, sedaj seveda ne more nagnati Šuklje-ta z ignorantom, idijotom in omejencem, ker bi bilo to pač malo preveč za Lampetovsko moralo — mogoče se pa to še tudi zgodi, saj je »Slovenec« tudi takrat Mandelja, ko je bil užaljen, proslavljal kot prvega ekonoma in finančnika. ka mu je danes ignorant in zato se pa zvija v frazah in izgovorih, ko Sukljetove brošure še niti videl ni, in torej tudi ne more vedeti, kaj bo Šuklje povedal, a vendar se skuša še opravičevati na najnemarnejše načine, ki bi jih pač ne bi pričakovali od Lampeta, ki se sam rad imenuje kranjski finančni minister. Nekaj pa značijo ta Lampetova izvajanja pred obtožnico, namreč slabo vest, ki jo ima kranjski deželni odbor z Lampetom vred pred razkritjem resnice in dejanskega položaja. Zato se Lampe boji Sukljetovega dela in hoče ublažiti malo udarce, ki bodo padli po njegovem telesu. Doslej je Lampe farbai lahko vso javnost, a odslej mu ne bo več mogoče, ker sta dva odlična somišljenika in nekdanja javna funkcionarja Klerikalne stranke povedala isto, kar se je trdilo že tolikrat, kar so pa hoteli klerikalci le ironizirati! Z današnjim dnevom ji je pa izbito tudi to orožje!
Ako bi bil pred 20 leti kak slovenski list koga napadal zato, ker je šel za pogrebom slovenskega pesnika, bi se množice zavedale, da Je to protlnaroden list. Danes »Slovenec« napada vse, ki so pesniku Aškercu izkazali zadnjo čast in skuša sramotiti krasno manifestacijo, ki jo je priredilo slovensko ljubljansko narodno meščanstvo, delavstvo in zastopniki vseh
ifokrajiu — razven umirajoče Koroške — umr-emu pesniku. Celo uradni nemški list hvali pogrebni sprevod in piše lepo o slovenskem pesniku — slovenski klerikalni list pa išče vse mogoče prilike, da bi denunciral ljudi, zato, ker so se udeležili pogreba. Mi pravimo: ne one, ki so šli — ampak one, ki jih ni bilo — si je treba zapomniti. Ti so popolnoma ali vsaj deloma črni in teh naj se varuje, komur je mar slovenske bodočnosti. »Slovenec« se repenči zaradi dijakov, tako nizko je padel ta list. da napada naše narodno dijaštvo za to, ker je nosilo vence pri pogrebu slovenskega pesnika, našega največjega epika. Ali ni to sramotno?
Skupina deklic, ki so nosile vence z napisi del, je budila med vsem občinstvom tako odkrito radost in odobravanje, da ga pač ne bo poštenega slovenskega človeka, ki bi odobraval klerikalne napade na gojenke zato — ker so nosile naslove Aškerčevih del. Saj so bile, kakor ona jasna pomlad, ki je nam prinesla pesnika in njegova dela. To pomlad je skušal klerikalizem mučiti. Do danes se mu to ni posrečilo — in mislimo, da so pri pogrebu pesnika Aškerca klerikalci videli, da še dolgo ne bo naš narod padel tako nizko, da bi šel s klerikalci proti svojim pesnikom. To nas veseli in daje nauk za bodočnost — zato »Slovenčevi« napadi nič ne škodujejo.
Od več strani smo dobili vprašanja zakaj ne nastopimo proti »Glasbeni Matici,« ki ni §matrala za potrebno, da bi se s petjem ali z Zastopstvom udeležila pogreba pesnika Aškerca. Vemo, da je dolžnost časopisja, da biča Javne narodne grehe in napake, toda mislimo, da so gospodje sami spoznali, kako napačno je bilo njih postopanje. O onem nepotrebnem strahu smo že pisali, in ta strah je padel kakor Velika senca tudi na »Glasbeno Matico«, ki bo Imela od tega le škodo, tudi če ji zato vržejo klerikalci kak tisočak več. Razumemo nevoljo onih, ki se zavedajo, da bi se morale pogreba pesnika Aškerca udeležiti vsa naša narodna in kulturna društva — razumemo tudi nevoljo proti »Glasbeni Matici« — toda ne pišemo o tem — ker upamo, da bodo člani sami z Matico ob, učanali. Postopanje »Matice« je bilo seveda vse obsodbe vredno... Nekateri pravijo tudi zakaj se ril udeležil pogreba deželni šolski svet — ko se vendar v vseh šolah deklamirajo Aškerčeve pesmi. Nam se to ne zdi čudno, ker poznamo deželni šolski svet. — Tudi vlada bi baje morala storiti svojo dolžnost do moža, ki Je delal na slovenskem kulturnem polju. Res. da bi morala, toda če ni, je to le dokaz njene ljubezni do slovenske kulture. Nič ne de, če Jih ni bilo. Bili so tisoči in to je glavno.
Slovenščina pri okrajni sodniji !( i. Hlapec Matija Kajfož iz Banjaloke je bil v pou-Geljck 10. t. m. zaslišan kot priča. Pri razglasit-
vi	razsodbe ga Je sodnik opominjal naj vstane. Toda, Janez se je hudomušno nasmehnil in rekel! Gospod povejte po slovensko, saj jaz nc Vem kaj go v urite ali je to razsodba ali kaj drugega. Mislil sl je pač dobro: vsi smo Slovenci, Sodba i>a nemška, kako gre to skupaj. Toda kazenski sodnik jo Je drugače pogruntal: 24 ur v luknjo za predrzno opombo. G. Kajfež povprašuje, kdo mu bo plačal odškodnino, ker so njc-
>13
govi konji ostali brez nadzorstva v Kočevju za časa Janezove pokore za predolgi jezik. Tudi mene je vpraša! kam se naj obrne, toda jaz mu res ne vem nasveta, mogoče mu ve kdo izmed občinstva.
Napredna zmaga v Sp. Šiški. Klerikalcem, ki jih je v Šiški tako malo, da bi jih lahko na prste seštel, ne da miru izid volitev samih, temveč tudi izvolitev župana g. Josipa Seidla. Kar ne more preboleti znano omizje v neki od Slovencev še vedno dobro obiskani gostilni, ki sestoji iz nekaj »Heilbruderjev« in tistih par klerikalcev - voditeljev, je pa dejstvo, da ni v občinskem odboru niti enega klerikalca. Zato s pomočjo »Slovenca« hočejo prikriti blamažo, katero je doletela bolj S. L. S., kakor pa šišenske klerikalne mogotce. Ze dva dni namreč primerja »Slovenec« tega in onega županom in podžupanom. Z naravnost zafrkljivimi stavki hoče ošmešiti poštene ljudi, ki jim je blagor občine res pri srcu in ki imajo najmanj toliko agilnosti in pameti v sebi, voditi občino, kakor kak privaiidraiii Nemec ali pod njegovim vplivom izvoljeni klerikalec. Veliko imate na vesti in zatorej bi bilo bolje, da čutite. Sicer pa še ni vseh dni večer, imeli hote priliko se še bolj jeziti, ko bo »Slovenski Ljudski Stranki« odpadla še marsikatera občina in za občinami še marsikateri okraj, in tedaj vas bo presenetilo, ko v deželnem zboru ne boste imeli več go-spodstva. Vam pa, zavedni naprednjaki po deželi, bodi Siska zgled, delajte neumorno, da se otresemo klerikalnega jarma, ker ta jarem pomeni pogin našega milega naroda.
Narodno napredni odborniki v Sp. Šiški so si ustanovili klub, katerega načelnik je g. Milan Cimerman,, njega namestnik pa g. Janko Kelec. Klubu želimo veliko uspeha.
Pri odkritju Palackega spomenika v Pragi bodo zastopali mestno občino ljubljansko gg. župan dr. Tavčar, podžupan dr. Karol Triller, ing. Ign. Stembov i. dr.; »Slovensko Matico« g. dr. Fran Ilešič in »Slov. pisateljsko društvo« g. Anton I rstenjak. Kongresa slovanskih časnikarjev se udeleži več naših časnikarjev iz Ljubljane, Gorice in od drugod.
Aškerčeva mrtvaška maska, ki jo je ulil kipar prof. Repič je razstavljena v Schwent-nerjevi izložbi v Prešernovi ulici.
Rimski mozaik, kar so ga izkopali na prostoru Aemone je naslikal v škici prof. Cigoj ter razstavil svoje rizbe v izložbenem oknu tvrdke Kleinmayr-Bamberg.
K poročilu o premetenem sleparju omenjamo še, da se je slepar Premru izdajal za učitelja Mlakarja z Grabna in da ima še dva brata, ki sta že zaprta zaradi sleparij.
Deželni zbor Kranjski in deželne finance, spisal Fran pl .Šuklje. Danes je izšla, knjiga, ki bo vzbudila povsod mogo šuma. ker se ravno sedaj bije boj Za kranjsko deželno gospodarstvo. O knjigi še izpregovorimo. Knjiga obsega 72 strani. Stane 1.80 K, po pošti 1.90 K. Dobiva se po vseli knjigarnah.
Na Ciril-Metodovi veselici ne bomo nem-škutarili. Kakor naše narodne dame v Ljubljani, tako ali pa še bolj rade nemškutarijo tudi njihove tovarišice v Novem mestu. Ta razvada je v današnjih časih že na sebi žalostna, ki pa zasluži še večje graje, če se ta razvada prenese iz zasebnega življenja v javne, izključno narodne veselice. Da povemo le en vzgled. Pri veselici, ki jo je v nedeljo priredila novomeška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni pri Windischerju v Kandiji, je ena prvih odbornic nekega gospoda, ki je znan »Sokol« nagovorila nemško. Dotični gospod pa si je mislil, zamera gori ali doli in ji je v obraz zabrusil: »Purdon milostiva, danes je Ciril-Metodova veselica in vsaj na tej veselici ne bomo nemškutarili«. — Cisto prav tako! Če narodne dame ne jemljejo ozira niti na izključno narodno veselico, čemu naj bi gospodje, posebno pa Sokoli jemali ozir na take mlačne na-rodnjakinje. Taka ostra javna operacija zna sčasoma le vendar ozdraviti nemškutarijsko epidemijo v vrstah slovenskega ženstva.
Sokolski čin češkega slikarja. Na plakatnih stenah vseh slovanskih mest se kaže danes oni krasni veliki sokolski plakat, ki predstavlja sokolsko geslo: s silo leva s poletom Sokola. Tudi v Ljubljani vidimo te plakate. Naslikal jih je slikar Dornik. Tega slikarja so povabili češki klerikalci, naj jim naslika za 5 do 6 tisoč kron enak plakat, ker nameravajo prirediti zlet orlov, katoliških ptičev — v Kralj. Gradi. llornik je ponudbo odklonil, češ da se ne strinja z njegovim sokolskim prepričanjem, da bi delal plakat za čuke. To je pač lep vzgled slikarja, ki se ne prodaja za par kron.
Vzoren »učitelj verouka«, akademik in tat.
V	knjižnici klerikalnega akadeiničnega društva »Akademija« na Dunaju je v zadnjem času zginilo okolu 150 znanstvenih knjig. Tatvine je bil osumljen društveni član Friderih Schvveitzer, ki je bil takoj aretiran. Schcveitzer si je izposloval vstop v društvo kot učitelj verouka in slušatelj filozofije. Schvveitzer je sedaj priznal, da n 'ima več kot štiri gimnazije, da je maturitetno spričevalo ponaredil in se tako vtihotapil na vseučilišče. Pri hišni preiskavi je našla policija okolu 20 knjig »Akademije« in veliko število knjig dunajskega izobraževalnega društva. Namen pač vedno posvečuje sredstva.
Falzifikati novih dvokronskih novcev. Komaj je preteklo par dni, odkar je avstro-ogrska banka izdala nove dvokronske novce, že so se pojavili falzifikati, predvsem na Štajerskem. Pri blagajni južnega kolodvora v Gradcu je plačalo več mladeničev karte s falzifikati. Ponarejeni denar je precej lažji od pravega. Policija je uvedla obširno preiskavo.
Cerrigendum. V 154. številki svojega cenjenega lista z dne 3. junija 1912 ste priobčili pod zaglavjem »Ljubavna afera dunajske aristokratinje grofice Chorinsky« članek, ki se nanaša na grofico Maksimiljano Chamare-Chorin-~ky češ, da je odpotovala z nekim Amerikan-cem Petersom in da se namerava z njim poročiti. Kot zastopnik ge. grofice Maksimiljane Chamarc-Chorinsky si dovoljujem Vas najvljudneje prositi, da blagovolite v svojem cenjenem listu resnici na ljubo priobčiti lojalno naslednje, dejanskim razmeram odgovarjajoče
pojasnilo: Ni resnično, da bi bila grofica Maksimiljana Chamare-Chorinsky odpotovala z nekim učiteljem koloturjenja (Rollschulehrer), da ga poroči. V resnici je namreč ga. grofica v spremstvu neke prijateljske rodbine odpotovala za šest dni, bila ves ta čas v družbi s to rodbino in se je slednjič tudi s to rodbino povrnila. O kaki nameri ge. grofice Chamare-Chorinsky, da bi se poročila s kakim učiteljem koloturje-nja, ne more biti niti govora.
Z najodličnejšim spoštovanjem beležim udani dr. Novak.
iz občinstva se nam poroča: Le preradi preveč govorimo, pa premalo delamo. Slišimo n. pr. vsak dan govoriti o veliki važnosti domače industrije, ali malokdo se popolnoma zaveda, da ni dovolj samo govoriti, temveč je treba domačo industrijo tudi dejansko podpirati, s tem, da kupujemo domačo blago — izdelek naših domačih industrijalnih podjetij. Imamo n. pr. Kolinsko tovarno za kavne primesi v Ljubljani, ki izdeluje priznano izvrstno kavno primes, ki je po svoji kakovosti brez dvoma najboljši kavni pridatek sploh — pa je vendar še dosti gospodinj, ki sicer vedno o sebi trdijo, da so zavedne Slovenke, ali domače Kolinske kavne primesi vendar še nc kupujejo. To se mora predrugačiti. Vsaka seveda slovenska gospodinja smatraj za svojo narodno dolžnost, da kupuje domače blago in podpira s tem domačo industrijo. Ce se bodo vse slovenske gospodinje dosledno ravnale po tern principu, bodo lahko prav uspešno sodelovale pri našem delu za gospodarsko osamosvojitev. Kot najizvrst-nejše in pristno domače blago priporočamo slovenskim gospodinjam Kolinsko kavno primes!
Iz Novega mesta se nain poroča: Novo mesto bi bilo kmalo prizorišče dveh velikih nesreč. Tvrdka Martini in Majoni je nakupila več gozda v Gorjancih v Šentjernejski okolici. V svrho izvažanja lesa si je tvrdka nabavila velik tovorni avtomobil, ki nalaga včasi kar za dva vagona lesa, ali premoga. Vsled velikanskega ropota se je zgodilo že več nesreč pri domačih voznikih.Danes dopoldne je tovorni avtomobil vodil nov šofer. Ko je prišel težko obložen na državni most, je ropot avtomobila oplašil konje kolodvorskega izvoščka Medveda. Le skrajnemu naporu voznika sc je posrečilo divje konje vzbrzdati, sicer bi bilo šlo najbrže vse skupaj čez nizko železno ograjo mostu doli v Krko. Ko pa se je tovorni avtomobil okoli polu dveh pop. vračal po glavnem trgu proti domu in je vkljub padavini ceste precej hitro vozi, mu prideta po državnem mostu nasproti dva voznika z lesom naloženima vozovoma. Komaj so konji zaslišali ropot avtomobila, že so se začeli plašiti. Šofer je to dobro videl, pa avtomobila ni ustavil, pač pa je zmanjšal brzino in krenil v levo stran ceste. Prvemu vozniku se je posrečilo konje spraviti brez škode naprej. Njegovemu tovarišu pa so se konji, splašili. Hlapec je s skrajnim naporom skušal konja pomiriti, toda voz je drdral preko jarka v smeri na staro cesto. Voznik je z nevrjetno srčnostjo vendar toliko krenil v stran, da je voz zavil namesto po Strmini stare ceste na desno na ulico, ki pelje mimo hotela Jacaz do Čitalnice. Kljub temu pa je voz zavozil z levo stranjo čisto na rob škar-pe, ki meji ulico od stare ceste. K sreči se na tem robu nahaja močna železna ograja. Ob to ograjo je zadei voz in obtičal; sicer bi se bil voz s konjem in voznikom prekucnil čez škarpo. Strlo se je oje, nalomila in zvila se je železna ograja, voznik je poškodovan na roki, nekoliko so tudi konji. Voznik je Mrakov iz Gaberji. Proti tvrdki Martini in Majoni se vloži ovadba.
Lasna bolezen. Na Dunaju so se pojavili slučaji lasne bolezni, ki je dosedaj popolnoma nepoznana. Obolele otroke so prenesli na dermatološki oddelek splošne bolnice. Bolezen povzroča neka glivica; njeni simptomi obstoje v tem. da se pokažejo na glavni koži male koničaste lise, ki zelo hitro rastejo in povzročajo izpadanje las. Zdravilni proces traja zelo dolgo časa, da celo več let.
Zigmund Winter, češki pisatelj je umrl dne 12. t. m. Rojen je bil 1846. posvetil se je zgodovini in je bil prof. zgodovine na akad. gimna-ziju. Napisal je celo vrsto zanimivih zgodovinskih del. (Zgodovina praške univerze, zgodovina rokodelstev, noše meščanstva — sploh poznal je staro češko kulturo kakor malokdo. Pisal je tudi zgodovinske slike in povesti, ki so važne v kulturno historičnem oziru. Najlepše njegovo delo je »Mister Kampanus«, v katerem slika češko vstajo, bitka na Beli Gori in propad, ki je sledil za njo. To delo je izšlo v posebni izdaji in mi a veliko zgodovinsko vrednost. Bil je vrl Ceh, delaven mož, vnet za zgodovino jn napredek svoje domovine.
Požigalec. Kakor smo že poročali, je v sredo popoldne začel goreti mestni gozd pri Pre-čini. Žrtev ognja je bilo 50 smrek, ki jih je trgovec Seidl že preje kupil od novomeške občine, potem jih pa pustil še v gozdu ležati. Smreke so bile že posekane, nekatere že olju-pljene. Sumi se, da je ta ogenj nekdo nalašč zažgal in sicr neki možki, ki je bil pred kratkem v neki zadevi z občino zaprt. Ko je prišel iz zapora, je bil zelo jezen in je baje rekel: Nekaj moram tem hudičem storiti, ki so me dali zapreti. Kmalu na to je začelo v gozdu goreti. Oškodovana pa ni novomeška občina, ker kakor rečeno, so bile dotične smreke že prodane, ogehj pa se je na drugi del gozda še pravočasno zadušil. Z zadevo se peča orožništvo.
Zaslugam čast! K slučaju v Krki vtoplje-iiega dijaka Koporca se nam še poroča: Ko je sedmošolec Jerin po opetovanem naporu potegnil vtopljenca, ki je na dnu Krke — kar je značilno — stal po koncu, so najprvo njegovi tovariši poskušali nesrečneža vzbuditi k življenju. Srce mu je namreč še utripalo. Takoj na to pa sta se iz bližnje bolnice usmiljenih bratov v Čolnu privozila usmiljeni brat Viktor ter bolniški zdravnik dr. Ofner. Sele ta dva sta poiskusila s skrajno požrtvovalnostjo vsa sredstva hi moči, utopljenca umetnim potoni rešiti. Dr. Ofner je konštatiral, da dijaku nekoliko še bije srce. Pa kljub njunimi skoro pol ure trajajočemu naporu je vtr>""enec ostal — mrtev. Po mnenju dr. Ofner ja bi nesrečnež bil rešen, če bi bila onadva vsaj 5 minut preje mogla dospeti na
mesto nesreče. Požrtvovalnost obeli omenjenih gospodov se splošno odobrava.
Gasilno In reševalno društvo ljubljansko kot dedič. Pred kratkim umrli posestnik in trgovec g. Albert Schiiffer je v svoji oporoki testiral ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu 200 K, dne 15. avgusta 1910 umrla gospa Amalija Vilhar roj. I.uck-inann 100 K in dne 1. julija 1904 v Gradcu umrli pekovski mojster g. Karol Inglitsch — star Ljubljančan — 4000 K. To so najlepši dokazi
0 pojmovanju vzvišenega društvenega namena.
Zgodovinski dan. Stara resnica je. da je bila gora sv. Ahacija pred časom zelo obiskana od Ljubljančanov iti drugih daljnih izletnikov. Prijatelji lepe narave v nedeljo dne 23. t. m. na Turjaške višave! Kakor znano se pri sv. Aha-ciju nad Turjakom praznuje spomin krščanske zmage nad Turki (1. 1595.) Maša se bere ta dan v krasnem plašču, ki je narejen iz dragocene obleke Hasanove, kateri je pred 300 leti podlegel v bitki pri Sisku. Tudi cerkev na razglednem vršacu hrani sama na sebi veliko zgodovinske zanimivosti. Ko si ogledamo starodavno stavbo, gremo prijatelji izletniki v Turjak v narodno gostilno g. Prajerja, da se malo odpočijemo in pokrepčamo. Vsak izletnik si lahko ogleda tudi Turjaški grad in Trubarjevo rojstno hišo, ki stoji ria Rašici pol ure od Turjaka.
Izletnik A. P.
Za vsakega gostilničarja, hotelirja in ka-varnarja je koristno, da ima za goste na razpolago kak zanimiv časopis. Slovenski llustrovani 'Tednik priobčuje slike in opise znamenitih krajev in oseb ter aktualnih dogodkov. »Slov. llustrovani Tednik« bi torej naj ne manjkal V nobeni gostilni, nobenem hotelu in nobeni kavarni. V interesu gostilničarja je, da ima za goste ta zanimivi slov. časopis, ker vsakdo rad gleda slike. »Slov. llustrovani 'Tednik« izhaja v Ljubljani in stane četrtletno le 2 K. Naročite si ga!
K zgradbi nove železnice na Dolenjskem.
Komisijonalen ogled proge Brežice - Novo mesto, o katerem smo včeraj poročali, je potrdil varijanto ob levem bregu Krke, torej čez Belo Cerkev-Št. Peter - Novo mesto. Temu načrtu je ugovarjal edino kandijski župan Zurc. Več o tem načrtu poročamo.
Postojna Ob priliki veselice za Sokolski dom dne 14. julija je slavna Jamska komisija dovolila udeležencem te veselice znižan vstop v jamo. Vstopnina za udeležence bo znašala le eno krono. Opozarjamo že danes vse prijatelj-lje Sokolstva na to ugodnost, ki omogoči po izvanredtii nizki ceni ogled jame.
Slovenski vodnik po Pragi izide v zalozbi dr. E. Gregra in sina okoli 20. t. m., opozarjamo že sedaj slovenske udeležence na zletu.
Promenadni koncert »Slov. filharmonije« s vrši ob ugodnem vremenu od pol 7. do pol 8. zvečer v »Zvezdi«.
Priporočljiv gost. Pred par dnevi je prišel v gostilno Mateja Pibra v Boh. Bistrici neki tujec, ki se je predstavil za gostilničarja v Hudi Južni na Primorskem. Tujec si je dobro postregel, pil suma najboljša vina in povabil na pijačo še druge ljudi. Naslednjega dne je na vse zgodaj zjutraj šel iz gostilne, kjer je tudi prenočeval, nenadoma zginil in pustil za 33 K 42 vin. dolga. Neznani tuec je bil bržkone Nemec ali Italijan, ker je zelo slabo govoril slovenščino.
Prepir v gostilni in napad. V Zgornjem
Golu je popivalo pred kratkim več fantov. Proti večera so se iz neznanih vzrokov sprli, nakar je nastal pravcati boj med njimi. Poses • nik Ivan Ponikvar je bil pri tej priliki nevarro ranjen z nožem. Ko so se fantje ponoči^vračab domov, so napadli posestnika Antona Strumb-lia in ga brez vsakega povoda pošteno pretepli. Strumbelj je zadobil več lahkih poškodb.
Strela jo je ubila. V Bosenskem Brodu je spravljala kmečka deklica seno ha voz. Kmalu nastane nevihta. Deklica je prestrašena tekla domov Ko je prišla ravno pred hišo, jo zadene strela in ubije. Deklica se je takoj mrtva zgrudila na tla.	„	,
Kopeniškl stotnik umrl. Svetovno znam »Kopeniški stotnik«, čevljar Voigt je te dni umrl kot velik siromak v neki londonski bolnišnici.
Preprečeni napad. Na zemunsko vojaško smcdnišnico se je zgodil predvčerajšnjim ponoči atentat. Pet do šest oseb se je približalo skladišču. Ko jih je straža poklicala, so oddali več strelov. Vojak je radi tega alarmiral vso stražo, ki je takoj šla iskat zločince, ki so pa med tem že pobegnili
Smrtna obsodba. Kmetica Veronika Konrad. ki je umorila svojega novorojenčka, je bila pred inomoško poroto obsojena na smrt na ve-šala.
hkratni morilec. V stanovanju trgovca Moora v Newyorku so našli trupli zakonskih Moor, v sosednji sobi otroka devetih in šestin v tretji sobi otroka sedmih in enajstih let, v četrti pa deklico z razbito črepinjo. Izvršen je bil umor, todla o morilcu ni nobenega sledu
Kbpeniški stotnik še živi. Nekateri list. poročajo, da je vest o smrti kiipeniškega stotnika. čevljarja Voigta. neresnična. Voigt se nahaja" v Luksemburgu in ima vsega v izobilici.
Mačji davek. V mestu Halle na Pruskem vpeljejo s 1. oktobrom davek za mačke. Tudi
nekaj novega.	.n.
Kinematograf »Ideal«. Spored za 15. nedeljo 16. in pondeljek 17 junija U12:
1 Jahalne vaje kavkaških čet. (Naraven posnetek.) 2. Mirko in skopa teta (Volekonučno Igra 61etni Abčlard). 3. Zračni kolesarji. (Krasen varietetni film.) 4. Skrivnost razvalin. (Dramatična življenjska slika. Samo popoldne.) 5 Amor na preži. (Krasna kolorirana veseloigra Samo zvečer.) 6. Na trnjevih potih. (Ni avna drama v dveh delih. Prvomočni umetniki Izdala je film nemška mutoskopska in biografska družba v Berlinu. Dolgost filma 900 m. Predvajanje tri četrt ure.) Samo zvečer. 7, Moric in njegova slika. (Velekomična učinkovitost. Igra Prince). V torek 2 senzaciji: »Trnjeva krona ljubezni« in »V noči pragozda«. Ame-rikanskl film.
DRUŠTVA.
Velika kresna veselica v Hribarjevem
ffaju. »Gospodarsko in prosvetno društvo« za iDrnovo in Krakovo priredi jutri v nedeljo dnt 16.. t, m. ob 4. uri popoldne v Hribarjevem ga-ju veliko veselico. Odbor sc je vsestransko potrudil, da bi napravil kolikor mogoče prijetne urice vsem onim. ki bodo posetili to veselico. Točilo se bo pristno vino gGspoda Toma Korbarja, novega gostilničarja v Koleziji, dalje priznano dobro vrhniško pivo. Postreženo bo tudi z mrzlimi jediili, tudi šampanjec se bo točil. Društvo bo postavilo tudi stojnico za kavo in slaščice. Dražestne gospice bodo prodajale šopke, za smeh bo postavljen tudi šaljivi avtomat itd. Med drugim bo marsikomu sreča mila. da pri srečkanju zadene kak krasen dobitek; mogoče celo poln voz premoga, kdo ve? Svirala bo Domžalska godba, mla-diina se bo lahko vrtela v razkošnem plesu. Vrli »Slavec« bo nastopil korporativno. V poznem mraku se bo zažgal velik umetalni ogenj. Na programu je še mnogo drugega, a tega odbor ne sme vsega izdati. Torej, kdor se hoče dobro zabavati, pojde jutri v Hribar-iev gaj.
Dne 10. junija 1912 imela je tukajšnja krajevna skupina poštnih adjunktov. oficijantov in aspirantov zelo dlobro obiskan mesečni sestanek. katerega so se udeležile tudi ljubljanske koleginje. nadalje gospoda odposlanca tržaške deželne skupine in nekaj kolegov iz dežele. Govoril je predsednik osrednjega društva g. Franc Killer z Dunaja, kateri nam je s svojim izbornim in jedernatim izvajanjem svojega programa razložil parlamentarni položaj naše regulacije in nam podal živo sliko kako neutrudljivo mora osrednji odbor vedno biti v stiku z nam naklonjenimi državnimi poslanci kako mora biti odbor vedno na straži, da jim daje tozadevne informacije — vlada pa, 'tja se brani z vsemi sredstvi odobriti in sprejeti Katerikoli predlog — predložen po našem častnem članu, udu in državnem poslancu Pa-cherju ali od kateregakoli druzega poslanca in Sicer le vsled tega ker ji ni v resnici na tem, aa bi se v resnici žalostni položaj poštnih adjunktov, oficijantov in aspirantov enkrat res do dobrega zboljšal — temveč ona hoče zopet regulacijo po kopitu našega stvarnika in sedanjega našega najhujšega sovražnika generalnega ravnatelja \Vagnerja s katero regulacijo bi pridobil 28 vin. na dan. Le tako je bilo mogoče, da je Pacherjev predlog dosegel že četrto izdajo in tudi ta ni bil vladi po volji
—	ampak je bil sprejet le vsled dodatka češkega poslanca Buživalaja. Na to je bila na sestanku v restavraciji pri Matjanu med navdušenim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija: Poštoi adjunkti, oficianti in aspiranti ne le samo kot uradniki c. kr. pošte ampak tudi kot državljani poživljamo vse državne poslance, da vlado prisilijo zgoraj omenjeni predlog, za katerega sp glasovali skoraj vsi poslanci — torej kateri je bil v parlamentu sprejet — da ga ona ne smatra res samo kot resolucijo, ampak da ga upošteva kot željo ljudskih zastopnikov, torej da ona kakor tudi gosposka zbornica sprejme in odobri. Državni poslanci naj zahtevajo, da njih sklepi sprejeti v parlamentu — ne ostanejo tudi samo sklepi — ampak, da se njih sklepi tudi dejansko izvrše.
Idrijska podružnica S. P. D. priredi dne 15. t. m. izlet na Porezen (1632 m). Glede razgleda ne zaostaja zeleni Porezen za Črno prstjo, saj je le za 212 m nižji od nje, zračna razdalja med njima pa znaša komaj 7 km. Posebnost Porezna je tudi njegova planinska flora,-
Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v soboto 15. t. m. ob 8. zvečer v su-terenu hotela »Zur Post« (I. okraj, Drachen-gasse) svoj drugi redr»i občni zbor. Po občnem zbru se vrši četroletniški večer Gosti dobrodošli !
Ponesrečeno sleparstvo.
, v Pravijo, da s slovensko umetnostjo se nihče m obogatel, in da naša umestnost ni prinesla se nikomur posebnega dobička. Našel pa Se je mož. ki je hotel s svojo umetnostjo delati dobiček tudi iz slovenske umetnosti in le hotel dokazati, da so pri nas ljudje za umetnost dostopni; pa tudi njemu je — izpodiletelo.
»Umetniško društvo«.
V	sredo se je predstavil nekaterim našim Uglednim trgovcem, kupcem in bogatašem če-iflno oblečen človek, lepih manir in prijaznega .vedenja. Imel je s seboj polo. na kateri je bilo napisano, da ima pravico pobirati za »Umetniško društvo«. Na poli je bila tudi štampi-lija »Umetniško društvo v Ljubljani«. Kot prvi darovalec je bil napisan g. Trnkozy. lekarnar
V	Ljublani, in sicer se je poleg njegovega imena svetila lepa svota 50 K. Pri nas in menda tudi drugod je taka navada, da dobremu zgledu radi sledimo; kadar daruje eden, daruje tudi drugi. Zgledu g. Trnkozyja so sledili še nekateri drugi odločmi naši možje in so dokazali, da so pripravljeni prispevati za slovensko umetnost. (Dober dokaz za one. ki pravijo da prj nas ni mecenov in da ljudije za umetnost niso požrtvovalni).
Sumljiv nabiralec.
Uljudni gospod je prišel s svojo pobiralno polo tudi k trgovcu V. Rohnnannu. ki pa pobiralcu ni prav zaupal. Zato ni dal 50 K, kakor štirje gospodje pred njim ampak samo 5 K. dia Je pobiralca prijazno odpravil. Ker se mu je zdela cela stvar sumljiva, je odšel k g. Trn-kozyju in ga je vprašal kako je s tem »Umetniškem društvom«. G. Trnkoczy o celi stvari ni ničesar vedel. Iz česar se je videlo, da je pobiralec podpis 8- Trnkoczyja ponaredil, in da je svoto 50 K zapisal drugim za dober zgled.
Na sledu.
Gospodje so takoj spoznali, da so nasedli nekemu zvitemu sleparju. Vprašanje je bilo,
kako bi ga lepo vjeli. Iz vsega se je dalo sklepati, da bo pobiralec pobiral še na dalje in je bilo treba opozoriti razne druge mecene, pri katerih se bo morebiti zglasil. Ker so naši veljaki med seboj dobro znani — in tudi pobiralec jih je moral dobro poznati — se je dalo sklepati, da pride sedaj na vrsto g. Lenče, posestnik »Belega volka«. Gospodje so Lenčeta opozorili na pobiralca..
Tiček v pasti.
Res se je v četrtek dopoldne zglasil mlad gospod v pisarni g. Lenčeta in je prosil podpore za »Umetniško društvo«. G. Lenče je bil takoj pripravljen darovati in je prosil gospoda md malo posedi, da gre po denar. G. Lenče je odšel ven in je dal znamenje natakarici, naj pokliče policaja. Policaj je seveda pobiralca takoj aretiral in ga je odpeljal s seboj.
Na policij
se je izkazalo, da se piše pobiralec prispevkov za »Umetniško društvo« — Premru — in gospodje na policiji so rekli, da ga dobro poznajo. Premru je znan postopač in slepar. Svoj plan s polo za »Umetniško društvo« si je dobro izmislil, tudi to je dobro preračunal, da je treba s prvim ponarejenim podpisom napraviti dob pr zgled. Nabral je skoraj 200 K. Ko so ga prijeli niso našli pri njem več mnogo denarja. Menda ga je porabil za svoje lastno »Umetniško društvo«, ker drugega takega društva slučajno ni v Ljubljani.
Vidmarjev zrakoplov.
Včeraj se je mnogo ljudiij ogledalo Vidmarjev zrakoplov, s katerim je zrakoplovec predvčerr!?-Hni letel nad Ljubljano. Zrakoplov je izpostavljen v ekspedicijskem pojetju »Balkan« na Dunajski cesti. Gotovo je za vsakega zanimivo, da si ta zrakoplov ogleda.
Zrakoplov.
Vidmarjev zrakoplov je iz tovarne Ble-riot v Parizu. Bleriot je bil preje zrakoplovec in je preletel morje med Francijo in Anglijo. S tem je zaslovel — in potem si je postavil svojo fabriko. kjer se izdelujejo zrakoplovi. Kakor smo zad:’iič poročali je tudi Amerikanec W right napravil svojo tovarno v Ameriki; Wrightovi zrakoplovi obstoje iz dveh plošč. Bleriotova tvornica pa dela t. zv. enopioščni-ke.
Bleriot je postal milijonar, ker so njegovi aparati dosegli uspehe. Aparat je podoben velikemu komarju. Peruti na vsako stran so dolge po 4 metre, tako da je cel aparat 9 m širok; v sredi med peiuti je prostor za av;a-tika. tja so speljane vse žice in zveze, tako dia more zrakoplovec z rokami in nogami obvladati vse dele zrakoplova. Zrakoplov je dolg 6.5 m. Na koncu repa je krmilo — podobno ribji plavuti — s tem obvlada zrakoplovec smer. Pred krmilom je drugo ravno krmilo, ki ga rabi aviatik, ob začetku, ko se vspne in 'nazadnje. ko se spusti na zemljo. Spredaj je »propeler« (vijak), ki je dolg 2 m in pol. Izdelan je iz' 6 lesenih plasti, amerikansko delo. Vijak goni motor — in sicer rotacijski gnome-motor. ki ima 50 konjskih sil. Ta motor goni vijak tako hitro, da se zavrti 1400krat v eni minuti. — Cel aparat je težak 300 kg. Vidmarjev zrakoplov preleti 110 km v eni uri. Iz Trsta v Benetke je 125 km. To daljavo je preletel Vidmar v 1. uri 8 min. (Najhitrejši brzovluk vozi dandanes 80 km na uro, — Tako si moremo predstavljati hitrost zrakoplova. Letel je v višavi 2000 m.
Aviatik Vidmar,
Vidmar je rojen Tržačan, drobne majhne postave. Rojen je 1, 1892, Torej mu je šele 20 let, Zrakoplovstva se je učil v Milanu in je član mednarodne ssveze in ima pravico letati v vseh mestih, Vidmar si ja pridobil že znano
ime s svojimi poleti ob našem primorju. Za polet iz Trsta v Benetke je dobil darilo trža-Škeda mesta 3000 K7, pri tekijiah v Dunajskem Novem Mestu je dobil nagrado 2000 K. Vidmar je imel doslej srečo s svojimi poleti, ki so se vsi posrečili. Zgodilo se mu je le par nezgod. enkrat je padel v morje in drugič je padel z višave 20 m. Obakrat je odšel brez večje nesreče.
Kako je Vidmar letal?
Vidmar se dvigne jutri z zrakoplovom na vojaškem vežbališču. Najprej napravi trajen polet preko polja in bo pokazal vztrajnost svojega aparata. Drugi polet bo vzlet na višavo, pri čemer bo skušal doseči, ako bo mirno ozračje, najvišjo visočino — tako. da bo dosegel višavo naših najvišjih gor. Tretji polet bo kazal polet z višave. Vidmar se bo spustil v premi črti naravnost proti vojaškemu vežbališču. Polet se vrši po 5. uri. V Ljubljani vlada za njegove poskuse veliko zanimanje. Oni, ki so ga videli predvčerajšnjim leteti čez Ljubljano. so se čudili elegantnemu poletu. Pričakovati je tudi od zunaj veiko udeležbo. Kdor si hoče zrakoplov natačneje ogledati, naj si ga ogleda, še danes, ker se bo jutri le iz daljave.
Velika sokolska slavnost na Opčinah pri Trstu.
V nedeljo dne 16. t. m. se bo vršila na Opčinah pri Trstu velika in pomembna sokolska slavnost: tridesetletnica tržaškega Sokola spojena z II. zletom »Tržaške Sokolske Župe.«
Da se bo ta slavnost — za katero vlada v Trstu in okolici ter po vsem Goriškem in Istri največje zanimanje — slavju primerno izvršila, je na res krasnem, kakor nalašč zato vstvarjenem slavnostnem prostoru že vse v največjem delu in vrvenju. Tribune in paviljoni vstajajo iz zelenih tal in postavljajo se na vseh koncih in krajih mlaji in slavoloki. Prijazne Opčine bodo ta dan oblekle slavnostno obleko in poskrbljeno je vsestranski, da se bo do-šlim gostom nudila vsakojaka ugodnost.
Glede na vsestransko zanimanje hi ker leže Opčine na južni in državni železnici z zelo ugodnimi zvezami, je opravičeno pričakovati, da se bo zbralo bodočo nedeljo na Opčinah ne le veliko Sokolov iz vseh strani naše domovine. temveč tudi drugega s Sokoli in tržaškimi Slovenci simpatujočega občinstva.
V nedeljo obeta biti torej na Opčinah velik Sokolski dan. ki bo pokazal moč sokolstva na tržaškem ozemlju.
Spored:
V nedeljo ob 5. uri zjutraj tekmovalna telovadba. Ob 8. predpoldne začetek izkušnje za. popoldanski nastop. Ob pol štirih popoldne
izprevod.
Zbirališče ob 3. uri pri Obelisku. Po iz-prevodu pozdrav. Ob pol 5. uri začetek
javne telovadbe.
1. Vaje s šibicami ženskega naraščaja. 2. Poste vaje moškega naraščaja. 3. Proste, vaje članic na orodju. 4. Telovadba članstva na orodju. 4. Telovadba članstva »Tržaške Sokolske Župe«. 5. Telovadba gostov in vzornih vaj. 6. Proste vaje članstva. Po javni telovadbi
ljudska veselica
na slavnostnem prostoru. — Prosta zabava, petič, godba, ples, paviljoni, umetalni ogenj, srečolov itd,
Pri Javni telovadbi svira godba c. in kr. pešpolka št, 19, pri izprevodu in plesu pa godba N. D, O.
Vstopnina:	na	veselični	prostor	60	vin.
Sedeži na tribunah: 1. vrsta 2 K, vse ostale vrste po 1 K 50 vin, sedeži v pritličju 1 K, stojišča na tribunah 60 vin,
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
RUSINSKA OBSTRUKCIJA.
Dunaj, 14. junija. Rusinski poslanci so v brambnein in proračunskem odseku obstruirali skozi vso včerajšnjo noč. Posl. Bačinski je govoril nad trinajst ur in tako dosegel rekord vseh parlamentarnih govornikov. Ko je nehal govoriti ob pol 12. uri je začel govoriti Dalmatinec Tresič, ki pa ni obstruiral. Na vrsti sta še dva Rusina, ki izjavljata, da bodeta tudi ob-struirala. Vlada je pripravila nove posredovalne pogoje, ki jih predloži že danes Rusinom, kateri pa vsjrajajo še vedno na svojih prvotnih zahtevali.
DEMiSIJA TISZE.
Budimpešta, 14. junija. Potrjuje se z vso odločnostjo vest, da bo Tisza podal v najkrajšem času svojo demisijo, ker to zahtevajo tudi mnogi člani večine, ki jim preseda Tiszovo divjanje.
SRBSKO-BOLGARSKA ZVEZA.
Carigrad, 14. junija. Tukajšnji dopisnik pariškega lista Temps je poročal svojemu listu gotovo in zanesljivo vest, da je dogovor glede srbsko-bolgarske zveze gotova stvar. Ta vest je jako vznemirila turške oficielne kroge, ki se sedaj trudijo na vse načine, da bi dementirali to vest. Turški vladni listi dementirajo to vest, priznavajo med tem da obstoje med obema državama najbolj prijateljski odnošaji in da ni izključena bolgarsko-srbska zveza. Dopisnik Tempsa pa povdarja znova, da je njegovo prvotno poročilo najtočnejše, ter istega ponovno potrjuje in izjavlja, da se bo ta zveza v kratkem času notificirala vsem državam kot gotova stvar. Rešiti je treba med obema državama še malenkostne formalnosti, nakar stopi zveza v pravomočnost.
Listnica uredništva. Lepo je. da ste se
spomnili pesnika, pa žal nismo mogli porabiti. Napište kaj drugega o njem! — G. K. v P. Vaš	predlog,	da naj se	zavzamejo Aškerčevi
prijatelji	za	popularno	izdajo njegovih del,
nam ugaja. Dobili smo podobne nasvete od več strani. Upamo, da se želja izpolni.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
V	nedeljo, 16. t. m. slavil bode tržaški Sokol svojo 30-letnico;	istočasno vrši se na
Opčinah	zlet »Tržaške sokol-
ske župe«.
Vsem bratom, kateri na-j meravajo prisostvovati temu sokolskemu slavju ob obali i Jadranskega morja naznanja- ! mo, da odpotuje odposlanstvo »Zveznega pred-: sedstva« pod vodstvom brata staroste dr. J. Oražma iz Ljubljane v nedeljo ob 6. uri zjutraj z brzovlakom.
Na zdar!
PREDSEDSTVO »SLOV. SOK. ZVEZE.«
Mali oglasi.
Hiša z velikim vrtom in dobro ohranjen glasovir se takoj proda. Natančneje v »Prv i anončni pisarni.«   372—4
Lokal primeren za manjšo trgovino in malo stanovanje z eno sobo in kuhinjo se išče. Ponudbe pod »Avgust 1912« na »Prvo anončno pisarno.<<  _____	  .	4*» L
Kupim rečno pletenko (Reisekorb) in oto-mano. Ponudbe pod »Ohranjeno 100« na »Prvo
anončno pisarno.«
—	504 —
— Dokažeš mi? je zarenčal Passavant. k. se ga je začela polaščati pijana togota.
—• Dokažem. Vi ne ljubite Odette de Chamdpivers — vi ljubite Roselys d’ Ambrum! Prisezite sedaj!
'^assavanta je pokrila mrtvaška bledota. Oči so se skalile in vse je postalo v njem. kakor v trenutku zlomljeno, uničeno. Nagnil se je naprej. uklonjen od ndarra. ki mu je priletel naravnost v c~
utemic! je nadaljeval Saitano s težkim fcutsurn. Kdo izmed naju je lagal? Ako bi bila gospodična Champdivers tu. ali bi se drznili ponuditi ji v vsi odkritosrčnosti svoje srce. dobro vedoč, da je to srce od vaših otroških let sem drugi, ki jo iščete brez premora in katere podoba je vkovana v vašo dušo in vas spremlja povsod, kamor vas zavede usodna pot? Odgovorite, plemič ...
Ali Hardy je molčal.
— Demon, si je zašepetal. Peklenski demon. kako si mogel brati moje najskrivnejše misli in me tako strašno zadeti...
— Vi molčite? ga je izval Saitano. Nimate odgovora na moje dokazilne trditve?
Izabela je osupnila pri tem novem dogodku. Zazdelo se ji je. da še ni zanjo vse izgubljeno. da se ji zopet ponudi trenotek, pregovoriti plemiča. Videla je njegov prepaden obraz njegov izmučen pogled in zaslutila je. da mora nekaj tičati za Saitanovimj besedami.
— Plemič, je dejala, ni vaša navada ostajati dolžan za očitke. Pa utrujeni ste in oslabeli. Mramorna miza vam ni storila dobro in ne morete biti odgovorni v takem položaju za
—	501 —
„vočiiejši. pretresljivejši, da je rezal do kosti. Passavant je stal z naježenimi lasmi pred tem po maščevanju; na čelo so mu stopile ledene kaplje in zobje so mu zašklepetali sami od sebe. Ni se bal. niti mrvice strahu ni bilo v njem ali proti temu smehu je bil brez moči...
Smeh je začel pojemati in bruhajoče besede so stopile na njegovo mesto.
—	Ti jo ljubiš, nesrečnež! je govorila kraljica in vsak poudarek je bila smrtna obsodba. Ha. ponižala sem se. ljubezni sem prosila. kakor prosi berač na cesti milodara in pahnil si me od sebe kakor nadležno psico. Ali v moji moči si. ti in ona in maščevati se hočem, strašno maščevati. Videti hočem, kako bo kolesje trgalo tvoje kosti, kako bo nategovalo kite, videti hočem tvoje udte trepetati pod razbeljenim železom, tvojo kri bom gledala. ki bo brizgala iz odsekanih zapestij, iztrgajo ti jezik, ki me je ponižal, izkopljejo ti oči. ki so zavrgle ponujano ti slast. In tvoja čast bo poteptana v blato in tvoj spomin na veke! Sin Pasavanta Hrabrega — ubijalec, morilec! Prokletstvo se bo grniio nad tvoje ime in bo oskrunjeno za vedno. Njo pa izdani za tvojo sokrivko; nago bodo gonili biriči po parižkih ulicah v surovo naslado in v zasmeh množicam. In bili jo bodo na njo pljuvali in se je dotikali. In poginila bo. potem bo slehernega. komur se bo zahotelo njenega telesa. Ah. ne bom mirna preje, dokler ne bom čutila pod svojo peto trepetajočih vajnih poslednjih vzdihov, dokler ne bom slišala vajinih tožba in krikov uničujoče bolečine. V moji oblasti sta in maščevanje bo strašno!...
Hiša Saint-PoL	126
Zahvala.
Fred kratkim umrli trgovec In posestnik gospod Albert Schaffer je zapustil v svoji oporoki Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu zdatni znesek 200 K, katerega je pokojnikova vdova, gospa Amalija Sehaiierjeva, ravnokar izročila društvu.
V imenu društva se za vposlani znesek najtoplejše zahvaljujeva.	^
V Ljubljani, dne 14. junija 1912,
Fran Barle, blagajnik. Ludovik Stricel]. nač.
Iščem dobrega
slikarskega
pomočnika.
Plača po dogovoru.
CrOŽEZF1
siikar i'n pleskar na l^a.liebu.
<5Ln.I sa^lora.
Pepina Ozmec
priporoča svojo bogato zalogo damskih in dekliških modelov, športnih klobukov i. t. d. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
V«a popravila se izvršujejo točno in ceno.
FR. P. ZAJEC-
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesijonlranl optik In strokovnjak svoj
Pl* optični zavod. [
Daljnoglede, toplomere, In zrakonere vseh vrst. Očala, Sčlpalnlki natančno po zdravniškem receptu.
, Cenike pošiljam na | zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
uramotofli -automati!!
c tovarniška zaloga
m m as ®
IBR ■
„DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
Danes v soboto, dne 15. junija t. i. izide
SO
Spisal Fran pl. Šnliljo,
43/4 pole velike 8°. Cena inehkovezane K 180, s pošto K 1*90.
Spisatelj osvetljuje kot dober poznavalec deželnih financ deželno finančno stanje, pokaže pa tudi pot k saniranju. Brošura bo vzbudila brezdvomno v vseh krogih veliko pozornost ter bo kmalu razprodana. Svetujemo osebam, ki žele imeti en izvod te knjige, naj si jo
takoj naroče.
V Ljubljani, dne 10. junija 1912.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Založita knjigarna.
■■■BI MB—— »Prot
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam Spedjeino samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte :>	d	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine In vsakovrstno kolesje v zalogi.
„ Angleško skladišče oblek*
O. Bernatovič, Ljubljana„ Mestni trg št S.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami,
Mednarodno spedicijsko podjetje
R RANZINGER, Ljublj ana.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. 10
-cmmimiimmiimimmimmiiimmi
IIIIII IM Ulil UM »lllllll IIIHIMM
TTataaa.ov^en.o 1ST©.
TTelefon. žitev. ©O.
Podjetja e* prevotnino c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada
V	Ljubljani. — 'Redni nabiralni promet na vse strani. — Re ekspedicija In skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in Shranitev niobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: Selenbnrgova ulica 3.	Centrala in skiadi&če: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
mmmm
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago? jedilno in živnso sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin /.& motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi.
A,
Celo
noč odprto
Celo noč
Ljubljanska kreditna banka v Ijubljani.
Stritarjeva ulica štev. 29 (lastna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistin
4"»
2 0
SOS
Izabela ie hropeče govorila in grabila s prsti po zraku, po plašču, po laseh, vsepovsodi čimdalje bolj naraščajoče togote.
Hardy je začetkoma poslušal kraljičine grozne z uporno brezbrižnostjo. Ko pa je začela govoriti o nji. je priplavala pred njegove oči Vsa strašna podoba grozot, ki jih je naštela kraljica v kazen uboge deklice. V glavi se mu ie zavrtelo in padel je pred Izabelo na '-olens*
— Veličanstvo, je zaprosil, usmiljenje. Izročite me. ubijte me. ali...
Stavek mu je zamrl na ustnicah. Za kraljico je stal človek zavit v škrlatasto rdieč plašč in posmehjlivo zrl na klečečega Passavanta.
llaray ie pianu pokonci. Zazdelo se mu je. da se je vse peklo zaklelo proti njemu.
Tudi kraljica ni bila zapazila, kdaj je Sai-tano vstopil. Čakal je v predsobi slišal ves razgovor: sprevidel je. da je Passavant izgubljen. da ga Izabela izroči vsak hip krvniku. Ni mu sicer bilo za plemiča, ali prestrašil se je radi Odette: kraljica jo je nesmrtno sovražila in ne bo mirovala preje, da ne bo izpolnjeno njeno strašno žuganje. In s tem bi bilo zopet onemogočena izpeljava peklensko zasnovanega načrta Saitanovega maščevanja na Ivanu Nevstrašnem. V tem nevarnem trenotku si čarodejec ni pomišVal; zaupajoč v svojo besedno moč je bil brev dovoljenja vstopil.
— Ali vidim dobro, se je zasmejal porogljivo. Gospod plemič, kaj delate na kolenih?
Iiardy je strašno namršil obrvi. Izabela je hotela, da izpregovori plemič ime nje. ki je razjedala njeno dušo.
— 503 —
— Ne dajte se motiti, je vzkliknila, morebiti bom usmiljenejša Prec* pričami... Kaj se obotavljate?
— Ne obotavljam se madame! je dejal odločno plemič, ki je spoznal, da ga vsaka prošnja beseda more le ponižati ne pa mu pomagati. Zato vam izjavljam na tem mestu in pred tem človekom in vam prisegam, da ljubim...
— Pazite se. je kriknil Saitano.
Čarodejec je urno stopil pred plemiča in
siknil:
— Za boga. pazite vendar na svoje besede !
Ali Passavant ga ni poslušal. Trdo kakor je začel, je končal:
— Pri živem Bogu. nihče mi ne more odrekati pravice, da javno izjavim in prise-žem, da ljubim plemenito gospodično Odette de Champdivers.
— Lažete! je zakričal hipoma Saitano.
Beseda je padla kakor strela pred navzoče. Izabela je planila naprej. Bois Redon je zopet začel trepetati; plemič pa se je divje zganil, napravil besno gesto, ali takoj se je zopet ovladal. zmignil z rameni in siknil:
— Dobro torej, vaša ušesa so že zapadla mojemu bodalu, sedaj vam odrežem še jezik ..,
Prizor je bil dflven. V kraljici je stalo medlo upanje, sovraštvo proti Passavantu je bilo zopet premagano z njegovim junaško zavestnim vedenjem in čutila je. da je resnica, kar le povedal čarodejec. ki je vedel vse.
— Ne prenaglite se. plemič, kakor ste se pravkar, je odgovoril Saitano z mračnim smehljajem. Rekel sem. da lažete in dokažem vam!
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-odvisnem dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.