Vladimir Milojčič: Die frühesten Ackerbauer in Mitteleuropa. (Germ ania 30, 1952, str. 313—318.) D oslej se je avtor zgornje razprave dotaknil v celi vrsti člankov in razprav predzgodovine naše zem lje, prvenstveno predzgodovine neolitične dobe. V zgornjem sicer kratkem članku je pa zajel problem , ki ni samo zanimiv, am pak tudi pereč. Ta problem se je pojavil tudi izven Evrope; medtem ko so ga na drugih mestih vsaj načeli, je v Evropi ostal nekako zapostavljen, čeprav so mnogi čutili, da obstaja, ga niso znali, ali ga pa niso upali nakazati. Vprašanje, ki ga zajem a, je pa pojav najstarejših poljedelcev v sred n ji Evropi in začetek srednjeevropskega neolitika. A vtor je v svoji razpravi jasno nakazal, da so pred prvim i prednje- azijskim i vplivi, ki se ja v lja jo v slikani keram iki proto bükk in proto tiške stopnje v S rednji Evropi, m orale biti tudi še druge kulture. Te se pa nikakor niso m ogle razviti pod vplivi, ki se jav lja jo v slikani keram iki in ki so dospeli iz P re d n je Azije, na tem elju katerih so se pa razvile ku ltu rn e skupine Sesklo—D im ini—Starčevo—C ucuteni in Tripolje. Z drugim i bese­ dami: v Evropi je bila trakasta keram ika že dokaj razvita, ko so dospeli vplivi z vzhoda, čeprav je jasno, d a je kulturni razvoj v P red n ji Aziji imel veliko večji vzpon in bil tudi časovno veliko zgodnješi. A vtor kaže dalje, da je tudi v Vzhodni Evropi pred slikano keram iko druga, ki še ne pozna slikanja, tem več le bogate vrezane spiraloidne in krivočrtne orna­ mente. Tako je v Rom uniji in B olgariji tako im enovana Bojan »A« kul­ turna skupina popolnoma tu ja p red n jeazijsk i slikani skupini. V S rbiji ne pozna slikanja starčevačka I. skupina. Iz vsega tega sklepa avtor, da se pojav poljedelstva v Evropi ne m ore povezati s pojavom k u ltu rn ih skupin s slikano keram iko Jugovzhodne Evrope in P red n je Azije. Na drugi strani pa avtor priznava, da so v P red n ji A ziji divje mnoge rastline in živali, ki se nato pojavijo kot udom ačene v neolitiku Evrope. Tako bi tudi pred slikano keram iko v Evropi obstajala nekakšna prednje- azijska kom ponenta, ki jo p a za zdaj še ni bilo mogoče zajeti in fiksirati. Avtor sodi, d a je vzrok temu v dosedanjem napačnem tolm ačenju, da so p rednjeazijske k u ltu re s slikano keram iko v Sam ari in Tell H alafu n a j­ starejše k u ltu rn e skupine na tem področju. D ruga napaka p a je po avtor­ jevem m nenju v tolm ačenju, da začetek poljedelstva sovpada z začetkom uporabe keram ike. P ri tem se avtor n aslan ja na razna raziskovanja v Jerihu, dalje v vzhodnem Iraku v naselbini Jarm o in K arin Shahir. Na vseh teh m estih so bile v nižjem slo ju najdene plasti, ki so včasih imele celo stavbe, izdelane iz sušene opeke, in svetišča ali pa vsaj iz gline izdelane idole. Prebivalci teh plasti so se nesporno u k v arja li že s polje­ delstvom in živinorejo ter lovom, toda niso še uporabljali keram iko. Po­ dobne m om ente so zapazili tudi v jugozahodnem delu A m erike, k je r slede k u ltu re s keram iko nekim bolj zgodnjim kulturam , ki se sicer prav tako u k v arjajo s poljedelstvom , vendar pa tudi ne poznajo keram ike. Avtor se s pravico sprašuje, kako je glede tega bilo v Evropi. Po posam eznih raz­ iskavah na tem elju pelodne analize, ki so bile izvršene na Federseeu, bi mogli soditi, d a je bila precejšnja površina zem lje zasejana z žitom. Z dru­ gimi besedam i, prebivalci naj bi se bavili s poljedelstvom , in sicer v času davno pred pojavom danes znanih neolitičnih kulturnih skupin. Takšne momente im am o p a tudi na posam eznih drugih mestih. Zato sklepa avtor, da sta se živinoreja in poljedelstvo z lesenim orodjem začela že v mlajšem mezolitiku. Avtor d a lje dokazuje tudi obstoj nekih starejših k u ltu r, ki so bile pred kulturam i s slikano keram iko, k aterih keram ični izdelki so bili pa v glavnem grobi in ornam entirani z odtisi cardium školjk te r z odtisi prstov in nohtov. T akšna impresso ali cardium keram ika pa ni om ejena le na Azijo, tem več se širi tudi v G rčiij pod imenom predsesklo kulture, dalje v Srbiji, znana pod imenom starčevačke I. kulture. Na Siciliji in v Južni Italiji se pa elem enti takšne keram ike n ajd ejo v Stentinellu, M ateri in v M olfetta kulturi. N a ligurski obali se im presso keram ika kot stratigrafsko n ajsta re jša ja v lja v jam i A rene Candide. Toda takšne elem ente najdem o tudi na drugih m estih v Španiji, Severni A friki itd. Iz vsega, k a r je podal avtor, se jasno vidi, da je skušal dokazati n e­ koliko glavnih momentov. Tako skuša dokazati obstoj poljedelstva pred prvim pojavom keram ike ter da se keram ika ja v lja že v nekem nadaljnjem stadiju poljedelstva. D alje je skušal dokazati obstoj neke cardium ozirom a impresso keram ike p red pojavom slikane n a vzhodu in vrezane na zahodu. Ako preverim o vse dokaze, ki nam jih je avtor podal, moramo priznati upravičenost njegovih hipotez. S tem v zvezi, posebno glede nekaterih točk, je p a potrebno om eniti nekaj posebnih pojavov v Jugoslaviji, ki so doslej bili slabo raztolm ačeni, ki jih bo sedaj glede na novo načelo proble­ m atike mogoče laže razložiti. Predvsem je tu vprašanje gradiva, najdenega na najdišču U sora II. pri Doboju (Glasnik Zem aljskog m uzeja u S arajevu 1953, 215 sl., 225 sl.). B rodar to gradivo s tipološkega gledišča, k er ni imel zadostnih stratigrafskih podatkov, tolmači delno kot paleolitično, delno pa kot mezolitično. K er so pa najdeni tudi neki zelo skromni fragm enti k era­ mike (1—2 neznatna fragm enta), bi bilo mogoče misliti eventualno tudi na nek starejši neolitik. V sekakor je B rodarjevo gledišče pravilno, da imamo že v zgornjih plasteh opravek s starejšo kulturo, kakor pa je v Butm iru. Ni pa izključeno, da imamo tu mogoče v nekoliko nižji plasti (ne najnižji) res opravek tudi z neko neolitično fazo brez keram ike. V Bosni imamo še nekaj lokalitet, ki jih po orodju moramo staviti v neolitično dobo, če­ prav tu ni bila n ajd en a keram ika, ali je pa n ajdena samo v neznatni meri. Možno je pa tudi, da se bo na teh lokalitetah našla prav ta keram ika v večji množini, kak o r hitro bodo lokalitete raziskane. V zvezi s takšnim i starejšim i kulturam i brez keram ike se p a moram o tudi vprašati, ali med raznimi neolitičnim i kulturam i kasnejših časov niso mogle obstajati tudi posam ezne skupine, k i keram ike niso uporabljale, čeprav so bile istočasne z drugim i, ki so keram iko uporabljale. T akšno vprašanje bo seveda treba postaviti v tistem momentu, kakor hitro bomo imeli m aterialne dokaze o obstoju takšnih nekeram ičnih neolitičnih kultur. Posebno pomembno je to danes za nas v zvezi z nekaterim i novimi momenti, ki so se sedaj pojavili v Bosni. N a te bo pa potrebno posebno paziti pri novih raziskovanjih. Josip Korošec J a n Eisner: Devinska Nova Ves, Slovanski pohre- bištč, B ratislava 1952, str. 1—414, T. I—VII in 1—114 slik te r ruski in nemški povzetek. Slovenska akadém ia vied a umen! v B ratislavi je objavila m ed svojim i edicijam i tudi zaključno publikacijo Jan a Eisnerja, D evinska Nova Ves. S to publikacijo je zam ašena velika vrzel, ki je doslej bila v slovanski arheologiji. Res, da je bila D evinska Nova Ves znana že tudi doslej po raznih najdbah, posebno glede posam eznih detajlov zgodnjega srednjega veka, prav tako je bilo pa že dolgo znano tudi sedaj objavljeno grobišče, katerega je av to r publikacije raziskoval m ed leti 1926 in 1933. Grobišče samo je pa odkril J. Zavadil leta 1925. V endar so o najdbah bili objavljeni le posamezni k ra jši sestavki, ali pa so bili nakazani samo posamezni problem i. Šele s sedanjo objavo celotnega gradiva in s končnimi av to r­ jevim i sklepi je to za znanost nadvse pomembno grobišče dostopno tudi drugim znanstvenikom . H krati so z delom, ki ga je opravil avtor, te ostaline dobile tu d i lep spomenik, ki ga po svoji pomembnosti tudi zaslužijo. A vtor je celotno gradivo razdelil na večje število oddelkov. N ajdalje se zadržuje p ri oddelku, ki vsebuje detajlen popis grobov s celotnim in­ ventarjem , katerem u pripada tudi bogato slikopisno gradivo. \ posebnem