Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in j uprava le v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon in ter. št 32-5f) i Kačun pri poštni hranilnici št. 14.194
dfcf. 34. PoStnlna plaCana t gotovini.
Leto XVII,
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Slovenski kmetje svojemu
Kralju za rojstni dan
Šesti september, rojstni dan našega mladega vladarja, Nj. Vel. kralja Petra II., je za nas praznik, ki ga bo slovesno proslavljala vsa Jugoslavija.
Z iskrenim navdušenjem se bomo spominjali ta dan svojega vladarja zlasti slovenski kmetje. Saj vemo, da je kralj Peter II. izbran in izvoljen, da do kraja izpolni veličastno vsebino besedi, ki jih je izrekel njegov blagopokojni oče, nesmrtni kralj Aleksander I. Zedinitelj: »Zemlja je božja in kmetova!«
V	teh besedah je z Najvišjega mesta v državi dano kmetu vse priznanje, hkratu pa vsebujejo tudi ves naš kmetski program.
V	kratkem času, odkar slavni rod Kara-djordjcvičev vlada tudi slovenski zemlji, smo imeli ponovno priliko, občudovati vse vrline naše vladarske hiše. Zato smo se posebej tudi slovenski kmetje z vso ljubeznijo in brez pridržkov oklenili slavnega in tolikokrat mučeni-ško preizkušenega kraljevskega doma.
V	trenutku, ko naš mladi kralj Peter II. dopolnjuje dvanajsto leto svojega življenja, se trpko spominjamo zle usode, ki mu je v tako nežni dobi ugrabila njegovega modrega, junaškega in blagega očeta. Zato tem bolj prisrčno prosimo Večnega, naj bi nesmrtni duh blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja vodil tudi sina in mu pomagal izvršiti vse one velike naloge, ki ga čakajo v življenju.
Težke čase preživljamo in nadloge, ki nas tarejo, nas silijo k tlom. Vzlic temu ne omagamo in ne izgubljamo vere. Mi vemo, da se mora nekoč zasvitati dan, ko bomo premagali vse težave in zadihali v lepše življenje.
Letošnja suša je močno udarila našega kmeta. S trpljenjem in muko je moral voziti vodo po 4 in 5 ur daleč za ljudi in napajanje živine. Komaj jo je pripeljal domov, že se jc obrnil in šel po drugo. Dan za dnem, cele tedne in mesece.
Bela in Suha Krajina sta najbolj trpeli, pa tudi po mnogih drugih krajih so se posušili vodnjaki in usahnili studenci. V Belokrajino je poslala banska uprava veliko avtomobilsko škropilnico, ki jo je posodila Ljubljana, najbolj prizadetim na pomoč. Suša v teh krajih, ki leže na kraškem ozemlju, ni redek pojav. Nasprotno je navada, da jim suša le redko katero leto prizanese. Zato se naše oblasti že dolgo let pečajo b načrti o graditvi velikih vodovodov v te kraje. Obupno proseči klici se ponavljajo od leta do leta, toda do dnnes stvar ni prišla dalj kot do načrtov in obljub.
Poroštvo za to našo neomajno vero vidimo utelešeno v našem mladem kralju, ki bo z novo silo nadaljeval in uspešno dokončal delo slavnih prednikov. V tej trdni veri kličemo iz vsega srca:
Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živel naš slavni kraljevski dom! živela kmetska Jugoslavija!
V naši Sloveniji se gradi po načrtu edino elektrifikacija. Prav je tako. Luč je velik blagoslov ljudstvu in električna luč pomeni ogromen napredek. Toda danes, ko je izginil dinar iz kmetske hiše se vračajo ljudje zopet k luči naših pradedov. Trske so zagorele po kmetskih in delavskih kočah. Za električno luč, kjer jo imajo napeljano, danes ni denarja. Saj ga ni niti za sol. Kmetica nestrpno čaka, da ji znese kokoš jajce, katerega hitro zamenja za sol ali za vžigalice. Teh dveh potrebščin ne more nadomestiti z drugimi predmeti. Za električno luč pa zmanjka denarja in mesto nje sveti leščerba ali trska.
Če se brez električne luči more izhajati in če se jo more nadomestiti, brez vode se nikakor ne more. Zato bi bilo v prvi vrsti potrebno graditi vodovode, vodnjake in kapnice v onih krajih, ki vsako leto trpe na pomanjkanju vode.
Letošnja suša je pobrala polovico krompirja,
fižola in otave. Z novim letom bo zmanjkalo mnogim kmetom krme. Kmet bo zato prisiljen prodajati živino. Njena cena je padla že letos za več kot za eno četrtino. No in kaj bo spomladi? Kaj naj kmet proda, da bo poravnal davke, napravil za zimo obleko in obutev, če mu je polovico pridelkov pobrala suša, ostalo pa nima nobene cene.
Cačnim kruha I
Obetajo se nam še težji časi in izgleda, da bo letošnja zima in prihodnja spomlad najtežja. Narod je v skrbeh in s strahom gleda v bodočnost. Kmet čaka, da se bodo zganili tisti, ki so zato poklicani. On gleda in opazuje, kako se pripravljajo merodajni krogi, da preprečijo pretečo nevarnost. Ljudje pričakujejo, da se bo vse naše javno življenje pripravilo in organiziralo za gospodarsko obnovo, da bo kmet bolje prodajal Svoje pridelke, da bo dobil lačen krulia, da bo mogel vlagatelj dvigniti iz posojilnice svoj trdo prislu-žen in težko prihranjen denar, da bo dolžnik lahko pričel odplačevati svoj dolg in da bo kmet legel k počitku brej; strahu, ali bo jutri še na svojem ali ne.
Mesio del« — stranke t
Ta up je prazen. Mesto gospodarskega dela, mesto socialne akcije, se z vso vneino organizirajo stranke. Posebno vneto organizirajo J ugo-slovansko radikalno zajednico. Po izjavah ministra brez listnice g. dr. Miha Kreka, so odbori te stranke v Sloveniji že povsod organizirani. Beograjska »Politika« piše, da so v Sloveniji navdušeno pristopili člani bivše Slovenske ljudske stranke v novo stranko radikalne za-jedniee. Posebno navdušenje za radikalno zajednico vlada menda v ljutomerskem in ptujskem srezu. Po drugod se ne opaža enakega veselja za strankarske organizacije. Nasprotno. Ljudje nočejo o njih ničesar slišati, dokler so lačni, strgani in bosi. Najprej delo in kruh, tu beseda gre danes po deželi.
Politične stranke ne bodo zlepa dobile v očeh kmetskega ljudstva onega ugleda in one veljave, ki naj bi jo imele v demokratičnem življenju. Predšestojanuarske strankarske razmere so vsem še v živem spominu. Stranke so pozabile na svojo pogla itno nalogo in dolžnost. Svoje interese so postavile pred interese naroda in države. Stranke niso bile več sredstvo v rokah naroda za dosego njegovih pravic, temveč so postale same sebi namen in poslednji cilj. Vero in narodnost se je presojalo po strankarski pripadnosti in zasluge so se odmerjale le s strankarskega vidika. Prišlo je tako daleč, da se je postavilo geslo: stranka za vsako ceno, tudi na ruševinah vere in države.
Zato je prišlo do preloma in do 6. januarja. Zmagala sta država in narod nad strankami. To je največji pomen tega zgodovinskega čina.
Narod je ta ukrep dobro razumel in posebno kmet ga je z zadovoljstvom in olajšanjem spro-
iSleklrika in veda — Sel in vžigalice
v
<Se lež/i časi se bliža
jel. Današnje nezaupanje d« vsakega poskusa obnovitve strankarskega življenja nam dokazuje, da je šestojanuarski duh močno prepojil našega kmetskega človeka. In če se danes v novih oblikah obnavlja stare stranke, duh in stare metode, potem smemo mirne duše reči, da ga naš kmet ski človek ne bo sprejel. Petletno premišljevanje
ga je toliko osamosvojilo, da ne veruje slepo nobeni stvari več. Le tam, kjer bo on sam gospodar, nosilec stranke in njen vodja, se bo počutil doma in tja bo tudi šel. Le tako stranko bo prepojil z novim duhom in svobodnimi načeli in novimi načini dela. Le taka stranka mu more uspešno služiti in nobena druga.
Jubilejno zasedanje Male antante na medu
Pretekli teden se je vršilo na Bledu jubilejno zasedanje Male antante, ki je bilo združeno e proslavo 15 letnega obstoja te važne mednarodne politične organizacije. Na Bledu se je zbralo nešteto diplomatov in novinarjev iz cele Evrope. Z ozirom na nejasen politični položaj v EvTopi je bila konferenca še prav posebno važna. V teku zasedanja, ki mu je predsedoval naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Sto-dinovie, so vsi triji zunanji ministri — za Češkoslovaško dr. Beneg, za Rumunijo N. Titu-leseu — ponovno ugotovili popolno soglasnost vseh treh držav Male zveze. Po končanem zasedanju je bilo izdano obsežno poročilo, v katerem vse tri države soglasno zavzemajo odločna stališča do vav,nih mednarodnih vprašanj, tako do vprašanja restavracije Habsburžanov v Avstriji, do Podonavskega pakta in do Vzhodnega pakta.
Jubilejno zasedanje Male antante je ponovno še bolj utrdila moč in ugled te mlade politične mednarodne organizacije.
!'Dva nova ministra
V nedeljo sta bila imenovana dva nova ministra, in sicer za ministra pošte, brzojava in telefona dr. Branko Kaludžerčič, narodni poslanec, za ministra brez portfelja pa dr. Miha Krek, odvetnik iz Ljubljane.
Jz mc/egci fepaZjesfv« . .
'Resnična slika iz današnjih Ani
je onesvestil, vendar njegove poškodbe niso nevarne, kraljica Astrida pa je z vso silo treščila v neko drevo in si pri tem razbila lobanjo. Komaj so jo še deli v sv. olje, pa je takoj na kra-nesreče umrla. Nesreča je tem bolestnejša, ker je kraljica Astrida spet pričakovala dete.
Iz Švice so truplo nesrečne kraljice prepeljali v Bruselj, kjer so ga v kraljevem gradu po-
Je pač tako, da se sicer vsakemu ne po-smehlja sreča že ob prihodu na ta prečudtii 6vet — jaz pa sem vendar med tistimi, katerim kraljevanje na domačiji takorekoč kar samo pade v naročje. Pa sem budalo še razočaral svoja dobrohotna starša z nerazumljivo željo, naj grem v mestne šole. Ker mi je predobri oče namenjal »nekaj« boljšega, sem brž hotel uganiti s prošnjo, naj se grem učiti — elektrotehnika in ker je nato predraga mamica dejala, da mi je namenjeno še vse nekaj več, sem se celo predrznil plaho vprašati, če bi me pustili k vojaški godbi...
Pa je že moralo tako biti, da mi je vso skrivnost moje življeuske karijere razvozljala kruta smrt dragih staršev iu me (kot 17-letnika) posadila na bleščeči prestol njihove dedščine — tedaj že moje kmetije. Popisal bi debele zvezke, če bi hotel vsaj približno naslikati svoje vzlii-čenje in cente dobre volje, katero mi je vlilo to moje nepričakovano napredovanje. Morda se mi to posreči kdaj pozneje; danes naj le zapišem to, kar sem pravkar preživel in kar je vendar potrebno, da rešim pozabljenja.
Saj pa tudi še nisem nikdar čital kake zgodbe o krompirju; o krompirju, ki je hrana revnih in slaščica bogatih; o krompirju, ki je temelj naših blestečih prestolov in zopet drugim vir blagostanja, ki naj jim bo vsaj skromno nadomestilo za nedostopna kraljestva na kmečkih domačijah ...
»0 ubogi krompirček«, smo ga milovali skozi poletje, ko mu je suša smodila nežna pljučka in so se mu listi zvijali v smrtni borbi... Pa smo zbirali zadnje pare za maše, ki naj bi mu izprosile blagega dežja, drugod pa so prirejali tužne procesije, iz katerih se je čulo zlasti obupne vzdihe ... »reši nas suše, lakote, vojske«...
Dolge mesece so bili naši vzdihi glas vpijočega v puščavi, toda, kdor le trka se mu odpre in tudi nebo se je končno usmililo nas in našega krompirčka. Nebeške zatvornice so se odprle do kraja in lilo je s tako močjo, da so krompirjevi grmi vsi blatni in kakor poteptani ležali vse križem po zemlji.
Kot kralj, ki je vreden svojega dostojanstva, sem brž odredil, da se izkoplje nekaj krompirja in zemljo izkoristi z novo setvijo, ki naj še letos prinese utrditev mojega prestola. Moja kraljevska oblast se je raztezala tudi na nakladanje (pa čeprav se je vršilo okrog polu dveh zjutraj) le pri vožnji jo je skušalo motiti trmasto kljuse — popolnoma pa je odpovedala pri kupčiji! Čeprav sem spotoma izračunal, koliko me je pridelek krompirja stal in čeprav imajo vsi ostali zemljani pravico zahtevati kolikor so vložili v svoj proizvod, sem bil kot kmet izročen na milost njim, ki te lepe lastnosti niti ne poznajo...
Medtem, ko me je prva kupovalka gnjavila % ugtovitvijo, da je krompir predroben, se je druga izgovarjala, da je predebel, predrag itd.
Čeprav je bilo pri odhodu z doma nebo jasno, se je med tem nepričakovano potemnilo in med grmenjem in treskom se je vlila ploha še predno sem prodal petino blaga. Zložil sem brž vreče v piramido, konj je moral žrtvovati svojo odejo, katera naj bi ga branila prehlada in sam sem svojo kraljevsko visokost položil na konico piramide In tako s pomočjo konjske odeje določil odtok vode s krompirja...
Po mučnem moledovanju se mi končno po-•refci iztakniti vlažno klet, v katero znosim svoj
Belgijska vladarska dvojica
ložili na mrtvaški oder. Kraljičino obličje je tudi v smrti ostalo vedro in lepo ter niso bolečine zapustile na obrazu nobenih sledov.
Z vseh strani so visoki dostojanstveniki, člani vladarskih družin, ministri in diplomatje belgijski vladarski hiši, vladi in narodu hiteli izražati sožalje. Tudi naš dvor, vlada in senat so poslali sožalne brzojavke.
V torek so veliko pokojnico z velikimi častmi položili v grobnico v Laekenu pri Bruslju k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo nad en milijon ljudi.
Belgijo je te dni zadela huda nesreča. Belgijska vladarska dvojica je bila v Švici na počitnicah. Medtem ko so se otroci že vrnili domov v Bruselj, sta se kralj in kraljica z avtom odpeljala na izlet ob Vierwaldstattskem jezeru. Pri volanu je bil kralj sam.
Iz neznanega vzroka (bržkone je nastal kak defekt v motorju) je avto nenadoma zdrknil z gladke ceste, trčil ob kanton in odletel v jezero. Vse tri, ki so bili v avtomobilu, namreč kralja, kraljico in šoferja je vrgel sunek iz avtomobila, šoferju se ni zgodilo nič, kralj se
kraljevski zaklad in ga tako brez dvakrat plačane užitnine skušani vnovčiti naslednji tržni dan. Moj blagi odlok je bil sicer brez ugovora sprejet na znanje...
Ko pratika pokaže drugi tržni dan, sem bil že navsezgodaj zaposlen z prenašanjem mestoma mokrih vreč na tržno pozorišče. Začuden sem navajal ceno — toda takrat skoro samo moškim izpraševalcem, ki pa nobeden ni nič kupil! Vselej pa sem se prepričal z mučno ugotovitvijo, da so čudni kupci — kmetje, ki so se le poučevali o cenah...! Kasneje sem se prepričal, da so potem hiteli po mestu ponujati krompir po nekaj nižji ceni in da zato na trg niti ni več bilo resničnih kupcev...! Prodajalci na trgu — da ne zamudimo slučajnega kupca — pa niti nismo utegnili zadostiti najnujnejšim življenskim potrebam ... Šele ob dveh popoldne so nas s trga pregnali mestni pometači. Znosil sem svojega miljenca tja, kjer sem ga zjutraj dobil. Kontrola je odpadla — saj ga .ii bilo nič manj in nič več kakor zjutraj...
Nato se je začel lov po mestu. Čudno le, da smo se prodajalci med sreoavanjem vselej zedi-r.ili z ugotovitvijo, da so se blagi meščani že dopoldne preskrbeli s krompirjem...!
V nadi, da je milostnim gospem vendar že krompir pošel, smo z navdušenjem priredili krompirjev naskok naslednji tržni dan. »Danes se pa ne damo« smo se bodrili vsak sam pri sebi in prepustili trg drugim — sami pa smo vneto tekali od hiše do hiše, od vrat do vrat, od podzemlja do vrh nebotičnika. Nekateri smo imeli več sreče, drugi zopet manj. Jaz n. pr. sem že po šestih kratkih urah prodal vse. Dal sem nekemu sotrpinu kovača, da mi je odstopil voz s konjem, drugemu obljubil »za pol litra«, da mi je držal konja in začela sva z razvaža-njem po mestu. Prva kupovalka-naročnica mi je naklonila blag poklon s predlogom, naj blagovolim počakati »dobro urico«, da lonec krompirja skuha in ga pokusi rekoč, da je nekoč kupila slabo blago in da ga od tedaj samo pod tem pogojem kupi. Seveda sem se raje sprijaznil z zahtevo, nego bi ga še en dan prišel prodajat — ko bi pa zopet cena padla kakor vsaki dan doslej... No krompir je končno odgovarjal — pač pa je medtem prišel nov prodajalec z ugodnejšo ponudbo. Posledica tega je bila, da sem milostno vnovčil le polovico dogovorjene količine — drugo polovico pa sem seveda hitel ponujat drugam, kjer pa se je zopet ponavljala približno ista pesem...
Potem pa naj se kdo samo predrzne dvomiti, če smo ali nismo kmetje kralji v svojem kraljestvu...?!	Tine.
Smrtna nesreča v belgijski vlad. hiši
Kdor nima v glavi — femu tudi močno rofee ne hovislijo
Tak izrek izhaja s kmetov, iz prakse in vedno znova ga izkušnja potrjuje. Koliko poljedelcev in težakov, ki se mnogo bolj pehajo v svojem gospodarstvu ko drugi — in vendar nikdar ne dosežejo tistih uspehov kot oni. Zakaj? Ker zaostajajo za njimi v izkoriščanju preizkušenih naprednih metod. Nedovzetni so za napredek in s tem za prospeh — v škodo sebi, svojim in narodu. Oni se niso namreč nikdar učili; niso skusili in se nikdar prepričali o dobičku, ki ga nudi izobrazba. Odklonilno stališče zavzemajo do strokovnih in prosvetnih društev in zadrug, ter do organizacij, ki jih zastopajo gospodarsko, pravno in politično.
Vsako koristno stvar, ki jo je bila večina že zdavnaj odobrila, prevzamejo zadnji — če jo prevzamejo; ne store pa to nikdar brez kritiziranja — so neizprosni nergači. 0 naprednih gospodarjih, če je večji posestnik od njih, pravijo: lahko se je njemu »kunštvatk, ki ima! Sovrstnikom, zlasti pa manjšim posestnikom, se spočetka posmehujejo — ko pa vidijo, da dobro uspevajo, pripisujejo njihov napredek vsem mogočim drugim stvarem, le pravim — izobrazbi ne.
Več izebvnzbet
Pričakovati bi bilo, da bo vsaj manjši posestnik, ki mora marsikdaj iz krvave potrebe noč in dan vrtati, kje in kako bo izbil še kak košček kruha — prišel na pravo misel, da se more gospodarsko povzpeti edinole z vztrajnim
učenjem, bodisi iz strokovnih časopisov in knjig,.— saj dobro čvito je vendar najcenejša reč! — bodisi na poučnih strokovnih tečajih, predavanjih, ogledih itd.
In kar je še važnejše: svoje otroke učijo enostransko po svojem. Ne dajo jih učit, branijo jim šole, tečaje in časopise — češ, bukve, društva, šole niso za kmeta!
V preiskovanju vzrokov, zakaj da je tako, se tu ne moremo zaenkrat spuščati, to bi tudi vsak sam najbolje vedel. Naj bo tu vzrok vzgoja, nesreča, preslabe izkušnje: izgubili so zaupanje do drugih, ker so ga izgubili sami vase.
Tu je dejstvo: V tem so ti ljudje Škodljivi, to
Čvrste volje je treba t
Ne podajmo se! Nezaupanja vase in v druge ne sme biti! Tudi če kdaj ne gre vse po volji, zastavimo v drugo, ker vemo, da čvrsta volja, čist namen in pameten preudarek — nikdar ne odpovedo.
Znoj — najboljši gnoj, pravijo.
To drži: toda znoj se razlikuje od znoja. Nevednež se lahko peha noč in dan, pa ne bo videl koristi od svojega znoja; drugače pa tisti, ki gre na delo dobro podkovan.
Predvsem velja pa to za male posestnike, kajti kdor nima v zemlji in v blagu — mora imeti toliko več v rokah in v glavi: ker smo-treno delo — fizično delo harmonično združeno z umskim — je najplodovitejši in najvarnejši kapital.
ledenski zun. ~ poliličmi pregled
Abesinsko-italijanski spor
se je razvil v poslednjem tednu v povsem nove oblike. Prvotno je izgledalo, da gre več ali manj le za interese, ki se neposredno tičejo le Italije in Abesinije, se je v teh dneh izkazalo, da vodi o tej stvari velik račun zlasti Anglija. Anglija je sicer že ves čas pogajanj in prizadevanj za mirno rešitev spora igrala prav čudno vlogo od-
Degdatch Habte Mikaele poveljnik abesinskih prostovoljcev in eden izmed najsposobnejših častnikov abesinske vojske.
lašanja in izmikavanja. Razumljivo je, da so njeni interesi v Afriki brezdvomno prav veliki, zlasti pa jo je k temu čudnemu obnašanju silila skrb, da ohrani v svojih kolonijah red in mir, kajti splošen upor domačinov v Afriki bi jo občutno prizadel. Geslo: »Afrika Afrikancemc med afriškimi prebivalci precej užiga boj za osamo-[isvojitev in narodno svobodo. Takega splošnega Inacionalnega gibanja za svobodo pa se v Afriki iboje vse evropske sile, ne le Anglija. Dasi se je Francija močno prizadevala, da se spor med Abesinijo in Italijo reši mirno, izgleda, da po
zadnjih dogodkih tega ne bo mogoče doseči. Na dan je namreč prišla čudna kupčija Anglije — potrjuje se augleška-abesinska petrolajska pogodba, ki je bila tajno sklenjena med neko angleško finančno družbo in abesinskim kraljem. Razume se, da je ta vest vplivala v Italiji naravnost porazno, kajti Italija pač tega ne more razumeti drugače kot izigravanje za hrbtom. Spričo tega novega dogodka je malo verjetno, da bo imelo
zasedanje Društva narodov,
ki se vrši 4. t. m. v Ženevi, kaj uspeha. V Franciji sicer še zmerom verjamejo v miren sporazum, toda poslednji oster nastop Italije ne obeta mirne rešitve. — Okoii spora Abesinije in Italije se zbira vse polno vprašanj; tako se je v minulem tednu spet pojavila zahteva.
Nemčije
po kolonijah. Nemčija pač ne more. mirno gledati, kako se brc/; nje baranta v Afriki. V tem pogledu se Nemčija zlasti opira na Anglijo, ki jo skuša prepričati o upravičenosti svojih želja in potreb po kolonijah.
v Franciji
se predsednik vlade Laval na vso moč trudi, da bi uredil notranje politične razmer, zlasti, da bi uredil pereča gospodarska vprašanja. Podoba je, da nova gospodarska in finančna politika (de-flacija) ne bosta prinesli pomirjenja. Deflacija je sicer res uravnovesila državni proračun, toda neprijetno je uplivala u cene kmetskih pridelkov. Ta čas se opaža v Franciji močno gibanje kmetov, o čemer poročamo na drugem mestu.
Na Češkoslovaškem
če nastala precejšnja notranja politična napetost. Pričakovalo se je, da vstopa v vlado slovaška opozicionalna stranka Hlinke, kar pa se ni zgodilo, pač pa je stranka po sklepu vodstva stopila v še ostrejšo opozicijo. A tudi v sami vladni
VELESEJEM V LJUBLJANI Jadranska razstava
od 5. do 16. septembra 1933
Razstavišče obsega 40.000 m*
■v	m. ■ Naš Jadran: Jadranska
7	straža. Zgodovina. Geogra-
fija. Jame. Živali. Rastline. Narodne noše in običaji. Vojna in trgovinska mornarica. Šport. Promet. Tujski promet. Gospodarstvo. Ribarstvo. Velika razstava živih morskih rib in drugih živali. - Umetnostna razstava „Naše morje". Posebne razstave: Arhitektura. Perutnina. Kunci. Koze. Ovce. Obrt. Industrija, i. t. d. i t. d. Tekmovanje harmonikarjev 15. septembra.
Polovična voznina na železnici In avijonth, popusti na parobrodlh. - ZeleznISke legitimacije se dobijo po Din 5-— na postajah. Vabimo na prekrasno razstavo.
koaliciji je opaziti razpoke, kar vse utegne povzročiti vladno krizo in težak položaj.
Konferenca severnih držav
je bila v teh dneh v Oslu; prisostvovale so Ji Norveška, Švedska, Danska in Finska. Konferen-.ca se je pečala predvsem z vprašanjem, kakšno stališče naj omenjene države zavzemajo v abe-sinsko-italijanskem sporu.
Madžarska
se precej boji osamljenja, zlasti ji ne gre v račun dober razvoj stikov med Italijo in Malo antanto. V tej zvezi se je vršil sestanek avstrijskega in madžarskega zunanjega ministra v Blatnem jezeru, kjer je bilo govora predvsem o Podonavskem paktu. Dejstvo, da bi Italija pri-
Ministrski predsednik Mussolini
stala na dalekosežne koncesije v prid Male an-tante, vzbuja v Avstriji, a zlasti v Madžarski silno bojazen.
Poljska
živi v predpripravah za parlamentarne volitve. Kdo bo kandidiral, to ni več vprašanje, ker 90 kandidati že vnaprej določeni. Važno je, da se volitev udeleži čimveč volivcev, kar pa bo težko doseči z ozirom na takšen volivni red.
V Švici
je trenutno najvažnejše vprašanje revizija ustave. 8. t. m. je določeno ljudsko glasovanje (referendum) o tem, ali na se ustavo spremeni ali ne. Sedanja ustava je v veljavi 26 let. Izgledi za revizijo niso prav veliki, enoglasno jo zahteva lo katoliška stranka, sdcer pa so pogledi prav raa-lični, proti reviziji pa je predvsem švicarska socialistična stranka.
2a slavo pravde
V	nedeljo dne 1. septembra so v Poljanah pri Mežici na Koroškem slovesno odkrili knežji kamen, podobo za Slovence tako pomembnega in zgodovinsko važnega knežjega kamna na Gosposvetskem polju.
Slavnosti so se udeležile silne množice ljudstva in mnogo zastopnikov državnih, vojaških in banovinskih oblasti, društev, občin in organizacij.
Spomenik kralju Aleksandru 1. Zedinitelju
V	svojem govoru je narodni poslanec gosp. Doberšek naglasil, da bodi ta kamen spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedini-
telju, ki je bil največja nada Slovencev onstran naših mej. Hkratu naj spominja na velikega, junaškega slovenskega generala Rudolfa Maistra in vse one naše sinove, ki so dali za Koroško svoje življenje.
Profesor dr. Sušnik je naglasil, da je bil po izgubi slovenske svobode in samostojnosti Aleksander I. Zedinitelj naš prvi narodni kralj, ki smo ga imeli in ljubili v novo osvobojeni domovini.
Odkritje
Po nekaj slavnostnh besedah je nato inž. Pirkmajer razkril knežji kamen. Z okoliških hribov so zadoneli streli s topičev, sokolska fanfara pa je oznanjala, da je slovenska Koroška ta hip odkrila nov knežji kamen, ki naj pozne rodove spominja in opominja stare pravde. Tajnica Kola jugoslov. sester ga. Gregoričeva je položila ob kamen krasen lovorjev venec, v spomin velikega kralja in vseh naših sinov, ki so dali svojo kri za našo Koroško.
V mednarodni reviji za balkanske študije je objavil odličen italijanski politik prof. Sforza daljši članek, kjer piše med drugim:
»Imel sem priliko, da se 6estanem z balkanskimi državniki in se pomenim o aktualnih vprašanjih. Priznavam, da nisem opazil, da se politično življenje na Balkanu po svojem značaju mnogo razlikuje od onega na Zapadu. Kar manjka javnemu življenju na Balkanu, je pogum za naglo odločitev in okrevanja v upravnem življenju. Tempo se na Balkanu in na Zapadu enako razlikuje, kakor v Severni in Južni Ameriki. Obžalovati je treba, da so v balkanskem javnem življenju najboljši uradni funkcionarji in največji državni voditelji prepuščeni samim sebi, ko gre za državne posle. Skoro vsi pozabljajo na svojo veliko dolžnost, da bi svojim državam ustvarili politično tradicijo, da bi vzgojili naraščaj im ga vodili pod svojim nadzorstvom. Vendar je mogoče brez pretiravanja reči, da široke narodne mase balkanskih narodov pravilno ra-
Govor bana dr. Puea
Ban dr. Dinko Puc je takoj nato pristopil h kamnu in med drugim izvajal:
»Vsak narod ima svojo zgodovino. Mi smo majhen narod, naša zgodovina je žalostna. Naj bo pričujoči knežji kamen simbol naše svobode in samostojnosti, nam v opomin, naj pa bo tudi vera v našo bodočnost, ki je edino v močni Jugoslaviji. Naj zato živi Jugoslavija in živi kralj Peter II.!«
Posebno svečan je bil trenotek, ko so v knežji kamen vzidali spominsko listino o bojih na Koroškem ter priložili tudi vse dokumente izza časa ljudskega glasovanja. Poleg tega so vzidali v kamen rokopis Brenkove igre »Posled-
nje ustoličenje«. Nato je pevski zbor iz Maribora zapel pesmi »Gosposvetski zvon« in »Gor čez izaro«.
Na kamen je vzidana spominska plošča, ki nosi naslednje besede ravnatelja meščanske šole v Mežici:
— Posvečen sem Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Stare pravde spomenik, vere žive sem glasnik. V zemljo vsajen k nebu zroč, kljubujem, čakam, da nekoč na Gosposvetskem polju spet na Knežji kamen sede kmet. —
Popoldne je bila slavnostna predstava igre Franceta Brenka »Poslednje ustoličenje«. Snov je zajeta iz 15. stoletja, ko so Slovenci ustoličili svojega zadnjega vojvodo.
Zvečer je bil Narodni tabor na Poljani zaključen in množice so se razšle v prepričanju, da bo ta dan ostal velik in pomemben praznik za Koroško in za vso Slovenijo.
zumevajo napore svojih državnikov, ki se trudijo za njihovo bodočnost, za njihov moralni in socialni razvoj in politično zadoščenje.
Prišel sem v stike s srbskimi kmeti v Šu-madiji in z napol fevdalnima pastirji med Epi-rom in Vardarjem. Tako veliko dostojanstvo in zrelo politično presojanje, kakor ga kažejo ti ljudje, j« mogoče najti le še med piemontskimi kmeti in angleškimi farmerji. Dobro sem poznal tri parlamenta na zapadu. Toda le redkokedaj sem doživel, da bi me kaka diskusija toliko zajela,, kakor me je spričo svoje kmečke prirod-nosti navdušila seja srbskih narodnih poslancev na Krfu za časa svetovne vojne. Tam ni bilo ne sijajnih besed, ne smelih načrtov, zato pa trdna odločitev, da se vztraja in ohrani vera v demokratsko Srbijo.
Element, ki izgleda najslabši in najbolj nekoristen v javnem življenju balkanskih narodov je tip psevdoburžujcev, ki se po svojih študijah na tujih univerzah vračajo domov, a jim manj-
ka notranjih občutkov in stikov s kmečkim narodom. K sreči se ta tip vedno bolj izgublja, odkar napredujejo domače univerze.
Stoletne tradicije živijo na Balkanu v narodnih pesmih. Balkanci bodo izgubili iz rok svoje najboljše orožje, če bodo tudi v bodočo vselej naglašali svoja nesoglasja med seboj in so ne bodo oprijeli pravega patriotizma, kd nikoli me umre, pa čeprav ni izpolnen z mržnjo proti sovražniku.«
Jugoslavija kmetska država.
Na shodu združene opozicije v Zablaču pri Cačku je imel dr. Dragoljub Jovanovič velik govor, v katerem je med drugim dejal:
»Stalno je treba ponavljati, da lahko združena opozicija v naši zgodovini kaj ustvari edi-nole, če si postavi za temelj svojega udejstvo-vanja kmetski narodni in socialni program. Jedro tega programa je pa v tem: očuvati Jugoslavijo v dosedanjih mejah ter dati naši državni in družabni ureditvi kmetski karakter (značaj). Kmetje so proti vsakemu podjarmljenju drugih narodov in stanov. Kmetje so za socijalno pravičnost in pošteno upravo. Jugoslavija — kmetska država — to je v dveh besedah program, ki more organizirati najširše narodne vrste ne glede na prejšnjo strankarsko in sedanjo versko pripadnost.«
M
Kako ščiti Švica svoje kmete
Dandanašnje gospodarstvo je gospodarstvo splošne zaščite. Vsaka država se brani uvoza tujega blaga. Posebni zakoni ščitijo domači trg in domačega producenta. V tem oznru je zlasti strog zakon v Švici. Švicarski zakon ščiti domači trg kmetske proizvodnje pred konkurenco kateregakoli proizvoda iz tujine. Zgodi se sdcer, da ta ali drugi poizkusi tihotapili čez mejo prepovedane proizvode, toda kogar dobijo, ta verjetno ne bo več poskušal tihotapiti. Tako poročajo o nekem malem trgvcu, ki je utihotapil iz Francije surovo maslo. Pri poslu so ga zalotile obmejne straže im je bil po preiskavi obsojen na globo 30.000 švicarskih frankov (okoli 400.000 dinarjev).
Tako ščiti Švica svoje domače kmetijstvo.
Stanovsko gibanje kmetov na Qrškem
Vinorodna Grčija preživlja težke čase. Cene vina in zlasti sušenega grozdja (rozin) so silno padle. Večina kmetskega ljudstva, ki se peča z vinogradništvom in predelavo rozin, se je znašla v hudem položaju. Po vsej Grčiji, zlasti pa v vinorodnih krajih, se je pričelo živahno kmetsko gibanje na stanovski podlagi. Kmetje zahtevajo uvrstitev cen grozdju, vinu in rozinam. V nekaterih krajih so se koncem avgusta vršila obsežna zborovanja, na katerih so kmetje eno-dušno izjavljali svoje upravičene zahteve,. V političnih krogih računajo, da utegne iz tega gibanja nastati prav močan kmetski stanovski po-kret.
Tudi na 'Poljskem podaljšan kmetski moratorij
Lansko leto je bilo tudi poljsko kmetijstvo deležno popolne kmetske zaščite. Rok poteka zaščite je določen za letošnji 1. oktober. Vendar pa se v tem času stanje kmetov na Poljskem ni prav nič izboljšalo, pač pa celo poslabšalo. Cene kmetskih pridelkov so ves ta čas nevzdržema padale, sam moratorij pa je kmetu vzel vsako kreditno sposobnost. Spričo težkega položaja pričakujejo poljski kmetje, da se bo zaščita spet podaljšala, kajti v položaju, v kakršnem se nahajajo kmetje, je izključeno, da bi izpolnili svoje obveznosti do upnikov.
5Vas kmet /e preudaren, pz?z2?cdezi
Monako je mala kneževina, ki je znana po svoji sloviti igralnici Monte Carlo, kamor hodijo bogati pustolovci in veternjaki z vsega sveta zapravljat denar. Zdaj je menda tudi te ljudi dosegla kriza in dohodki te državice so se tako skrčili, da je vladajoči knez sklenil razpustiti armado, ki šteje natanko — 76 mož. Naša slika kaže topničarje te velike armade. Top je seveda bolj primeren za žegna nje kakor za vojsko.
Kmebka
mladina
Ples pri bogoslužju
Iz zgodovine je vsakomur, ki se kdaj količkaj bavil s tem vprašanjem, znano, da so mnogi narodi plesali in še danes plešejo pri bogoslužnih obredih. Ako mi kdo reče, da so bili Grki, Egipčani, Perzijci itd. pač pagani in so torej delali v nekakšnih zmotah, mu povem z besedami sv. Pisma, da je celo sam kralj David plesal »pred obličjem Gospodovim«. Sv. Pismo torej ne vidi v plesu pohujšanja, ampak celo pojav, ki spada v bogoslužje.
Po drugi strani vsakdo ve, da tudi danes vsi kulturni narodi smatrajo ples za umetnost. Le pomislite, kako n. pr. razna telovadna društva goje proste vaje, ki jim pravijo — rajalne vaje. No, rajati se pa vendar pravi — plesati! Tudi naši nekdanji »Orli« so poznali »rajalne vaje« in se ni nihče spotikal nad tem. — Plesno umetnost goje vsa gledališča, ki vendar povsod po svetu žive z državno podporo. In nobena vlada, naj je kje še tako katoliška, si ne drzne gledališčem zaradi plesa odreči državne podpore!
Ples poznajo in goje tudi v zasebnem življenju izrazito katoliški krogi. Ako »Domoljub« in »Slovenski gospodar« tega ne veriameta, naj
Razpuščena armada.
Tudi kmetski človek ima pravico do umetnosti!
Sicer bi človek mislil, da v naslovu označene zahteve ni treba posebej poudarjati, ker je Utemeljena v sami naravi, vendar nas napadi »Slovenskega gospodarja« in »Domoljuba« silijo k besedi.
Našo mladino napadajo ti ljudje radi plesa. iPameten človek ve, da so ti napadi prazno lice-merstvo. Mladi ljudje so namreč plesali, preden smo bili mi in »Domoljub« in »Slovenski na svetu in bodo še plesali, ko za
Dami ne bo »ne čevljev ne dret«, kakor pravi ljudski pregovor. Nam torej ne gre za nikako obrambo, ker nam ta ni potrebna, ampak za odgovor na načelno važno vprašanje:
Kaj je ples?
Ples je izraz umetnostnega izživljanja, do katerega ima vsako razumno bitje pravico prav tako, kakor ima vsak človek pravico do vere in verskega žuvstvovanja. Kdor torej v plesu vidi v prvi vrsti le zabavo in morda celo pregrešno zabavo, ta tega pojava ali ne razume, ali pa je sam tako pokvarjen, da mu pripisuje občutja in epremne pojave, ki nimajo s plesom prav nič opraviti.
Starost plesa
Kdaj se je ples pojavil? Menda se ne bomo čisto nič zmotili, ako trdimo, da je ples tako etar kakor prvi, najbolj preprosti znaki človeške kulture. Naj so znanstveni raziskovalci, ki na podlagi izkopanin in drugih ostankih davne minulosti preiskujejo življenje že izumrlih človeških rodov, prodrli še v tako sivo davnino, so ,j>ov9od naleteli na sledove, ki pričajo, da so (ljudstva že mnogo tisočletij pred nami — po-uiala ples. Tudi vsi tako zvani »preprosti narodi«, ali kakor jim radi rečemo »divjaki« po-»najo ples. Pa ne samo to! Židje, ki jih imenuje 8v«to pismo »izvoljeno ljudstvo«, eo prav tako possnali plee in ga tudi gojili.
si o priliki, ko bo čas za to, ogledata plesne prireditve v ljubljanskem hotelu »Union«, kjer slovenski kmetje s svojo mladino vred nimajo prav nič svojih prstov zraven.
Gospodu in beraču dovoljeno, za kmetsko mladino — greh!
•Kar je torej gospodu in beraču dovoljeno, je za našo kmetsko mladino — greh! V nekdanjem deželnem dvorcu v Ljubljani je tedanji deželni glavar dr. Ivan šušteršič, ki je bil vendar dovolj katoliški mož, vsako leto priredil v predpustnem času velik ples! To celo med vojno, v najtrpkejših dneh, ko so milijoni ljudi krvaveli po raznih bojiščih. Zanj ni bilo pregrešno. Ali so morda po pojmih »Domoljuba« in »Slovenskega gospodarja« ljudje, ki se oblačijo v žamet in svilo, podvrženi drugačnim naravnim zakonom kakor kmetje?
Proč 8 hinavsčino!
Lahko bi navedli še nebroj primerov, ki bi tem bolj žarko osvetliti tako licemerstvo, vendar se nam zdi škoda dragocenega časa. Zato samo kličemo gospodi, ki bi rada uvedla dvojno ali celo trojno mero za pravico: Proč s hi-navščino! Mi se ne damo več varati in smo sami toliko zreli in razsodni, da vemo, kaj je prav in kaj ni.
Za nas ples ni strast!
Za nas ples ni strast, ampak umetnost. Mi vemo, da s plesom izražamo nebroj občutij, ki
Trgovina z mešanim blagom, lastna izdelovalnica odej
ivan a. grosek trebnje
naznanja ponovno znižanje cen vsemu ma-nufakturnemu blagu, posebno klobukom, dežnikom, moškim srajcam, ženskim nogavicam, torbicam ter vsem krojaškim, šiviljskim in čevljarskim potrebščinam. Posebno je pa izpopolnil in do skrajne meje pocenil
vse vrste usnja.
Zaupajte, da kupite pri meni najcenejše.
Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči
dober glas staroznane trgovine Grosek
čisto nič ne diše po grehu. Hkratu tudi vemo, da vprav ples napravi človeka bolj gibkega, da ugladi njegove kretnje in ga sploh usposobi za družabno lepše vedenje.
Zlasti dostojen ples na prostem je lep in tudi kot zabava v vsakem ozira neoporečen. Saj vendar tak ples odvrača mladino od pijančevanja in posedanja po zakajenih gostilniških sobah. Ali je to mar pregrešno?
Ne preklinjati, ampak dvigniti ples tudi na kmetih na čim višjo stopnjo resnične umetnosti, to bodi naša naloga. Treba bo poskrbeti, da iz pozabljenosti otmemo in izbrskamo slovanski ples, ki naj oplemeniti čuvstvovanje naše mladine, budi v njej narodno samozavest in ponos, obenem pa naj ji bo tudi poštena, vedra in zdrava zabava!
Z ljudmi seveda, ki iščejo povsod strasti in nizkih živalskih nagonov, seveda ni mogoče pametno govoriti. Kdor se namreč hoče usužnjiti strastem, ta se jim pač usužnji povsod in ga niti svetost poedinih krajev ne odvrne od tega.
Mislim, da je beseda jasna. Pošteno je bila rečena in naša mladina jo bo tudi pošteno sprejela. Mimo zabavljanja pojde — na delo! Saj smo vendar kmetje in ne dlakocepci!
Jz organizacife
Tabor kmetske mladine v Žalcu
Kmetska mladina, ki je organizirana v številnih društvih Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za celjsko okrožje, priredi v nedeljo 8. septembra t. 1. v Žalcu »Tabor kmetske mladine« z veliko tekmo koscev, zborovanjem, kmetsko veselico itd.
Najveličastnejša bo povorka, katero bodo tvorili: kmetski konjeniki, kosci, grabljice, žanji-ce, mlatiči, okrašeni vozovi, kateri bodo predstavljali najrazličnejša kmetska dela kot: mlatiče, klepače, kovače, sodarje, sadjarje, hmeljarje, vinogradnike, perice, terice, predice itd. Zbirališče bo ob pol 2. uri pop. pri gostilni Aubreht ob državni cesti. Mogočna armada mladih kmetskih borcev, ki bo manifestirala za zmago svojih načel, se bo formirala v povorko, ki bo z zvezi-nim praporom na čelu korakala skozi Žalec — nazaj na travnik g. Krašovca, kjer se vrši tekma koscev za prvenstvo celjskega Pododbora in zborovanja, na katerem bodo govorili voditelji kmetsko-mladinskega pokreta, Ivan Kronovšek in drugi predstavniki.
Po tekmi in zborovanju se vrši kmetska veselica na vrtu g. Piklna.
Omenjeni tabor obeta biti eden izmed največjih, saj bo sodelovalo preko 20 društev kmetskih lantov in deklet.	■
Seja ljubljanskega Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet bo v nedeljo, dne 8. septembra ob 9. uri dopoldne v prostorih Zveze v Tavčarjevi ulici št. 1. Udeležba za vsa društva obvezna! — Lojze Avsec, 1. r., t. č. predsednik.
ŽVec banov, kmetijski šoli na (jvmu pri SVevem mestu
se prične novo šolsko leto zimske šole, ki traja dve zimi po pet mesecev, začetkom novembra 1935.
Vsi učenci stanujejo na zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji.
Lastnoročno na celo polo pisane prošnje, kolkovane z Din 5'—, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. oktobra 1935.
Prošnji je priložiti: krstni list, domovnioo, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo nravnosti, pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošt<\
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz sloveščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda.
Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 dinarjev mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto marajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkv z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. V prošnji za sprejem je navesti, če je sreski kmetijski odbor že naprošen za podporo, oziroma je priložiti odborovo izkazilo o višini prispevka.
Mm&li
Poslednje poročilo iz Žalca pravi, da se trgovina s hmeljem razvija prav mirno. Najvišje cene ne presegajo 25 Din za kg gladkega, zelenega hmelja. Običajno se giblje cena med 20 do 23 dinarjev za kg.
2Vovice
*
Dvodnevni tečaj za konzerviranj« sadja in »elenjave se vrši dne 20. in 21. septembra t. 1. na banovinski vinarski dn sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je javiti z dopisnico ravnateljstvu šole.
V	Bukovcih se je med delom na vrtu zbodla med prste na levi nogi delavka Otilija Krisrto-vič. Čeprav je bila rana neznatna, je nastalo nevarno zastrupljanje in skoraj ni upanja, da bi mogli Kristovičevi rešiti življenje.
V	Hočali je zadnjo nedeljo požar uničil po-sestnici Tereziji Rojkovi gospodarsko poslopje in hleve. Gasilci iz Hoč, Razvanja, Bohove, Stu-denoev, iz Maribora in Pobrežja so ogenj omejili, da se ni razširil na druga poslopja. Ogenj je bil podtaknjen. Orožništvo vneto poizveduje za požigalai.
V	Jelovcu pri Bresternici so se zadnjo nedeljo stepli na žinitnini. V gostilni Schoberhof so obhajali svatovščino, pa je nastala med svati ljubosumnost. Ko je 24 letni starešina Ivan čepe plesal z družico, je planil nadenj neki svat iz Sv. Jurija ob Pesnici in mu z nožem razparal trebuh. Čepeju so izstopila čreva in se sedaj v mariborski bolnici bori s smrtjo.
V	št. Ilju v občini Dramlje pri Celju so ono noč neznani vlomilci vlomili v podružnico trgovine Draga Čaterja. Odnesli so raznovrstnega blaga in špecerije za Din 5.000-—.
V	Pišecah pri Brežicah so tudi vlomilci obiskali trgovino trgovca Josipa Kostevca. Odnesli so 100 m črnega blaga za moške obleke, 1000 m ženskega cajga, 120 m svile za ženske obleke in še nekaj drugega blaga v skupni vrednosti Din 25.616 —. Naše čitatelje posebej opozarjamo, naj pod roko ne kupujejo blaga od sumljivih oseb, ker bi jim to utegnilo nakopati samo stroške, nepotrebna pota in sitnosti. Ako bi kje potrkal tak sumljiv prodajalec, ga javite naj-bližnji orožniški postaji!
V	Zapotoku pri Turjaku je bila v noči od sobote na nedeljo ubita Marija Vode. Umora je bila osumljena njena hči, 19-letna Malči. Orožniki so jo prijeli in jo začeli zasliševati. Med zasliševanjem pa jim je pobegnila skozi okno v klet in brez sledu izginila. Njen beg še bolj potrjuje ljudsko sodbo, da je nesrečnica res umorila — lastno mater.
Na Kumu so dogradili počitniški dom za rudarske otroke. Za dom je še blagopokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj poklonil 35.000 Din, a za cerkev Sv. Jošta 5.000 Din. Poleg tega so prispevale tudi razne tvrdke. Obilo pa so za dom svoje dece žrtvovali tudi delavci, ki so pridno delali. Prihodnje leto bo dom slovesno otvorjen. Blagoslovne obrede bo opravil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman.
V	Novem mestu prično v kratkem graditi na novem pokopališču novo mrtvašnico. V novem poslopju bo soba za razteleševanje, za grobarja, shramba za grobarsko orodje, pa tudi posebna soba za mrliče, ki so umrli za nalezljivimi boleznimi. Na eni strani bo tudi vodnjak.
Na Vrhniki se je zastrupila 19-letna Mara Matičič, doma iz Slivca pri Rakeku, z lizolom. Poklicani zdravnik je takoj odredil prevoz nesrečnega dekleta v ljubljansko bolnišnico, a je reva že med prevozom umrla. Pravega vzroka, ki je gnal dekle v tak obup, nihče ne ve, sumijo pa, da gre za nesrečno ljubezen. Pokojna je bila prijazno, pridno in brhko dekle. Njena smrt je vzbudila splošno sočutje.
V	Mariboru že nekaj časa pogrešajo nekega stavca. Preden je izginil, si je pri frančiškanih naročil in plačal črno mašo. Zato se svojci boje, da si je nemara sam vzel življenje.
Na Količevem so v Bonačevi tovarni delavci pričeli stavkati. Delavstvo zahteva odstranitev dosedanjega ravnatelja Wultscha.
Pri Dravogradu je na banovinski cesti neki kolesar povozil 9-letno Marijo Postrnikovo. Otrok jfc z veliko rano na glavi obležal nezavesten na cesti in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
I® Kamnice je bil kolesar, ki je s kolesom trčil v 20-letno kolesarko Heleno Poljančevo. Sunek je bil tako močan, da je dekle odletelo s kolesom in si zlomilo nogo v gležnju.
v Mariboru so vlomilci odnesli iz stanovanja steklarskega pomočnika Karla Tibanta na Aleksandrovi cesti 17 več perila, 600 dinarjev in neko potrdilo za 5.000 Din, ki jih nekdo dolguje Tibantu.
Zopet ena senzacija! Za celo obleko 140 cm širokega kamgarna 3-10 m skupna cena samo 89 Din. Komur blago ne ugaja, se zamenja ali vrne denar, dokler traja zaloga. Stermecki, Celje.
Na Barju je podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v prostorih osnovne šole v nedeljo 1. septembra priredila lepo uspelo razstavo vseh pridelkov, ki uspevajo na barjanskih tleh. Za razstavo ima posebno mnogo zaslug
učiteljstvo, ki pravilno pojmuje svoje kulturno poslanstvo med kmetskim ljudstvom.
V Mihovcih je prejšnji torek ponoči izbruhnil ogenj. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika ,aneza Premzla. Vnelo se je tudi poslopje njegovega soseda Jožefa Pernata. Razen domačih gasilcev so prihiteli na pomoč tudi oni iz Cirkovc. Prvo poslopje je popolnoma, pri drugem pa je ogenj uničil samo streho, škoda znaša 17.000 dinarjev. Oba kmeta sta bila zavarovana le za malenkostne zneske.
Protiletalski topovi.
S takimi topovi bodo v Ameriki odganjali v pri«
meru vojne sovražna letala.
Iz domače volne napravljene pletenine, zlasti nogavice, dokolenice, sviterje posebno cenimo ter jih varujemo kot nekak zaklad, ker vedno Ibolj izginjajo, kajti čezdalje bolj primanjkuje volne za te izdelke, ki se (izdelujejo le v malih množinah. Letošnja razstava ovac naj poživi in razširi rejo teh živali, da borno vsaj za domačo porabo pridelali nlovoilj fine volne. Obiščite razstavo ovac in koz in videli boste, da imamo doma dobro pasmo, ki nam daje volno za te pletenine. Razstava bo v okvirju letošnjega ljubljanskega jesenskega velesejma od 5. do 16. septembra, priredi pa jo društvo rejcev malih živali »Živalca«.
Ii ormoškoljutomerskih goric piše neki navidezni kmet v zadinjem »Slovenskem Gospodarju« kaka bo letošnja vinska trgatev in da že sedaj neki prekupci lazijo po vinskih hribih okrog vinogradnikov ter obljubljajo za vinski mošt 1 do 2 dinarja, dasi zna biti letošnji vinski pridelek izborne kakovosti. Take prekupce, ki mešetarijo v škodo vinogradnika je treba z ba-tinami odpraviti, pravi končno dopisnik. Mi bi k temu samo dodali, da je treba nabatinat, pa prav pošteno tudi one vinske pančare, ki vozijo v Ormož banačana in dalmatinca, večkrat pozno v noči, da bi ljudje ne videli, pri čemer je najbolj žalostno to, če tak posel opravlja kaka zadruga, ki hoče biti kmečka na verski podlagi.
Leskorec pri Halozah. Prostovoljna gasilska četa Leskovec pr,i Halozah priredi v nedeljo, dne 15. septembra 1.1. ob pol eni uri popoldne pred gostilno Vreg veliko tombolo; v slučaju slabega vTemena pa prvo prihodnjo nedeljo. — Vsa okoliška društva naprošamo, da bi ne prirejala ta dan slienih prireditev. Predprodaja tombolskih kart je v vseh trgovinah v Leskovcu in stane vsaka 2 dinarja. Ker je prireditev splošno koristnega značaja vljudno vabi k obilni udeležfcf odbor.
Vsak, kdor potuje v času od 5. do 16. septembra v Ljubljano, se zamore peljati za polovično voznino, če svoje potovanje veže z obiskom jesenskega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 5. do 16. septembra t. 1. Pri nakupu vozne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško izkaznico, ki stane Din 5-—. Ce obišče ve-lesejem, mu vozna karta velja za brezplačen po-vratek.
Naš mali človek si more izboljšati svoj težki položaj v veliki meri z rejo angorskih kuncev. Trije kunci te pasme dajo letno okrog 1 kg prvovrstne angorske volne v vrednosti 250 Din, ki se z lahkoto vnovči potom društva rejcev angorskih kuncev v Kočevju in uredništva lista cetu iz Depale vasi. Padel je pod voz in si zlomil levo nogo.
Iz Hoč smo že v eni prejšnjih številk našega lista poročali, da so neznani požigalci zagrozili z ognjem tudi g. župniku. Zdaj so svojo podlo grožnjo tudi uresničili. Podtaknjeni požar je uničil gospodarsko poslopje hočkega župnika. Živino so k sreči še pravočasno rešili.
V	Ribnici je neznan kolesar povozil 11-letno deklico Slavko Štefančičevo. Malo so morali zaradi poškodb pripeljati v ljubljansko bolnišnico. »Rejep malih živali«. O dobičkanostnosti teh kuncev se bo vsakdo mogel prepričati na letošnjem jesenskem velesejmu od 5. do 16. septembra na razstavi izdelkov iz volile angorskih kuncev.
V	Komendi je gasilska četa v nedeljo 1. septembra praznovala 40-letnico svojega obstoja.
V	Gašteraju je neki slaboumnež zažgal kopico koruznice, postavljeno ob hlevu posestnika Janeza Stiperja. K sreči so nevarnost dovolj zgodaj opa^li in preprečili gorje.
V	Vajgnu pri Pesnici je pred časom izginilo posestnici Alojziji Lorbekovi 17.000 Din. Z »jur-ji« je zmeglela tudi služkinja Marija Bruck-meinster. Deklo so zdaj prijeli v Mariboru in bi radi izvedeli od nje, kako je bilo s tisočaki. Dekle zatrjuje, da ni izvršilo tatvine in da ji ni o denarju nič znanega.
Ivan Albreht:
Čez pol leta
(Nadaljevanje.)
Kmalu po materinem odhodu je nastopil »čim dopust in jo bil poslej kakor senca vedno pri meni. Pravil mi je o vojni, o tujih narodih in njih šegah, zlasti pa mnogo o najrazličnejših verstvih. V pripovedovanje je znal vedno vpletati polteno podčrtano domisleke. Slikal mi je tudi razvoj človeka, govoril o tajnih grehih mladosti, o zablodah velikomestnih ljudi in o skritem valovanju človeških strasti. V odlomkih mi jc čital dela raznih pisateljev (Nierzadnicki govori več jezikov!) in mi je sproti prevajal in tolmačil po večini bohotne in često dvoumne pri-»ore, ki jih brez takega pojasnila nisem razumela. Do zadnje podrobnosti mi je razgalil nagoto mesa in razbičal mojo domišljijo. Trepetala 6em, ko sem ga poslušala, vendar sem kakor jagnje sledila njegovim besedam. Nekaj dotlej neznanega so je predramilo v meni in sem gledala očima kakor vsevednega Boga in vraga hkratu. Porušil in razmajal je v meni vse, vero v Boga in v ljudi, vero v dobro in lepo, nazadnje pa se je lotil še matere. Med spoštljive in toplo besede, ki je z njimi poveličeval njene vrline, je nanizal toliko namigavanj o čutnih strasteh, da je . malone čisto požgal v meni še to poslednjo sve-itinjo. Končno mi je povedal, čemu je morala imati v Gradec: Iznebiti se hoče tam sadu njune ljubezni.
Vso noč po tistih razgovorih sem prejokala, tako so me potrla ta razkritja. Očim me je tolažil in mi prinašal raznih dišav in dobrot, dokler proti jutru nisem končno zaspala. Odslej mi je še bolj etregel. Zvečer sva vedno dolgo imala
Iz Braslovč sta prišla v Celje prodajat saharin neki Vinko in njegova žena. V Celju so jih prijeli in našli pri njima še 5 štakljic saharina. Seveda bosta morala nositi vse zle posledice, ki jih postava predpisuje za tihotapce.
Na Viču pri Ljubljani so pričeli graditi spomenik padlim vojakom po načrtih arhitekta g. Plečnika.
V	Apačah so vlomili "mi zločinci v stanovanje banovinskega zdravnika Julija Matteya. Odnesli so, kar so dosegli, pa seveda tudi nekaj denarja.
Na Igu pri Ljubljani so doslej neznani zli-kovci udrli v tamošnji poštni urad ter odnesli vso gotovino, ki pa jo je bilo v blagajni slučajno zelo malo tako, da se jim je trud z vrtanjem železne blagajne komaj splačal. Zaloge znamk pa se sploh niso dotaknili.
Podpore za nabavo semen. Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra podelil ban-sliim upravam tele podpore:
V	Zlatoličju je ondan do tal pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Antonu Rodošku. Hkratu mu je uničil požar vso krmo in poljsko pridelke, obilo orodja in 90 kokoši. Komaj so prav v zadnjem trenotku rešili živino. Škoda znaša Din 18.000, zavarovan pa je bil prizadeti posestnik samo za 5000 Din. — Odtod se je ogenj razširil tudi na poslopje soseda Antona Goloba. Tudi tu je poslopje pogorelo in je uničeno orodje, krma in žito. škoda znaša Din 15.000, zavarovano pa je bilo poslopje za Din 10.000. Kakor že v več krajih, so tudi tu podtaknile ogenj zločinsko roke.
V	Ljubljani je za direktorja pošte in telegrafa imenovan dr. Vagaja. Doslej je bil vršilec dolžnosti direktorja dr. Janko Tavzes.
V	Grlincih se je posestnik Matija Toplak ponesrečil, ko je prešal jabolka. Stiskalnica mu je močno poškodovala levo roko.
Naročajte BCmetelti lisi!
luč, ki jo je zasenčil z rdečo svilo. Nanosil mi je slaščic in je bil od večera do večera nežnejši z menoj, dokler me ni nekoč vzel v narjčje in me začel naglo poljubljati. Nekaj strahotno prema-gujočega in živalsko nasilnega je bilo v njegovem glasu, ko je zajecljal:
»Vida, lastnemu otroku sem se odpovedal samo radi tebe, tako te imam rad'. Bodi moja, Vida, vekomaj moja —«
»Ata,« ga v strahu rinem od sebe. »Človek — Zver! Nierzadnicki, kaj počneš! Pusti me!«
Blazna groza kriči iz mene, on pa hrope in objema, da ga praskam, grizem in bijem do onemoglosti ---
Ko sem se zopet zavedala, je bil že dan. Bila sem trudna in prvi trenutek nisem niti vedela, kaj se jo zgodilo z menoj. Glava me je bolela in vse s© mi je vrtelo. Tedaj zaslišim očemov glas: »Si se umirila, ljubica?« Hhratu se zavem, da ležim v njegovi postelji. Ta glas, joj, ta glas in njegov pogledi Sunkoma hočem planiti kvišku in zavpiti, pa sem kakor omrtvela. Samo strah občutim, brezimen strah, še hujši nego takrat, ko sem Nierzadnic-kega videla prvikrat. Trepetaje in drhte začnem prositi usmiljenja. Zobje mi šklepečejo kakor od mraza. Molim, kolnem, jočem, rotim in psu-jem, vse v eni sapi, brezmejno ponižano in osramočeno se čutim, on pa se samo smehlja, češ: »Tako je lepo, da tako, ljubica — Nebeški trenutki, vredni življenja.«
In me objame in kakor igračko vzame naročje, jaz pa nimam več toliko moči, da bi praskala in se branila. Samo krčim se in stiskam in z dlanmi skušam pokriti goloto.
Da si tedaj videl njega! Počasi in mirno mi pripoveduje, da take trenutke preživi vsako dekle, nakar šele res postane ženska. Gleda me in me gladi ter mi smehljaje ponavlja, naj ne
CIKORI7A
Naš pravi domači izdelek!
Pc svefu
*
Mrtvo so obudili. V mestni bolnišnici v Man-chestru (Anglija), se je zdravnikom posrečilo, da so mrtvo žensko zopet obudili v življenje. Dva zdravnika sta popolnoma zanesljivo ugotovila smrt. Čez štiri minute so nato mrtvi ženski vbrizgnili v srce neko zdravilo. Srce je začelo zopet delovati in mrtva ženska je oživela.
Ogromen požar je v Lodzu na Poljskem upepelil kar 93 poslopij.
463 km na uro je prevozil na aeroplanu neki francoski letalec in s tem postavil svetovni nov rekord.
bom otročja. On sam dobro ve, da ga ljubim, ker bi se ga sicer ne bala. Ženska da se boji samo tistega moškega, ki ga ljubi Samo pogledam naj ga, pa bom takoj spoznala, da govori resnico. Odslej sem njegova druga žena. Materi se s tem ne zgodi nobena krivica, ker ne bo zaradi mene v ničemer prikrajšana. Sploh ji niti ni treba vedeti, kako je z nama. Noben mož ne živi samo z eno žensko. Pametne žene to vedo in ne ugovarjajo.
Kakor je govoril, je v meni kopnel občutek sramu in studa. Saj je navajal celo sveto pismo ter omenjal Davida in druge, ki so imeli po več žen. Medtem sem mu omahnila na prsi in zaspala.
Izza tega dne se mi je življenje zdelo grdo in ljudje bojazljiva čreda hinavcev. Petrinič mi je še vedno pisal pisma, ki sva jih sedaj čitala z Nierzadnickim. Včasih mi je očim celo prigovarjal, da sem mlademu človeku prijazno odpisala. Šolanje sem opustila, ker mi je trdil Nierzadnicki, da bi to bilo zame le nepotrebno zapravljanje časa. Zahajala sem samo še v gle-dlišče in na zabave. Moške, ki so mi dvorili, je sprejemal očim s prikupljivo vljudnostjo, hkratu pa je znal naš dom obdati z nekakšno nedostopnostjo, kakor da ga je ogradil z nevidnim plotom.
Jeseni se mi je zdelo, da se mora zgoditi nekaj strašnega. Matere očim sploh ni hotel nič več pogledati. Ako je tudi govoril z njo, je prav za prav govoril le z menoj. Bilo mi je često, da bi se jokaje privila k njej in jo vprašala, kako je vendar vse to in kam s tako tišino drvi naše življenje, toda njene oči so bile tako krotke in Nierzadnicki me je oklepal s tako silo, da sem res molčala.
(Se nadaljuje.)
Angleški kolonijalni vojaki obtoženi vstaje
in umora. Letos julija meseca se je nekaj angleških kolonijalnih vojakov v Indiji uprlo. Do-močini iz vasi Karaundi so namreč napadli tedaj vojaštvo, češ da so vojaki oskrunili neko indijsko ženo. Nato so vojaki drugo noč napadli vas Bhanda, ki so jo pomotoma smatrali za kraj Karaundi. Trinajst ljudi so tako pretepli, da je eden zaradi poškodb umrl. Sedaj se bodo morali zagovarjati pred sodiščem, ki v takih primerih ne pozna šale.
Obnovitev procesa proti morilcem Lind-berghovega sinčka. Kakor se naši čitatelji bržkone še spominjajo, je bil letos pred poroto proglašen za morilca prvorojenega Lindbergho-vega sina neki Bruno Rihard Hauptmann, ki je Nemec po rodu. Bil je obsojen na smrt. Njegov zagovornik je medtem dosegel, da je bila izvršitev smrtne kazni odgodena, zdaj pa bo menda v kratkem sodišče ponovno razpravljalo o tej skrivnostni in zapleteni zadevi. Hauptmannov branilec namreč trdi, da sinko slavnega letalca sploh ni bil umorjen, ampak da še živi.
Huda železniška nesreča se je te dni pripetila pri Marijinem Celju v Avstriji. Potniški vlak je trčil v avtobus, ki je bil poln potnikov. Trije ljudje so smrnonevarno ranjeni, pet pa jih je odneslo le manjše poškodbe.
Zopet neki atentator prijet? V mestu Miihl-hausen so 2. septembra prijeli nekega madjar-skega državljana z imenom Koloman Budai. Izdajal se je za doktorja in novinarja, oblasti pa so ugotovile, da ima mož na vesti že več aten-
tatskih podvigov. Pred kratkim je v Ženevi s kamenjem razbil nekaj šip v oknih palače Društva narodov. Še prej pa je izvršil neki atentat na Dunaju. Zdaj bo policija nevarnemu »doktorju« temeljito pretipala obisti.
Angleški fašisti proti vojni. Vodja angleških fašistov, Osvald Mosley, je nedavno izjavil na nekem zborovanju, da pomeni zločin, ako katerakoli država želi izzvati vojno. — Minulo nedeljo so potem fašisti v strnjenih vrstah priredili obhod po glavnem mestu Londonu. Na letakih, ki so jih nosili v sprevodu, so bili različni pozivi Angliji, naj se briga za svoje zadeve in naj se ne vtika v tuje.
<Se/zx2i
8.	septembra: Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
9.	septembra: Lukovici, Vrhu, Bušeči vasi, Vel. Laščah, Gradacu, Črnem vrhu, Št. Vidu pri Stični, Loškem potoku, Vinici, Trebeljevem, Rušah, Št. Pavlu pri Preboldu, Bregu pri Ptuju.
10.	septembra: Kamniku, šmartnem pri Litiji, Dol. Lendavi, Turnišču, Puconoih.
11.	septembra: Senožečah, Dobju.
1;. septembra: Črmošnjicah, Vel. Mraševem pri Krškem, Loki pri Žusmu, Turnišču.
13.	septembra: Dobovi.
14.	septembra: Žužemberku, Vel. Brusnicah, Loki pri Zidanem mostu, Petrovčah, Rogatcu, Vitanju, Mangi, obč. Golobinjek, Št. Janžu, okr. Slovenjgradec.
Vrednost denarja
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	4340
Din	1760
Din	14-25
Din	217—
Din	9 —
Din	288
Din	1-81
Din	3'56
Tladio
od 8. do 15. septembra 1935.
Nedelja, 8. septembra: Uvedba glavnih gospodarskih zapisnikov na kmetijah (ing. Pet-kovšek Valentin) — 9.45: Versko predavanje (p. dr. Roman Tominec) — 16.15: Ženska ura: Žena in novinarstvo (Minka Govekar).
Ponedeljek, 9. septembra: 18.40: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna).
Torek, 10. septembra: 18.00: Požgančkov oča bo deci kraljal.
Sreda, 11. septembra: 18.00: Domače po domače, Magistrov trio — 19.40: Iz Aleksandrije v domovino (R. Dostal).
Petek, 13. septembra: 13.15: Trinajsti dan, nesreče dan — 18.40: Franu Šukljetu v spomin (dr. Lončar),
Sobota, 18.40: Zunanji političen pregled (dr. A. Kuhar).

%
mh-irrslilrcimke, uradne,rekla m* T^iMne,Časopise, knjige, večbcv: "^jj^mi iisk httrc in \jcam!
TISKARNA MERKUR
LJU B11 ANA .G R ( G ORČ i Č E VA 512 3
Jtt-2 5-SlJdegram :7iskamaVlriliin:
Predamo 6 sodov
po cco. 3C bi za vinu ~ vabljeni Ponudbe (jedec, Ljubljana, WLelelbevu 13
KMETJE!
Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej v svojem „KMETSKEM LISTU"!
KRIZE BO KONEC
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog
Zaupaite Vaš denar
MESTNI HRANILNICI
LJUBLJANSKI
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1.1933., neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%
Vloge nad Din 400,000.000-— Rezerve Din 14,600.000 —
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni don |
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 ■
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjiži(e in tekofi raiun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice dru- ^^ gih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog ^^
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred H
prazniki od 8—12 7, ure.
Podraiilici: KAMNIK - MARIBOR	, jj
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,300.000'- ■

iiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Urednik: Janko VičiC, — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O, MUhaiek). Llubllano-