,,ProČ od Gradca!" Ne vemo, koliko let že kličemo spodnještajerski Slovenei »Proč od Gradca!« V prijateljskih družbah, v katerih se politizira, na političnih zborovanjih, v spodnještajerskih slovenskih listih, povsodi se sliši klic »Proč od Gradca!« Kaj hočemo s tem klicem izraziti? »Štajerc« pripoveduje svojim lahkovernim čitateljem, da se hočemo ločiti popolnoma od Štajerske ter priklopiti Kranjski. Ceravno to ni res, mu vendar mnogi verjamejo. Drugi menijo, da hočemo postati popolnoma samostalni na Spodn. Štajerskem ter docela neodvisni od Gradca; da dobimo svojega namestnika, svoj deželni zbor itd. Tudi to je krivo naziranje, a vendar se nahajajo ljudje, ki mislijo kaj takega ali jednakega. Kdo je kriv, da so nekateri velevažni politični pojmi med spodnještajerskim Ijudstvom tako nejasni? Slovenski časniki si lahko umijemo roke, ker nistno nič krivi. Nam se itak rado očita, da preveč storimo na svojo roko. Kjer so zdrave razmere v politiki, je tako očitanje, da časniki postopajo samovlastno, vsega uvaževanja vredno. Pri nas pa niso zdrave razmere. Drugod delajo državni in deželni poslanci politiko, časniki pa jih podpirajo ter pridobivajo pristaSev njihovim nazorom. Pri nas pa je narobe. Časniki morajo poslance večinoma le rivati in suvati naprej, da sploh kaj storijo, in da se ogrejejo za kako idejo. Zakaj pa vlada na Spodnjem Štajerskem taka nezadovoljnost s celotno naSo spodnje- štajersko politiko? Slovenci dobro vemo, kaj nam manjka, kaj nam je treba zahte- vati, a nimamo nikogar, ki bi načrtoma, z železno doslednostjo naše zahteve v s a j s k u š a 1 obistiniti. Kakor ponočne lučice nad mokrotnimi travniki, prikazujejo se in izginevajo naSe politične zahteve, a Slovenci stojimo naokrog s prekrižanimi rokami ter jih opazujemo. To je sicer najbolj udobna poli- tika, a našim razmeram ni prikladna. Ako bi naši časniki čakali na poslance, da n j i- h o v e misli in načrte razkladajo čitateljem, potem bi morali mnogokrat prazni iziti. Tako je tudi s klicem »Pro6 od Gradca«. Naši voditelji še sploh niso ničesar storili, da se uveljavi naša zahteva >Proč od Gradca«. Še več! Niti tega niso storili, da bi dali klicu >Proč od Gradca« sploh kak konkreten izrazl Namreč, da bi rekli, mi zahtevamo na pr. lofiitev deželnega šolskega sveta, ločitev kmetijske družbe in razširjanje družbenih pravic itd. Letos ob času deželnozborskih volitev se je izda! oklic na volilce. Tam se slika s svetlimi barvami vse sovraštvo Nemcev proti nam, a nazadnje, ko bi bilo treba krepko zaklicati »Proč od Gradca« ter povedati, kaj s tem klicem zahtevamo, pa hodi volivni oklic okoli te zahteve, kakor mačka okoli vroče kaSe. V zadevi »Proč od Gradc« treba }e tudi med nami Slovenci večje jasnosti. Ali je ta klic samo izraz naše nevolje proti nemškemu ravnanju z nami, dobro, potem se naj to jasno pove in potem tudi poslancem glede njihovega mirnega zadržanja nimamo ničesar očitati. Ali pa je ta klic več, kakor izraz nevolje proti nemškim krivicam, — potem pa je treba tudi to j a s n o povedati pred ljudstvom, mu podati n a 6 r t za uresničenje ločitve od Gradca ter s t o r i t i vse, da se načrt tudi uresniči. Nam pomeni »Proč od Gradca« več nego izraz nevolje. Nič ni na Sp. Štajerskem bolj potrebno nego narodnostni mir. Tega pa ne bomo dosegli, dokler ne postanemo na Spodnjem Štajerskem sami svoii gospodarji. Kako se naj to doseže, dolžnost o tem premišljevati in za to delati imajo predvsem naši poslanci. Če pa kdo svoje dolžnosti ne pozna, treba ga je poklicati na odgovor. Nehajmo z mevžastim postopanjem, začnimo z odločno delavnostjo po premiSljenem načrtu! Zadnji čas je! Kar smo zapisali, — med nami Štajerci je treba vedno povedati, skozi kakšna očala se naj pogledajo te ali one besede — ni izrtiz klerikalizma, ne liberalizma, ampak izraz brezobzirne, radikalne politike. In v tej, tako se tolažimo, še dosedaj živimo |v bratski slogi.^ Složno torej naprej!