36. tev.
V Ljubljani, v sobot . ara 180.
Letnik VII.
Inseratl s« sprejemajo in valji triaionna vrata:
če se tiska Ikrat,
* kr-
'- n 11 «i n 8 m
^ it 11 » ii 3 ii
Pri večkratnem tiskanji s« •ena primerno amanj&a.
R ok o pl al
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N irornino prejema opravniStvo (aunnnistraeija) in ekspedicija na Dnnajski cesti St. 16 v Medijatovi liiai, II. nadstropji.
Po poill prejemar vel|i :
Za ceio leto . 10 gi. — kr. ta poileia	5 „ — „
ia četrt leta . » „ 50 .,
V administraciji velja:
Za eeio ieto . . 8 gi. 40 kr
za poi leta za četrt ieta
20 „


V Ljubljaui na liom pošiljan 9'f	I
4 SO kr. več na leto.	^'Sfp^r'
Političen list zasloffiiislti narod.
veliA
Vredništvo je v Medijatovi hiM i' ,.J Uev 16.	••>*..<'
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Meščani!
Volilni odbor nasvetuje sledeče kandidate za mestni zbor:
Za III. razred, ki voli 5. aprila:
Dr. Jože Drč, zdravnik.
Jože Regali, hišni posestnik.
Za II. razred, ki voli 6. aprila :
France Ravnihar, deželni blagajnik.
Peter Grasselli, hišni posestnik.
Dr. Alfons Moše, odvetnik.
Dr. Jože Stare , koncipist pri finančni prokuraturi.
Za I. razred, ki voli 8. aprila:
Dr. Karel Ahačič, odvetnik in hišni
posestnik. Karel Tavčar, hišni posestnik. Miha Pakič, trgovec in hišni posestnik-
Dr. France Papež, odvetnik.
Pred volitvami.
V prvih doeh prihodnjega tedna se bo tedaj pokazalo, ali bo v Ljubljani Se dalje gospodovala nemško-liberalna fraza, ali pase bo domačinsko prebivalstvo otreslo nemškutarske more, ki že tako dolgo tlači glavno mesto Kranjske iu cele Slovenije. Te volitve so za
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
IV. Janez doma!
(Dalje.)
Ko je Janez zvedel župnikovo in očetovo namero, je pridrvil domu in zdaj je bila huda ura za vso družino.
„Tako toraj mislite početi z mano" — je zarohnil, ko je ravno vse štiri domače dobil okoli mizo pri večerji. — „Se ve dtl, lepo bi bilo, če bi so jaz dal kar tako od hiše odgnati. Vi bi bili potlej kakor vrabci v prosu; ena bi šla k učitelju in vzela seboj pol hiše, druga bi si naredila gnjezdo doma in jaz bi potlej pod kapom ležal. I'a ne bo nič s tega, gospodar v hiši bom jaz , jaz sem prvi, naj vaša farja rečeta, kar hočeta".
,,Molči, Janez!" — zagromi oče Petelin ves razjarjen in stopi na noge; — „zdajsem šc jaz gospodar hiše in posestva, in kdo bo to dobil za mano, to bom odločil jaz, ne pa ti. 0 naših gospodih duhovnikih pa no žaljive besede več, če hočeš še kedaj pod mojo streho spati."
„Ne bodi no tak, Janez" — se vtaknejo
nas silno važne, ker bomo letos videli, kdo ima več tal v Ljubljani, ali stranka domačinov, ali ona renegatov in birokratov.
Če ravno ni od zgoraj nobenega pritiska, vendar je za nas boj težak ; renegate bi še potlačili, pa njim na strani stoji še vedno velik del stare, zagrizene birokracije, ki so nam jo prejšnje vlade v Ljubljano navlekle. Agiti-rali sicer ne bodo javno, vendar bodo šli kakor en mož nasprotnike volit. Iies je tudi pre cejšno število narodnih uradnikov, vendar so v manjšini nasproti nemškim in nemškutarskim. To nas ravno tepe, da so nam pošiljali vedno tujce za uradnike, ki so potem organizirali tisto „ustavoverno" stranko; za službo niso bili tako pripravni, ker večidel našega jezika ne umejo, in ravno, ker tega niso znali, bili so sovražni vsemu slovenskemu gibanju , ter so nasprotovali našemu narodu pri volitvah in kjer se je dalo. Ne moremo in ne smemo trpeti, da bi nam ti nemški ali ponemčeui birokrati še nadalje ovirali ves naš narodni napredek. Ne zadosti, da izvršitev § 19 o narodni ravnopravnosti ni mogoča, dokler n» dobimo uradnikov, ki so našega jezika popolnem zmožni; hočejo nam ti ljudje še pri vo litvah škodovati, ter se obnašajo še vedno, kakor bi morali že po svoji službi biti sovraž niki ljudstva. Ti zagrizeuci pa naj si zapomnijo, kaj je Taaffe rekel, da ne trpi ani-možnosti uradnikov do slovanskega ljudstva. Ravno to animoznost pa bodo pokazali s tem, ako pri bodočih volitvah v mestni zbor zoper nas volijo, kajti dežela je slovenska , in Ljubljana je slovensko mesto, tedaj naravno ne more druzega zastopa imeti, ko
slovenskeg». Ako pa uradniki potegnejo s stranko, ktera je toliko predrzna, da našemu narodu odreka pravico do eksistence, ter ga šiloma potujčiti in druzemu narodu izdati želi, če s tako stranko potegnejo, potem kažejo že s tem veliko animoznost zoper uas Slovence.
Vsaka stranka ima pravico do obstanka, ssmo nemškutarska je nima, ker 8voj rod in svojo domovino v sužnost potlačiti in tujemu narodu predati hoče ; taka stranka nima nikjer pravice do obstanka. Nemcev na Kranjskem ni, čemu se potem hoče po sili vzdrža-vati „nemška" Btranka, in čemu bi se morali uradniki ščuvati na ljudstvo, med kterega so poslani, da red vzdržč, postavo branijo, mir in slogo hranijo in blagotvorno delujejo? Posebne „ustavoverne" stranke tudi ni treba, ker so tudi Slovenci ustavoverni, in spoštujejo ustavo in cesarske postave bolj ko takozvani „ustavoverci", kteri se odločno branijo spoštovati § 19. drž. osn. postave.
Naše slovenske težnje so čisto krotke in pohlevne, in Bedanja vlada priznava njih opravičenost, kar se vidi iz tega, da nam je poslala Slovenca za deželnega predsednika. Tisti uradniki tedaj, ki naših pohlevnih želja opravičenosti ne pripoznajo, ampak še vedno strastno nasprotujejo našemu napredku in narodnemu razvitku, oni delajo naravnost zoper voljo in inteucije sedanje vlade, ki hoče vsem narodom enako pravična biti. Mi vemo, da imamo v drugem razredu med neodvisnimi meščani več narodnih, nego potujčenih; ako tedaj v drugem razredu vendar propademo, vedeli bomo, da so naB vrgli le uradniki, vedeli bomo, da zagrizeni
tudi ženske vmes in zlasti mati ga prosi: „Poboljšaj se, Janez. Saj veš, da to ni nič, kar zdaj počenjaš. Pojdi rajši v kako službo, ker mlatiti, orati, kositi in druzih tacih del tako ne znaš in tudi ne maraš. Delati mora vsak človek to ali to], gospod župnik ti bodo dobili službo v mestu, kjer boš lahko živel. — Od doma ne boš daleč, toraj boš lahko prihajal domu sem ter tje, in kar je doma tvojega , ti ne bo nobeden snedel, boš že dobil o svojem času. Saj imamo toliko še, hvala Bogu, da vsi trije otroci živite, če bote znali gospodariti vsak s svojim."
Vsak človek bi mislil, da so te besede materne potolažile Janeza. Res je nekoliko vtihuil, pa temni obraz se mu vendar ni razjasnil. Sedel je v kot in čakal, da so drugi povečerjali; ko so pa začeli moliti rožni venec, jo je popihal ven in šel na posteljo, kjer je ob luči bral svoje knjige. Oče Petelin ga je hotel za to prijeti še tisti večer, pa mati Polona je rekla:
„Pusti ga nocoj! Sta oba prehuda in danes že preveč sprla se. Jutri govori ž njim, morda bo tudi on mirneji in pametneji "
Zmota maternega srca. Zjutraj je Janez
napravil se praznično , stopil pred očeta in rekel :
„Zdaj že vidim, da me doma težko vidite. Saj pa tudi to življenje ni za-me. Poiskal si bom boljšega — sam , kajti toliko, kolikor vaših — ne bom rekel farjev, ker tega ne slišite radi — beseda, velja moja beseda tudi še. Spodobi so pa, da mi zdaj daste vsaj pošteno popotnico, kakoršna se spodobi sinu najpremožnejšega vaščana, in to tem bolj, ker me potem ne bote tako brž zopet videli pod svojo streho, to vam obljubim."
Oče Potolin tega ni bil nič kaj vesel, vendar je po posvetovanji z materjo Polono dal mu sto goldinarjev , da le z doma gre. Janez je spravil svojo robo skup, posebno pa knjige, in hlapec ga je peljal v mesto. Ko jo odšel, ai je Petelinova hiša oddahnila, tudi Iirežka vas je bila po večem njegovega odhoda vesela. Tako zgubljenega sina utegne k večemu še svet spraviti na pravo pot, domači ne. Le brljavi Juri je grdo gledal, ker sc mu jo zdelo, da bo odslej manj žgauja stočil in se bo morda šc njegova nedeljska družba popolnem zgubila, ko ne bo nikogar, da bi ljudem pravil take, kakor jih zna Janez. Tudi
birokrati proti volji sedanje vlad« še vedno črno sovraštvo zoper nas goje, in treba bo potem opomniti grofa Taaffeja na njegove besede, ,,da ne trpi animoznosti uradnikov zoper Slovane"; pokazala se bo potreba, da se b i-rokratični aparat na Kranjskem nekoliko purificira. Kolikor mi slišimo, je že sklenjeno, da se bo v t^in oziru nekaj storilo ; odpravljeni bodo vsaj najbolj zagrizeni nasprotniki slovenskega naroda, tako deželni glavar Kaltenegger, potem Onderka iz Idrije, morda tudi Vestenek; če se bo potreba pokazala, šlo jih bo morda še več. Pomagano bo tako nam kakor njim; mi se jih radi znebmo, oni pa bodo veseli, da pridejo v nemške kraje, kteri so jim toliko priljubljeni.
Kaj more tudi bolj pravično biti, ko to, da Be v slovenskih deželah nastavijo Bamo Slovenci za uradnike, ker ti so zmožni jezika, ljubijo narod, med kterim delujejo, in bodo raje kaj pripomogli k povzdigi ljudskega blagostanja.
Nemški uradniki naj tedaj pomislijo, da niso zato plačani, da bi politizirali, ampak za to, da svojo službo opravljajo, in če že nečejo potegniti z deželo, v kteri živč, naj Be vsaj volitve ne vdeleže, naj doma ostanejo, naj se ne mešajo v zadeve mesta, ktero jim je tuje in za kterega koristi potegovati 6e ne morejo imeti srca in poklica. Slovenski uradniki pa, ki so sinovi te naše domovine in so jo ljubiti dolžni, naj pridejo ivsi, in naj gla-Bujejo kakor en mož z nami, ter naj bodo preverjeni, da bodo ravnali popolnem v smislu vlade, ker ta se neče na renegatstvo oklepati, ampak spoštuje vse avstrijske narode, in nikomur v greh ne šteje, da je Slovan, saj vč, da je Slovan potreben steber posebno zoper prusko Nemčijo, ktera hoče pogoltniti vse nemško-siovauske provincije Avstrije noter do Trsta! Ko bi na Dunaji tega ne vedeli, ne bi bili nadvojvode z našo stranko glasovali. Oni dobro vedo, da nam je Prusija najbolj nevaren sosed vkljub temu, da se zdaj v stiski laska Avstriji. Lojalen uradnik mora biti v prvi vrsti Avstrija nec, potem še le Nemec ali Slovenec, in ker smo mi prava avstrijska stranka, mora uradnik ali z nami glasovati, ali pa volitve se zdržati.
Neodvisnim meščanom pa priporočamo,
naj se spomnijo vendar svojega roda in bvojč krvi, naj store svojo meščansko dolžnost, in naj pripomorejo, da bo Kranjec gospodar v svoji deželi, zato naj pridejo vsi k volitvi in naj enoglasno volijo naše domače kandidate. Zares ostuden in malosrčen je izgovor „jaz nimam časa" ali „saj je vse eno, kdo je voljen" ali pa „imam škodo, ker delo zamudim". Tukaj se gre za velike in važne reči, iu kdor nima toliko srca, da bi žrtvoval svoji domovini par ur Ča3a, ali pa par goldinarjev denarja, ta še mož ni, in ni vreden, da se imenuje Kranjca in domačina!
Ali se bo pri novem številjenji ljudstva v Avstriji narodnost vpoštev jemala?
„Slovenec" je že to vprašanje enkrat Bpro-žil in prerešeta), zdaj bo se ga poprijele tudi „Novice". Ker se nam „Novičui" članek o tej zadevi važen zdi in želimo, da bi Be tega vprašanja tudi drugi naši liBti poprijeli, ga tukaj vsega ponatisnemo. Tako-le pišejo „Novice".
Letos bo v Avstriji takraj Litave zopet številjenje ljudstva. Da je to silno važna reč, kdo bi tega ne razvidel? Tu ne gre samo izvedeti, koliko duš šteje naše cesarstvo, veliko veče važnosti je, da se nadrobno pokaže, ktere narodnosti so te duše, koliko jih je te, koliko one narodnosti. Pri zadnjem številjenji leta 1869. se na to ni nič oziralo in če se bo zdaj prav tako delalo, da se bodo le glave štele, jeziki pa ne, bo številjenje ravno tako napačno in pomanjkljivo , kakor je bilo leta 1869. n 1857.
Zakaj se je takrat tako štelo", to bo vsakemu jasno. Sistema je bila taka, da so se vtajili milijoni Slovanov v Avstriji ali vsaj njih velikega števila ni bilo treba uradno konsta-tirati, da svet ni izvedel, koliko premalo pravic uživajo v primeri svoje množine s številom druzih narodov. Leta 1869. je bilo na krmilu Giskra - Herbstovo ministerstvo, ki je „libera lizem" ali svobodo razumelo le tako, da imajo Nemci pravico, vse druge narode sebi privzeti. Slovane so hoteli tudi tako popolnem prezreti in potlačiti, da jih še šteli niso. Zdaj bi bil pa že čas, da se to drugače zasuče, ker so j tudi razmere se zdatno spremenile. Res da i vlada še ni čisto naše krvi, a tudi nasprotne
nam ni, toraj bi bilo pričakovati, da bo tudi v tem obziru nepristranska, pravična, kakor obeta, da bo sploh. Zato miBlimo, da vlada Taaffejeva nima nobenega interesa na tem, da bi se Slovani zopet šteli le po glavah, ne po narodnosti.
Dozdaj vlada še ni izrekla, po kakem načelu misli izvršiti številjenje. Pač je bila v državnem zboru neka interpelacija o tem, a to je bilo le vprašanje, ali misli vlado to številjenje pričeti po Btari postavi od 1. 1869., ali pa o tem predložiti zbornici novo poBtavo. Grof Taaffe je odgovoril, da se bo ravnal po postavi od leta 1869. V tej poBtavi pa izrecno o narodnostih ni govorjeuja, v tabelah (obrazkih) celo za narodnost ni nobenega predala. Če bi se številjenje vršilo strogo po tej postavi, se tudi zdaj ne bi šteli ljudje po narodnosti, po jeziku.
Akoravno pa ta postava nima nobenega predala za narodnosti, je po njenem 14. paragrafu mogoče dobiti v nji vendar tudi prostor za-njo. Ta paragraf namreč ukazuje , naj ae pri prebivalstvu soštejejo tudi gluhi, slepi, nemi (mutci), in tu je pristavek: „in drugi taki". Če se imajo toraj sošteti mutci, zakaj bi se ne imeli sošteti tudi govoreči, in tu Be lahko vvrsti predal za narodnosti. Ker je po §. izvršitev številjenja izročena ministerstvu notranjih zadev, ki je zdaj v Taaffejevih rokah, se nadjamo, da bo grof Taaffe po svojem načelu uepristranosti tudi za to sila važno rubriko v postavi našel prostora. Saj je Avstrija mnogojezična država, ob narodnostih sloni tu družbinsko, politično in javno življenje sploh, na jezik bo navezane tudi šege prebivalcev. Če bi ne bilo raznih narodov, bi tudi ne bilo vsaj devet desetin Bedanjih političnih prepirov, razmere v Avstriji bi ne bile tako razkopane, kakor so zdaj zato, ker en narod — nemški — hoče vse druge, posebno slovanske, zatirati. Kdor hoče v tej 7mešnjavi narediti red, mora prav nadrobno vedeti, koliko je tega, koliko druzega naroda. Trideset, let se že niso prebivalci šteli po jezikih. Leta 1847 je minister Stadion pač dal sošteti manjše narode, ker mu ie bilo za to, da je drug narod postavil proti drugemu, na pr. Rusine proti Poljakom, Slovane in Nemce na Ogerskem pa proti Madjarom. Giskri pa je bilo nasprotno ležeče na tem,
Miha je žaloval po njem in dolžil svojo Barbo, da je vsega tega ona kriva, ker je letela brž gospodoma na nos obesit, kar je slišala.
V. Na polzki poti.
Brežko vas zdaj lahko nekoliko časa pri miru pustimo, da gremo za Janežem.
V mestu je bil že kolikor toliko znan, čeravno je on poznal več ljudi, nego jih jc poznalo njega. Prva dva dni se je lepo živelo , ker je bila mošnja težka; vendar bi Janezu delali krivico, če bi trdili, da ni mislil prav nič na to , po kar jc prišel v mesto, namreč, da bi si dobil kako službo. Nekteri ljudje imajo srečo , tako je tudi naš Janez dobil službo pri nekem advokatu, kteremu hodi ime dr. Zvitovič. In kako lahko jo je dobil! Zvečer pozne ure že je bilo, ko je Janez s par prijatelji s šolskih let sedel v kavarni in jim razkladal svoje nazore, kteri so nam že znani. Ti prijatelji ga niso poslušali toliko zato, češ, da bi bili v vsem njegovih misel, kolikor zato, ker je skrbel za pijačo in smodke, da jim ni bilo dolg čas. Ker pa špirit vname glave, je sčasoma postal pogovor tako živahen, da so jo slišal pri druzih mizah.
Pri teli eni je sedel dr. Zvitovič. Ta je bil po mestu in še celo po deželi znan —ne toliko po svoji posebni spretnosti v delu in visokih vednostih v pravnih zadevah, kolikor po svoji živahnosti v družbinskem, meščanskem in političnem gibanji. Brez njega ni bilo nikakega zbora, nobeue javne zabave, njegovo ime je bilo pogosto brati v domačih iu tujih časnikih. Tudi je večkrat sam prijel za pero in ljudje so rekli, da je njegovo poro ostro, zlasti v političnih rečeh. Sovražnikov je imel ravno toliko ko prijateljev ; prvi so bili ljudje, ki niso marali nikakoršnih preku-cij in so jih zato imenovali „nazadnjake" ali „polže" ; drugi, njegovi prijatelji in častitelji, so se imenovali „naprednjake", „liberalce". Pri teh je bil dr. Zvitovič celo prvih glav ena in občudovali so njegov pogum ravno tako, kakor so prvi strmoli nad njegovo pre-drznostjo. Sam sc je imenoval demokrata, ki ne mara ne za vero ne za stare „babje čenče"; pri vsem tem je bil še zagrizen sovražnik svojega naroda in to največ zavoljo tega, ker jc hrepenel po časti, ktero pa pri domačinih ni upal doseči toliko, ko pri nasprotnikih, ki so bili na konji. Da je bil največi nasprotnik
duhovskoga stanu, to so že po vsem tem lahko misli.
Ta dr. Zvitovič je toraj slišal Janeza, ko je svojim tovaršem razkladal svoja načela. Poznal ga ni, vendar mu je ta Janezeva pesem tako prijetno donela na uho, da je sprva le gledal k mizi, pozneje pa priscdel k nji. Ko je šla družba, po ključi kavarnarja pregnana, vsaksebi, jo Janez dr. Zvitoviča spremil ob živahnem pogovoru do doma. Pred vratmi mu je razodel še svojo željo po kaki službi, dr. Zvitovič jc rekel, naj ga dopoldno obišče, da bo poskusil ga v pisavi, iu ko jo Janez res prišel, ga je doktor sprejel — pač ne še za veliko plačo, a z obljubo , da bo kmalu več služil, če bo za rabo ne lc v pisarni, ampak tudi zunaj nje.
Tako jo Janez prišel v službo prej ko sc jc nadjal, in ker mu je bil gospod po mišljenji všeč, jc sklenil poprijeti so ga, kolikor mogoče. Ob ljudeh, ki sami kvišku silijo, se tudi lajšo kvišku spleza, in če so o' gospodu veliko govori, pridejo tudi njegovi podložni med zobe ljudem, iu to jo veliko vredno.
(Daljo prih.)
da Be prikriva gtevilo drugih narodov v prid edinemu nemškemu. Tako je podlaga številu] raznih narodov še zmiraj številjenje od leta 1847., in tedanjemu številu Be prideva vsako leto nekaj odstotkov prirastka, pa zopet le po deželah, ne po narodnostih.
Za stroške številjenja bo menda moral državni zbor privoliti še 3000 gld. več nego jih je v proračun postavljenih. Toraj bi bilo vsa-kako prav, če bi zbornica zahtevala, naj se novo številjenje vrši tudi po narodnostih. Našim in slovanskim poslancem sploh bo toraj nalog, skrbeti za to, da se v dotične izkaze spravi tudi predal za številke o narodnostih.
Čehi so to reč že pretresali, le o tem še niso edini, kako bi se to doseglo, ali po kaki interpelaciji, ali po samostojnem predlogu, kterega bi podali zbornici. Najvspešneji bo predlog, kterega vlada ne bo mogla prezirati, če bo po večini zbornice sklenjen. Morda bi se v tak predlog vzelo tudi načelo, po kterem se ims določevati narodnost. Nekteri so te misli, da bi tu odločeval rodbinski jezik, to je, jezik, ki se v hiši govori; a to ne bila številjeuju prava podlaga, kajti znano je, da na pr. pri nas posebno po mestih sem ter tje v čisto slovenskih rodovinah govore nemški ali laški — a kako? — to Be ve. Taki bi se pri šte viljenji izdajali gotovo za Nemce ali Lahe in tako bi bilo njih število preveliko v izkazu Nam bi se veliko pravilnejše in natančneje zdelo, če bi se po slovanskih krajih za Nemce ali Lahe vpisali le tisti, ki so res med Nemci ali Lahi rojeni, ali k večemu še tacih starišev tu rojeni otroci, in pa nemške in laške kolonije, druge pa ne, in da bi posameznikom ne bilo dovoljeno odločevati svojo narodnost, ker se na ta način utegne primeriti, da se bo sin slovenskega kmeta, ki komaj kako nemško be sedo ume, vpisal za Nemca.
Vsakako je ta reč tako važna, daje vredna največe pozornosti naših poslancev.
ljani, vsem narodom pravičnega viteza Kal- j čeli splošno in javno ustajo, pade vse ljudatfO
Politični pregled.
Avstrijske dežele
V Ljubljani 2. aprila.
Državni zbor se zopet snide G. apr Na vrsto pride budgetna debata, ki bo najbrž zelo viharna, ker bodo Slovani zahtevali jezi-kovo ravnopravnost, nemški listi pa že zdaj tako strastuo pišejo zoper vsako koncesijo in za popolno ponemčenje AvBtrije, da je priča kovati fanatičnih nemško-narodnih govorov od ustavoverne stranke.
Cesarjevič It uri o 11' je došel v'Prago na zaj, kjer ga je ljudstvo slovesno in prisrčuo Bprejelo.
9 ¿glavnih grehov gi*. Taal-le-a. Glasovita turkinja „Neue fr. Presse je te dni in to prav na čelo svojemu listu po stavila 7 glavnih pregreh ministra Taaffe-a za ktere mu ustavoverci ne morejo absolucije dati. Te glavne pregrehe „HauptsUnden" so:
1.	Da počehuje srednje šole na Če skem ;
2.	da je v pokoj djal Stremajerjevo desno roko, Čehom nepriljubljenega višega uradnika Ileidingerja v naučnem miuisterstvu
3.	da se pripravlja Sletao dolžnost, ljud sko šolo obiskavati, zmanjšati na 6 let
4.	da je silno veliko število čeških pro fesorjev nastavil na vseučilišči v Pragi;
5.	da je moravskega cesarskega ces. na mestnika barona Posingerja, Slovanom malo prijaznega, iz Brna prestavil na Dunaj da bodo Slovaui zdaj ondi lože dihali;
6.	da je deželnega predsednika v Ljub
lino, naredil za ces. namestnika v Brnu, in 7. da je dvornega svetnika, rojenega Slo-enca Winklerja, v Ljubljano dal za deželnega predsednika.
„Polit. Frag." pa temu registru Taaffejevih pregreh dodajajo to-le dobro opazko: „Pravi trn, kteri tiči v pêti omenjenemu časniku, ki se najbolj od železničnih koncesij in delniških družeb masti, je le to, da grof Taaffe dosihmal ni dovolil mu predložene prošnje za dovolitev delniških družeb in druzih „Gründung", ka-koršnih je kakor listja in trave bilo ob času purgarskega" ministerstva.	„Nov."
Na i <-ter|»elaeijo Harrachovo, zakaj se češkim otrokom ¡na Dunaji ne dajo češke šole, se je prašal za mnenje dolenje avstrijski šolski svet, in ta je se ve da enoglasno izrekel, da čeških šol na Dunaji ni treba. Pomisliti je, da na Dunaji živi 170.000 Čehov, tedaj več ko ima cela solnograška dežela prebivalcev , vendar se tem ne dovoli niti jedna Seška ljudska šola. Če ¡e pa pri nas v kakem mestu le par nemških naseljencev ali uradnikov, pravijo brž, da sta tu dva različna naroda, in naredi se brž nemška šola, vsilijo se Nemci v mestni zbor, pritiskajo domačine pri olitvah, itd. Tam na Dunaji pa nečejo nič slišati o dveh narodih. To je nemška svoboda in ravnopravnost.
Vnanje države. Naši nemško - liberalci beračijo še vedno lonioc pri I*ru*ih, in najdejo res poslušnih ušes. Tako „Köln, Zeitung" ojstro piše zoper Taaffeja, zoper Riegerja in čehe, ter govori o „zatiranji nemškega naroda v Avstriji". In tako pišejo že zdaj, ko je še vse pri Btarem, samo na Moravskem so odprli en par čeških šol v čisto slovanskih krajih. Če se popravljajo stare krivice, imeuujejo to „zatiranje uemštva"; tedaj je tudi to zatiranje tatu, če se mu vkradeno blago vzame! Sicer pa smo preverjeni, da Prusijani ne bodo nehali vtikati se v naše avstrijske razmere in ukazovati z nami, dokler ne bodo enkrat prav pošteno tepeni, kar ves svet želi.
Na Fracoskeiil se godé grde reči. Jezuiti, ki so toliko šol zastonj oskrbovali, morajo vsled vladnega ukaza deželo zapustiti, da bodo judovskim in brezverskim učiteljem prostor naredili, in te bo morala dežela drago plačati za to, da jej bodo mladino pokvarili. Prostomavtarji in rudečkarji vriskajo ali si pa v peBt smejejo, katoličani pa bo razkačeni in napovedujejo sedanji judovski Gambetta-Fer-ryevi vladi trdovraten boj. „Gazette de Françe" pravi: „Ti vladni ukazi so taka krivica, kakor ustavorop Napoleona III. dne 2. decembra", „Moude" pa pravi, da je vlada strahopetna, in če hoče boj imeti, da ga bo imela, odgovornost pa pade na njo.
Iz Laškega Be Z0Pet 0 naorože-vanji. Tako so poslali v Verouo zopet novih kanonov in bodo pomnožili tudi posadko trdnjave
V ltiisiji Be z judi strogo postopa, od kar je dokazano , da se le preradi vdeležujejo nihilističnih revarij. Iz mnogih krajev jih iz ganjajo, ljudstao je kar razkačeno nad nje kar bo vsak rad verjel, kdor vé, kako prosti Itus svojega cara ljubi in mora zdsj slišati o vednih napadih na njega. Kdor misli, da je v Rusiji ustaja mogoča, kakor v Franciji leta 1789, ta Be močno moti, masa naroda je mirna m lojalna, nihiliBti so večidel tujci, judje, Nemci Francozi pa nekaj sicer domačih, pa tujih na akih zmešanih študentov. Ko bi nihilisti pri
čez nje, ter jih pobije, kakor podgane.
Izvirni dopisi.
■z Ljubljane, 31. sušca. (Volitve r mestni zbor.) Nemškutarji imajo strah, da bi v vseh treh razredih ne propadli, zato tekajo od hiše do hiše in ljudi pregovarjajo; želeti bi bilo, da bi tudi narodnjaki tako marljivo delali, kajti letos bi bilo mogoče zmagati. Kolikor se iz uradniških krogov sliši, piha tam zdaj veB drug veter, in mogoče je, da bodo uradniki vsaj toliko glasov nam dali, kakor nasprotni stranki. Ker je pa neodvisnih volilcev v drugem razredu več narodnih, nego nem-škutarskih, zato je dosti upanja, da v drugem razredu zmagamo. Na ta razred moramo vso svojo pozornost obrniti; če naši vsi pridejo, potem se bo dalo nekaj narediti.
V prvem razredu imajo nasprotniki 30 do 40 glasov preveč; če bi jih mi mogli nazaj držati, da bi volit ne šli, potem znamo zmagati, drugače pa bo težko. V prvem razredu imajo pa tudi naši to grdo navado, da volit ne hodijo, in potem imamo namesto 120 glasov komaj kakih 80. Letos jih tudi nasprotniki ne bodo dosti čez 100 vkup zbobnali, ker mnogi bolj nevtralni ljudje, ki se najrajše le po vladi obračajo, še volit ne bodo prišli.
Ko bi se naši h šniki spominjali, koliko sitnosti imajo prestajati zavoljo stranišč in kako si po nemškutarski stranki premogočni mestni fizik vedno novih reči izmišljuje, da ljudem sitnosti in stroške dela, ker mu se-dajni mestni zbor vse potrdi, — potem bodo gotovo s slovensko stranko potegnili, ki se bo bolj ozirala na želje hišnikov in neodvisnih meščanov, nego na izmišljije dr. Kovača ali pa dr. Keesbacherja.
Kdaj bo vendar Ljubljana nehala, takim ljudem klanjati se , ki se iz vsega norca delajo, kar Slovenci za glavno mesto kranjske dežele in za središče cele slovenske pokrajine dobrega in koristnega zahtevajo I Nerazumljivo nam je, zakaj bi mi morali v vseh rečeh od Gradca odvisni biti? Kake zasluge ima Gradec da vse tje stlačijo: vseučilišče, tehniko, general-£omando, višo sodnijo itd.? Samo zato menda, ser je nemško mesto. Nemškutarji pa nikoli niso še jezika stegnili, da bi terjali za Ljubljano to, kar druga glavna mesta že davno imajo; saj se jim še dobro zdi, če je Ljubljana prezirana, samo da se nemška mesta lepšajo in povzdigujejo. Ali hoče ali neče, Ljubljana je v sredi slovenske dežele in ona mora svojo srečo in bodočnost le na osodo slovenskega naroda navezati, ne pa na rene-gatstvo in nemškutarijo. Če se bo slovenski narod v eno deželo zedinil in v Ljubljani osredotočil vse svoje imenitnejše naprave, kakor vrhovne urade, visoke šole, umetniške akademije, industrijalna podvzetja, gospodarske zavode itd., potem bo Ljubljana rastla in cvetela, pod puhlo nemškutarijo ostala bo vedno „eine kleine Provinzhauptstadt." Kdor Ljubljano res ljubi, ou ne bo volil nemškutarjev, ker njih srce gori le za Dunaj in Gradec, česar se vsak lahko prepriča, če jih v krčmi posluša, kjer le lepoto Dunaja in prednosti Gradca povišujejo, uaše bele Ljubljane in naše dežele pa se spominjajo le, kedar je treba čez njo zabavljati.
Kdor je pošten in ni s slepoto vdarjen, bo nemškutariji slovo da), ter glasoval za naše slovenske, domače, narodne kandidate.
Izza Svete gore, 29. marca 1880-(Čestitka c. kr. dež. predsedniku visokor. g„
K. Winklerju.) Občna mnenje goriSkih Slovence? je kratko pa jedrnato izrazila katoliško-politiška čitalnica v Čepovanu, ko je poslala g. A. Winklerju Bledečo čestitko: „Veseli gla8, da je presvitli cesar Vbb , visokorodui gospod dvorni svetovalec! poklical za predsednika kranjske dežele, je radost uzbudil po vsej goriški deželi.
Imenovanje Vaše Visokorodnosti za deželnega predsednika v Ljubljani je jako prijetno iznenadilo tudi udauo podpisano društvo. Ne more Bi toraj odreči, Vam visokorodni gospod deželni predsednik! častitati k temu tako častnemu kakor zasluženemu poklicu.
ŽaloBt nas sicer muči, da se ločite od nas, in nehate ob enem biti naš zastopnik v goriškem deželnem zboru; in to žalovanje je to liko veče, ko Be Bpominjamo Vašega prebla-gega, neumornega in uspešnega delovanja v blagor celi deželi in posameznikom. Tolaži nas le zavest, da se preselite med naše slovenske brate, v središče našega naroda, kjer bo Vaše blago delovanje na uzvišenem mestu ogrevalo tudi nas, Vaše rojake, ki Vam hranimo v svojih srcih, kakor v živi knjigi, naj-iskrenejšo zahvalo."
Potrditi smem, da društvo govori prav. Nobena druga knjiga ne bo obsegala vsih blagih in koristnih Winklerjevih del nego hvaležna srca.
To je pa tudi najlepša životopisna knjiga, ki si jo človek more želeti. In g. W. si je na Goriškem spisal tako knjigo, in sicer prav debelo. Jaz povdarjam to, dasiravno Bpoznam, da je to marsikomu zoprno. Vem, da od ljudskih poslancev in od c. kr. uradnikov se samo po sebi ume, da skrbe in delajo za blagor ljudstva, ker so za to postavljeni in plačani; vendar je med posameznimi velikansk razloček. Eni delajo le kakor robotniki ali tlačani, drugi kakor dobri paBtirji svojega naroda. Velik, velik razloček je med tistimi, ki delajo le zarad dolžnosti stanu in zavoljo postave , in med unimi, ki delajo iz ljubezni do bližnjega. G. W. pa gotovo vsi Goričani prištevamo zadnjim, toraj nam nihče ne more zameriti, da se javno spominjamo njegovega res blagega delovanja za našo deželo.
Gotovo bote tudi Kranjci zadovoljni ž njim. Morda v ugodnih okoliščinah on tudi kaj pripomore k administrativnemu združenju Slovencev.
Domače novice.
V Ljubljani, 3. aprila.
(Opomba volilcem 111. razreda.) Gospod Fr. Bučar se je zavoljo bolehnosti odpovedal kandidaturi, zato je naš kandidat namestu njega zdaj gospod dr. Jože Drč, zdravnik v Ljubljani. Kdor si je na svoj list napisal že gosp. Bučarja, naj ga izbriše in zapiše dr. Jožefa Drča. Volitve se prično v pondeljek.
(„Sokolov11 večer) bo drevi v čitalnici s prav mikavnim programom.
(Slovenska predstava) bo jutri v gledišči z igro „Striček", po Vilharji poslovenjeno, kakor smo že v zadnjem listu naznanili. Ker je čisti njeni dohodek namenjen ubogim ljubljanskega mesta, se je nadjati, da bo gledišče napolnilo se po vseh prostorih.
(Deželni predsednik vit. Kallina) nas misli te dni že zapustiti, ker mora iti na svoje novo mesto. Zdaj se poslavljajo pri njem razni uradi in deputacije. Seboj sme vzeti zagotovilo, da bo ostal vsem nam v blagem Bpominu.
(„Brencelj" Št. 3) Be je zavoljo podobe
in ker je njegov vrednik bil te dni na Dunaji, za par dui zakasnil in prišel za mesec marcij še le danes na svitlo, poln raznovrstnega gra diva, posebno o ljubljanskih volitvah.
(Iz družbe kmetijske.) 25. dne t. m. je imel subvencijski odbor v nazočosti gospodov zastopnikov c. kr. deželne vlade in deželnega odbora sejo, v kteri so se obravnavali predlogi, po kterih naj družba kmetijska državne pod pore za prihodnje leto 1881. prosi si. ministerstvo kmetijstva. Ker se je razprava državnega proračuna za letošnje leto v državnem zboru zakasnila , zato tudi ministerstvo kme tijstva denarja v podporo kmetijstvu za letoš nje leto še ni na razpolaganje dobilo in zato tudi dotični prošnji kmetijskih družeb za letošnje leto dozdaj ni še moglo rešiti. Subven cijski odbor je tedaj za prihodnje leto z maj-nimi premembami ponovil prošnjo ravno za tiste potrebščine, kakor jih je objavil za letošnjo leto.
(Fremembe vožnega reda na južni Železnici.) Od 15. maja naprej bodo vozili zopet po dnevi nagliči med Dunajem in Trstom. Od 15. aprila počenši se bo opustil naglič med Dunajem in Gradcem, ki je iz Dunaja odhajal ob pol dveh popoldne. Naglič, ki je odhajal iz Trsta ob pol enajstih zvečer, bo zdaj odhajal že ob osmih in bo prihajal na Dunaj ob štirih popoldne.
(Obrtnijska pomočna blagajnica v Ljubljani,) ktere predsednik -je g. J. Horak, ima vloženega kapitala 71.338, udov 336, obresti znašajo 3.165 gld. Ta zavod plačuje za vloženi kapital po 7 procentov obresti, tedaj več, ko hranilnica, in je denar ravno tako varno naložen. Namen pa mu je, dajati obrtnikom posojila, kedar so v zadregi , nasprotno pa spet shraniti jim plodonosno in varno denar, ako ga kaj imajo za vložiti.
Vabilo k naročevanjn
„SLOVENCA"
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ » » četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 „
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „	- „
„ četrt leta.....2 „	50 „
„ en mesec.....— „	90 „
posamezne številke ...	— „ 8 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,,
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode , ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.)
opravništvu,
na dunajski cesti št. 15 v Medijatovi hiši.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 10 gld. 72 kr.; — rež C gld 99 kr.; — ječmen 5 gld. 51 kr.; —
oves 3 gld 57 kr.; — ajda 5 gl. 39 kr.; — proso 5 gl. 39 kr.; — koruza 7 gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 78 kr.; --fižol hektoliter 9 gld. — kr.; — masla kilogram 80 kr.; — mast 70 kr.; — špeh frišen 54 kr.; špeh povojen 60 kr.; iajce pol'/jkr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 54 kr.; — teletnine 54 kr. ; — svinjsko meso 62 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr -lama 1 gld.; 69 kr. 100 kil; drva trde 7 gld. mehke 5 gld.
Žalostnim srcem oznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem itd. pre-otožuo vest, da je gospod
Josip Kariin,
kandidat profesure 31. sušca na Dunuji po kratki a hudi bolezni previden se sv. zakramenti za umirajočo mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode 2. aprila iz bolnišnice, kjer je ranjki preminol, na dunajsko centralno pokopališče.
V blag spomin priporočajo ranjcega
žalujoči sorodniki.
Javna zalivala.
Ponižno se zahvaljujem vsim znancem in prijatlom, ki bo mojo preljubljeno ženo
Barbaro Brodnik
v tako obilnem številu k pogrebu spremili, ter mi v moji veliki zgubi toliko sočutja skazali.
Damijan Brodnik,
soprug.
V Ljubljani 1. aprila 1880.
Stanovanja
lepa in poceni z 1 ali 2 sobami, in kar še zraven spada, se oddaja, v konjušnih ulicah št. 1, kraj Trnovskega pristana.	(5)
sööasösööijeßsijöOsc»»
Ure
za stolpe Ingradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(10)	Podnart, Kropa, Gorenjsko. ; 1
Popravljam tudi stare ure na stol-pih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
Edina zaloga
Dovskega mavca
(Lengenfelder Gips) je v Kranji pri	(2)
Janez Majdičn.
Telenraflčne d«"»mrn«? cent 1. aprila
Papirna renta 73.30 — Sreherna renta 73.95 -Zlata renta 88 50 — 18B01et.no driavno tiosojilo 129 75 , Banking akcije 837 — Kreditne akcije 297.76— London
] 17 80 — — Os. kr cekini 5 58.
!(0.frankov 9.4o
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip aderlap.
. laiki nasledniki .