Let« IV., Štev. 197 ———»■—■! !■ IIIII UMOM—M——H1I1 Poštnina pavSolIrana. V Lfublfanf, petek dne 24. avgusta 1923 F i Oln Wi«H o* * itutr*!. Stane mesečno 12-60 Dla K inozemstvo 25-— » neobvezna Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon St. 7£ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: L|ubl)aua, Prešernova ol. št bl Telet št. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ul. L Tel št 22. Celje, Aleksandrova a Račun pri pošta. Oekor. uvodu štev, 11.842. Ljubljana, 23. avgusta. Seie, ko bo znano Število pri nedelj, skih občinskih volitvah v Srbiji in Črni gori v vseh občinah za poedine stranke oddanih glasov, bo mogoče primerjati rezultat teh volitev z rezultatom poslednjih volitev v narodno skupščino. Takrat bo podana tudi jasna slika o napredku in nazadovanju političnih strank v primeri z zadnjimi skupščinami volitvami. Danes leže pred nami le številke občin, ki pripadajo po volitvah tej ali oni stranki, kar seveda ne podaja točne slike politične moči, kor se vso občine, ne glede na število volilcev, ali stajiovništva, štejejo kot ena enota. Tudi primerjava števila občin — razdeljenih po strankah, ki so si v njih priborile večino — po izidih sedanjih in zadnjih občinskih volitev, ne nudi potrebne jasnosti kar se tiče presoje politične moči, četudi omogoouje, da si je lažje ustvariti vsaj glavni utisk o političnem uspehu zadnjih občinskih volitev. Do leta 1920. je bilo 99 % srbskih občin v radikalskih rokah. Pri občinskih volitvah, ki bo se vršilo v Srbiji tega leta, pa so radikali doživeli ogromen poraz, kajti od 24 večjih most, ki so preje bila vsa v njihovih rokah, so jih oni obdržali 5, 7 so jili dobili komunisti, 12 pa demokrati. Pri sedanjih volitvah so demokrati obdržali od mest vsa glavna, ki so bila od zadnjih volitev dalje demokratska, ter so izgubili lo Cačak. V Beogradu so dobili komunisti 3528 glasov lcla 1920,, 153. leta 1923., radikalci 3227 glasov lota 1920., 6405 leta 1923., demokrati 2835 glasov leta 1920., 4979 glasov leta 1923., republikanci 605 glasov leta 1920. Vsega skupaj so leta 1920. po služ-bonem poročilu dobili v roka demokrati 574 občin, radikali 900, komunisti 43, zemljoradniki 58, republikanci 2, Ribarčevi liberalci 25, radikalni disl-denti, muslimanski zanat.lije, socialdemokrati po eno, izven strank 6, demokratsko - radikalna sporazumna lista 27, nevtralne liste 116, neopredeljenih 25, brez listo 4 občine. Naknadne volitve so bile potrebne v 94 občinah. Pri sedanjih volitvah pa so dobili demokrati 515, radikali 1414, zemljoradniki 83, nevtralci 71, džemijet 15, republikanci 5, komunisti eno občino. V 74 občinah so volitvo še niso vršile. lladikalcem so torej pripadlo pri nedeljskih volitvah vse prejšnje komunistične, liberalne, neopredeljeno in de loma nevtralne liste, dočim so demo krati obdržali 515 od 574 občin iz leta 1920. Od okroglo 2500 občin jih imajo radikali 1400. Za dosego tega rezultata so radikalci porabili prav vsa dopustna in nedo pustna sredstva. Nopopisen teror je vladal več tednov pred volitvami in na dan volitev po celi Srbiji in Črni lori. Ves državni upravni aparat je bil na nogah pri agitaciji za radikalsko stran ko. Pri tem so se posluževali državni fnnkcijonarji najgrših nasilstev, pretili bo, zapirali ugledno državljane brez vzroka, v zaporih so jih dajali v oko rano železje, zabranjevali so kandidiranje, zabranjevali so govore o davkih ji o kuluku, v južni Srbiji pa so pognali poljube jim volilce kratkomalo v aribe. Takšna je »radikalska zmaga* in »narodno zaupanje* v času, ko se koncentracija reakcije bliža vrhuncu. Osobito Proti stanju pred letom 1920 pomeni sejanji radikalski uspeh pri občinskih volitvah še vedno prav težak poraz, na-Dram izidu iz leta 1920 pa nadomestilo komunističnih, neopredeljenih in raznih lokalnih list z radikalsko, brez znatnega uspeha proti demokratom, proti katerim ie bila naperjena ogromna kampanja s :elim državnim aparatom. Trenotni radikalski uspeh gre na račun zmagovite reakcije, kl stopa na mesto skrajnega komunizma in zemljoradništva, ki sta se širila po vojni. Oba ekstrema, levi komunistični in desno - radikalski, si sledita. Oba upadata, ker se dasta oba vzdrževati le s silo in terorizmom. V obeh slučajih je samo vprašanje časa kdaj se tak režim sesuje. To je edini nauk teh volitev. RAZMERE V JUŽNI SRBIJI. Beograd, 23. avgusta, p. Danes od II. do 12. se je vršila v predsedništvu vlade konferenca, katere so se udeležili ministri Velizar Jankovič, Vujičič in Peric. Na konferenci so razpravljali o notranjem položaju. Pred vsem so govorili o poostrenju razmer med Srbi in Turki v Južni Srbiji. Vladna Izfava o Radičevem begu RAZPRAVA NA MINISTRSKI SEJI. — IZJAVE MINISTRA JANKOVI-CA NOVINARJEM. - POSTOPANJE PROTI RADICEVSKIM POSLANCEM. Beograd, 23. a-gusta. p. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je najprej razpravljalo o vprašanju Radičevega potovanja v inozemstvo. Dalje je poročal minister ver dr. Janjič o evharističnem kongresu v Zagrebu. Nato bo bili odobreni krediti posameznim ministrstvom in so navzoči ministri razpravljali o tekočih poslih. Odboru za zgradbo spomenika pokojnemu kralju Petru I. je bila dovoljena podpora v zne- to sejo, na kateri jo bilo med ostalim sku 50.000 Din. Sklenjeno je bilo, da se sklenjeno, da se da Radiču posebno po- luzno politiko v obče vodi Radič. Znano je tudi njegovo vededje za časa svetovne vojne. Baš kar se tiče Anglije, je prerokoval Radič, da se bo razsula. Na žalost prija nastopanje Radiča gotovim ljudem v Zagrebu. Glasila Radičeve stranke poročajo, kakor znano, da je imelo dne 19. t. m. . Pred dvema dnevoma je Radiča sprejel glavni urednik imenovanega lista in se z njim razgovarjal. Danes je Radič zopet prosil za sprejem, pa mu je glavni urednik odgovoril, da ne vidi potrebe novega sestanka, ker je bil Radič že enkrat pri njem. minister dr. HilHerding je včeraj v glav nem odboru državnega zbora podal pretresljivo poročilo o brezupnem linančnem položaju Nemčije, ki bi so mogla sanirati' nacijo notranjih razmer, le z brutalno davčno zakonodajo ter pri-! Berlin, 23. avgusta z. Zadnji dogodki silno oddajo deviz. Kazensko odredbe bi' na borzi so povzročili nov blazen pornst morale določiti težke zaporno kazni in j cen. Surovo maslo je veljalo včeraj konfiskacijo premoženja. Nadalje so mora .( milijone mark za kilogram, eno jajce ............85 tisoč mark, 1 kg govedine 2 milijona mark, hleb kruha (pol kg) 100 tisor mark. Moški čevlji veljajo danes 25 mili jonov, ženski 20 milijonov mark. V vsem trgovskem prometu se označujejo cene ali v angleških funtih ali pa v ameriški!-dolarjih. KRIZA BERLINSKEGA TRAMVAJA. Berlin, 23. avgusta, s. Z ozirom na velikanski primanjkljaj v proračunu cest nih železnic se jo sklenilo opustiti pro met cestne železnice v dosedanjem ob segu ter s prihodnjim terminom odpu stiti celokupni personal. izpremeniti politika državne banke. Vsi državni uradi morajo priti pod strogo kontrolo. Berlin, 23. avgusta, s. Kakor javlja »B. Z. am Mitlag*, državni kancelar pri včerajšnjih razgovorih z voditelji strank "i pustil nobenega dvoma o tem, da jo vlada pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za sanacijo Nemčije. Sedanja vlada je mogočo zadnja, ki bo mogla ustavnim potom preprečiti gospodarski in finančni polom države. Ako Včeraj je Radič naletel na isti sprejem ; tudi ona ne bo mogla izvrSiti svojoga gospodarskega in finančnega programa, bo težko najti sredstvo za rešitev. Co- fi ar u 5 te za Dijaške kuhinje in podpirajte revne in pridne dijake! Italija demantira vesti o doseženem kompromisu. Rim, 23. avgusta, j. Beograjske vesti, da se je med italijansko in jugoslovansko vlado našel modus vivendi in da se bo uprava Reke izročila paritetni komisiji ter da bo mesto z baro-šUo iuko tvorilo carinsko enoto, se tukaj ne potrjujejo. Italijanska delegacija je zopet pričela s svojimi internimi predi azgovori. Skupna posvetovanja se bodo pričela prve dni septembra. Sedaj se mera na vsak način najti rešitev tega vprašanja. DR. PELEŠ — MINISTER SOCIJALNE POLITIKE. Beograd, 23. avgusta, pp. Kakor doznava »Pravda* je vlada na nocojšnji seji sklenila, da se imenuje za ministra socijalne politike dr. Dušan Peleš. Nato je pristal tudi Pašič. Ukaz za njegovo Imenovanje je poslan na Bled, da ga podpiše kralj. AMERIKA IN ZVEZA NARODOV. Ženeva, 23. avgusta, j. Poslanik Ze-dinjenlh držav v Bernu je sporočil generalnemu tajništvu Zveze narodov, da sprejme njegova vlada povabilo k udeležbi pri sejah komisije za humanitarna vprašanja, ki bo zborovala povodom plenarnega zasedanja Zveze narodov. CKito ©acSasra Beograd, 23. avgusta, p. Fo zanesljivih informacijah je bolgarska viada dala te dni odboru makedonstvujuščih 30 milijonov levov kot podporo za njihovo akcijo proti naši državi v Južni Srbiji. S tem ic vlada Cankova izpolnila obljubo, ki jo je dala vojvodi Brin. S pomočjo tega denarja začno makedonstvujušči novo akcijo v Makedoniji. Da bolgarska vlada podpira akcijo makedonstvujuščih, dokazuje tudi dejstvo, da se vsi ranjen-ci iz teh borb lečljo v bolgarski državni bolnici v Čustendilu. GRČIJA KOLONIZIRA MACEDONIJO. Trst, 23. avgusta, j. «Piccolo» javlja lz Soluna: V Solun prihaja veliko štcvl lo grških beguncev, kl sc odtod trans-portirajo v Macedonijo. Velika množina beguncev čaka v Carigradu na odhod. Tudi ti bodo odšli v Macedonijo. Položaj teh beguncev je zlasti, odkar je prenehalo delovanje ameriškega Rdečega križa, zelo slab. Med njimi vlada lakota. STAVKA V GRČIJI. Atene, 23. avgusta, j. Kljub stavki se je vladi posrečilo vzpostaviti prometne zveze na morju. Polkovnik Plastlras je izjavil novinarjem, da na Orškeni niso ugodna tla za komunistične poizkuse. Vlada sc nadela da bo stavko kmalu zlomila ZemHorsdniški Kongres v SrbSjji Beograd, 23. avgusta, r. Dne 26., 27. in 28. se bo vrši! v. Curugu zemljoradnl-šk! kongres, ki se ga udeleži tudi češkoslovaški tajnik mednarodnega agrarnega urada Fidlcr, dalje glavni tajnik češkoslovaške agrarne omladine dr. Horak. Od Bolgarov se udeležita kongresa Rajko Daskalov in Todor Obov, od Poljakov tajnik zemljoradni.ške stranke Glušk, od Rumunov Mihalagi, od Slovencev bivši narodni poslancc Majcen in večja delegacija. Razen tega se udeleži kongresa tudi nekaj Rusov. No kongresu bodo prisotni vsi poslanci zemljoradnlške stranke. Iz Srbije bo dalje navzočih 250 delegatov, Iz Južne Srbije 50, iz Crnc gore 25, Iz Hrvatske 25, iz Bosne in Hercegovine 20, iz Slovenije 20, iz Dalmacije 15. Glavni predmet razpravam na kongresu bo tvorilo vprašanje za skupno delovanje zemljo-radnikov v Jugoslaviji, na Češkoslovaškem, Bolgarskem, Poljskem in Rumun-skem. OTVORITEV BRATISLAVSKEGA SEJMA. Praga, 23. avgusta, j. Včeraj jc češkoslovaški trgovinski minister Novak v Bratislavi otvoril mednarodni donavski sejem. TISKARNA BANKOVCEV POGORELA. Rim, 23. avgusta, j. TIskarna bankovcev v Napolju, kjer so se tiskali bankovci za Banco di Napoli in Banco di Sici-lia, ie pogorela. Škoda je ogromna. BOJ! V MAROKU. Pariz, 23. avgusta, j. »Journal* javlja Iz Madrida, da se med prebivalstvom opaža veliko gibanje proti vojni v Maroku. V San Sebastlanu so socialisti pri redili veliko protestno zborovanje. BIKOBORBE NA ČEŠKEM. Bratislava, 23. avgusta, j. Praško notranje ministrstvo je prepovedalo biko borhe, ki so sc nameravale prirejati % Bratislavi. Podjetje jc vložilo proti pol: cijski dirckciji v Bratislavi odškodninsko tožbo, ker sta policijska direkcija i:, županstvo dovolila tc blkoborbc. InoaeretsS?«; taorie 23. avgusta: CURIH: Berlin 0.000103, New-York 35.32, London 25.21, Pariz 31, Milan 23.80, Praga 16.20, Budimpešta 0.0312^ Bukarešta 2.60, Beograd 5.80, Varšava 0.0025, Dunaj 0.0078. TRST: Beograd 24.30 do 24.60, Pari/ 130.25 do 130.75, London 105.80 do 106.10. New-York 23.10 do 23.22, Praga 68 dr 68.5, Dunaj 0.032 do dinarji 24.41 do 24.80, carinski trreki 83.75 do 88.25. DUNAJ: Beograd 733 do 742, Berli;: 0.01375 do 0.01575, Budimpešta 3.85 do 3.9r., Bukarešta 319 do 321, London 323.20f do 324.200, Milnn 3049 do 3061, New-Yorl-70.935 do 71.185, Panz 3962 do 3978, Praga 2077 do 2087, Sofija 598 do 602, Var šava 0.30 do 0.31, Curih 12.825 do 12.875: dolarji 70.660 do 70.960, lire 3025 d< 3045, dinarji 729 do 735. PIIAGA: Dunaj 4.69, Berlin 0.0775, Rim 149.50. New-York 34.05, Beograd 36.50. BERLIN: Dunaj 72.81. Milan 219.430 Praga 149.625, Pariz 283.290, Ncvv-Vorl-3,067.300. Curih 917.700, Beograd 52 30'-' Rudarska sstavka Ze pet tednov traja s Javka v revirju Trboveljsko družbo. Škoda jo ogromna, saj znaša že samo izguba na moz-dah precej nad GO milijonov kron. Po poročilih iz revirjov delo polagoma oživlja. V Kočevju jc bilo na delu včeraj že 400 delavcev, to je skoraj polovica normalnega stanja delavcev. Dela se na dnevnem kopu in v jami. Dnevna produkcija bo kmalu dosogla 20 vagonov. V T r b o v 1 j a h dela na dnevnem kopu, delrtna tudi v jami, v opekarni in cementarni nad 1100 delavcev. Dnevna produkcija je žo presegla 90 vagonov. V Zagorju delajo le apnenice, v Laškem je začelo z delom nad 100 delavcev, v R a j h e n b u r g u nad 250. V Hrastniku so na delu le oni uslužbenci, ki sploh niso nič štrajkali, drug obrat počiva. Skupno dela doslej nad 2000 delavcev, dnevna produkcija pa presega že potrebo železnic in najvažnejših industrij. Vsled ogromne škode, ki jo jdr povzročila stavka tako delavstvu, kakor tudi našemu narodnemu gospodarstvu sploh, in vsled dejstva, da, se mora delavstvo vračati na delo brez nadaljnjih pogajanj, stopa v ospredje vprašanje odgovornosti. Stavka je bila začeta nepremišljeno. Ko so se še vodila pogajanja s Trboveljsko družbio, so komunistični zaupniki v Zelezničair-■ikem domu v Ljubljani že izdali parolo za štrajk. Ze ta nepravilni korak je pri marsikomu izpodkopal simpatije z it oolo gibanje. Tisoči rudarjev z ženanu, in otroci so bili brez globjega preudar-. ka pognani v obupen boj. Stavko so začeli v hipu, ko so vrabci na strehah čivkali, da so železnice s premogom založene za par mesecev. Glavna poljska dela so bila že opravljena in povpraševanje za poljskimi delavci je bilo zato zelo majhno. Aranžerji stavke so vrh tega pozabili, da so delavci v državnih rudnikih plačani za eno tretjino slabše od trboveljskih in da je torej intervencija vlade v prid štrajku jočim za mislečega človeka že v naprej zelo neverjetna stvar. Kljub tem neprilikam je bilo delavstvo solidarno s komunističnimi voditelji. Naravno, saj nihče noče veljati za izdajalca; mislili pa so tudi, da morajo imeti voditelji gotovo načrt, ki nudi izglede za uspeh. V tem je delavce potrdil tudi prvotni potek st ivke. Začela bo pogajanja. Družba je ponujala povišek okrog 3 Din dnevno. Mesto da bi vodstvo stavke izjavilo, da se hoče na tej podlagi pogajati in iz. biti za delavce še kaj več, jo kratko-malo odklonilo nadaljne razgovore. Delavci ao se deloma razšli po delu, a so se radi slabe organizacije in raznih neprilik kmalu vrnili. Medtem so začele tekmovati tri politične stranke v boju za popularnost 0000 volilcev. Komunisti so se pridu-šali in obetali čudeže, klerikalci so vpili, da se mora vse podreti, ob strani pa so se trkali na prsa radikali, češ, kadar bo sila, pa bomo mi pritisnili. Uboge delavec so vodili za nos, da bo pomagal »Beograd*, brzojavljali so sem-intja in res jo prišla vladna komisija. Njeno poročilo pa je bilo za stavkujo-če neugodno, kajti komisija je na svoje začudenje izračunala, da plačuje država svojim rudarjem za celo tretjino manj. Vrh tega je ugotovila, da je bil indeks življenjskih potrebščin še v času pogajanj nižji od starega indeksa. Brezsrčni demagogi so, mesto da natočljo ubogim rodbinskim očetom čistega vina, od dno do dne razširjali nove laži, kakor da se družba že pogaja, da se začno pogajanja jutri, da ho vlada določila povišek 8 Din itd. Tako se zavlačuje stavka od dne do dne, škoda stalno narašča in ljudje vedno bolj trpe. Mi razumemo in ne obsojamo a pri-ori stavk kot skrajno sredstvo v boju za zboljšanje življenjskih razmer. A taka stavka mora res biti skrajno sredstvo, premišljena, vseskozi pripravljena. To sedanja stavka ni, vsaj no premišljena in pripravljena. Stavkati poleti, stavkati v času, ko je dovoz premoga iz inozemstva lahka stvar ni bilo previdno. Saj vidimo, da stavka ni prisilila nobone železnice in nobeno industrije, da ustavi obrat. Zato prihaja stavka sedaj v krizo. Njene slabo stvari stopajo na dan in vidi se, da je bila napaka, da se v javnosti niso žo takoj prvi dan odkrito pojasnile. Nesreča bi bila potem mnogo manjša. Sedaj pa prinaša vsak dan novo škodo, ki jo bo treba nadomestiti, s čemur se slabšajo tudi izglodi za bližnjo bodočnost. Delavstvo je postalo zopet enkrat žrtev nepremišljenih hujskačev. Kakor so nam sporočili sinoči Iz Trbovelj, so razvili včeraj 'klerikalci med trboveljskimi delavci živahno agitacijo proti obnovitvi dela. Razširili so letake, v katerih obetaio rudarjem svojo pomoč. V kaki obliki hoče SLS pomagati, ni lasno povedano. Vsekakor so klcrikalcl odvzeli s tem komunistom velik del moralne odgovornosti. Med delavstvom pa narašča nezaupanje v politične stranke, ker uvldeva, da se rovarljo stranke, ki se mu vsiljujejo, le za njegove glasove, da jim pa ni resno za olajšanje njegove bede. venskim otrofcom ne privoščilo nltl ene slovenske šole. Nemško Šolstvo v mariborskem okrasu Pred kratkim smo poročali o drzni zahtevi Nemcev po novih nemških šolah in da akcijo vodijo zlasti mariborski Nemci s svojim političnim društvom, kjer zbirajo Statistične podatke o svojih učencih. Da dokažemo neupravičenost leh zahtev, objavljamo nekoliko Statistike o nemškem šolstvu v mariborskem okraju, kjer je bilo nemštvo pred prevratom najmočnejše, vsaj na zunaj. Na osnovni šoli Lajteršperk-Krčevina Je bilo n. pr. v šolskem letu 1919/20 v dveh razredih skupno 57 nemških otrok, med temi 5 Iz tujega okoliša, torej domačih le 52. V naslednjem letu 1920/21 Je bilo v dveh razredih že samo 45 učencev, 4 lz tujega okoliša, toraj domačih 41. V šolskem letu 1921/22 pa nemške spored-niče sploh niso bile več potrebne. Mnogo otrok nemške narodnosti se je preselilo v Avstrijo, nekaj jih Je prestopilo v meščanske in srednje šole, za ostale pa so stariši sam| prosili, da se iih premesti v slovenske razrede. TI otroci so se namreč tekom 2 šolskih let že tudi toliko naučili slovenščine, da so lahko sledili poduku. Slovenščina se je namreč upoštevala že tudi pri drugih predmetih. In tako je moral višji šolski svet radi nezakonitega števila otrok nemške sporednl-ce v jeseni 1921 ukiniti. V tem šolskem letu je bilo v vseh 6 razredih samo 17 dečkov In deklic nemške narodnosti, pa še od teh dva Iz tujega okoliša. Nemška sporednlca je bila o prevratu še tudi v Sladkem vrhu ob Muri, kjer Je svoječasno ustanovil šolo Schuivereln. V letu 1920 je bilo v nemškem razredu še 84 otrok, vendar ne samo Nemci, ampak tudi Slovenci, ki so poprej obiskovali ta mošnio samonemško šolo in niso mogli takoj slediti slovenskemu pouku. V letu 1921. Je bilo v nemškem razredu še samo 20 otrok, tudi med temi nekaj Slovencev, v naslednjem letu pa se le morala tudi tam nemška sporcdnica že ukiniti ker ni bilo več zadostnega števila učencev za en razred. Ostala je samo še nemška sporednlca v St. Ilju v Slov. goricah, k| jo v svoji slovanski dobrodušnosti vzdržujemo za otroke onih Svabov, katere je tam naselila Siidmarka lz Rajha. Pa tudi v St. Ilju število nemških otrok rapidno pada. Leta 1919. Jih je bilo 63, 1920 že samo 53, leta 1921 le 40 in leta 1922 samo 31. Iz navedene Statistike je razvidno, da se Nemcem ne godi nič slabše v Jugoslaviji kot pod Avstrijo, kjer pa tisočerim slo- Politične M?M + Radikalska vlada in katoliški shod. Ko vlada ni priznala evharistič-nhn zborpvalcem v Zagrebu polovičnega voznega lista, so prireditelji napravili z radikalci kšeft in so povabili ministra ver dr. Janjjča, zato pa so dobili polovično karto. Blokašl, ki so silno protežl-rali zagrebški kongres kot hrvatsko prireditev, se sedaj zopet norčujejo lz vlade, in blokaškl »JutarnJI list. le prošlo soboto doslovno napisal: »Na tal način Je I urcdjena ova afera te tako delegat beogradske vlade svoju prlsutnost na kongresu Imade zahvaliti zapravo ministru saobračaja i popustu na željeznick* Radikalski minister ver Janjlč Je moral ta očitek mirno vtakniti v žep. Seveda je v Zagrebu kot minister kraljevske vlade mirno obiskal župana Helnzla in se udeležil njegovega routa, čeprav se Isti župan Heinzl kot pravi blokaš svoječasno demonstrativno ni hotel udeležiti pogreba kralja Osvoboditelja! Seveda nI to nič čudnega, sa) daje radikalska vlada tudi ordene raznim zmagovalcem s Črnega vrha, odlikuje pa tudi republikance, kakor je dr. Brejc, in bo prišla delat šta-lažo tudi na ljubljanski katoliški shod, ni bolj trdnega bratstva, kakor med potomci Antona Mahniča ln Svetozara Markovlča! + Za zasluge. Radikalska stranka le postavila za ravnatelja državne železnice v Zagrebu proslulega Ivana Franlča-Požežanlna, o katerem smo že večkrat Imeli priliko pisati. Mož Je sedaj seveda eden najbolj pristnih radlkalskih predstavnikov v Zagrebu In Je živahno delo val tudi pri zadnjih volitvah. Sedal pa sl je stekel neprecenljivih zaslug za narod ln državo s tem, da Je »zlomil* enodnevno stavko železničarjev. Gospod minister In general mllitariziranih železničarjev Veiizar Jankovlč je predlagal velikega radikala Franiča-Požežanina za odlikovanje z redom sv. Save II. klase. Dobro bi pa bilo, če bi g. minister ln general še nekoliko počakal, predrto nese to odlikovanje kralju v podpis, da se poprele razčisti sodna zadeva, v kateri so bilo baš te dni zaslišane priče v Zagrebu in se Je dognalo, da Je resnica, kar smo mi že enkrat tekom volilne borbe objavili, namreč, da le ravno isti Ivan Franlč-Požežanln bil svoječasno avstrijski dobrovoljec ln da Je ravno on največ zakrivil, da so Avstrijci odnesli nad Srbi zmago v bitki na Črnem vrhu. Zrna-galec s Črnega vrha In poznejši urednik »Belgrader Nachrlchten* kot prvak radl-kallje in odlikovanec sv. Save, — to Je zares mogoče le pri naši radikalski vladi I Za protiutež odlikovanju zmagaica s Črnega vrha pa navajamo nesramen napad drugega radlkalskega glavnega glasila »Balkana* z naslovom: »Kako veli-ča jugovina hofrata Jaglča*. Seveda Ja-glč nI bil na Črnem vrhu, niti ne radikal + Zopet zasačen na nepoštenosti. Včerajšnji »Slov. Narod* prinaša na prvi strani pod naslovom: »Demokrati ln rudarska stavka* brzojavko, v kateri trdi, da piše demokratska »Pravda* stavki trboveljskih rudarjev, da Ima političen značaj. Vest, ki Jo Je priobčila »Pravda*, Je uradni komunike, v katerem razglaša vlada, da je komandant V, orožniške brigade poslal vladi poročilo da ie stavka političnega značaja. Isti ko munike prinaša tudi včerajšnji »Slovenec* pod naslovom: »Bojeviti komandant V. orožniške brigade* med brzojavkami na prvi strani. Tudi če bi »Slov. Narod* ne dobival iz Beograda originalnih brzojavk, bi lahko iz »Slovenca* posnel, da gre v danem primeru za uradni komunike ter za poročilo žandarmerlje. »Slov. Narod* pa je lalzilieiral uradno vest ter stališče žandarmerljskega komandanta podtaknil demokratom. Javnost iz tega slučaja lahko vidi, kako ne-lepo se bori list, ki nosi Ime »Slov. Narod*. Zanimivo Je na koncu konca še to, da Je »Slov. Narod* včeral skušal huj-' skatl rudarje proti demokratom, pa Je očividno že pozabil, da Je bil baš »Slov. Narod* tisti list, ki Je pred dobrim tednom uprav ostudno napadel Tudarje. Ob-lavllamo to »Narodovo* nepoštenost, ki ni ne prva in tudi ne zadnja. + Vse vedo. Zagrebški blokaškl tisk še ne piše o uspehih Radičevlh avdijenc v Londonu, pač pa prinaša obširne Informacije o protlakcljl beograjske vlade. Doznava »lz zanesljivih virov*, da sta Pašič In Ninčič odšla v Pariz, da preko Polncareja poskusita upllvati na angleške politične kroge proti Radičevi akciji. V Beogradu ie bilo zaključeno, da se v nekatere angleške liste iansirajo članki, •ki bodo orisali Radiča kot prevratnega seljaškega tribuna. Na vrsto bo prišla tudi znana afera radi Radičeve žalitve kraljice Marije. Članek je že v Londonu In mora čim pre) Iziti. Doma pa bo vlada proti Radičevi stranki začela ostro nastopati In se eventualno poslužlla zakona o zaščiti države. — Čudno, ko Je Radič pobegnil Je bila blokaška štampa v budili zadregah in ni vedela ničesar. Zdaj pa vse ve, kar šc pride. Po svetu — DrugI september — dan groze v Nemčiji. Berlinska »Rote Pahne* opozarja na dejstvo, da pripravljajo nemško fašistovske organizacije za 2. september, na dan obletnice Sedana, pohod na važne postojanke v srednji Nemčiji, na Me-klenburškem in v Pomeraniji. List poživlja delavstvo za ta dan na sklenjeno obrambo. — Diplomatski odnošajl med Italijo In Orško so po daljšem presledku obnovlje ni. Italijanski poslanik se je zopet vrnil v Atene ter izročil svoje akreditive. 8 tom bo normalni odnošaji med obema državama po dosetih mesecih zopet vzpostavljeni. — Propagandno potovanje Cuna v Ameriko. Bivši nemški kancelar Cuno namerava pod vzeti propagandno potovanje v Ameriko. Potoval bo v spremstvu veleindustrijalca Huga Stinnesa ter pojde preko Londona, kjer se mimogrede ustavi. — Francozi In madžarske železnice. Iz Budimpešte poročajo, da se madžarska vlada pogaja s francosko tvrdko Schnei-der-Creuzot glede prevzetja madžarskih državnih želoznio. Sokolstvo Sokol v Žlreb priredi v nedelje 26. t. m. ob 8. uri r-poldne svojo Javno telovadbo, združeno s vrtno veselico. — Bližnja sokolska društva opozarjamo na to prireditev in vabimo k obilni udeležbi. Zdravo 1 Odbor. Novoustanovljeno sokolsko društvo i Planini ima svoj prvi javni nastop dn« 26. t. m. Otvori ga ob 18.80 obhod po trgu, nakar sledita Javna telovadba ln veselica. Ker društvo deluje tik ob naši meji in je ta postojanka največje važnosti za na. rod, državo in BokolBtvo, vabimo vbs v župi Ljubljana I včlanjena društva, dj se tega Javnega nastopa v čim največjem številu udeleže in podkrepe s tem dru-štvo v svojem prlčetnem delovanja Zdra-vol Starešinstvo sokolske župe Ljubljana I. Šport Nov lugoslovanskl rekord v plava, nju na 200 m prosti stil Je v toreic po-stavil na Makslmlrsketn Jezeru v Za. grebu član Haška Blažič, ki Je preplaval to progo v 2 minutah 48 sek. Blažič je plaval pod kontrolo saveznlh sodnikov, S tem je prekosil dosedanji rekord, ki ga Je Imel Margrelter (Viktorija, Sušak), za 1.6 sekunde. Praška Slavija Je v nedeljo Igrala hazens-ko tekmo v Karlovcu proti tamo-šnjl Ollmplji ter zmagala z 12 : 1. Waterpolo Madžarska : Nemčija. V nedello Je madžarska reprezentanca premagala nemško reprezentanco v vaterpolu s 6 : 1 (4 : 1). Plavalna prvenstva Itallle. Dne 12. In 13. avgusta so se vršile v Rimu plavalne tekme za prvenstvo Italije. Izidi so nastopni: 100 m prosto: Frasinettl 1:112 1500 m prosto: Tržačan Sachner 24:46.6, 100 m ženske: Cevasco 1:46.4; 400 m prosto: Blsagno 6:03.4; 200 m prsno: Tržačan Andreančič 3:17; 300 m ženske: Cevasoo 6:05, štafeta 4 X 200 m: Cen-tro MHItare Spezzla 11:59.4. Kot zakiju-ček prvenstvenih tekem se Je vršila 15. t. m. klasična »La traversata dl Roma. (plavanje skozi Rim). Prvi dve mesti sta dosegla Tržačana Sachner v 1:04:29 ln Tausannl 50 m za nJim. ai^dmS dnevi mariborske srass!ave Maribor, 23. avgusta. Kljub provinci!alizmu Maribora, o katerem toliko kričijo zagrebški blokaškl listi, nudi mariborska razstava, ki je pritegnila letos že 250 razstavljalcev, že pri površnem pregledu nebroj zanimivega opazovanja. Vsak posetnlk se pri Izhodu prepriča, da treba razstavo vsaj par ur gledati, da dobi o njej jasno sliko. V dokaz hočemo podati danes nekaj vtisov, ki jih dobi posetnlk že na najkrajši poti ■ikozi izložbo. 2e vhod pri Prešernovi ulici skozi mo-numentalna srednjeveška vrata napravila ugoden vtis. Najbližji vhod v G8tzo-vo dvorano pa že preseneča: krasni luksuzni vozovi domačih slovenskih kolar-jev in kovačev Stajnkota in Verleca, lični izdelki sodarsklh mojstrov iz Maribora in vinorodnih krajev Središča, Ormoža in Ljutomera, paviljon Mariborske tiskarne s finimi tiskarskimi, knjigove-šklml in zlasti lltogratlčniml izdelki, domača industrija konopnine, ključavničarski Izdelki, kovinotlskarska Industrija, Kumerčev patent s štedilnikom Vulkan, s katerim se prihrani 75 odst. kurjave, ter domača številna Industrija za izdelavo elcktrlč. strojev in priprav, »Volta*, Počivalnik, ln drugi. Pa glej ga provinclla-lizma, tudi Zagrebčan iz Jelačlčeve uiicc razstavlja vatrogasnl «F,xpress» in to-.varna mlinskih strojev iz Raba ob Taji. Predstavlja se nam tudi že slovenski iz-dclovatelj velikih blagajn lz Slivnice, Iz-delovateli umetnih neči iz Slovenieradca. Jugoslovanska tovarna voznih zavor Iz Celja, ob izhodu celo ilčnl avtomobil, kratkomalo toliko izumov, patentov domače Industrije, pravkar vstajajoče, ii-niii obrtniških izdelkov, doraslih že najboljši tuji konkurenci, da človek kar čuti, kako krog nJega vse raste in stremi po razvoju k spopolnitvi. Cez par let bo razstava že na višku, in to je tista velika pozitivna stran razstave, ker podžiga ln sili h konkurenci pri solidnosti in spopolnitvi Izdelkov. Ubija šušmarstvo in ustvarja ogromne nove gospodarske vrednote. Pot skozi Prešernovo ulico do zelenih vrtov bi lahko bila pestrejša, obširni prostor bolj Izrabljen, X sreči se Je spomnil trgovec Erzin In okrasil zldovje s pestrimi svoliml reklamnimi tablami za kavo in čaj, desno stran pa tovarna »Volta«. Na koncu pa so že nameščeni čedni paviljoni stavbenikov, ki kažejo s slikami lične novodobne stavbe. Plesišče je ob večerni razsvetljavi, ko se vrtijo po njem mladi pari, prav čedno. O vrtu dijaškega doma, kjer je nameščena vrtnarska razstava, smo že govorili. Pri vhodu imamo letos že pošto In brzojav, katero pa LI že lahko namestili v bo'jšo kolibo. Neugoden vtis zabriše krasen aranžma zelenja, vendar pa je opažati, da za vrtnarsko razstavo, ki se je letos žal ne udeležujejo vsi vrtnarji, nI baš ugoden čas. Izostala je žal celo vinorejska šola, ki se jc lansko leto posebno Izkazala. Letos dominlra »Vrt« g. Džamonjc, ravno tako pa se občinstvo rado ustavlja na drugi strani pri miniaturnem vrtu .vrtnarla Jemca. Paviljon mestne plinarne je noviteta, če pa bi hotel doseči uspeh, bi morali delati tam trajne poskuse s kuhanjem, kot delajo to plinarne v reklamne svrhe po drugih mestih. Sploh dosegajo patenti le takrat uspehe, če so publiki uspehi takoj vidni. Toliko v merilo ostalim razstavi Jalcem. Pred vstopom v meščansko šolo si ogledamo malo turblnico strojnega ključavničarja, narodnjaka Razlngarja, ki Je običajno v pogonu. Manj ugoden vtis na-pravlja obisk telovadnice, ki je polna težkih strojev «Welkerwerke - Wien«, z napisi »prodano«, toda pojasnila daje podjetnikov brat, ki ne zna ne besede slovenski ali hrvatski, čeprav Ima podjetje v Zagrebu svojo podružnico. Takšne netaktnosti bi odbor ne smel pripustiti. V meščanski šoli je prlnclpijelno naj-hvaležnejše pogledati razstavo vajeniških dd, kjer je razstavilo najrazličnejša dela 37 vajencev. Morda Je ta oddelek skoro najlepša stran razstave, ki bo vsaj v bodočnosti rodila hvalevredne Ln plodonosne uspehe. Estetika vodi pot razven v Groharjev oddelek mimo lepih pohištvenih, čevljarskih In krojaških Izdelkov zlasti tudi v razstavo ženske obrtne šole »Vesna*, kjer presenečajo naravnost umetniška ženska ročna dela v najrazličnejših barvnih kompozicijah in narodnih motivih raznih slovanskih narodov. To nai bo dovolj za kratek pregled, ki gotovo prepriča vsakogar, da takšne znamenitosti, k| je Maribor sedaj morda nckal let ne bo nudil, ne sme zamuditi Prosveta Ljubljansko narodno gledališče priredi v prihodnjih dneh dve dramski in tri operne predstave. V drami igrajo v nedeljo večer Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srce*, v pondeijek večer pa Shakespearjevega »Hamleta*, opera pa poje v soboto Zajčevega »Zrinjskega*, v nedeljo in pondeijek pa Foersterjevega »Gorenjskega slavčka*. Pri tej operi nastopi prvič v vlogi Minke gdč. Zikova, ki je vlogo naštudirala že po počitnicah. Zagrebško gledališče izvaja te dni v operi Bizetovo »Carmen*, v drami pa Kosorovo dramo »Požar strasti*. Vldovlčeva razstava v Pragi. Slikar Emanuel Vidovič, ki je pred kratkim razstavil svoje Blike v Splitu ter dosegel od tamošnje kritike primerno priznanje, se jo sedaj podal v Prago, kjer otvori izložbo svojih del pod okriljem umetnostnega društva »Manes*. Razstava bo kolektivna; na nji bo občinstvu na vpogled 50 slik. Zadnja »Manesova* razstava je bila posvečena Picassu, na prihodnji pa bodo umotvori slikarja Bragna. Koncert v Splitu. V torek dne 22. avgusta se je v Splitu vršil koncert, na katerem sta nastopila operni peveo in profesor dunajskega konservatorija profesor Fuchs ter njegova učenka gdč. Radiča. Produkcija je bila v prostorih Narodnega gledališča ter je dobro uspela. Dunajske uprizoritve del čeških dramatikov. Rajmundovo gledališče na Dunaju uprizori v bližnji prihodnosti Capkovo komedijo »Makropulos*. V glavni ženski vlogi nastopi Leopoldina Konstantinova. Novo dunajsko gledališče bo igralo Capkovo kolektivno dramo »R. U. R.» ter Sramlovo komedijo »Poletje*. Nemško ljudsko gledališče pripravlja Capkovo fantastično komedijo »Iz življenja žuželk*. Roman četvorice. Po vzorou Her-mann Bakrovega »Romana dvanajstori-ce» so napisali sedaj Francozi: Paul Bourget, Henri Duvernois, Piorre Be-noit in ga. Gčrard d'Honville roman četvorice z naslovom »Le roman deB Quatt-re». Inicijativo za roman je sprožil Bourget. V Franciji ideja tovrstnega romana ni nova; poslužili so se jo že enkrat ga. de Gčrardin, Thčophile Gautier, Jules Sandeau in Mčry. Drobne kulturne vesti. Berlinski dr žavni muzej je v svojem kabinetu za ba/-krorezo priredil razstavo risb in grafik Aibrechta Duorerja in njegovih sodobnikov. — Muzej v Bruslju je razstavil stare nemške umetnine, ki se nahajajo v zar sebni lasti Belgijcev. Najvažnejša dela med njimi bo slike H. Baldunga Griena iz 16. stolotja in podobe Luke Cranacha. — V Berlinu je izšlo znamenito delo skandinavskega literarnega kritika g. Bran-desa o Homeru. Zavod, ki je izdal to knjigo, je žo poprej založil Brandesovo delo »Helada nekdaj in sedaj*. — Zaha^ rov, bivši režiser v Petrogradu, je prevzel upravo rusinskega gledališča v Už-horodu. — O priliki svetovnega kongresa esperantistov v Nuerenbergu na Nem-kem se je uprizoril Lessingov »Nathan der Weise» v esoerantščinL Obfave X Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Ljubljani opozarja svoje člane na izreden občni zbor, ki se vrM dne 25. avgusta 1923. ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. — Upravni odbor. X Nar. čitalnica v Kranju obhaja 1. in 2. septembra svojo 60-letnico. Ob tej priliki odkrije tudi spominsko ploščo pesniku J. Jenku, ki je živel in umrl v Kranju. Nanovo se preuredita tudi grobova obeh pesnikov, ki počivata v Kranju. Vabimo vse občinstvo na to slavnost. X »Mladost* v Ptuju. »Klub napred. slov. akademikov v Celju* nastopi na svoji gledališki turneji po Sloveniji v soboto dne 26. avgusta ob 20. uri v Narodnem domu v Ptuju z M. Halbejevo ljubezensko dramo v S dejanjih »Mladost*. Gostuje in režira g. R. Zeleznik, član »Udruženja gled. igraloev*. Ker Je čisti dobiček turneje namenjen ustanavljanju in vzdrževanju klubovih knjižnic v obmejnih krajih, vabimo k najobilnej-ši udeležbi. X Na deški meščanski šoli v Maribora je pričetek ponavljalnih Izpitov v sredo dne 5. septembra ob 8. uri dopoldne. Izpiti trajajo po potrebi do petka, dne 7. septembra. Vsi dijaki, ki hočejo položiti izpit, se morajo zglasiti prvi dan, na vsak način pa v teku navedenih treb dni k izpitovanju. V teh dneh se vršijo tudi morebitni drugi izpiti. V pondeijek, dne 10. in v torek, dne 11. septembra je vpisovanje za vse razrede. Učenci, ki vstopijo v I. razred, se morajo izkazati z zadnjim šolskim izpričevalom, krstnim listom, domovnico in z izpričevalom o cepljenju. V I. razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili 5. šolsko leto in imajo v jeziku 'n računstvu vsaj red »2«; v drugih predmetih bodi povprečni red takisto »2«. Iz okoliških občin bo sprejetih le toliko učencev, kolikor bo dovoljeval prostor. V sredo, dne 12. septembra jo ob 8. uri služba božja, v četrtek, dne 13. septembra pa prlčetek rednega pouka. Na poznejše prijave glede izpitov ali vstopa se ne bo oziralo. X Izgubljen je bil dne 20. avgusta med 19. in 20. uro na poti izpod Rožnika do Bleitveisove ceste karirast trak za panama-siamnik. Odda naj se v upravi »Jutra*. To ln ono X Ples ob recitaciji. Proslavljena ruska plesalka Marija Joslpova, članica moskovske Velike opere gostuie sedaj v Italiji. Tam je vstvarila novo vrsto kombinirane umetnosti — ples ob recitaciji-Na neki svečanosti v Portorosu Je izvajala »Pantejin ples« po D' Annunzijevl pesmi »Sen v jesenskem somraku*. De' klamator je recitiral, Joslpova pa Je interpretirala, plešoča po mizi med šampanjskimi steklenicami In cvetjem, tragično vizijo poeme. Ples le zadivll navzoče gledalstvo, ki Je na koncu pohvalilo umetnico s frenetičnlm odobravanjem. Olasbena spremljava poeme i« bil Cajkovskega »Nuklurno op. 821»-Uspeli Joslpove Je pokazal, da se dado ples, recitacija in glasbena spremljav? prav dobro združiti v eno. omace vcsi IDEJE. »Namen volitev je, da pokažejo (judsko voljo v pravi lnči, resnično in jcpopačono. To jo jako lepo rečeno, a silno težko izvedljivo. Ali razume ljudstvo, ali, vsaj večina ljudstva ros vedno in v polni ineri, zakaj gre pri teh ali onih volitvah? Ali je večina ljudstva ros vedno in povsod praviluo in objektivno poučena o političnem stanju in ali ga razume? Vso to so stvari, ki zahtevajo že jako vuliko politično kulturo in izobrazbo, čo hočemo govoriti o rosnični ljudski volji, ki „aj jo izražajo volilne številke.* •Glej nol To je napisal včeraj sam ,Slovonec», ki se očividno pripravlja •u pot od domačega fižola do beograjskih pečenk. Ali je izbral to pot le srčne želje po zopetni pridobitvi kak-gne politične moči, ali pa iz resničnega spoznanja svoje dosedanje zmote in temu spoznanju sledečega kesa-nja, tega no vemo. Zadostuje ugotovitev, da se vrača. Kakor vlada nad &po-korjoncein večje veselje, kakor nad pravičnim, tako so tudi mi veselimo tega preokreta s splošnega jugoslovanskega stališč* ln ga pozdravljamo. Kajti »Slovenec* je priznal s tem, koliko je vredna njegova zadnja volilna zmaga in koliko so vredni kot slovenski parlamentarci gg. Nemanič, Stanovnik, Kugovik, Kranjc, Zebot, Brodar, Faleš in tovariši. Pred kratkim je na zagrebškem vseučilišču polagal izpite g. Husejin M., bivši narodni poslanik Jugoslovenske Muslimanske Organizacijo (JMO) v ostavotvorni skupščini. Profesor je g. Husejina vprašal, s katero uredbo daje ustava državljanom pravico združevanja in zborovanja. Gosp. nstavotvorec pa na to vprašanje ni znal odgovoriti .. . Radovedni smo, kateri od 22 klerikalnih poslancev Slovenije bi znal odgovoriti na to vprašanje, ali na katerokoli drugo, n. pr. o naši tarifni ali carinski ali davčni ali šolski ali agrarni ali trgovinski politiki? Da, da, »vse to so stvari, ki zahtevajo že jako veliko politično kulturo ln izobrazbo, če hočemo govoriti o resnični ljudski volji, kl naj jo izražajo volilne številke.* Klerikalci bodo na katoliškem shodu sicer klicali: Veni ganete Spiritus! Vodstvo SLS bo pa pri tem z vso Iskrenostjo tiščalo figo v žepu, ker v6, da bi njegovega gospodovanja nad nepoučeno množico bilo kraj tisti hip, ko bi sv. Duh uslišal to molitvico. M. A. C. • * Krajevna organizacija JDS v Trbovljah priredi v soboto, dne 25. avgusta ob pol 7. zvečer sestanek za vse člane, ki se vrši v biljardni sobi gt-. Ane Forte na Vodah. Poročata gg. dr. Rape in tajnik (delavskega oddelka) dJnije* iz Ljubljane. * Peti Jugoslovanski zadružni kongres v Celju. Dne 5., 6. in 7. oktobra letošnjega leta se vrši skupno s pro slavo 401etnice celjske Zadružne zve ze v Celju 5. jugoslovanski zadružni kongres. Kongresa se udeležijo ne le odposlanci vseh zadružnih organizacij v naši državi, temveč tudi odlični za-dmgarji iz Francoske, Nemčije in Švice. * Izenačenje pravoslavnega koledarja, Po izjavi ministra za vere dr. Ja-njite je splošna pravoslavna konferenca v Carigradu sprejela načrt srbske- arhijerejskega sabora, po katerem bi imelo nastopiti izenačenje pravoslavnega koledarja dne 1. oktobra, in sicer tako, da se prično s tem dnem roka 8 metrov ter speljana tudi za avtomobile ali cestno železnico. V vojaškem oziru bo zelo važna. Državna pomoč je zagotovljena; treba pa bo prispevkov tudi od drugih interesentov. * Arheološke najdbe na Murskem polju. Kakor smo v »Jutru* že omenili, so pri napravi železniškega nasipa nove železnice Murska Sobota - Ljutomer pri Veržeju delavci približno en meter globoko naleteli na človeške okostnjake in ostanke starega zidovja. Predsednik »Zgodovinskega društva* v Mariboru, profesor Fran Kovačič, si je ogledal izkopine. Najdene predmete so delavci že deloma razbili, deloma raznosili na vse strani. Dobili pa so se vsaj še nekateri predmeti za muzej. Prof. Kovačič je dal kopati še na nekaterih krajih. Iz ohranjenih predmetov in ostankov v zemlji se je dalo ugotoviti, da je stalno na torišču bodočega kolodvora veržejskega rimsko poslopje, ki ga je požar uničil do tal, najbrže ob času barbarskih vpadov; da so bili na ruševinah rimskega poslopja staroslovenski grobovi, kar spri-čujejo najdeni brončeni obročki z za-pognjenim koncem v podobi črke S in okraski na lončenih črepinjah; nekateri sledovi kažejo celo na predrimsko naselbino. Vmes so Be našle tudi konjske kosti in nekaj orožja, znak, da so bili pokopani tamkaj tudi bojevniki. V bližini vasi Banovci so našli veliko žaro s pepelom, ki so jo pa delavci razbili in črepinje zakopali v železniški nasip. Bodoči veržejski kolodvor bo torej stal na grobovih predrimske, rimske in staroslovenske kulture. Najdbe so tem večje važnosti, ker se je doslej na Murskem polju našlo primeroma malo rimskih in starosloven-skih starin * li avdijence šumnrjov pri kralju. Na avdijenci udeležencev šumarskega kongresa, kl se Je vršila v sredo pri kralju na Bledu, se je kralj Aleksander ljubeznivo razgovarjal s posameznimi udeleženci kongresa. Ko je prišel do upokojenega gozdarskega nadzornika VVatza lz Varaž-dina, ga je vprašal o tamkajšnjih političnih razmerah. Nadzornik Watz je kralju pri tej priliki med drugim pripomnil, da je bil od sedanjo vlade predčasno upokojen. Kralj je njegov govor takoj prekinil z besedami: » tako dogodilo, da bo vrše novosadska in mariborska razstava istočasno. ™= Kongres srbskih zcmljoradnlšklh zadrug v Bosni. Kongres srbskih zemljo-radnlšUih zadrug Iz Bone in Hercegovine so bo vršil letos v Bosanskem Brodu 10. in 11. septombra. Na dnovnem redu kongresa jo mnogo predavanj o napredovanji: zernljoradniških zadrug v celi državi. Knnnrresu bodo prisostvovali tudi delegati poljedelskega ministrstva. — Prcuranjene vesti o ustanovitvi naš« trgovinske zbornice na Dunaju. V zad njem času jo vse našo časopisje poročalo o tem, da se jo r ministrstvu za trgovino in industrijo konstituirala posebna komisija, ki naj bi proučevala vprašanje o ustanovitvi, našo trgovinske zbornico na Dunaju. Iz merodajnega mesta sedaj poročajo, da (o vso to vesti preuranjone in da o ustanovitvi jugoslovansko trgovinsko zbornice na Dunaju za enkrat š« ne moro biti govora. = Tvornica ruma v Smedercvu. VI-nogradarBka zadruga iz Smedereva namerava v kratkem na svojem posestvu v Smedcrevu zgraditi moderno tvornico ruma. " Uvoz sladkorja Iz Češkoslovaške. Naša država je v prvih sedmih mesecih tega leto uvozila iz Coškoslovaške 25.00(1 meterdclh stotov sladkorja. ™ Dovoljenja za poslovanje t devizami In valutami. Finančno ministrstvo je izdalo sklep, s katerim so dovoljuje poslovanje z devizami in valutami podružnici Jugoslovenske banko na Sušaku ter podružnicam Jadranske banke na Cavtatu. Ercegnovl, Korčuli, Jelši, Prevaljah, Je eonieah. na Bledu In v Tržiču. — češkoslovaško-ltalljanska trgovin, ska pogajanja. V kratkem se bodo pričela pogajnnja za sklenitev trgovinsk« pogodbe med Coškoslovaško in Italijo, Po tej pogodbi bi se znižal carinski koe-ficijent za uvoz raznega češkoslovaškega blaga v Italijo (stroji, orodjo, želozo, pivo, sladkor) in za uvoz italijanskega vina, avtomobilov in elektrotehničnih naprav v Češkoslovaško. Mehika In praški velesejem. Mehi-kanska vlada bo oficljclno Bodeiovala na jesenskem velesejmu v Pragi. V to svrho jo že poslala večjo količino vzorcem, ki bodo na sejmu izložonl v posebnem oddelku. Pri mehikannki trgovski agentu rt v Pragi bo ustanovljena stalna Izložba mehlkanskih Izdelkov za srednjo in jugoznpadno Evropo. ~ Slanje avstrijske Narodne banke. V drugi polovici tega moseca so jo obtok avstrijskih novčanlc zmanjšal za 86.2 na 5587.2 milijarde kron. Ruski papirji na berlinski borzi. Od 1. septembra 1923. bo borlinska borza zopet notirala ruske vrednostno papirje. «= Državni dohodki In Izdatki v mesecu aprilu. Državnih izdatkov v toku meseca aprila 1923. ja bilo 536,727.857.55 Din, a dohodkov '646,687.522.66. Izdatkov v dobi od avgusta 1022. do aprila 1923. jo bilo 4.,943,569.964.45 Din, a dohodkov 5,,117,084.126.02 Din. V državnem proračunu so bili za to dobo predvidom izdatki na 5,,200,948.065.42 dinarjev, a dohodki na 5„201,210.148.03 Din. Faktični dohodki so bili napram proračunu neznatno manjši, a državni izdatki bo bili reducirani za cclih 5 odst. = Z novosadske razstave. Na novosad-ski razstavi vlada neizpremenjena živahnost. Razstavo je te dni poaetil tudi angleški veleindustrijalec g. Milton, ki se jo o razstavi zelo pohvalno izrazil. Tudi ravnatelj zagrebškega velesejma je bil na razstavi, opozoril je le na to nedostatek, da so razstave in sejmi v naši državi ne DomaČe borze 23. avgusta: ZAGREB. Na efektnem tržišču Jfl vladala danes precejšnja živahnost. Na deviznem tržišču je situacija v toliko lzpremenjena, da je Narodna banka nudila le neznatno količine deviz, kor je privatna ponudba bila zadostna, da pokrijo povpraševanje. Dovize: Dunaj 0.1840—0.1847.6, Berlin 0.0018—0.002? Budimpešto 0.525—0.575, Italija 413— 414.25, London 437 — 438, Nowyork ček 95—95.75, Pariz 535—540, Praga 282— 283, Sofija 75—80, Švica 1737.5—1739.5. Valute: dolar 94—94.75, avstrijsko krone 0.1340—0.13-15, bolgarski levi 70, češke krone 278—280, francoski franki 525, madžarsko krone 0.10—0.50, romunski leji -13—46, lire 407.5—409. Efekti: Eskomptna 166—168, Hipotekama 108-115, Ljub. kreditna 237..r>—239, Praštedi-ona 1177.5—1182.5, Slavonska 110—111. BEOGRAD. Na današnjem tržišču je bila tcndenca zelo čvrsta. Blaga je bilo malo. Devize: Dunaj 0.1338—0.1310, Berlin 0.0018—0.0019, Budimpešto 0.53— 0.56, Bukarešta 45—16, Italija 414—115-London 438—438.5, Newyork ček 95.90-90, Pariz 538—540, Praga 280-280.10, Sofija 81—85, Švic-a 1737—1741, Varšava 0.04—0.05. Valute: dolar 94.5—95, francoski franki 53-1—536, madžarske krono 0.60. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, Lastnik In Izdalatel) Konzorcij «,lutra», Odgovorni urednik Fr. Brozovlt Pisalni stroji, potrebščine dcIavnica alnica) LJUBLJANA Sfenlipa ulica 6/1. Mehanična dcIavnica (popravljalnica) > o M s _ 3 &.-S 0 B S tj >o a-o o S - Js s 5 B I 1 « f b >$ § S S S 3 B ■ i s b b 5> a .s v T3 ° 2 > o o t „ M .£ Ne smete opustiti, »k * CEMENT premog 4363 in stresno opeko ima stalno v zalogi H. PETRIC, Ljubljana, Dunajska oesta St. 33. Teliton 366. SktadllGa Jilkin". I Kdor hoče kaj prodali Kdor hote liaj kupili Kdor lite službe itd. a nal iossrlra i ..lulru" a 99 66 paromlin, d. d. v Osijeku išče za Ljubljano io okolico m jo zmožen, dobro vpeljan, v stroki izuSen in ki moro položiti kavcijo. Ozira so lo na prvovrstno moč, ki jo delovala v tej stroki žo pred vojno. Obširne ponudbo naj so pošljejo ravnateljstvu zgornjega podjetja, <346 Veliki inkvizitor Ljubezenski roman Iz najsramotnej-še dobo človeške zgodovine. 2.) Zavezujem se naskočiti sprevod, tešiti, odnesli in skriti grofa Argosa, ako bo v sprveciclu, ln rešiti Re druge obsojence, ki mi jih določijo gospodje. 3.) Zavezujem se, da re polastim osebo velikega inkvizitorjn ter ga za-teinnim ...» »Nikakor ne!> je ugovarjal Estevan. ♦Apostol ne dovoljuje tega. Izrefino zahtevamo, da velikega inkvizitor ja samo odvedeto in zaprete v klet pod tole bivšo palačo. Tam naj ostane zaprt ob vodi in kruliti, dva polna dneva. izpustite ga žele tretji dan, ko bova z Doloro že na morju.» »Dobro. Torej črtam besedo zatem-nim.» in prasknil je po papirju, toda besede ni prečrtal... Torej:... ter ga zaprem za dva in pol dneva v gardu-"ijsko ječo. 4.) Oddelek pred jetniSnico se zavezujem poslati v ječe ter odvesti sen-norito Doloro ter vse jetnike, ki so sposobni bežati . . .» ♦Pred vsemi opatko FrančiSko de f.erma.» je narekoval Estevan, »dalje Antonia Herreiuela, Viljema Franca, patra Dominika de Bosas ln Marijo Burgundsko. Ako bodo že v sprevodu k avtodafeju, jih Gardunija osvobodi in s!;rije.» Mandamiento je pisal in pisal. Kon- čno je vpraSal Estcvana: »Sennor Caballero, je to vse?» »Vse,« je odvrnil Estovan. »A tu polagam 100.000 realov na račun.« ugovodja, z znanjem slov., ).; vaš., nemšk. in italijanskega Jezika. želi premeniti ;v.o3to. — Ponudbe na upravo .. lutra" ped ..Smreka". 8612 Učenca poštenega, kl Ima veselje do sedlarske obrti, sprejme takoj Josip Lenarčič, sedlar in tapetnik v Rakeku. 8516 Gospodinjo priletno. Izkušeno ln pošteno, rabim za Izven Ljubljane. — Naslov pove uprava „Jutra". S471 Poštena služkinja se išče za manjšo družino v Zagreb. Nastop slulbe 27. avgusta. Naslov pove uprava ..Jutra". 4471 Pietilka irrežbana, se sprejme takoj. Poizve se pri tvrdki: Franla Dočman. Sv. Petra cesta TJ. Ljubljana. 8558 Gospodična samostojna moč, vešča veeh pisarniških del, se sprejme. Hrano ln stanovanje event. v hiši. — Ponudbe je poslati na Leo Mataje, Stražlšče pri Kranju. 8561 Turbina za malo množino 7ode (20 cm v prem.) za večji strmec, popolnoma nova, ugodno naprodaj. Olka Rečica ob Paki. 8223 Stavbni polir, pisarniški vodja in kontorist (kontoristinja) se sprejmejo } t i večjrrj podjetju. Ponudbe : navedbo Plače in spričevali - poslati ua upravo ,,Jutra" I od ..Večje podjetje". S5C9 več sedlarskih pomočnikov f sprejme takoj. Poizve se: t-<\ Jakoba nabrežje št. 25. 8466 Gospodična 1 ; Je dovrSila Štiri razrede r.:c.sčanske šole, želi obiskovan trgovsko šolo. Poučevala bl al! pomagala dru«a drla. da bl dobila hrano in stanovanje v LJubljani ali v rcnvem mestu. — Oferto na upravo ,,Jutra" pod ,,Hrana in stanovanje št. 25". 8331 2 čevljarska pomočnika dobro izvoZbana. eo sprej-r.*.cta: eden s tedensko plačo, * brano in stanovanjem, ali brez in drug«, od kosa za boljše delo. — Anton BrecelJ, «. vljaraki mojster, Ljubljana. Cajeva ulica 2. 8514 Hrastove deske obrezane in neobrezane, popolnoma suhe, nekaj : veZih 30. 34, '10. 45. 50. 55. 00 mm debele, od 2 m dolžino K 4000 frauko vagon Dolenjsko. Vprašanja poti „T31a-go" na upravo .Jutra'. 8315 Pozor lovci in lirlbolazcl Proda se takoj daljnogled Duš-Terluj 18 x- *a 3000 Din Cesta na Loko 30. 8469 Dva parna kotla dobro vzdržana In armirana — po 80 ma kurilne plošče ter 8 reglstr. atmosfer, prodam za takojšnjo uporabo. — Doplal pod V. V. na upravo „ Jutra". 8498 Zavarovalne družbe, banke! Za kopiranje polic, bordroa ln drugo prodam prešo veli kosti 50 v 33 cm. Kje, pove uprava ..Jutra". 8532 2enskl zimski plašč za manjšo postavo, še dobro ohranjen, ae ceuo proda. — Poizve se pri Aloma Compa-ny. anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 8540 4 Dobermanske psice prava rasa, se oddajo v 4 tednih v Poljanah nad Skofjo Loko, pri Vinku Jamarju. 8543 Bicikelj s pomožnim motorjem, so poceni proda. Izve se Gorupova ulica 4, II. nadstr. desno, od 2—4 popoldne. 8549 100 do 150 bukovih dreves lepib. večina za Industrijsko uporabo, proda Avgust šoste-rlč, posestnik, Sv. Vid pri Ptuju. 8581 1000 kron nagrade plačam onemu, kl ml proskrbl čedno opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljcma. Ponudbe pod ..Solldnost" na upravo „Jutra". 8283 Prijazno sobo prazno, blizu Wolfove, Prešernove aH Selenburgove ulice. Iščem za takoj. Dam posojilo 25.000 Din brez obresti za 1 leto. Ponudbo Jo poslati pod ..Nlkolsburg" na upravo ,,Jutra". 8486 Stanovanje Kateri hišni aH vilnl posestnik Je pripravljen starejši mirni dami dati stanovanje z 2—3 sobami ln kuhinjo, kl bl plačala stanarino za 4—6 let naprej.— Ponudbe pod šifro „4—6 let" na upravo ..Jutra". 8335 2 dijaka nlljlh razredov srednje Sole, ae sprejme v dobro oskrbo. -Ilstrukclje lz francoščine in drugih predmetov po potrebi doma. Kje, povs upravništvo ,, Jutra". 8596 Odda se stanovanje v krasnem kraju na Dolenjskem v bližini postaje, električna razsvetljava. miren kraj, soba tisoč kron mesečno. Stanovanje se odda tudi za daljšo dobo, ali več let. — Vprašanja na upravo Usta pod »Stanovanje 8324". 8324 Zidano poslopje z majhnim posestvom, za vsako obrt pripravno, ležeče zraven velike in prometne ceste v večjem kraju, se po ugodni ceni proda. Natančne informacije se dobe pri Alojziju Robinšek v Ormožu. S585 Hiša s 7 sobami in 13 jutro v sveta v Mahovnlku pri Kočevju se zamenja za sllčno posestvo ali vilo z vrtom kje na Koroškem (Nem. Avstrija). — Ponudbe pod ..Zamenjava" na Aloma Companjr, anončna družba, LJubljana, Kongresni trg št. 3. 853S Hiša t velikim gospodarskim poslopjem in prostori, vse masivno zidano, vrt sadonosnlk in njiva, blizu gl. železnice, se proda. Hlia je sposobna za vsakršno obrt aH trgovino Vpraša so pri Francetu Ko-ropec, Studenice pri Poljča-nah. 8555 1000 kron nagrade dam onemu, kl ml preskrbi sobo z malo kuhinjo. Dopise pod ,,Dom" na upravništvo ..Jutra". 860S Mesečno sobo n hrano ln vso oskrbo v hlšl. išče za 1. oktober solidni gospod pri boljši rodbini. Pogoj električna luč in po možnosti separiran vhod. — Ponudbe prosim pod Šifro ,.Samec" na upravo ,.Jutra". 8588 Smrekove deske madlcrs, 23 cm širine, 8 cm debeline, 4. 5 ln 6 m dolžino, morale 6 y 8. 8 ' 8. lepo blago, X 3200 franko vagon Dolenjsko. — Vprašanje pod šifro ,,Blago" na uprava ..Jutra". 8318 Fotografi, pozor! Prodam takoj celokupni Inventar fotoatlljeja, ali posamezno predmete, radi odpoto-vanja. Eventualno sc lahko prevzame atelje. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod .Atelije'. 8503 Kupiin vsako množino .starih kakor pokvarjenih Ju-t:\stlh vreč, po najvišjih dnevnih cenab. Istotako popravljam obrabljene vreče v najkr.* šem času in po konkurenčnih cenah. Peter Ko-bal, Kranj, Slovenija. Izde-i.ivr.lnlca slamnlc ln Jutastih vreč. 8151 Jabolka in slive večjo množine, otresenega aH obranega sadja, za export ali žganjekuho, se takoj proda. 1 kg sliv 4 Din. Jabolk 3 Din franko vagon Dolenjsko. Vprašanja pod „Blaf:o" na upravo ,.Jutra". 8321 Gospa vajona vaeh domačih del. išče za popoldanske ure ali v > čas velesejma primernega dela. Sprejme vsako delo, -."aslov pove uprava „Jutra". 8551 Gostilničarji, pozor! Ooabenl avtomat znake ,,Trl-umph", Jako dobro obrnnjpii. moderno konstruiran, se proda po nizki ceni. Igra poljubno sam klavir ali planino orkester. Valjerl za 21 kosov.— Poizve se v upravi .Jutra' pod šifro ..Avtomat". 85 S3 Vinski mošt lz ene najboljših vinskih goric v Belokrajlnl, bodoči letošnji pridelek, 1 liter 16 do 20 kron, izbrano blago, za pristnost se Jamči. Cenjena vprašanja pod ..Vinski mošt" na upravo ,.Jutra". 8328 Stekleni baloni (od kisline Itd.) v pleteni košarici, po 50—60 1 vsebine, prazni, so kupijo. Ponudbe h ceno se prosi pod ..Baloni" na upravo ,,Jutra". 8316 Majhno sobo išče privatna uradnica. Ponudbe pod ..Sobica" na upr. ..Jutra". 8610 Lekarna se proda ali da v najem na dalmatinskem otoku. Ponudbe na: Bucchlch, Plazza S. Ca-terlna Nr. 4, III. nadstr. 8489 Kupim psa samo šplca aH foksterrlerja Čiste krvi, star do 1 lota. — Javornik, Bela Koroška, Ru-stanovlč. 8547 Pisalni stroj v <""brem stanju, kupim po primerni ceni. - Ponudbe z navedbo kakovosti ln eene na upravo ...Tutra" pod šifro ..Dober stroj". 8007 Soba lepa, »»r.aJba, se odda za 14 dni, °'l za en mesec, event. tudi dalje. Naslov povo upr. „Jutra". SG05 Kot sostanovalec se sprejme gospod v sobo z clcktriflno razsvetljavo. Naslov pove uprava Jutra". 8564 Trgovina na deželi, dobro vpeljana, v zelo prometnem kraju, se odda v najem s celim inventarjem, zelo ugodno zaradi družinskih razmer. Ponudbe pod ,,Lokal" na upravo „Jutra". 8461 Hiša enodružinska s 5 sobami in lepim vrtom na Bledu, ne vsled odpotovanja proda po Izredno nizki ceni 100.000 Din Poizve so v Realltetnl pisarni v Ljubljani. Poljanska c. 12. S507 Hiša v Laškem v dobrem stanju, v sredini trga, z lepim vrtom, se proda za 120.000 Din. Blaž Zupane, Laško. S566 V svrho ženitve se želi 241etnl mladenič seznaniti z mladenko do 25 let, a premoženjem aH gotovino od 50.000 Din naprej, da ul ustvari samostojno eksistenco. Cenjeno ponudbe s sliko na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Mladi obrtnik". — Tajnost častna zadeva. 8535 Preprosto dekle želi znanja z resnim fantom od 28 let naprej. Vdovec brez otrok nI Izključen. Ponudbe s sliko pod ,,Jela" na podružnico „Jutra", Maribor. 8534 Ločena gospa lz boljše rodovine, 36 lot stara, značajna in marljiva, Izurjena trgovske stroke in umnega gospodinjstva, išče vsled pomanjkanja stanovanj znanjo z boljšim gospodom, kl ima kompletno stanovanje v Mariboru. Več: v dopisovanju. Dopise poslati pod šifro „Srečno življenje" na podr. ..Jutra" v Mariboru. 8580 Soudeležba V trgovino na deželo se sprejme učenec ali učenka, kl se hoče Izučiti v trgovini mešane stroke. Mlajša ali starejša oseba z 20 do 40 tisoč dinarji kapitala, z lepimi obrestmi, prostim stanovanjem ln hrano. Ponudbo pod ..Redka priložnost" na upravo „Jutra". 827S Lesna industrija ..Javor" v Logatcu izdeluje pohištvo in stavbena mizarska dela poceni in točno po želji. — Oprave lz trdega ln mehkega lesa v zalogi. 7964 Pouk v petju, igranju na glasovir ln francoščini (izgovor po francoski akademiji) dajo absolventlnja bruseljskega konservatorija. Miklošičeva cesta 8-II. Sprejem: pondeljek, sreda, petek od 15. do 18. ura. 4349 Mesar mlajši, inteligenten, s premo ženjem, se sprejme v večje podjetjo kot družabnik. Dopise z navedbo kapitala pod ..Prekajevalec" na upravo ..Jutra". 8507 Za modesterijo v LJubljani, staro damsko modno poslovalnico, so Išče za takojšnji nastop premožna kompanjonka. Predlogi pod ..Kompanjonka 1873" na upr. „Jutra". 8476 5 do 6000 Din proti vknjižbi aH dobrim delnicam Iščem za kratko dobo na dobre obresti. ■— Ponudbe pod ,.Točno" na upr. .Jutra'. 8606 «Halo» trgovina z deželnimi pridelki v Kandljl-Novo mesto, nudi po najnižji ceni različno sad Je, čebulo, krompir Itd. 8572 Šivilja sprejme delo: perilo, gornjo obleke, ali za trgovino. Gre tudi na dom, brez hrane. — Ceno nizke. Naslov v upravi ,,Jutra". 8611 INSERIRAJTE : : V «JUTRU»! Proda se 4323 Malo posestvo če mogoče z gostilno blizu mesta, bl kupil. Ponudbo pod šifro ..Lepa lega" na upravo „Jutra". S609 Hiša v Mariboru pri Narodnem domu, lepa solidna zgradba z 2 nadstropji, (22 sob z vsem koufortom), so proda zaradi preselitve. Prodajalec prepušča udoono stanovanje in prostore za pl- I samo. — Pisati na dr. J. | Smodlaka. Maribor, Tatten-| bachova 17. 8573 10 iracioiioir dobro žganega apna Cena Din 42-50 za 100 kg. Ponndbe do 3. septembra pod „Apno" na Aloma Companv, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 8 Zalivala.. 4361 Za mnogogtrausko izraženo nam noja! je in 90čutje porodom iigubo našega ljubega sina te tem pitem vsem kar najprisrSneje zahvaljujemo. Dolžnost pa nas veže, posebej sv hvaliti se darovalcem prekrasnega cvetja in veneor, pevskemu zboru za tolažbe polni žalostinki, Sokolu I. za korpora-tivno udeležbo pri pogrebu, končno vsem, ki so našega ljubljenca spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, 23. avgusta 1928. Globoko žalujoča rodbini Turštč. Odda se takoj stanovanje 2 sobi in kuhinja v sredini Ljubljat kl plača najemnino par let naprej. — Ponndb z navedbo, za koliko let, ie plača na Alon Company, anončno ekspedloljo v LJubljn pod „PAB LET NAPREJ". 4322 1. — 9. septembra prodala 4231 Častni zastopnik Aloma Companv anončna in reklamna d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. wm poznana higienska sumi sedanjosti i Slrokovnjziko pregledana In zajsmtena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kra|e Jugoslavije lekarnam, droge-rijam ln parfumerljam po iudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z najvsčjo dlskrecljo s povzetjem. Uran Parfumerlja, Ljjufcfjana Mestni trg 11. 43621 Poleg emajlirane posode nudimo od danes dalje tudi prvovrstno banaško moko, zdrob, koruzo, oves in druge deželne pridelke na drobno in na debelo po konkurenčnih cenah. „Fortuna" Ljubljana, Krekov trg (poleg Mestnega doma). G01TSKA BANKA B. D., L PODRUŽNICE: P Maribor Novo mesto Rakek Slovenj gradeč Slovenska Bistrica (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000 — Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulanineje. Brzojavi, Trgovska Telefoni« 139, 146. 458 Konjice M ež a-Dravograd 1 j ubljana (mrajabnea v Kolodvorski ulici)