V Ljubljani, dne 15. avgusta 1935,
Cena posamezni številki Din 3*—
Leto XVII.
“NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din lO"—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. g= Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Kreditne razmere
Iz glasila Združenja monopolskih uradnikov, beograjskega »Monopolslkc-ga glasnika«, prinašamo naslednji članek, katerega je svoj čas napisal upokojeni minister g. dr. Pero Šoč. Članek se glasi:
»V »Zadrugarstvu«, glasilu Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, za mesec december 1932 smo razpravljali vprašanje zadrugarstva in kreditnih razmer državnih uslužbencev. Poudarjali smo stališče, da je za prezadolženo uradništvo mimo ukrepov splošnega značaja rešitev samo v zadrugarstvu.
Zadrugarstvo pa more doseči svojo nalogo samo tedaj, če zbere dovolj lastnih sredstev. Zato je treba, da se včlanijo vsi državni uslužbenci in da Zveza zadrug dobi na razpolago vsote, ki so na njegov račun bile pobrane pri posameznih državnih blagajnah.
Vprašanje je našlo mnogo zanimanja. O tem sem se prepričal iz pisem, katera so mi pošiljali, kakor tudi iz odmeva v tislku. V vrstah čla-nov Narodnega predstavništva prav tako je bilo dovolj zanimanja, zlasti med člani odbora za zakon o ureditvi kreditnih razmer.
Čas naših trditev ni pobil, nasprotno jih je še podkrepil.
V zraku se zdi da visi beseda, korupcija. Na žalost je takih primerov mnogo. Poklicani in javnost jih dobro poznajo, tako da nam jih ni treba posebej preiskovati. Zaradi krize postaja ozračje še bolj zadušljivo. Ravnatelj banke in umetniškega podjetja v prestolnici ubije človelka zaradi 20 do 30.000 dinarjev. Odvetnik - doktor prava, kakor navaja obtožnica, opravlja »pravne posle« v slogu »bankirjev« i. t. d.
Zamrznjeni krediti. Banke nimajo ali ne dajo. Zasebniki zaradi nezaupanja dvigajo denar iz bank in zidajo poslopja ne glede na potrebnost ali rentabilnost. Mnogi posestniki škodujejo okolici z nesmiselnim trošenjem kapitala, hkrati pa škodujejo tudi sebi. Posojanje denarja prehaja spet v roke oderuhov. Hudo je za uradnika, ki jim pade v kremplje. Propadel bo nravno in gmotno.
Kako naj vzdrži naš ubogi in prezadolženi uradnik? Če se reši pred mečem korupcije in deruhov, ga davi revščina. Te dni smo brali ganljiv oglas, ki nadomešča vse dolge razprave in vsa dokazovanja:
»Mlad uradnik, oženjen, oče treh otrok, že leto dni brez posla, bi sc lotil vsakega dela za nekaj stare obleke, ker nima kaj obleči. Pod »Uradnik«.
Po zakonu o drž. rač. z dne 19. julija 1934, ki bo stopil v veljavo šele 1. aprila 1936, so bani nakazovalci v mejah svoje, z zakonom določene pristojnosti.
Kateri zakon je imel zakotnodavec v mislih, tega nam v zakonu o drž. rač. ne pove nikjer na jasen način. Verjetno je, da je mislil na specijalni zakon o banski upravi z dne 7. XI. 1929. Po § 30 tega zakona izvršuje ban, — kakor smo že omenili v prvem delu te razprave — banovinski proračun ter je nakazovalec I- stopnje za državni proračun, kolikor se tiče izvrševanja kreditov, odrejenih za bansko upravo.
Izvrševanje drž. proračuna obsega Po novem zak. o drž. rač.: 1. odločbo o angažiranju izdatkov, 2. odločbo o dospelosti plačila (obveznosti) in 3. naredbo za izplačilo. Brez teh treh opra-
drž. uslužbencev
Tak položaj izvira iz draginje živ-Ijenskih potrebščin in iz prezadolženosti. Naš Zagreb pozna važnost številk — statistike. Imamo tako n. pr. podatke za dolgove poštnega in telegrafskega osebja savske direkcije, ki znašajo pri p. t. t. zadrugi na leto 5,000.000 Din. Do 98% uslužbencev je prisiljenih, da se zadolžujejo. Pri tako nizkih prejemkih požre samo najemnina eno tretjino istih. Odtod izvira obup in samomori — posledica pritiska gmotnih skrbi.
Redukcije in nezaposlenost otežujejo breme. Predsednik (bivšega, op. ur.) finančnega odbora Narodne skupščine g. dr. Dinko Perič, je nedavno izjavil, da smo imeli 140 ljudi, ki so položili sodniški izpit, pa ne morejo dobiti službe. Med njimi so taki, ki čakajo že po dve leti. Imamo pri sodiščih prve stopnje uradnike, ki delajo po več mesecev brezplačno, in čakajo na službo, toda ni praznih mest. Prav tako čakajo dijaki, ki so dovršili trgovske akademije, učiteljišča in bogoslovje, enako Ikot izprašani inže-njerji, zdravniki in profesorji.
Mimo neprijetnih pojavov jih je tudi nekaj, ki nudijo vsaj malo tolažbe. Pravijo, da bo odbor Zveze okrepil in razširil svojo delavnost. Poročilo upravnega odbora izkazuje v letu 1932. naraščanje. Zlasti je število članov kreditnih zadrug in deležev v 1. 1932. skoro za polovico večje kot v 1. 1920. Toda vse to še ni dovolj.
Ni čas, da bi se vprašanja uradniških dolgov samo površno dotaknili — in ga izgladili. Treba je zadeti problem v živo. Tam bomo našli rano. Nato — zdravilo.
Zadrugarstvo res more pomagati. Nekateri pravijo, da ne more, češ da ga ovira kriza. Mi trdimo obratno. Nikoli še zadrugarstvo ni imelo boljše in ugodnejše prilike, da pomaga in da afirmira svoj sistem.
Kriza, ki tlači svet, vpije po zdravilu. Od zadrugarstva se mnogo pričakuje. Njegovi apostoli zatrjujejo, da more pomagati. Reveži se zatekajo k njemu, zadrugarstvo ne sme razočarati upanja, s katerim se obračajo nanj. Če se zaupanje zruši, se težko povrne. Zavrže se sistem in se iščejo — nova pota.
Zadrugarstvu bo pomagalo do uspeha, če se očisti in obvaruje stare birokracije in ko objame vso državo s svojo misijonarsko nalogo.
Zveza zadrug ima besedo. Državni uslužbenci naj pa pristopijo med za-drugarje. Zaradi zadrugarstva in njih samih.«
vil budžetskoga nakazovalnega prava je vsako drugo izvrševanje drž. proračuna nemogoče, če se pa kljub temu izvršuje, postane neveljavno. Izjemo tvorijo samo one drž. obveznosti, ki so nastale vsled zakona ali razsodbe sodišča (§ 50.). V tem primeru se izvršuje drž. proračun le z odločbo o dospelosti plačila in z naredbo za izplačilo. Pri osebnih izdatkih se izda odločba o angažiranju kreditov samo enkrat, kljub temu, da traja drž. obveznost celo vrsto let. Odločba službeno pristojnega organa (imenovanjski dekret) predstavlja odločbo o končnem angažiranju. Tudi izredni izdatki, pri katerih zavisi višina izdatka od že izvršenega dela, ne zahtevajo odločbe o končnem angažiranju izdatkov. V tem primeru predstavlja odločba nakazo-valca odločbo o začasnem angažiranju.
Naredba za izplačilo obsega tudi odločbo o dospelosti plačila. Nadaljnje izjeme od gornjega pravila ustvarjajo primeri, pri katerih odpade odločba o dospelosti plačila. Sem spadajo osebni izdatki. Tudi pri teh vsebuje naredba za izplačilo hkrati odločbo za dospelost plačila. Odločba o dospelosti plačila odpade dalje pri delih v režiji. Na-kazovalčeva odločba glede odobritve izdatkov zamenjuje pri njih odločbo o dospelosti plačila. Isto velja za vsa začasna izplačila na račun potnih in selitvenih stroškov in za vse primere, kadar se potom režiserja izplačujejo osebni izdatki oz. izdatki, ki se tičejo delavskih mezd, katere je smatrati za materijalne izdatke.
1. Izvrševanje drž. proračuna obstoji — rekli smo — iz angažiranja izdatkov. Angažiranje je najvažnejša in najznačilnejša funkcija nakazovalca. Popolnoma pogrešno je naziranje onih, ki vidijo v plačilnem nalogu višek nakazovalnega prava.
Angažiranje je dvojno: začasno in končno angažiranje. Začasno angažiranje izvršuje nakazovalec z vsako odločbo, ki ima za posledico izdatek za drž. blagajno, končno angažiranje pa z vsako odločbo, ki ustvarja obveznost za državo (§ 43).
Začasno angažiranje se izvršuje le pri .materijalnih in investicijskih izdatkih. Mimogrede bodi omenjeno, da se izdatki po drž. proračunu ne smejo angažirati vse dotle, dokler minister za finance ne otvori nakazovalcu kredita, ki je predviden v proračunu za dotični izdatek. Začasno angažiranje se izvršuje z vsako naredbo za izvršitev posIa, s katero odloča nakazovalec ali pomožni nakazovalec sklenitev neposrednje-ga dogovora ali pogodbe (§ 112). Začasno angažiranje se zahteva za dela v režiji (§ 51.), za začasna izplačila na račun potnih in selitvenih stroškov, za izplačila osebnih in materijalnih izdatkov potom režiserja (§ 52) in za izredne izdatke, kadar je višina izdatka odvisna od izvršenega dela (§ 49).
Začasno angažiranje ustreza nekako dosedanjemu referatu po čh 1. in 2. pravilnika za izvršitev odredb iz od. »B« (pogodbe in nabavke) zak. o drž. rač. Dočim se je za referat zahtevalo, da mora vsebovati vse tiste točke, ki so navedene v čl. 2. imenovanega pravilnika, zadostuje za odločbo o začasnem angažiranju, da je v njej navedena proračunska vsota, če pa te ni, pa znesek kredita, ki je razpoložljiv. Prav tako mora vsebovati tudi proračunsko partijo in znesek otvorjenega kredita, če gre za primer iz § 44, odstavek 2. Po starem zakonu se je smatral referat kot nekak upravni akt, brez posebne važnosti in pomena. Zato ga je po večini sestavljal upravitelj, ekonom ali njima podrejeni organi. Po novem zakonu o drž. rač. pa se smatra ta funkcija za najvažnejšo funkcijo nakazovalnega prava. Zato mora odločbo o začasnem angažiranju izdati nakazc-valec sam.
V neposredni zvezi z odločbo o začasnem angažiranju je odločba o končnem angažiranju Izdatkov. Odločba o končnem angažiranju mora vsebovati vsoto, ki predstavlja obveznost za državo oz. proračunsko vsoto, če se iz pogodbe ne more ugotoviti skupna vsota izdatka, proračunsko partijo in iznos otvorjenega kredita, ako je primer iz čl. 44, odstavka 2.
Nakazovalec izvršuje končno angažiranje z vsako odločbo, s katero ustvarja obveznost za državo. Te odločbe so različne. Pri osebnih izdatkih predstavlja odločba pristojnega organa po službenem odnosu odločbo o konč-
nem angažiranju (§ 47). Med odločbe po službenem odnosu (razmerju) je prištevati: ukaze, nove postavitve, napredovanja, premestitve, upokojitve itd.
Pri materijalnih izdatkih ustreza odločbi o končnem angažiranju odločba o odstopu posla najugodnejšemu ponudniku (§ 141 in 157) in odločba o odobrenju pogodbe (§ 151, 113). Pri delih v režiji zamenjuje odločba o odobrenju izdatkov odločbo o končnem angažiranju (§ 51). Isto velja tudi za začasna izplačila potnih in selitvenih stroškov, za vsa izplačila potom režiserja in za izplačila delavskih mezd, ki obremenjujejo materijalne kredite. Pri izrednih izdatkih predstavlja odločba nakazovalca, s katero se odobrava dotični izdatek, odločbo o končnem angažiranju. Če je pa pri izrednih izdatkih višina izdatka odvisna od izvršenega dela, se odločba o končnem izdatku sploh ne izda (§ 49). Končno angažiranje izdatkov za mezde delavcev, pri ustanovah vojske in mornarice, za razna dela, predelave in pri drž. pridobitnih podjetjih in ustanovah zamenjuje nakazovalčeva odločba o sprejetju na delo' (§ 48). Pri viških del (večdelih) se vrši končno angažiranje z odločbo o priznanju viškov (§ 165).
Angažiranje je — rekli smo — najvažnejša funkcija nakazovalca. To sle^ di že iz dejstva, da je mogoče nakazo-valno pravo nakazovalca prenesti v nekaterih primerih le delno na pomožne nakazovalce. Pri delnem prenosu nakazovalnega prava je mogoče prenesti na pomožnega nakazovalca samo odločbo o dospelosti plačila in naredbo za izplačilo (§ 54), nikakor pa ne odločbe o angažiranju izdatkov. Z delnim prenosom nakazovalnega prava je nameraval zakonodavce bržčas omejiti angažiranje izdatkov na čim manjše število nakazovalcev.
Poleg splošnih omejitev pozna zakon tudi posebne omejitve. Te omejitve obstoje v potrebni pritrditvi (soglasnosti) ministra za finance odnosno ministrskega sveta. Sem spadajo: omejitve, ki se nanašajo na začasna angažiranja, omejitve, ki se nanašajo na končna angažiranja, omejitve, ki bazirajo na rednem proračunu, in omejitve, ki bazirajo na proračunu drž. pridobitnih podjetij.
Kadar presega iznos začasno angažiranega izdatka vsoto 100.000 Din, se ne more izvršiti naredba za izvršenje posla vse dotle, dokler se z njo ne soglasi minister za finance. To pomeni, da se objava licitacije, neposrednjega dogovora itd. ne sme v Službenih No-vinah in lokalnih dnevnih časopisih obelodaniti poprej, preden ni dospela pritrditev ministra za finance. Če jo izdatek večji od 3,000.000 Din, je poleg pritrditve ministra za finance, potreben še pristanek ministrskega sveta. Prav tako odobrava minister za finance vsa začasna angažiranja pridobitnih podjetij in ustanov, ki imajo uprave, če presegajo izdatki vsoto 2,000.000 Din. Pri podjetjih pa, ki nimajo uprav, pa kadar presegajo izdatki vsoto 200.000 Din (§ 178); oboje pa le v mejah določil § 177. Pristanku fin. ministra so podvržena tudi dela v režiji, kadar presegajo vsoto 10.000 Din, izvzemši primere iz toč. 2. § 145. Ta dela so podvržena tudi pritrditvi ministrskega sveta, če presegajo vsoto 3,000.000 Din. Soglasnost fin. ministra se zahteva za primer, če se pri drugi javni licitaciji oz. na ponovni poziv, naj se predložijo ponudbe, ne javi niti en ponudnik (§ 145, toč. 14.).
(Konec prih.)
Obleke keml£no čisti, barva, plislra In lika tovarna J O S. REICH.
Nakazo valno pravo bana
II. Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1934,
J. R.:
Za redno izplačevanje pokojnin
Iz organizacije poštnega uradnišva
V naslednjem objavljamo zanimiv in vsega uvaževanja vreden konkretni predlog, kako bi se brez težav moglo rešiti pereče vprašanje rednega in točnega izplačevanja pokojnin. Da je sedanje stanje nevzdržno in trajno nemogoče, o tem ni prav nobenega dvoma. Naj govori člankar:
»Državni upokojenci doživljajo že celo vrsto let mučne situacije, ker s svojimi dohodki ne morejo računati ob nobenem določenem terminu. Že nekako od leta 1931. sem se pokojnine ne izplačujejo več prvega v mesecu, kakor določa zakon, temveč ob popolnoma nedoločenem času. En mesec se dostavijo okoli 6., drugi okoli 25., potem okoli 10., pa zopet okoli 20., pripetilo pa se je tudi že, da so se pokojnine izplačale šele okoli zadnjega v mesecu. Vse prošnje posameznikov in upokojenskih organizacij, naj bi se že vendar pričelo z točnim izplačevanjem pokojnin, sp ostale glas vpijočega v puščavi. Odgovor je vedno isti: ker dotok davkov ni zadosten in reden, se tudi državne obveznosti ne morejo redno izplačevati. To da je edina ovira.
Državni upokojenci so gotovo vedno, pa tudi v najtežjih situacijah pokazali dovolj razumevanja in potrpežljivosti in bi tudi še nadalje radi potrpeli, če bi bili prepričani, da res ne gre drugače. Do sedaj pa se niso mogli prepričati, da bi bili merodajni krogi pred-vzeli vse, kar je v njihovi moči, da bi se to nevzdržno stanje popravilo, kar je gotovo tudi v interesu ugleda države nujno potrebno.
Dnevnik »Glas Naroda« z dne 6. julija 1935. prinaša članek: »Tezavri-ranje denarja pri denarnih zavodih«, iz katerega posnemamo, da v blagajnah državnih denarnih zavodov mrtve ležijo ogromne vsote gotovine. Likvidna sredstva Poštne hranilnice, ki so znašala konec leta 1931. še 177 milijonov dinarjev, so znašala lani 409 milijonov Din. Državna hipotekarna banka pa, ki je imela konec leta 1931. komaj 38 milijonov likvidne gotovine, izkazuje to v lanski bilanci z 266 milijoni Din. Pri obeh zavodih skupaj se je gotovina povečala od 215 milijonov v letu 1931. na 655 milijonov v minilem letu. Likvidna sredstva pa še nadalje naraščajo. Državna hipotekarna banka je izkazala s koncem maja tega leta 593 milijonov gotovine in blagajniških bonov Narodne banke, tako da se cenijo likvidna sredstva teh dveh državnih zavodov danes na eno milijardo dinarjev.«
Začudeni se vprašujemo, ali pri vsem tem res nikakor ni mogoče zadovoljiti dolgoletnim prošnjam državnih upokojencev? Ali res ni mogoče v svr-ho točnega izplačevanja pokojnin pritegniti vsaj majhen del teh ogromnih
vsot, ki ležijo brezplodno v blagajnah Poštne hranilnice?
Država pobira za nepravočasno vplačane davke zamudne obresti. V preteklem letu je bilo samo v drav. banovini pobranih 2,5 milijona Din. Pravično bi torej bilo, da bi se oni del zamudnih obresti, ki odpade na vsoto, ki je potrebna za izplačilo pokojnin, porabile za najetje kratkoročnih mesečnih posojil pri Poštni hranilnici, če bi bilo potrebno, tako da bi se pokojnine mogle točno izplačevati.
To pa ni potrebno, ker bi šlo brez teh obresti.
Če bi namreč finančne direkcije te obresti za najeta posojila, ki bi jih mesečno potrebovale za točno izplačilo pokojnin, v resnici tudi plačevale Poštni hranilnici, bi bil ta izdatek le navidezen, ker bi tako plačevanje obresti predstavljajo le prenos gotovine iz ene državne blagajne v drugo. Poštna hranilnica bi prejela obresti za vsote, ki bi sicer mrtvo ležale v njenih blagajnah.
Spričo navedenega bi obresti v poslovanju med finančnimi direkcijami in Poštno hranilnico' v pogledu posojil, ki so vsaki mesec potrebna za točno izplačevanje pokojnin, lahko popolnoma odpadle, kar bi samo olajšalo poslovanje. Finančne direkcije bi Poštni hranilnici vrnile vsoto', ki so si jo izposodile takoj, čim bi se izterjali davki, zato bi Poštna hranilnica ne utrpela nobene škode.
Ker bi se izposojeni denar ne prenašal iz Poštne hranilnice v blagajne finančnih direkcij, temveč bi se potom čekovnega urada izplačal na podlagi čekovnih položnic, ki jih finačna direkcija itak vsak mesec dostavlja čekovnemu uradu, neposredno upokojencem, bi zadeva prav res ne bila neizvedljiva. Namesto da ležijo ogromne vsote brez vsake koristi v blagajnah, bi tako pomagalo k olajšanju težavnega položaja državnih upokojencev in s tem seveda tudi splošnosti, ker bi upokojenci potem lahko tudi svoje obveznosti točno in pravočasno izpolnjevali.
Prosimo gg. narodne poslance, naj se izvolijo nujno zavzeti za to, da se zadeva v tem smislu, ali pa na kakršenkoli1 drug način, ki bi bil po njihovem mnenju ugodnejši, zadovoljivo reši, saj je prav sedaj čas za to.
Čas bi res- bil, da se državnim upokojencem, ki so večinoma odvisni edinole od svoje pokojnine, že enkrat zagotovi točno izplačevanje pokojninskih prejemkov. Postranski zaslužki so jim z raznimi zakoni itak onemogočeni, tako da si v svojem mučnem položaju sami resnično ne morejo pomagati.«
V dneh 28. do 30. junija se je vršil v Arandjelovcu XVII. redni kongres Združenja p. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Zborovanje je bilo izredno važno, ker je bilo treba prilagoditi pravila in ustrojstvo organizacije predpisom §§ 76 in 345 u. z. in konkretni razsodbi državnega sveta, po kateri zva-ničniki in služitelji poštne stroke ne morejo biti člani navedene organizacije, ker niso v isti uslužbenski vrsti kakor uradniki. Zato je bilo treba v tem smislu spremeniti pravila organizacije.
Najvažnejša sprememba je ta, da se društvo odslej imenuje »Združenje uradnikov poštno - telegrafsko - telefonske stroke kraljevine Jugoslavije«. Člani morejo biti in postati samo uradniki navedene stroke. Člen 3. pravi, da je to društvo »izključno in edinstveno združenje za vse uradnike p. t. t. stroke v vsi kraljevini.« Zanimiv je čl. 96, ki pravi: »Domovi (poštni domovi banovinskih sekcij, op. ur.) kot izraz edin-stva in sinteza vsega dela in napora Združenja morajo biti last Združenja kot celote.« V čl. 125 pravil je pa določeno, da je novo osnovana organizacija zakoniti in popolni dedič bivše »Zveze p. t. t. uslužbencev« oz. njenega pravnega naslednika »Združenja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije.« Zato preide vse premično in nepremično premoženje navedenih organizacij na novo združenje in se pravica do tega premoženja prizna vsem članom, ki so bili dne 31. maja 1935 včlanjeni v »Združenju p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije«.
Zborovalci so med drugim sklenili tudi in na,ročili odboru organizacije naj izdela načrt pravil za ustanovitev kreditne zadruge za člane organizacije, širši odbor naj kar najprej ustanovi zadrugo in skliče ustanovni občni zbor. Prav tako naj širši odbor ukrene vse potrebno, da se ustanovi bolniški sklad s podporo in subvencijo poštne hranilnice. Zborovaicl so tudi odobrili naknadno izplačilo za zgradbo okrevališča v Kaštelu Lukšiču preko proračuna izdanih zneskov. Potem, ko se bo sezidalo okrevališče na ozemlju dravske sekcije, bo organizacija, če bo imela dovolj gmotnih sredstev, pričela zidati enako okrevališče tudi na ozemlju savske sekcije.
Iz poročila o listu organizacije »Jugoslov. pošta, telegraf i telefon« po snemamo, da je bilo navedeno glasilo
Društvo davčnih izvrševalcev je bilo ustanovljeno dne 10. oktobra 1933 v Zagrebu z namenom, da izboljša gmotni in moralni položaj štirim tisočem tovarišev v državi, nakar so bile
tiskano v višini 7.000—8.000 izvodov, to pa po potrebi. Organizacija je imela vsega skupaj 6.570 članov. V minilem poslovnem letu je list izšel 23 krat, skupaj na 164 straneh.
Pri volitvah v odbor je bila izvoljena edina lista z vsemi glasovi proti dvema. Med člani uprave je tudi višji p. t. kontrolor pri pošti Beograd 2, g. Joško Čampa. Vsi člani upravnega in nadzornega odbora so uslužbeni v Beogradu.
Zborovalci so končno sprejeli resolucijo, ki vsebuje poglavitne težnje p. t. t. uradništva. Iz resolucije posnemamo nekaj najvažnejših točk, s katerimi kongres naroča širšemu odboru, naj ukrene vse potrebno, da se čimprej ugodi sledečim zahtevam:
1.	) Ustanovitev samostojnega ministrstva za pošto in telegraf:
2.	) ukinitev uredbe o znižanju prejemkov cmoženih drž. uslužbenk in upokojenk, pri čemur naj se postopa v zvezi z ostalimi uradniškimi organizacijami;
3.	) postavitev zvaničnikov, služite-Ijev in dnevničarjev, ki imajo šolsko izobrazbo za uradnike, na uradniška mesta, zlasti tistih, ki že po več let čakajo na ta imenovanja; dnevničarji naj se v bodoče ne sprejemajo;
4.	) izvede naj sc sistemizacija službenih mest in naj se nezasedena mesta čimprej spopolnijo;
5.	) izdela naj se staležnik vseh p. t. t. uslužbencev, po katerem naj se vrše napredovanja in ki naj se vsako leto objavi;
6.	) pri poštah naj se uvede nedeljski in prazniški počitek, ob delavnikih naj se pa uraduje od 8. do 12. in od 15. do 18. ure;
7.	) p. t. t. uslužbencem in njihovim rodbinam naj se priznajo režijske karte kot ostalemu prometnemu osebju;
8.	) izda naj se zakon o obveznem zavarovanju osebja za bolezen in smrt, in to z državno podporoi;
9.	) p. t. t. uslužbencem naj se odslužena vojna leta 1912—1918 računajo kot efektivna;
10.	) ukopojenim p. t. t. uslužbencem naj se pokojninski prejemki do konca tekočega proračunskega leta izplačujejo na blagajni, kjer so prejemali aktivne prejemke;
11.	) čim najprej naj se zgrade higijenska poslopja za nastanitev pošt in ostalih p. t. t. uradov.
formirane sekcije na sedežih finančnih direkcij.
Davčna izvrše valna stroka je gotovo najtežji in najodgovornejši posel v državnem aparatu ter mu je kot tak,
Težnje davčnih izvrševalcev
Spomenica »Združenja davčnih izvrševalcev kr. Jugoslavije, sek. Ljubljana.«
Fred. Boutet:
Dogovor
Zvečer je gosta megla ležala nad mestom. Mladenič kostanjevih las in srednje postave, ki je naglo zavil iz ozke ulice, se je zadel ob nekega mladeniča, ki je plavolas in velik, obstal na vogalu trga in si prižigal cigareto. Prvi se je malce umaknil in se opravičil. Ulična svetilka je brlela komaj za silo.
»Ampak Massol, saj to si ti,« je dejal prvi.
»Verl’ique, saj res!«
Podala sta si roke. V Parizu sta skupaj obiskovala gimnazijo, po končanih študijah sta drug drugega popolnoma izgubila iz oči. Kakšno presenečenje, da se tako nepričakovano najdeta spet v tem malem mestu.
»Kaj vendar počneš tukaj?« je vprašal Verlique.
»Kaj? Arhitekt sem in ker mi v Parizu nikakor ni hotelo prav uspeti, sem vstopil v službo pri tukajšnjem stavbeniku Darloyu. Potreboval je namestnika. Predvčerajšnjim sem prišel semkaj ... Pa ti?«
»Jaz sem pa študiral pravo. Že dobro leto delam tod v pisarni notarja Houbignyja. Morda prevzamem še nekoč kakšno notarsko prakso. No, to je pa seveda odvisno od marsičesa ...«
»Da sva se tako lepo oba tu naselila, to je pa res imenitno naključje. Lahko se bova zdaj pogost orna sestajala.«
»Neprestano se bova morala srečavati, to je res neizogibno.«
Šla sta zdolž ob hišah samotnega trga in se spominjala raznih šolskih dogodivščin. Naenkrat je Verlique, ki je že nekaj časa molčal, obstal.
»Ostaniva tod v senci zidu«, je dejal. »Ni treba, da bi naju kdo videl. Ljubi moj, ti še ne poznaš takega malomestnega življenja. To je hudo težavna zadeva. Pomagala si bova drug drugemu, kajneda?«
»Kako?« je vprašal Massol.
»To ti takoj razložim. Nihče v mestecu ne ve, da sva stara in dobra prijatelja. Zdaj le dobro poslušaj: to prijateljstvo nama mora priti v dobro. Prijateljstvo je sila. Dvoje prijateljev, ki se vzajemno podpirata, mnogo premore. Le premotri najin položaj. Bodočnost leži za naju tod in zavisi v glavnem od tukajšnjih prebivalcev. Ti —-prav tako kot jaz — imaš možnost, da si v tem mestu, ki je torej torišče najinemu delovanju, ustvariš položaj. Dobro! No, že razumeš?«
»Nikakor ne.«
»Ampak seveda! Drug drugemu si morava pomagati. Zato pa ne sme nihče vedeti, da se poznava. Če ljudje zvedo, da sva stara prijatelja, ne bo nihče verjel, če se drug drugega še bolj hvaliva. Mimo tega bodo vsi le z največjo previdnostjo govorili o enem izmed naju, ker bi mogel na vse zadnje to zvedeti drugi. Če pa bodo ljudje mislili, da se ne poznava, si bova lahko mnogo'koristila. Povedala si bova pa vselej popolno in golo resnico. Saj razumeš? Poizvedovala bova, kaj govore ljudje o nama, kaj si mislijo o naju, kako je prav za prav v resnici z njihovo vljudnostjo in ljubezni-
vostjo. Sporočala si bova: Pozor! Tale gc- j spod je tvoj sovražnik... ali pa: Gospa X te zlobno opravlja . .. itd.
»Stoj! Res — tako bova delala«, je odvrnil Massol, ki se izprva ni zdel prav nič navdušen.« To je res dobra misel. Ampak, če izvedo, da sva hodila skupaj v gimnazijo ...?«
»Odkod naj pa vendar to zvedo? Torej stvar je dogovorjena, kajne, Zdaj se bova ločila in se ne bova spet prej sešla, dokler naju naključje ne privede v položaj, da naju bodo morali predstaviti. To se zgodi prav gotovo že v nekaj’ dneh. In bo'si bova predstavljena, si na videz, drug drugemu ne bova prav nič simpatična.«
»To je pa res zelo neprijetno,« je pripomnil Massol, »prideš takole v- tuje mesto, kjer žive duše ne poznaš, srečaš tam starega prijatelja, pa občuj z njim kakor s,tujcem!«
»Ampak pomisli vendar, koliko nama bo to koristilo in kako se bova pri tem sijajno zabavala. Te skrivnostne informacije ...«
»Toda kako se bova obveščala, če naj sploh nimava nobenih zvez?«
»Mogla bi si za silo — zlasti v prav nujnih primerih — pisati s ponarejeno pisavo. Toda najbolj praktično bo, če se sestaneva vsak ponedeljek ob devetih zvečer na temle kraju. To je popolnoma zapuščen kot. Živega človeka ne bo tod mimo.«
»Ra dobro! Velja!« je rekel Massol.
»Častna beseda — poveva si vse, dobro in slabo!«
Povedala sta si še, kje stanujeta, si stisnila roke in se ločila.
Prihodnji petek sta se prvič javno sešla pri notarju Houbingnyju, ki je priredil večerno zabavo.
V ponedeljek nato ob devetih zvečer sta se Verlique in Massol po dogovoru sestala na zapuščenem starinskem trgu.
»No,« je vprašal Verlique, »kako ti je ugajala večerja pri mojem predstojniku? Pravi primer malomestne večerne zabave je bil to.«
»Jaz se pa nisem prav nič dolgočasil,« je odvrnil Massol.	f
»In si kaj o meni izvedel?« ga je vprašal Verlique, prepoln radovednosti.
Zdelo se je, da Massol okleva. »Na zabavi — ne. Nič posebnega... Toda drugo jutro pri zajtrku. . . Saj veš, zajtrkujem pri Dorlayjevih.«
»Tam1 so pač govorili tudi o meni? Mar misli Dorlay, da bom prevzel prakso?«
»On ni o tem zinil niti besedice, toda gospa Dolaryjeva je rekla, da si prijatelj gospe HoUbignyjeve, zato da ti bi ona dala za ženo svojo hčerko, ki bo dobila očetovo prakso za doto.«
»To jp ničvredna laž«, je Verlique ogorčeno vzkliknil.« Ta stara babnica je. nevarn® oseba. Vsakomur prisoja najrazličnejše pu' stolovščine, najbrže zato, ker je pregrda, da bi bila sama kdaj doživela katero. Gospa Houbignyjeva, ta dražestna gospa 2 lasmi, ptavimi kot sonce in sinjimi očmi, poštena žena jn.mati. Petnajst let je starejša od mene ... Saj to je blazno!«
»A kaj so pa kaj o meni govorili?« 1® vprašal Massol.	.	. .
»Ah, čisto nič. Nihče te ne pozna, sa^ so te komaj opazili. Samo gospa Houbig11?
tudi neobhodno potreben. Navzlic temu se za izboljšanje nevzdržnega stanja od strani merodajnih oblasti ni še nič storilo, kljub neštetim vlogam ta prošnjam, ki so bile podane' ob vsaki priliki.
Od celokupnega števila davčnih izvrševalcev ogromna večina nima stalnosti in obstoja stalna nevarnost, da bodo brez svoje krivde po večletnem službovanju brez vsake odpravnine na cesti, kar bi bilo katastrofalno zlasti za poročene (do 30% od celokupnega števila) in za bivše organe finančne kontrole, ki so bili že enkrat reducirani.
Z ozirom na navedena dejstva apeliramo na merodajne činitelje v sledečem:
1.	) Predvsem naj se definitivno nastavi, ali z zakonom osigura stalnost današnjega kadra davčnih izvrševalcev, ki naj se ne pomnožuje s sprejemanjem ženskih moči.
2.	) Povišajo naj se nagrade '(plače) začasnim davčnim izvrševalcem, ki so za svoj naporen in nehvaležen posel •bedno nagrajeni. Mesečna plača oziroma nagrada iz eksekucijskih stroškov znaša od 600 do 950 Din, kar je v pri-
Najnujnejše in najbolj pereče poglavitne težnje »Društva sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani so naslednje:
»1.) Da se vrnejo že z zakoni pridobljene pravice jetničarjev sreskih sodišč do prostega službenega stanovanja, kurjave in razsvetljave. Isto naj dobijo tudi oni služitelji, kateri morajo alf sami čistiti, ali nadzirati čiščenje uradnih prostorov.
2.) Vsem jetničarjem in izvršilnim organom naj se redijo daje po predpisih narejena službena obleka, tako letna kot zimska.
P. n. naročnikom! Ker zaradi tehničnih ovir nismo mogli izdati pravočasno zadnje številke lista, izide ta številka kot dvojna 15./16. številka. Prosimo p. n. naročnike, da blagovolijo to pojasnilo vzeti na znanje. Izostalo številko iim bomo o priliki skušali nadoknaditi.^
Neresnične vestj o znižanju uradniških plač./ »Slovenec« od 4. avgusta je objavil naslednjo vest: »Belgrad, 3. avgusta. — Nocojšnja »Pravda« objavlja z ozirom na vesti, iki krožijo glede znižanja plač državnim uradnikom, naslednje: Zadnje dni so se v javnosti razširjale vesti, da bo kraljevska vlada zaradi znižanja državnih izdatkov ter upoštevajoč težko gospodarsko stanje, znižala plače državnim uradnikom. V zvezi s tem so se pojavile vesti v nekaterih listih, zlasti v
meru z odgovornostjo službe naravnost krivično.
3.	) Do ureditve definitivnosti naj se prizna poročenim davčnim izvrševalcem dragimjska doklada.
4.	) Stalnim služiteljem izvrševalcem naj se vrne po urad. zak. iz 1. 1931. odvzeti položaj in naj se prevedejo nazaj v položaj zvaničnikov, za kar so že zdavnaj zadostili zadevnim zakonskim določbam.
5.	) Stalni davčni izvrševalci - zva-ničniki s pridobljenimi pravicami za prevedbo na zvanje manipulat. uradnikov, naj se prevedejo v to zvanje, v sorazmerju z drugimi resori.
6.	) Nagrade naj se priznajo tudi davčnim izvrševalcem.
7.	) Davčnim izvrševalcem v mestih naj se za službo na terenu prizna primerna dnevnica, ker potrošijo neprimerno več obleke in obutve.
8.	) Prizna naj se plačani letni odmor vsem začasnim davčnim izvrševalcem, ki so ga kakor ostali uslužbenci enako vredni in potrebni.
Navedena dejstva so najnujnejša in jih je v korist članstva in interesa državne službe nujno izpolniti.
3.	) Ukinjena in z dnevničarji zasedena mesta izvršilnih uradnikov in poduradnikov naj se zasedejo s služitelji, kateri imajo predpisane pogoje.
4.	) Služiteljem, kateri redno vrše svojo službo, naj se dovoli ista ugodnost, kot jo predvideva § 8 u. z. za zva-ničnike, da morejo po 10 letih neprekinjene dobre službe in po opravljenem predpisanem izpitu postati zvanianiki, isto naj velja tudi za one podčastnike, kateri imajo 10 let orožniške ali vojaške službe ter so pozneje prestopili v civilno državno službo.«
»Jutarnjem listu« iz Zagreba, ki je poročal med drugim, da bo finančni minister zahteval redukcijo uradniških prejemkov, in to tako, da bi se plače neporočenim znižale za 10%, poročenim brez otrok za 5%, poročenim z otroki pa za 3%. V zvezi s temi vestmi smo danes dobili pojasnilo iz finančnega ministrstva. Po tem pojasnilu so vse vesti o načinu proračunskih prihrankov do sedaj samo predpostavka, ki ne odgovar ja stvarnosti. Iz vladnih krogov se demantirajo vse vesti o znižanju uradniških plač. Doznava se v zvezi s tem, da namerava kraljevska vlada; izvesti proračunsko varčevanje, toda potom drugih reform.«
Jubilej. Dne 19. julija je praznoval petdesetletnico rojstva načelnik železniške direkcije g. Ivan Deržič. Jubilant ni samo odličen železniški strokovnjak,
je tudi neutruden javni delavec, zlasti še stanovski organizator. Izboljšanju in napredku gospodarskega, socijalnoga in kulturnega položaja slovenskih železničarjev je posvetil vse svoje sile. Združenje jugoslov. nar. železničarjev in brodarjev ga ceni kot soustanovitelja in marljivega delavca, je pa tudi sotrudnfk železničarskega glasbenega društva »Sloge«, a posebno delaven je na polju železničarskega zadrugarstva. G. načelnik Deržič je tudi član upravnega odbora Zveze nab. zadrug drž. uslužbencev v Beogradu. Vzglednemu stanovskemu in strokovnemu delavcu želi vse državno uslužbenstvo še mnogo plodnih, zdravih let!
Sedemdesetletnica zaslužnega organizatorja. Z dnem 7. avgusta je izpolnil sedemdeseto leto življenja upokojeni nadučitelj g. Lovro Perko. Rodil se je v Poljanah, kjer je tudi nad 20 let učiteljeval, dokler ni bil pred desetimi leti upokojen. G. Perko si je kot vzoren šolnik pridobil velike zasluge za dvig omike v Poljanski dolini, bil je pa dolga desetletja tudi marljiv odbornik raznih kulturnih društev in gospodarskih ustanov, zraven pa vneto dopisoval v strokovne liste in dnevnike. Še zdaj z mladeniško či-lostjo vodi kot nadvse agilen tajnik »Društvo upokojenega učiteljstva«. Želji, da bi g. Perko v popolnem zdravju in zadovoljstvu še dolgo vrsto let enako neutrudno in plodovito deloval v korist svojim stanovskim tovarišem, se iskreno pridružuje tudi naš list.
Za redno izplačevanje pokojnin. V ti zadevi se je tudi agilno zagrebško »Društvo državnih i samoupravnih penzionera« s posebnim pismom obrnilo na finančnega ministra g. Dušana Letico in ga prosilo, naj bi se izplačevanje pokojnin kar najprej uredilo, ker zaradi nerednega nakazovanja in velikih zamud upokojenci trpe hudo škodo. — O enakem koraku našega ljubljanskega »Društva drž. upokojencev za dravsko banovino« smo že zadnjič poročali.
Ženske organizacije intervenirajo.
Sredi julija je posebno odposlanstvo Jugoslov. ženske zveze posredovalo na pristojnih mestih v Beogradu glede odprave določil o znižanju prejemkov poročenim državnim uslužbenkam. Odposlanstvo je obiskalo tudi predsednika finančnega odbora Narodne skupščine in mu predložilo posebno resolucijo Zveze, naj se navedeno znižanje čimprej popolnoma odpravi. Deputacija je to zahtevo obširno podprla z razlogi socijalnega, gospodarskega in kulturnega značaja. Zlasti ie to znižanje občutljivo pri najnižjih kategorijah.
Vozne ugodnosti upokojenih železničarjev. Prometno ministrstvo je na ponovljene prošnje in predstavke organizacij odločilo, da se železniškim upokojencem namesto dosedanjih 12 ugodnostnih voženj na leto prizna odslej pravica do 24 voženj po polovični ceni na leto. Za letos se bo v ta namen v legitimacije vložil še poseben vložek za 12 potovanj. — Želeti bi bilo, da bi se vsaj v tolikšni meri ugodilo tudi upravičenim, dolgoletnim prošnjam or-ganizacij ostalega drž. upokojeništva
Dopust} za potovanje na Oplenac.
Predsednik ministrskega sveta ie z odlokom od 30. aprila 1935, štev. 1108, odločil, da se drž. uslužbencem, ki zaradi poklonitve v kraljevski grobnici na Oplencu potujejo v navedeni kraj, potrebno število dni ne računa v redni letni odmor, ki jim pripada.
Pokojnine bodo revidirali. Ljubljanski »Bojevnik« poroča: »O priliki razpravljanja o proračunskih dvanajstinah v finančnem odboru sta noslanca Drašovič in Ivaničevič govorila o nepravilnem penzioniranju in navajala primer, da prejemajo penzijo razni posredovalci brez vednosti onih, ki bi morali penzijo prejemati. Na te pripombe je finančni minister odgovoril, da bodo v kratkem vse penzije revidirane in da bodo v slučaju nepravilnosti osebe, ki so prejele denar, morale vsega povrniti državi.«
Potrdila za plačevanje šolnine. Državni upokojenci, kakor tudi aktivni državni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlože svoje prošnje za izdajo predmetnih potrdil čimprej pri pristojnih uradih, da jim jih bodo mogli izdati pravočasno. V zadnjih dneh pred začetkom šolskega leta pride običajno toliko vlog. da se delo ne more izvršiti v redu.
URADNIŠKE ZAHTEVE
Povodom odrejene desetodstotne redukcije osebnih izdatkov v državnem proračunu se javljajo razni predlogi za revizijo uradniškega zakona, ki naj bi omogočili, da se prejemki državnih nameščencev povišajo. Zagrebške »Novosti« objavljajo tak konkreten predlog iz krogov uradniških strokovnih organizacij, v katerem je med drugim rečeno: »Največja krivica je § 263., točka 1., po katerem mora uradnik po napredovanju čakati še eno leto na povišanje prejemkov. Spremeniti bi se moralo dosedanje uradniške razrede. Uvesti jih je treba 10, za zvaničnike štiri, za služitelje pa tri. Vsake tri leta naj sledi avtomatsko napredovanje. Pripravniška služba naj traja tri leta, a po njej definitivna služba s stalnostjo. Plače aktivnih uradnikov od desetega do šestega uradniškega razreda naj se povišajo za 50%, od šestega do prvega pa 25%. Osebna draginjska doklada naj bo razdeljena samo v dva razreda ter naj znaša v prvem 800, a v drugem 550 Din. Rodbinska doklada naj bo za vse nameščence enaka po 150 Din za vsakega člana rodbine. Neporočenim se naj celokupni prejemki zmanjšajo za 20%. Žene naj se sprejemajo v državno službo le v kolikor ni moških sil na razpolago. Državna name-ščenka, ki poroči državnega uslužbenca, izgubi državno službo, odnosno se mora vpokojiti. § 76., ki omejuje ustanavljanje strokovnih društev državnih nameščencev, naj se popolnoma briše. Ravno tako naj se odpravi točka 16. § 104, ki daje vladi diskrecionarno pravico odpusta uradništva iz službe.« — Objavljamo to vest, ki jo je objavilo ljubljansko »Jutro« dne 10. avgusta, ne da bi se s predlogom v celoti strinjali.
Zadružne vesti
Za pravično ureditev položaja
sodnih izvršiteljev
Vestnik
jeva mi je rekla: To je pa novi Dorlayjev pomočnik...«
»Saj nisem njegov pomočnik,« je pojasnjeval Massol, »to je naravnost smešno. Njegov namenstnik sem, skoro njegov družabnik.«
»Saj jaz to že vem! Pa to ni tudi prav nič važno. Toda povej mi ... videl sem, da si se nekaj trenotkov razgovarjal z gospodično Houbignyjevo ...?«
»Res. To pa je čedno in razumno dekle.«	f 1
»Mar ti hi nič povedala o meni?«
»Ampak ne, ne, ljubi moj, zagotovim te...«
»O čem sta pa vendar govorila sicer?«
»O vsem mogočem. Dejala mi je, da bi šla rada v Pariz in h gledališču.«
»Kaj, to da ti je rekla?«
»Seveda. Pa tudi da jo vsi ljudje, kolikor jih pozna v tem mestu, dolgočasijo do smrti in da me pomiluje, ker bom moral živeti! v takem gnezdu.«
»Ah! Torej tako misli to na videz tako hlirno in skromno mlado dekletce? Ta je Pa lepa! In prav tebe, ki te je komaj spoznala, .si izbere za zaupnika. Tako' torej, vsi Judje jo dolgočasijo do smrti... Jaz jo torej dolgočasim ...«
»Saj ni tega tako določno dejala!«
»No, le spomni se na najin dogovor. Prisegel si...«
»Dobro! Da bi si pridobit njeno zaupa-njc, sem jo natanko kakor sva se dogovo-Ua vprašal, kdo prav za prav si... To-a popolnoma odkritosrčno: da ali ne, imaš resen namen, jo vzeti za ženo?«
»Seveda imam namen, saj to je vendar zelo pametno. Po očki Houbinyju lepo prevzamem njegovo pisarno ...«
»Potem je pa že bolje, da vse izveš. ., Pripovedovala mi je, o tvojem položaju v očetovi pisarni. ..«
»In potem?«
»In potem me je vprašala, kakšen se mi zdiš. Odgovoril sem ji: Ampak, mladenič napravlja name zelo dober utis ...«
»Kaj je na to odvrnila?«
»Odvrnila je: Če bi ga bolje poznali, bi že brž spremenili svoje naziranje!«
Globok molk je nastopil.-------
»Lažeš,« je kar naenkrat zakričal Ver-lique, ki je pobledel od jeze. »Lažeš, ti si surovina in lopov. Prav vse si si izmislil. Gospodična Houbignyjeva tega sploh ni mogla Teči O' meni. Nihče ne more tako govoriti o meni. Ti bi me pri tem mladem dekletu rad osovražil, da bi me izpodrinil pri njej. Vso tvojo igro sem pregledal. Pa le brez skrbi bodi: vsem ljudem povem, kakšen lopov si in da naj ti nihče nič ne zaupa. Prepovedujem ti, da me še kdaj sploh ogovoriš. Prepovedujem ti, pozdravljati me. Lažnivec si!«
Verlique je naglo odšel. Massola je izhruh prijateljeve besnosti preveč oma-mil, da bi mogel kaj odgovoriti. Obstal je kakor okamenel.
»Res je,« je mrmral, »človek je zmeraj surov, če komu pove, kaj drugi mislijo o njem."Saj bi bil prav za prav moral slutiti, da najin dogovor ne bo dobro končal...«
Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev. Iz poročila upravnega odbora na XIV. redni letni skupščini, ki se je vršila 1. junija 1935 v Nišu, posnemamo: Število zadrug, včlanjenih v Zvezi, je znašalo v minulem poslovnem letu 206 (napram 187 v letu 1933). Od teh zadrug je bilo: 92 nabavljalnih, 97 kreditnih, 12 stanovanjskih in 5 proizvajalnih. — Število deležev. Vse zadruge-članice so imele pri Zvezi vpisanih 1294 deležev. — Število članov koncem leta 1934. Nabavljalne 69.367, kreditne 46.145, stanovanjske 717, proizvajalne 666. — Lastna sredstva. Nabavljalne Din 35,707.986'90, kreditne Din 30,342.687-39. — Prodana roba. Nabavljalne zadruge so prodale pvojim članom robe za Din 187,042.57375. Od te vsote odpade na nabavljalne zadruge v dravski banovini Din 72,876.083'51.
Zadružni dan v Mariboru. Kakor v raznih drugih krajih države so naši vrli mariborski zadrugarji začetek julija prav lepo proslavili mednarodni zadružni dan. Mariborski zadružniki so priredili skozi mesto sprevod, v katerem je bilo nad 3000 oseb, zadružnih članov, njihovih žena in otrok. V sprevodu so šle 3 godbe in 3 pevska društva, po ulicah so pa na hišah udelež-nikov visele zastave: državne in zadružne. Na sokolskem telovadišču je bil prirejen koncert. Ha kar je predsednik Nabavljalne zadruge g. Anton Rekar predaval o pomenu mednarodnega .zadružnega dne. Nato je govoril še član odf)o,ra Zveze nabavljalnih zadrug, g. Milan Ikonič, o nravnem in gospodarskem pomenu zadrugarstva. Sledila je splošna zabavaj katere so se udeležili tudi železničarji-zadrugarji, tako da se je zbralo okoli 6000 oseb.
organizacij
Učiteljsko zborovanje. Letošnji kongres Jugoslov. učiteljskega združenja bo v Sarajevu dne 22. do 24. avgusta. Zbralo se bo po dosedanjih prijavah do 2000 učiteljev delegatov ih članov. JUU šteje zdaj približno 20.000' članov.
Kongres agronomov. V dneh 5. in 6. septembra bo v Splitu kongres agronomov iz vse države. Na zborovanju bodo razpravljali o vseh važnih stanovskih in strokovnih vprašanjih, zlasti o organizaciji agronomske službe, o zakonu o kmetskih zbornicah itd. Prijavljenih je več važnih strokovnih referatov.
Zborovanje narodnih železničarjev. Začetek julija je bil v Osijeku XVII. kongres Združenja jugoslov. nar. železničarjev in brodarjev. Udeležilo se ga je 89 pooblaščencev; ki so zastopali nad 35.000 včlanjenih železničarjev in brodarjev vseh strok in kategorij prometne službe. Udeležilo se pa je kongresa tudi veliko število članstva samega. Zborovalci so razpravljali o vseh važnih stanovskih zadevah. Ugotovili so, da je gmotni položaj prometnega osebja zelo težaven, zlasti je pa stanje železniškega delavstva naravnost obupno; Kar najhitrejša odpomoč je nujno potrebna
in to ne le s stališča prizadetih, temveč tudi v strogo državnem interesu. Kongres je nato sprejel potrebne resolucije in izdelal spomenice odločujočim činiteljem s pozivom, naj nujno vpoštevajo opravičene, itak minimalne zahteve železniškega usluž-benstva. Zborovanja so se udeležili tudi bolgarski prometni uslužbenci, ki so pristopili tudi v Ligo slovanskih strokovnih narodnih organizacij železničarjev in brodarjev.
Zadoščenje predsedniku UJNŽB. Beograjsko glasilo imenovane organizacije, »Glasnik željezničara i brodara«, je objavilo vest, da je predsednik Združenja, ing. Stojkovič dobil zadoščenje. Pred nekaj meseci je bil isti namreč iz neznanih razlogov premeščen iz generalne v beograjsko oblastno železniško direkcijo. Ta premestitev pa ni bila utemeljena v zakonu, ker je bil premeščeni z njo degradiran. Zato je ing. Stojkovič vložil tožbo na državni svet, ki je nedavno odlok o premestitvi razveljavil, češ da je bil protizakonit.
Nove knjige
Zakon o neposrednih davkih s pravilniki in uredbami, komentiran z razpisi finančnega ministrstva, z razsodbami Državnega sveta in upravnega sodišča ter s strokovnimi pojasnili bo izšel — ako ne bo tiskarniških ovir — tekom oktobra t. 1. v prečiščeni izdaji. Upoštevane bodo vse iz-premembe in dopolnitve kakor tudi one, ki jih prinaša finančni zakon o dvanajstinah za leto 1935./36. Snov je razporejena tako, da sledi vsakemu členu zakona besedilo pravilnika, ki se nanaša na dotični člen, na to pa pod označbo »posebne pripombe« komentar, ki navaja bodisi v popolnem prevodu ali pa po vsebini določila normativnih razpisov (navodil) finančnega ministrstva, nanašajoči se na predmetni člen in ostala pojasnila. Pod črto so pri vsakem členu označene »Službene novine« in »Službeni list« kakor tudi člen (§) dopolnilnega zakona (novele) ali pravilnika, iz katerih je besedilo prevzeto. Radi preglednosti je v vsakem členu ob robu dodana kratka vsebina člena. Razen vsebinskega pregleda je dodano knjigi tudi stvarno kazalo. Knjige se bodo mogli s pridom posluževati ne samo državni finančni in davčni uslužbenci, temveč tudi samoupravni organi, župni uradi, pravniki, industrijci, trgovci, obrtniki, družbe, zadruge, vobče vsi davkoplačevalci, ki se hočejo avtentično informirati o veljavnih davčnih določilih in njih tolmačenju. Knjigo, ki bo obsegala okoli 640 strani srednjega formata, je priredil gospod Sušeč Štefan, višji finančni svetnik in načelnik finančnega oddelka banske uprave v p. Knjigarniška cena v platno vezane knjige bo znašala Din 160. V prednaročili
do 30. septembra t. 1. stane knjiga brez poštnine samo Din 130 in je plačljiva ob prejemu. Naročila sprejema prireditelj Sušeč Štefan, Ljubljana, Beethovnova ulica 15 ali pa tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23.
»Zdravje«. Vsebina številke za april: Kako se varujemo hripe. Zdravstvene ustanove v našem podeželju. L. Hočevar-Me-glič: Vpliv prehrane na zobovje in zdravja sploh. Naravno spanje od petih do polnoči. Dr. F. G.:	Slavni brivci in ranocelniki.
Franja Zajec-Bošković: Higijena na kmetih. Dobro čtivo. Glasnik higijenskih ustanov v dravski banovini: poroča dr. Karel Petrič. Drobtine. — Uprava lista »Zdravje«: Ljubljana, Pred Škofijo 1. Letna naročnina 30 Din. — Prav dobro urejevani poljudni zdravstveni mesečnik priporočamo!
Po svetu
Varčevanje na Francoskem. Francoska vlada je na podlagi posebnih pooblastil za izdanje najvažnejših gospodarskih zakonov, s katerimi naj se doseže znižanje drž. izdatkov, sklenila tudi zmanjšanje plač usfužbenstva. Tako bodo prejemki državnih uslužbencev znižani za 3—10%. Pri železnicah upa država doseči prihranek 2360 milijonov frankov. Državne dajatve za socijalno skrbstvo se znižajo za 400 milijonov frankov. V celoti naj bi se proračun znižal za več kot 7 milijard frankov. Da pa hudo prizadetemu prebivalstvu vsaj nekoliko pomore, je vlada sklenila prisilno znižanje cen najvažnejših predmetov. Zniža se cena premogu za domačo uporabo do 30%, za plin in elektriko za 5%, znižale se bodo tudi najenmine za 10%, pocenil se bo kruh itd. Te odredbe so izzvale pri prizadetih izredno močan odpor, ki se je na raznih krajih pojavil v obliki burnih uličnih demonstracij.
Weekend. Tudi našim bralcem bo morda znano, da je dunajska občina uvedla že pred več leti angleško soboto, t. j. da je določila ob sobotah službo samo do opoldne, tako da imajo vsi občinski nameščenci prosto od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj. Ta navada je na angleškem vpeljana že dolgo vrsto let, po angleškem vzorcu se je pa uvedla tudi v raznih drugih evropskih državah. Tako je
nedavno tudi madžarski trgovinski minister izdal odločbo, po kateri se od srede maja 1.1. v vseh madžarskih železniških, poštnih in drugih uradih in obratih, ki spadajo pod trgovinsko ministrstvo, ne uraduje od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj, temveč se vrši samo inspekcijska služba. Isto je odredilo tudi ministrstvo za deželno hrambo. Pričakovati je, da bodo angleško soboto uvedli v vseh madžarskih državnih uradih. — Tudi za nas bi bilo uvedbo te blagodejne navade, ki je koristna za duševno in telesno zdravje uslužbenstva, toplo pozdraviti.
Glose
Iz »Glasnika Saveza bankovnih činovnika Jugoslavije« objavljamo v prevodu nekaj glos, ki imajo pomen tudi za širše kroge.
Službene odpovedi.
Pri varovanju »nacionalnih dohodkov« so delodajalci kot pridobitniki in dobri patrijotje res socialno uravnovešeni.
Pri varovanju »nacionalnih dohodkov« od tistih, ki nimajo dohodkov, so si delodajalci izmislili »genialno« sredstvo, da se izognejo »nepravični« zakonski obveznosti glede odpovednega roka in odpravnine. Zato pri sprejemanju delovnih moči zahtevajo od le-teh, da jim podpišejo spis o odpovedi službe, katerega nato datirajo delodajalci, kadar jim bo treba. Tako so ljudje stalno v odpovedi, celo tedaj, ko še niso pričeli delati.
S temi ukrepi nameravajo delodajalci svoje nameščence obvarovati pred očitkom, da so kverulanti, kar jim predbaciva glasilo trgovcev. Zelo človekoljuben in socialen čut gospodov delodajalcev!
Mesečna palača 40.000 Din.
Generalni direktor nekega industrijskega podjetja pri nas ima ne več ne manj kakor 40.000 Din na mesec.
Generalni direktor tega podjetja išče po časopisih služabnika in sobarico, perfektna v serviranju in hišnih poslih, ter jima nudi dobro ravnanje in dobro plačo.
Generalni direktor ima posebnega slugo za oskrbovanje in nadzorstvo nad svojimi psi, ki so vsi po vrsti »najpiemeni-tejših« pasem.
Industrijsko podjetje, katerega vodi gospod generalni direktor tvori pa del koncerna neke banke, ki od tujega imetja, katero ji je bilo izročeno v shrambo, lastnikom ne daje niti 'dinarja, niti tedaj, če je ta denar potreben za pomoč nezaposlenim nameščencem.
Umesten očitek.
Nekemu uradniku neke »jugoslovanske« banke, oženjenemu in očetu dveh otrok, je bil izrečen z zelo visokega mesta očitek, zakaj ni v teku svoje službe prihranil od svoje mesečne plače 2500 Din zneska, ki bi mu zdaj prav prišel, ko se mu je z odpovedjo službe ustavilo nakazovanje plače.
To »zelo visoko mesto« hoče biti tudi »zelo duhovito«, vendar ta duhovitost se ne more odlepiti od naslanjačev zelo visokega mesta, ker nazivajo objektivni ljudje takšno duhovitost s pravilnejšim imenom.
Zdravstvo
Človekovo oko ne raste tako hitro kot telo, in imajo otroci razmeroma velike oči. Isto velja o možganih. Teža telesa se do polne razvitosti poveča 21 krat, teža očesa 3,252 krat, teža možganov 3,76 krat.
Črnilni svinčnik, če nam pride kakšen košček v želodec, povzroči navadno tvore.
če uživaš meso si mnogo manj izpostavljen nevarnosti tuberkuloze kot pa če si vegetarijanec. To so ugotovile ameriške zavarovalnice na življenje.
Votli zobje. Vzrok razkrajanja pri nastanku gnilih zob je v prvi vrsti tvorba kislin iz ostankov jedi, ki ostanejo po jedi med zobmi in ob zobeh. Te kisline pričnejo razkrajati zob, zlasti na težko dostopnih mestih. Ko je zunanja zobna plast omehčana, se takoj naselijo mikrobi (bakterije) in pričnejo svoje razdiralno delo, ki preide kmalu tudi v globlje dele zoba; zob postane votel, nas boli in smrad gre iz njega. Zato si moramo po vsaki jedi zobe temeljito očistiti, odstraniti vse jedilne ostanke in si usta dobro izplakniti. Najžanesljivejše sredstvo za ohranitev dobrih zob je pa seveda to, da si damo zobe od časa do časa, morda vsako četrtletje, pregledati od zobozdravnika, ki vsako pričenjajočo se škodo takoj v začetku popravi.
(Iz »Zdravja«.)
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
To v a riš i I
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah,
ki inserirajo v „NAŠEM GLASU'
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon št. 3397
Ra£un poštne hranllnlee ib 10.701
Maribor
Tyrševa ulica 44
Telefon št. 2628
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene solidne) Postrežba točnaI Zahtevajte ceniki
Učiteljska- tiskarna	je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov Lastna tvornica šolskih zvezkov
Ljubljana Frančiškanska ulica Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761	
	
Manufakturna trgovina
ABIJANI & JURJ0VEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874
Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413
Posojila tudi ranžijska (do Din 10.000'-) vsem javnim nameščencem po 8 /o proti zaznambi na plačo in poroštvu. Hranilne vloge na hranilne knjižice in vloge v tek. rač. obrestuje, ako so vezane najmanj na 3 mesece, do 5 %. Izplačila promptna. Tovariši, rešila nas bo samo stanovska in zadružna zavednost.
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.
r. z. z o. z.
Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
SSSSSKBSSSBSa

Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani