P^umi^arira ^evfllra 30 vinarjev. S1BV. 256.	I mm, v četrtek, m l «ra m
Leto ML

m Vel| a po polti i sa
ta aelo lato aapre),. K SO* • (• s« oiesos „ ., „ 4.80 «• Beuidtjo oeloletno . „ 55' ae ostalo laozemstvo „ 00-•
V Ljubljani aa dom
Ka oelo teto asi"*« K 4S'— M •• aoseo . • K #•—
f itrni |fi|ins» ■• Jiiftno ,„ ase
b Sobotna izdaja: as
la oelo leto.....K 10-
■e Nemčijo celoletno. „ 12-~ ca ostale laosemstvo. „ li —
ggp* Uredništvo Je v Kopitarjevi allol Itev. 6/1IL Bokeplil se bo vračilo; nefrankirana pisma se ae ««■ sprejemajo. — Uredalikaga teleloni itev. 50. ma
on bisera tli mh Baostolpaa peUtrrata (H aa Ilroka la 3 na vtsaka ali af
prostor) aa oakrat . ... pa Nt aa dva* ta raOcrat . _ 41 m pri veAjlk aaroiUlh primere« poput p« dogovora. 01) sobotah 4vo|nl tartt
b ■ • Poslano: ■■■
Eaostolpaa peUtrrata K 1-Ishaja vsak daa lavaaaiii ■•> del|e la praisnlke, ob ». ari pop. Bedam letaa priloga vosal r«d
Političen list za
Opravtilitv® lo v KooltarjiTl allol it. 8. — Ra&a poitae hraallnloe avstrijske it. 24.797, ogrsko 26.511, bona.-hmo. it. 7563. — Opraimtškega teleieaa it. M,
Odgovor Amerike HemčiP.
Berlin, 6, novembra. (K. u.) Wolfov urad poroča: Nota Zedinjenih držav z dne 5. novembra 1918, ki je semkaj prispela po brezžičnem brzojavu, se v prevodu glasi takole:
»V noti z dne 23. oktobra 1918 sem Vam sporočil, da je predsednik svoje dopise na znanje dal z Zedinjenimi državami aliiranim vladam ter jim na prosto dal, da naprosijo, če so voljne dovesti mir pod danimi pogoji in na podlagi označenih načel, svoje vojaške svetovalce in pa one Zedinjenih držav, da naj zoper Nemčijo zavezanim vladam predlože potrebne pogoje za premirje, ki v polni meri varuje interese udeleženih narodov in zavezanim državam zagotavlja neomejeno oblast, da podrobnosti od nemške vlade sprejetega miru zajamčiio in izsilijo, ako smatrajo, da je premirje z vojaškega vidika mogoče. Predsednik ie sedaj od aliiranih vlad prejel z opomnjami k dopisom memorandum, ki se glasi takole:
»»Aliirane vlade so dopise med predsednikom Zedinjenih držav in nemško vlado skrbno pretresle. Izjavljajo, da so pripravljene z nemško vlado na temelju mirovnih pogojev, označenih v predsednikovem nagovoru na kongres z dne 8, januarja 1918, ter na temelju načel, označenih v njegovih kasnejših nagovorih, skleniti mir, vendar pa vtesnjujejo svojo izjavo z opozorilvijo, da dopušča takozvani pojem svobode morja različne razlage (določila), izmed katerih jih nekaj ne morejo sprejeti. Zato si morajo o tej stvari ob vstopu v mirovni posvet pridržati popolno prostost. Nadalje je predsednik v mirovnih pogojih, ki jih je označil v svojem nagovoru na kongres z dne 8, januarja 1918, izjavil, da se morajo zasedena ozemlja ne samo izprazniti in osvoboditi, ampak tudi obnoviti. Aliirane vlada so mnenja, da o smislu tega pogoja ne more biti dvoma. One ga razumevajo tako, da mora Nemčija vso škodo, ki jo je s svojimi napadi na kopnem, na vodi in v zraku storila civilnemu prebivalstvu aliirancev in njihovi imovini, povrniti,««
Predsednik mi je naroČil, naj sporočim, da soglaša z razlago, ki jo vsebuje zadnji del navedenega memoranda. Nadalje mi je predsednik naročil, naj Vas naprosim, da sporočite nemški vladi, da je maršal Foch od vlade Zedinjenih držav in od aliiranih držav dobil pooblastilo, da naj sprejme dovoljno ^overjene zastopnike (?) nemške vlade in naj jim naznani pogaje za premirje.
LANSING,«
Nemška mirovna deputacija odpotovala na zahod.
Berlin, 6. (K. u.] \Volftov urad poroča: Nemška delegacija, ki naj sklene premirje in začne mirovna pogajanja, je danes popoldan iz Berlina odpotovaia na zahod.
Berlin, 6. nov. (K. u.) Odposlanstvo, ki je odpotovalo danes na zapad k podajanjem o premirju, tvorijo naslednji funkcijonarji: državni tajnik Erzberger, general von Gundell, poslanik prof Oberndorff, general von Winterfeld, kapitan Vanseloli.
Ententa zahteva kapitulacijo Nealčije.
London, 5. nov. (Reuter. K. u.) V poslanski zbornici je ministrski predsednik Lloy George povedal, da so aliiranci predsednika Wilsona naprosili, naj nemški vladi sporoči, Ja naj se na običajni način obrne do Focha, iko želi izvedeti pogoje za premirje, katerim lliiranci pritrjujejo. Zbornica je to poročilo »prejela z odobravanjem.
Pariz, 5. nov. (Agence Havas. K. u.) Vr-,iovni vojni svet v Versaillesu je danes svoje delo dokončal ob popolnem sporazumu vseh udeležencev.
London, 5. nov. (Reuter. K. u.) Ministrski predsednik Lloyd George je v poslanski zbornici dal na znanje avstro-ogrske pogoje za premirje. Nadaljeval je: Vrhovni vojni svet se je 3 odgovoru, ki naj se Wihonu da glede nemških predlogov za premirje, oosvetoval in je prišel do popolnega soglasja. Sklenilo se je, da se zastopniki angleške mornarice skupno s 'ochem udeleže konfercnce, če bi se Nemčija lo hoeha obrnila z željo, naj ji sporoči pogoje ;a premirje. Naj bo odgovor Nemčije kakršen-toli, aliiranci pričakujejo izid z zaupanjem.
Bavarske čete na Tirolskem.
Inomost, 6. nov. (K. u.) »Innsbruk-fcer Nachrichten« objavljajo na čelu Svojo današnje opoldanske številke naslednjo vest: Bavarsko vojno ministrstvo v Monakovem je predsednik« tirolskega Narodnega sveta dne 5. nov. ob 34l. uro ponoči poslalo nastopno brzojavko: »Pogoji za premirje med Av-strifo i« entento nas silijo, da v varstvo svojih deželnih mej pošljemo čete aa severno Tirolsko. Hkrati naj te cele pomagajo odtok razpuščenih delov avstrijske armade naravnati na vzhod 'n deželo obvarovali neuunanosit. Nate prednje straže prekoračijo mejo dno 5. nov. Sledile jim bodo močne sile. Prihajamo kot prija*elji in pričakujemo, 'a nam pri naSem pihanju nemško-av-itrifski flrfnval svet in avstrijske po-reljslvene fbla < ne bodo delale zaprek. Ko bi ss kr" Jakcrja vendarle zgo-iilo, Imajo na.ve če5o ukaz, si utreti
pot s silo orožja. — Poveljujoči general Krafit von Bellmenslngen.« — List dostavlja: Premirje z entento je sklenjeno in nemško-avstrijski »Jržavni svet ga je obžalovaje vzel na znanje. Pogoji se izvajajo. Tirolska že ravna po njih. Prebivalstvo samo pa bo z ozirom na zle dogodke, ki so se pripetili mnogo-kod po Tirolskem, prihod rediteljskih čet v interesu dežele in dotekajočlh trum, ki same hudo trpe zaradi nereda, pa naj pripadajo katerikoli narodnosti, le pozdravljala.
Bavarske čet® v Solnogradu.
Solnorjrad, 6. nov. (K. u.) Danes popoldne so semkaj prispele bavarske čete. Močne so za približno dva bataljona. Hotele so nadaljevati potovanje v gorovje. Vodstvo vojnih transportov je odreklo prevoz. Nato sc je pri vojaškem štacijskem poveljniku zgiasil neki bavarski častnik in je zahteval, da se bavarskim četam dovoli vožnja po želez-j niči. Vojaški štacijski poveljnik ni pri-j volil in je, ko je častnik pri svoji za-1 litevi vztrajal, protestiral proti temu, da bi bavarske čete potovale dalje. Narodni svet je proti prehodu bavarskih čet protestiral pismeno. Nato so Bavarci vožnjo nadaljevali v smeri Schvvar-zach-St. Veit.
Saksonske čete na češki meji.
Draždane, 5. novembra. Generalno poveljstvo 12. zbora sporoča: Vesti o razmerah na Češkem so neosnovane. Čeho-Slovaki vzdržujejo red in mir ter so se sporazumeli z Nemci na Češkem. Ni sc bati, da bi Čehi vdrli na Saksonsko. Vendar stoje saksonske čete za vsak slučaj pripravljene.
Revolucionarno gibanje v Nemčiji.
Kiel, 6. nov. Danes popoldne so v mestu zopet streljali. Uporni mornarji so gospodarji celega mesta in vojne luke. V luko jc priplulo veliko novih vojnih ladij, lei so se pridružile upornim mornarjem. Z vseh ladij vise rdeče zastave. Uporni mornarji in vojaki so ustanovili vojaški svet in zasedli javna poslopja ter kolodvore. Železniški promet je na več krajih prekinjen. Vojaški svet je skleni! več zahtev, ki jih je guverner sprejel: 1. Izpustijo naj se vsi mornarji, ki so zaprti. 2. Popolna tiskovna svoboda. 3. Odpravi naj se pisemska cen-
zura. A. Z moštvom naj se dobro ravna.
5.	Noben upornik ne srne biti kaznovan,
6.	Brodovje ne sme pod nobenim pogojem več na morje. (Mornarji so se pred tremi dnevi branili nastopiti službo na vojnih ladjah in podmorskih čelnih; vsled tega so veliko mornarjev zaprli. Nato je predvčerajšnjim nastala revolta, mornarji so izpustili zaprte tovariše in razglasili ljudovlado v Kielu.) 7. Vse varnostne odredbe naj se izvrše brez prelivanja krvi, 8, Zasebna last bo postavljena pod varstvo vojaškega sveta. 9. Vojaški predstojniki se odpravijo. 10. N eomejena bodi osebna svoboda vsakega vojaka izven službe, 11. Pozdravljajo se le častniki, ki se strinjajo z zahtevami mornarjev; vsi drugi morajo kvitirati. 12. Vsi člani vojaškega sveta naj bodo oproščeni vojaške službe. 13. Vse odredbe postanejo veljavne šele, ko jih potrdi vojaški svet. 14. Te zahteve veljajo za vsako vojaško osebo kot povelja vojaškega sveta. — V mestu so postavljene po v*eh ulicah strojnice.
Hamburg, 6. nov. Pod vtisom dogodkov* v Kielu jc bil v ladjedelnicah tvrdke Vulkan proglašen splošen štrajk. Vršil se je velik socialnodemokratičen shod, ki sc ga je udeležilo mnogo vojakov in mornarjev, Shod je zahteval, naj odstopi cesar Viljem. Zborovalci so korakali skozi mesto, prepevajoč socialistične pesmi, ustavili cestno železnico, razbili vozove in raz-
orožili oficirje. Na glavnem kolodvoru ja množica preprečila odhod čet na bojišče. Vršili so se spopadi z vojaštvom, streljali so na obeh straneh, tri osebe so ranjene. Neodvisni socialisti so priredili shod, ki se ga je udeležilo 5000 oseb. Zahtevali so, naj se izpuste vsi zaprti vojaki in mornarji ter vsi politični jetniki. Praznovali so pobra-timstvo med delavci, vojaki in mornarji. V znak simpatije za kielskc mornarje so sklenili splošen štrajk.
Položaj v Kielu.
urad poroča o položaju v Kielu. S pristojne poroča o položaju v Kielu: S pristojne strani smo izvedeli, da ie vojaška zaščita j Vzhodnega morja po mornarici docela vpostavljena. Vse iztekajoče voine ladje nosijo vojno zastavo. Gibanje med pomorščaki in delavci c ie umirilo. Oarniztjsko moštvo si prizadeva zaprečevati neredno-sli. Orožje se polagoma oddaja. Zasebne hiše in trgovine kakor tudi lazrreti in bolnišnice niso trpele. Prehrana v vojašnicah in na ladjah se izvršuje .na doslej običajni način. Prehranjevanje civilnega orebival-stva se doslej n' motilo. V obratih še ne delajo. Prcbivnklvo je mirro. — V Hamburg.; v obratih stavkajo. Dogodile so sa ! nerodnosti in nasilnosti. Podobno poročajo iz Lubecka. V nekaterih ladjedelnicah so
■	sc vršili izgredi, druga"-.? • p- j» zasebna i lastnina ostal:- nepoškodovan.- in nedo-
■	taknjena. Prebiv dstvo ni ogroženo.
Vsi vojaki našega jugoslovanskega gorskega strelskega in 27. črnovojniškega polka se poživljajo, naj se nemudoma zglase pri polkovnem poveljniku stotniku Ivanu Orehku v Šiški. Vsa županstva se naprošajo, naj opozore na to vse prizadete vojake, ker je nujno potrebno, da se končno organizira redna strašna služba, ki je v slučaju potrebe na razpolago prebivalstvu v mestu in na deželi.
Dr. Lovro Pogačnik m. p.
poverjenik za nar. brambo.
II
Češki odposlanci, kateri so se vrnili dne 5, t. m. iz Švice v Prago, so poslali o naših odposlancih sledeče poročilo:
Dr. Korošec, dr. Čingrija in dr. Žerjav se nahajajo še vedno v Švici, kjer ostanejo še nekaj časa radi tega, ker jc dr. Trum-bič zadržan in dosedaj še ni mogel tja priti. Vsi odposlanci so zdravi in pošiljajo pozdrave.
Pogajanja z zastopniki zavezniških držav potekajo ugodno. V začetku so naleteli na različne težkoče, katere so pa že skoro docela premagane, ter upajo, da pride v najkrajšem času do popolnega sporazuma.
Naš narod naj bo popolnoma pomirjen in naj zaupa svojim odposlancem, kateri bodo zastopali vestno njegove koristi in jih varovali.
Podrobnosti še ni mogoče navesti, to pa je gotovo, da naša stvar stoji dobro in so nam amerikanska, francoska in angleška vlada zelo naklonjene.
Ceflie i?
Narodna vlada prevzela celjsko mestno občino. — Sijajna jugoslovanska mani-
iestecija.
Celje, 6. novemhr.i 1918.
Danes je prevzel vladni komisar narodne vlade Lukan mestno občinsko upravo. Vojaki narodne vlade so namreč razobesili na mestni hiši narodno zastavo; nemčurskr občinski odbor jc nato odložil svoje funkcije in celjski župan dr. pl. J a -b o r n e g g je odstopil. Narodni svet je nato sklenil, da prevzemi narodna vlada
oočinsKe posle, Ponoči je prišel vladni komisar Lukan v Celje,
Danes cb 8. uri zjutraj )e bila predaja: občinske uprave narodni vladi. Navzoči so bili poleg zastopnika narodne vlade SHS. Lukana bivši celjski župan pl. Jabornegg in komisija narodnega sveta, v kateri so bili posl. dr. Benkovič, ravnatelj Smrtnik, dr. B o ž ič in K o 1 c n c, Župan pl. Jabornegg ie izročil občinsko upravo s protestom, ki rfa bliže ni utemeljil.
Nato je bila v nekdanjem nemčur-skem gnezdu, v katerem si ni bil Slovenec svojega življenja svest, kadar je zadivjala germanska strast, velikanska in sijajna narodna manifestacija, kakršne noše starodavno, umetno ponemčurjeno slovensko Celje še ni videlo in doživelo.
Pred mestnim magistratom sc je zbralo ljudstvo iz Celja in bližnje ter dalj-nje okolice; 15.000 do 20.000 oseb je bilo. L;dje je bilo v slovenskih zastavah, raz magistrat, javna poslopja in raz hiše zasebnikov so plapolale zastave troediuega naroda SHS. Naše ljudstvo je slavilo narodno slavlje mimo, dostojno in navdušeno, Narodni svet je izdal povelje, da se vzdržimo vsakega nasilja proti Nemcem. In narod je ubogal: nobenemu Ncmcu se ni skrivil niti las.
Zaprisega zvestobe državi SHS.
Ob 10. dopoldne se je podal sprevod od Narodnega doma mimo mestnega magistrata skozi mesto. Pri magistratu se je sprevod ustavil. Na balkonu celjskega mestnega magistrata je stal narodni svet s komisijo, ki je prevzela občinsko upravo in s komisarjem narodne vlade Lukanom.
Zbranemu slovenskemu ljudstvu je predstavil dr. Kalan vladnega komisarja dr. Lukana, kateri se je s kratkimi besedami predstavil kot vladni komisar mesta Celje,
Nato je v imenu Jugoslovanskega khn ba in Narodnega veča govoril posl. dr/ Benkovič.
Govornik je proslavljal velepomem-ben, zgodovinski čin, ki se je ta dan izvedel v Celju. Spominjal sc je prvoboriteljev. za jugoslovansko idejo, svojih prijateljev in tovarišev, prerano umrlega dr. Kreka in načelnika Jugoslovanskega kluba ter predsednika Narodnega veča dr. Korošca. Slavi! je velike zasluge primasa Jugoslavije. dr Antona B. Jegliča, ki je z možatim. rodoljubnim zamahom pospeši! propagando za svobodno državo troedinega naroda SHS.
Slovenske množice, zbrane, v slovenskem Celju, jr opominjal, naj vztrajno delajo pn zgradbi Jugoslavija
artiljerijski Množica jc
Končno jc poslancc dr. Benkovič velikanskim množicam odvzel prisego na državo SHS. in na pokorščino narodni vladi.
Navdušeno odobravanje in »Ziveli«-klici so spremljevali govor.
Za dr. Benkovičem sta govorila raz balkon še dr. Hrašovcc nadporočnik dr. Z d o 1 š c k. njunima govoroma navdušeno ->■' rjevala.
Sprevod se jc pomikal nato i r -lo mesto ii korakal pred
Narodni dom,
»•..ke narodne množice pred N	„ domom ustavile. Raz balkon
Naroinega doma so govorili maniicstan-tom dr. S r n e c, ravnatelj Smrtnik, zastopnik socialne demokracije Č r e š n o-v a r, Rebek in drž. ter dež. poslancc Evg. Jarc, ki je <: ! o stališču našega zavednega narc n kmeta.
Slavnost je zaključil s primernimi besedami predsednik Narodnega sveta dr. Kalan.
Velikanske množice so se razšle v najlepšem mint in redu. Pri krasno uspeli slavnosti sta neumorno sodelovali godbi z Zidanega mostu in iz Trbovelj, Orli in Sokoli na konjih in peš, požarne brambe. V velikem številu se je udeleževalo narodnega slavlja socialnodemokratično delavstvo. Celjsko pevsko društvo se je posebno odlikovalo s petjem naših narodnih himen.
Posebno mogočen vtis so napravili naši jugoslovanski častniki, ki so se udeležili sprevoda. Narodne naše manifestacije se je udeležilo tudi pol stotnije peš-polka št. 87 pod poveljstvom poročnika Hočevarja s slovensko trobojnico.
Celje je in ostene slovensko mesto: današnji dan je to dokazal!
rodni vis^I

V soboto, dne 2. novembra t. 1. so imeli skupno sejo zastopniki Slomškove zveze in Zaveze jugoslov. učiteljstva in sklenili sledečo : spomenico na Narodno vlado:
Zastopniki Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva in Slomškove Zveze, zbrani danes, dne 2. novembra 1918, na skupni seji v Ljubljani, zagotavljajo narodno vlado, cla bo vse učiteljstvo, združeno v obeh imenovanih organiza-cijah, vse svoje moralne in materielne sile posvečalo 1'ulturni povzdi.^i svoje domovine Jugoslavije ter tako skrbelo ra njeno moč in blaginjo.
Od narodne vlade pričakuje učiteljstvo, združeno v obeh imenovanih _ organizacijah, vso moralno in materialno ponioč in podporo, da bo moglo uspešno, neodvisno in neovirano služiti svojim kulturnim nalogam.
Zastopniki istih dveh organizacij nasve-tujejo glasom sklepa omenjene seje rarodm vladi v Ljubljani glede najnujneše potrebe izpopolnitve narodnega šolstva v vsej Slovemn iz narodnovzgojnih ozirov nastopno:
1.	Dobiti je treba posebno za obmejne kraje zadostno število izkušenega in zanesljivega učiteljstva. V ta namen naj se pritegnejo v to svrho z večrazrednic učitelji, ki naj se odpošljejo v začasno službovanje predvsem kot šolski voditelji na take šole. Narodna vlada naj izda poziv za prostovoljne prijave. Ako bi ta poziv nc imel zadostnega uspeha, naj se odpošljejo učne osc.be naredbenim potom v take kraje. Vsem takim učnim osebam se morajo določiti poleg njihove plača posebne nagrade. Za učiteljstvo, ki je pridcijeno v službovanje naredbenim potom, prihajajo v poštev samo samske učne osebe.
2.	Kot učne osebe prihajajo za službovanje na takih šolah zlasti v poštev:
aj izprašano in nenastavljeno učiteljstvo;
bj učiteljski vpokojenci.
3.	-Obe zgoraj imenovani učiteljski organizaciji narodni vladi nujno priporočata takojšnjo sestavo natančnega katastra šolstva in učiteljstva po vsej Sloveniji. V ta namen se dajeta narodni vladi na razpolago. O tehnični sestavi katastra sta organizacij že dar-s razpravljali in sklepali ter izvolili v ta namen naslednji izvršilni odbor: Anton Dragan, Luka Jelene, Avgust Pire in Josip Tratar. iem ljubljanskim učiteljem bi moral bifi /a Čas dela podelien notrebni dopust.
4.	Okrajno Šolsko nadzorstvo -'e ur'' di-ti tako, da nadzorniki ne bodo uradniki pod okrajnimi glavarji, marveč samostojni pedagoški in didaktični voditelji šolstva v o'" p podrejeni edinole višji inslančui oble/itu /-a svoje pisarniške posle imej vsak nadzornik na razpolago svoje pisarniško osobjs.
Načeloma smo za to, cla se ob _ de P litivm novi uredbi šolstva določijo okrajnim_šblslrim nadzornikom čim manjši nadzorovalni okraji. Za prvhodno dobo pa ostani iz g;nc'niii ozif;; po v-i čini dosedanja razdelitev nadzorov; ;v--i okrajev.
Glede na šolsko -ridzors' -*o lzreksnio s/o-je temeljno načelo, da morajo z odpravo dosedanjega sistema, M ;nu j a bilo to nadzor-..vo izraz in izvrsuioč čini teli. pas'.I Im1.'. osebe
nosilke tega
?ma! V novi dobi r.-rodne svobode in demokracije hočemo v rderesu svojega šolstva in stanu ter v interesu narodne vzgoje novih me": svojega zaupanja, strokovne izobrazbo m take moralne kak "-.osti, ki dajejo poroši -o z? p!tionosne. namono-vvdigi narodno kitare s>p': dciovrv harmoničnem s'-!adu z narodnim učitelj tvoia.
't"! •'-o
• jodskoSot^e Za okrainc Sol s'-rodni \ladi: 1 učiteljsko dri Zv-za v i.jiii-". i, ."dih učiteljev in
'l r-;t T--"-'ko
učite' -ta 'r"*' - ■-> gr'~k-Janski ol raj, za i« >o '"o dnfltvo za Ist;---, za KorcSk C'-!rv cv.
5. Deželno^ >'u i r-r/ • nj?m r,r.'iranju) za J'ud .o sivo naj se imenuj io _sa po in meščanskega učitelj t<-
, '■■:< pridejo v poštev nadzornike, noffltnira na-• jnjsko Dežahlb slovensko r : .jubljani jn Sloirtikova ,a Šhjersko Zveza sloven-Štajcrskcm, za ■i, -a Gorsko
fr
liskr
; |po doseda-•neščaa o ~ol-
ljudikočolrt < !a
Delokrog teh nadzornikov obsegaj peda-goško-didaktična vprašanja ter poročil?, o osebnih zadevah.
Poročevalcem v upravnih zadevali sc pridete ljudskošolski, oziroma meSSanrkošpiski učitelji.
Pri imenovanju teli nadzornikov naj poizve narodna vlada a mnenje učiteljstva pri njego organizacijah, lci sta Zaveza jugoslo-va: •!. t ga učiteljstva in Slomškova Zveza, Z dri *'e iz . v.! animi imenovanji se ne bi mogli stri '.jati.
6.	Gkc' ■ definit: ae preureditve vsega našega čolstva ; ' obče narodne vzgoje sc sklene: S. ustanovitvijo 'ine države je postalo vprašanje enotnega a sega šolstva, ki je iz
v: gojevalnih c i;...... sp.'r-h že dlje časa pereče,
iz ozirov na i.a. . jatrebe tako važno, da vidi nase rčibJjsh vprašanju preustrojitve vaj.g a našega, šolsi a v enotno narodno šolstvo, eno ' 'ivažnejših točk naloge pri naši narodni ureditvi. Da aa je mogoče to vprašanje od strokov, jako-' skupno obdelati, prosi učiteljstvo, da skličejo narodne vlade SHS v ta namen konferenco odposlancev vseli SHS osr. ljudskošolskih, meščanskotolskih, srednješolskih in visokošolskih organizacij; ki naj na skupnem posvetovanju določijo temeljna načela za izdelavo okvirnega zakonskega načrta našega šolstva in obče narodne vzgoje ter izvoli izmed sebe enketo, ki na podlagi temeljnih načel izdela ta okvirni zakonski načrt. — Za slovensko ljudskošolsko in inežčanskošol-sko učiteljstvo prihajata tukaj v poštev samo Zaveza jugoslovanskega učiteljstva in Slomškova Zveza, ki na dotični poziv imenujeta svoje odposlance na sklicano Konferenco.
7.	Za prehodno dobo nasvetujemo naslednje-
a)	odpravo nemščine iz vseh ljudskih in meščanskih šol kot predmeta in učnega jezika;
b)	preureditev zgodovinskega pouka v smislu narodnosti in resnice.
8.	Narodna vlada nai skliče odposlance obe'1, učiteljskih organizacij v enketo, ki ji naj poveri sestavo novih slovenskih ljudskcSolskih in meščanskošolskih čitank.
9.	Narodna vlada se naproša, naj takoj provzroči ustanovitev in organizacijo učiteljskih tečajev za priučitev srbohrvatskega jezika.
10.	Narodna vlada preosnuj sedanje deške in dekliške osemrazrednice v petrazredne ljudske in trirazredne meščanske šole, kjer za tako preosnovo govore krajevne potrebe.
11.	Narodna vlada prevzemi vse javno šolstvo in učiteljstvo ter proglasi vse šolstvo za narodno last in vse učiteljstvo za državne uradnike.
12.	Učiteljstvo, združeno v omenjenih dveh organizacijah, predlaga, da se kot nainujnejša zadeva njegove eksistence ter kot prvi pogoj njegovega uspešnega kulturnega in narodnega delovanja nemudoma zenačijo in urede njegovi službeni prejemki, kakor tudi prejemki vnnkojenega učitc!j*tva ter preskrba učiteljskih vdov in sirot s prefemki in z vsemi dokla-dami, kakoir jih imajo državni uradniki od dosedanjega enaistega činovnega razreda naprej (navzgor}. Tudi določitev «aše službene dobe mora odgovarjati temu načelu.
V	Ljubljani, dne 2. novembra 1918.
Za Zavezo • jugoslovanskega učitsljstva: L. Jelene, 1. r.
Za Slomškovo zvezo: Ivan Štrukelj, 1. r
V	nedeljo dopoldne je izročila spomenico predsedniku narodne vlade Josipu Pogačniku deputacija, ki so bili v n!ej od Slomškove zveza tov. Fr, Fabinc in Avg. Pire, od Zaveze jugoslovanskega učiteljstva pa tov, L. Jelene in E. Gangl, V nagovoru je tov. Jelene označil vsebino spomenice in še posebe poudarjal nujnost ureditve učiteljskih službenih prejemkov. G. predsednik Pogačnik jc obljubil naj-resnejše uva^evanje želja in nasvetov, omenjenih v spomenici, ter je posebno naglašal neodložljivo potrebo preuredbe našega gmotnega vprašanja, Deputacijo je končno izrecno
' prosil, naj vpliva na članstvo svojih organizacij, da vzdrži v tci hudi in nevarnosti polni prehodni debi v domačih krajih absoluten mir in red. Organizacije naj, koder se lo še ni zgodilo, takoj ustanove' lokalne Narodne obrane, ki naj skrbe, da se našega ljudstva ne polasti boli.'avizem, ki se že tuintam razliva v grozeče oblike. Neodgvorni elementi, celo ne-c'oletni otroci se oborožujejo, streljajo tjaven-dan, ustavljajo umikajoče se vojake, jih pleni-jo, krv.ci ;o po kolodvorih in ugariajo stvari, ki utegnejo imeti neclogledne slabe posledice. Umikajočo se vojsko tuje narodnosti je treba ! razorožiti, ji odvzeli le vsakršnje odvisno bla-. go, nikakor pa ji ne sme nihče jemati hrane ali ; osebnega imetja. Obratno: raj se ustanove ob ■ cestah, koder beži razsuta soška armada, ku-h*nje, da dobe tujerodni vojaki hrane, potem se i jih pa raj naravna na najkrajšo pot, da pridejo iz. naših krajev kar mogoče naglo stran, j Nam se ni bati zaradi prehrane. Na kolodvorih i je toliko nakuoičerrga blaga, da ne smemo l imeti nobene skrbi. Blago je treba le spraviti j na pristojna mesta in ga pravično razdeliti. Za prvi hiD manjka potrebnega osobja. A tatvine, plenitve, razbojnistva se ne smejo dogajati to je treba na vsak način preprečiti. In v tem pogledu prosi narodna vlada vse učiteljstvo, r.aj ji : to;: ob strani in stori vse, da s3 takoj napravi kart; takim nezdravim in aeč" sbiim razmera m.
Oeputacija je predsednika zagotovila, da takoj o tem obvesti vse svoje članstvo in opo-zari učite gst' o nr to sedanjo njegovo najnuj-"cišo rl^movinsko dolžnost.
To obliubo izvršujemo sedai tem potom ter vse učM "!;•,' o < / a,- arj: mo na članek, ki • m o ga z- bi; 5le\ilki svoicga lista priobčili o snovanju ir delokrogu Narodnih obran.
Vsi takoj na delo za obrambo in čast /lomov nc!
Za slučaj, ako narodna vlada pritrdi se-, stavi katastra vsega naficga šolstva in uči-j teljstva, kakor ga nasvetuje naša spomenica, .-e nam : .'i p'.,ti<.lno, da že dnnes opozorimo na tozadevne sklepe skupue seje, da se učiteljstvo na to delo pripravi in ga pra. asno ter točno, iz rši.
Ti sklepi se glase:
L č e sta v i sc iz\ silni odbor o'o sh organizacij (Zaveza j 'goslovanskega učitc.ij -iva in alom^kovc Z \ ezc). V tem od! : ru so ljpbljan-u tovariši: I,. Jelene in Josip Tratar za Zavezo, Anion Dragan in Avgust Pire za Slomškovo Zvezo.
2. Ta izvršilni odbor razpotij i ii kovine ; rta vsa šokka vodstva s nozivom, da ; 'i takoj 1 izpolni ia. odpošlje prcdze.b.ikti :.vo- • uči-1 Iclis' -ga drr': •. rv.-rc-ua i a i ; :i Slom-
škove Zveze v okraju. Izpolniti je točno vse j
razpredelke, izvzemši onih, ki so označene z zvcr.dico.	I
3. Predsedniki, ki dobe te, tako izpolnjene tiskovine, povabijo na sodelovanje predsednike druge učiteljske organizaciej. Ti skupno pregledajo odgovore in z zvezdico zaznamovane razpredelke dopolnijo. Ako katerokoli šolsko vodstvo ne vrne izpolnjene tiskovine, je dolžnost predsednikov, da sami sestavijo kataster dotičniii šol.
-t. Vse delo — od dneva razpošiljatve ti-skovi") do dneva njih vrnitve — mora biti izvršeno v 14 dneh. Predsedniki so osebno odgovorni za točno izvršitev dela- v navedenem roku.
Izpolnjene tiskovine je vrnit i na naslov izvršilnega odbora (Učiteljska tiskarna, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6.)
Tiskovine bodo imele -po priliki te razpredelke, in sicer 1. glede folstva: kategorija šole; število temeljnih razredov; število vzporednic; število šolobveznih in šolo obiskujočih otrok; število otrok, ki so nad 4 km oddaljeni; učni jezik; v opombi predlog, ali in kje naj se ustanovi nova šola;
2. glede učiteljstva: polno ime, službeni značajj službena doba; organiziran ("); narodnost ('); delovanje in mesto učne osebe izven šole; v opombi: ali je v kraju kakšna izprašana, a nenastavljena učna oseba, in kakršnekoli drugačne opazke.
" :p	up S ?ij C frf f?
fes -	« ' ..-..-i ftjVvfiftSa
dne 6. novembra 1918.
Navzoči: vsi člani vlade, oziroma njih namestniki.
Predsednik Pogačnik poroča, da jc zaprisegel za Narodno vlado došle vojake 17. pešpolka. Pii njem se je zglasila deputacija srbskih častnikov, ki so prišli v Ljubljano, in je pozdravila Narodno vlado. Deputacija srbskih častnikov se je zglasila med sejo Narodne vlade, ki jih jc sprejela v naredno-obrambno službo na čelu navzočih srbskih vojakov. — Narodna vlada sklene, da sprejme za clobo potrebe v svojo službo češko legijo, broječo približno 3500 mož in jo plača enako kakor domače vojaštvo. Določijo se plače vojaštvu. Plačajo se samo tisti vojaki, ki dejansko vrše službo. — Domači polki in kadri naj se kar mogoče demobilizirajo, posebno častniki, ki ne vrše službe. — Poslanec dr. Vukotič piše z Dunaja, da so se obrnili nanj kot zastopnika Jugoslovanskega kluba laški državni poslanci glede varstva svojih vojakov v jugoslovanski državi. Začno sporoča željo dunajskih Jugoslovanov, naj ostane po odhodu naših poslancev z Dunaja gori naš zastopnik. Sklene se, brzojavno imenovati dr. Ivana Švegelja za konzularnega zastppnika Narodne vlade SHS na Dunaju.
Območje odvetniške zbornice Kranjske, finančnega ravnateljstva in finančne prokurature v Ljubljani se razširi na vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani. Sedež inženirske zbornice se prenese iz Trsta v Ljubljano in njen delokrog razširi na vse ozemlje Narodne vlade SHS v ■Ljubljani. — Okrajnim glavarstvom se dajo navodila, kako se pospeši prehod armade skozi naše ozemlje in zabrani plenjenje, bodisi ocl strani našega prebivalstva, bodisi od strani tujega vojaštva.
Pisma se morajo do preklica oddajati odprta in morajo nositi natančen naslov pošiljalčev, siccr se nc bodo odpošiljala. Poštni zavitki sc začasno ne sprejemajo, izvzemši uradne spise in časopisje.
Italijanski vojaki so začeli dohajati v naše kraje, da nadzirajo izvršitev pogojev za premirje. Narodna vlada SHS pošlje k njim svoje parlamenterje. — Na predlog poverjeništva za poljedelstvo se sklene:
1.	Dosedanja c, kr. kmetijska družba izpremeni naslov in se imenuje: Slovenska kmetijska družba. Svoje delovanje raztegne na vse ozemlje Narodne vlade SHS v v Ljubljani.
2.	Narodna vlada potrdi za predsednika Slovenske kmetijske družbe dosedanjega I. podpredsednika.
3.	Cene žila (rži, pšenice, ječmena in ovsa) se določijo enotno na 1 K za kg, cene fižolu na 2 K za kg, cene krompirju na 60 vin, za kg.
4.	Določila za promet s senom in slamo ostanejo v polnem cbsegu v veljavi, tako nasproti občinam in posestnikom, katerim se je dajatev predpisala, kakor tudi
j	nasproti deželni poslovalnici za krmila v
!	Ljubljani, ki ima prevzeti seno in slamo po
j	svojih komlsijonarjih. Seno in slama se
!	imata uporabljati najprej za potrebe voja-
:	štva in civilnih porabnikov, Cede ostane-
!	io kakor doslej,
5.	Od 7. novembra naprej so odprav-I	linnc mlevske karte.
6.	Častni?! e patrulje pripeljejo te dni po naročilu Slovenske kmetijske družbe v večje kraje po deželi večje množine konj, cla se razprodajo ali dajo posestnikom v rejo potom županstev. Ljudstvo sc ponovno .opozarja, da ni dovoljeno, kupovati
I naravna s t cd vračajoče«':i se vcjrčtva niti i živali, niti blaga, ki je državna oblast.
i __________ ......
\ * r' >' 1*' --Ara '"': f/.-ČT	T
* Si	;	i &
Naredba ??oveijeBi">i zn. n*?•••'* v.» zori«' -f
. '..<J J v.«
Ker si ponek-. 1 r>' 1 ■ i "■ 'Tn, ' kakšno jo razmerje i>:- • -vir. i gla-
varstvi in drugimi javnimi uradi trn eni strani in Narodnim svetom z n.,o-govimi pododbori na drugi strani, razglašam to-le:
Vse bivše c. kr. oblasti, osobito okrajna glavarstva, claveni uradi itd., ki so se podredile Narodni vladi SHS v Ljubljani, so dolžne, da brez odloga začno zopet poslovati, oziroma da poslujejo dalje, kakor so doslej.
Vsa eksekutiva ima zopet preiti izključno v roke teh oblasti. Tam, kjer so se javne oblasti podredilo Narodni vladi, se morajo torej Narodni sveti, krajevni in pokrajinski odbori brezpogojno ogibati vsakega posezanja v uradno poslovanje, ki mora čimprej priti ' zopet v normalni tir.
Tako narodnovladne oblasti kakor narodni sveti in odbori naj se zavedajo, da naša mlada država uprav sedaj, ko se mnogoštevilne vojaške čete z italijanske fronte preko našega ozemlja vračajo na svoje domove, preživlja najtežje Čase, ki jo postavljajo pred najhujšo preizkušnjo. Izkažimo se vredne komaj šele dosežene zlate svobode in samostojnosti s tem, da ■/, vzajemnim delom in s skupnim nastopanjem vseh dobromislečih že v kali za tremo in preprečimo vsaki; ne nerednosti.
Naše geslo bodi: Mir, red in disciplina!
V	Ljubljani, dne 5. nov. 1918.
Dr. Brejc s. r.
Naredba predsodništva.
Veterinar dr. Ivan K e b c r je poverjen z vodstvom vsega veterinarstva za Slovenijo.
V	Ljubljani, dne 5. nov. 1918.
Predsednik: Pogačnik s. r.
Naredba poverjenišiva za pravo-sodstvo.
Imenovan jo začasno za vodjo okrajnega sodišča v Kočevju Ivan Hutter, okrajni sodnik in vodja okrajnega sodišča v Metliki.
V	Ljubljani, dne 4. nov. 1918.
Dr. Ravnihar s. r.
Naredba poverjeništva za promet.
1.	Od 7. novembra zvečer (6. ura popoldne) je do preklica ustavljen civilni osebni promet po vseh železnicah h? slovenskem ozemlju.
2.	Vse aktivno železniško osebje slovenske narodnosti izvun- jugoslovanskega ozemlja in vse vpokojeno domače železniško osebje, ki je še sposobno za opravljanje službe, naj se zglasi v prometnem uradu Narodne vlade SIIS v Ljubljani (transportno vodstvo, licej, I. nadstropje).
V	Ljubljani, dne 5. nov. 1918.
Dr. Pestotnik s. r.
Omejitev obdnčljive žejanjekube razveljavljena.
Poverjenik za finance narodne vlade SHS v Ljubljani je z ukazom z dne 5. novembra 1918, št. 12, proglasil ! naredbo prehranjevalnega urada na : Dunaju z dne 5. septembra 1918 o ome-i jitvi žganjekuhe v Sloveniji za neve-! ljavno. Žganjekuha iz kakršnihkoli j snovi je tedaj v bodoče dovoljena na podlagi splošnih predpisov o davku na žganje, tedaj posebno proti pravilni prijavi pri pristojnem davčnem uradu in proti plačilu narejnine. Licenčna pristojbina odpade in pridelano žganj? je. na razpolago producenlu.
Naredbe poverjenišiva za javna dela in obrt,
Poverjeništvo za javna dela in obrt je poverilo z današnjim dnem rudarskemu svetniku inženirju Vinku Strga r j u vrhovne posle vseh rudarskih zadev in mu podredilo vse druge rudarske urade, državne rudnike in vsa montanistična podjetja v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. .
V	Ljubljani, dne 4. nov. 1018.
Za poverjenika: inž. Klinar . ..
M«redba poverfenišiva za javna dela in ciis.-i.
Poverjeništvo za javna dela in obrt je naročilo inženirju J ar osla vu Š o voli, da prevzame vse posle rudnika v Idriji od dosedanjega predstojnika, dvornega svetnika Billeka. Vsi drugi uslužbenci rudnika ostanejo na svojem mestu v neizpremenjeni službeni 1 s-nosi i.
V	Ljubljani, dne A. nov. 1918.
Za poverjenika: inž. SAinar s.
-.'•>,'S=.-ji Boroevitf prlznPl ^rgoslovan^ko armado.
Boroevič jo danes 6. ro.-embra izdal na čete soške armi' slede 'o povelje: Vse čete, častniki in moštvo je upravičeno no iti kol::;rde Jugoslovansko države, ako pripada ,o po svoji domovinski ] eistoinohii v Jutroiovansko državo.
ZAČASNA UREDITEV SLUŽBENIH PREJEMKOV NARODNE VOJSKE. Gospodarski urad (intendanca). Denarne dotacije vojaških oddelkov. — Službeni prejemki.
1.	Gospodarski urad (intendanca) po-verjctiišlva za narodno hrambo v Ljubljani je cen h ala v vseh ekonomično-administra-tivnih zadevah (preskrba, denarne dotacije podrejenih oddelkov),
2.	Posamezniki se imajo obrniti v vseh teh zadevah do svojega neposrednega poveljnika. Osebna intervencija pri gospodarskem uradu je brezuspešna.
3.	Oddelki, ki so podrejeni poveljstvu II. voj. odseka v Ljubljani, dobe svojo denarno dotacijo desetdnevno po dosedanjem načinu. Poveljnik naprosi primerno svoto na podlagi števila častnikov in moštva pri gospodarskem uradu v deželnem dvorcu s pobotnico, kjer dobi nakazilo.
Nakazane zneske izplačuje vojna blagajna v »Mladiki«.
Denar mora prevzeti častnik, ki se ima izkazati s tozadevnim pooblastilom svojega neposrednega predstojnika, potrjenim od štacijskega poveljstva v »Bavarskem dvoru«.
Štacijsko poveljstvo ima evidenco podrejenih oddelkov in prideljenih častnikov. Kdor se ni zglasil pri štacijskem poveljstvu in ni v tej evidenci, ne more dvigniti nikakega zneska.
4.	Poveljniki oddelkov skrbe za redno prehrano in izplačevanje pristojbin častnikov in moštva v lastnem delokrogu in polagajo mesečni račun po dosedanjem načinu.
5.	Glede obračunov so pristojni vsi podrejeni vojaški oddelki intendanci v Ljubljani.
6.	Pristojbine častnikov ostanejo začasno do nove ureditve neizpremenjene, in sicer se bodo izplačevali šaržni prejemki in vojna doklada. Moštvo in poddesetniki dobe 4 K, šarže od desetnika dalje 5 K dnevno poleg hrane.
7.	Vsak oddelek skrbi za prehrano »in natura« tudi za častnike. Relutum za preskrbo znaša za vse vojaške osebe brez razlike 6 K dnevno. Ta relutum se sme izplačevati samo onim, ki imajo v kraju službe družino ali stariše, pri katerih se lahko prehranjujejo. Onim, ki imajo priliko udeležiti se skupne vojaške prehrane, ali pri svojcih, se sme izplačati dnevno 9 K. Poveljniki oddelkov imajo skrbeti za to, da se oni, katerim se izplačuje relutum, ne udeleže vojaške prehrane. Potre- ,	. - ., . bo izplačevanja in zaračunjenja reluta ter, j rodnega veča, častniki zastopniki mesta da se dotični ne more udeležiti in ne ude- j Zagreba m veliko število civilnega obem-ležuje skupne prehrane, mora poveljnik ' stva-
Prosimo za živež za tete slovanske narodnosti. Pošljite pregledne organe, da se Vaš živež porazdeli le slovanskim četam. Mi rabimo slovanski jezik mesto francoskega, da Vam pokažemo čustva sosednega prijateljstva. Ml smo si svesti, da ne živimo več v stari Avstriji.
»Salzbnrger Natfonalrat.«
2. gorski polk v Mariboru.
V Maribor jo došel 2. gorski polk in prevzel službo. V mestu je mirno.
POZIV SLVEMSKIM TOPNTČAR3EM.
Vsi sloveniik* artiljerijski podčastniki in vojaki se poživljajo, da se nemudoma aglaso pri zfjlaševalnem uradu topničarskega poveljstva, Dunajska cesta, topničarska vojašnica.
SHS. srtiHerijsko poveljstvo v Ljubljani,
Zemljepisne karte od pokrajin SHS.
II. vojnemu odseku so nujno potrebne vojaške zemljepisne kart8 od pokrajin SHS.
Vsakega, ki ima take karte ali jih kje dobi, se prosi v občnem interesu, dn jih prinese takoj v pisarno ženski licej, BIeiweisova cesta, I. nadstr. soba 15.
Ogrski poslanec aretiran v Liubljani.
Budimpešta, 6. novembra. (K. u.) Bu-dimpeštanski »Nyol-orai Ujsag« poroča, da so ogrskega državnega poslanca barona Kazyja v Ljubljani aretirali. Baron Kazy je v družbi ogrskih poslancev potoval na italijansko fronto, da po želji bivšega hon-vedskega ministra Szurmaya oomiri ogrske vojake. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je vojaški oddelek pod poveljstvom nekega stotnika zahteval, da naj se potujoča družba legitimira. Stotnik je barona Kazyja, ki je nosil uniformo podpolkovnika, v imenu jugoslovanske vlade proglasil za aretiranega ter svoj ukrep utemeljil z izjavo, da je Jugoslovanska država ententin zaveznik in zaraditega z Nemško Avstrijo ter z Ogrsko v vojnem stanju in da mu je ukazano prijeti štabne častnike. Ker ostali poslanci niso štabni častniki, se jim nadaljno potovanje ni za-branilo.
Zaprisega zagrebške posadke.
Zagreb, 6. novembra. Danes ob 11. uri dopoldne je zagrebška posadka, sokolski oddelki in narodna straža slovesno prisegla v Rudolfovi vojašnici zvestobo. Pri slovesnostih so bili navzoči odposlanci Na-
potrditi v računskem izkazu.
8.	Tujim četam, ki samo prehajajo naše ozemlje, ne bodo izplačani nikaki denarni prejemki.
9,	Kupovanje živeža in materijala je Pdo nadaljnjih ukazov strogo prepovedano. Ker je v Ljubljani in večjih krajih dovolj zalog, zahtevajo poveljniki potrebne stvari pri vojaških zalogah s pobotnico po dosedanjem načinu.
10.	Z ozirom na nujno potrebo varčevanja z živežem, denarjem in vsem mate-rijalom imajo skrbeti vsi poveljniki za to, da se zaloge ne bodo brezmiselno izpraz-njevale in tratile, temveč da se uredi poraba tako, da bo omogočena preskrba živeža tudi v poznejših časih.
11,	Podrobna navodila dobe posamez- j ni oddelki pismeno,
D r. L. P o g a č n i k m. p.
Denar, nabran za Narodni svet v Ljubljani
naj se blagovoli takoj poslali na naslov Narodne vlade SHS v Ljubljani, pover-jeništvo za finance, Poljanska cesta 2.
V	Ljubljani, dne 6. nov. 1918.
Dr. Ravn!har s. r.
Plačevanje davkov.
Narodna vlada SHS v Ljubljani opozarja vse državljane svobodne Slovenije na njih dolžnost, da red.no in vestno plačujejo svoje davke pri davčnih uradih. Le na ta način, če bo vsakdo brez izjeme storil svojo dolžnost do skrajne sile, bo mogoče čim preje priti do mirnih in rednih razmer, ki bodo v srečo in blagostanje ljudstva in svobodne domovine.
V	Ljubljani, dne 5. nov. 1918.
Dr. Ravnihar s. r.
Poziv bankam in hranilnicam.
Narodna vlada SHS v Ljubljani se obrača do vseh onih kreditnih zavodov na ozemlju Slovenije (bank, hranilnic in posojilnic), ki so pripravljeni dati ji na razpolago svoj razpoložljiv denar, naj blagovolijo to kakor tudi zneske in pogoje čim preje naznaniti poverjeni-štvu za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 5. nov. 191«.
Dr. Ravnibar s r.
Nemškc-nacicnolnl sve? brscjr.S slovensko.
Solnograd, 6. nov.	tisoč
vojakov se približuje našem« raosia.
Ogrski grb definitivno odstranjen, Zagreb, 6. novembra. Včeraj so s poštnega poslopja definitivno odstranili ogrsko krono.
Pozdrav poljskega ministra Glabinskega Jugoslaviji. Krakov, 6. novembra. Poljski minister Glabinski je poslal Narodnemu veču v Zagreb sledeči brzojavni pozdrav: V dneh ustvarjanja Vaše svobode Vam pošilja Vaš prijatelj in danes minister države Poljske srčne želje in izraze neizmerne radosti, ker se je naš skupni narodni program približal ustvaritvi. Zveza naših držav nehava biti le ideal in postaja dejstvo, prej ko smo to mogli misliti. — Naj Bog blagoslovi dela, ki smo jih začeli z voljo in zaradi blagra naših narodov.
Glabinski 1. r, minister zunanjih zadev.
Nemci v armadi še vedno zatirajo Čehe,
Češki oficirji, ki prihajajo s fronte, poročajo, da ravnajo Nemci z onimi češkimi vojaki, ki so prideljeni nemškim polkom, jako kruto. Dajejo jim mnogo manj hrane, kot nemškim, naprtijo jim najtežja dela in jih sploh zatirajo ob vsaki priliki. Narodni vybor se je o tem obvestil. Za zdaj ne moremo drugega upostaviti, kakor da bo treba odgovoriti z represalijami nasproti nemškim vojakom, ako se izkaže, da so vse vesti o zatiranju češkega vojaštva resnične.
Oddaja vojaškh konj.
Vojaški kenji se prodajajo oziroma oddajajo vsak dan od 8. dopoldne do 5. popoldne v Ljubljani v Nušakovi vojašnici v Trnovem, v artiljerijski vojašnici na Dunajski cesti, v Latermanovem drevoredu in v konjski bolnišnici v Kranju, Vrhutega imajo vsa županstva pravico oddajati konje brezplačno proti z.aveznemu pismu, bodisi da se konji pozneje prevzemnikom v last prodajo, bodisi da jih vrnejo proti primerni povrnitvi oskrbovalnih stroškov.
hrvatski zastavi niso dovolili. Vsled protesta in intervencije stotnika Tesliča je včeraj bila izkazana čast tudi hrvatski zastavi. Ob 1. uri popoldne so dvignili hrvatsko zastavo na mestni stolp in 30 srbskih vojakov ji jc izkazalo vojaško čast, izpalivši tri salve. Hrvatska zastava bo visela 24 ur, potem jo bomo sneli, ker je mestni stolp avtonomna zgradba. Na vseh drugih javnih in državnih zgradbah pa se ponovno vije hrvatski prapor.
Hrvatske zastave na vojnih ladjah v Trstu.
Trst, 6. Italijanski poveljnik je dovolil, da smejo jugoslovanske ladje, ki se nahajajo v tržaški luki, imeti hrvatsko trobojnico. Ladjam, ki plovejo izven luke, lo ni dovoljeno.
Italijanski kralj tržaškemu županu.
Trst, 6. novembra. Italijanski kralj je poslal tržaškemu županu na njegovo pozdravno brzojavko^ sledeči odgovor: »Prvi pozdrav ^od-rešnega Trsta je zelo drag mojemu srcu. Trdnost zvestobe, krepost požrtvovalnosti, svetost idealov, vežejo ponosno mesto s starodavno materjo. Ginjeno se zahvaljujem vsemu meščanstvu na njegovem prisrčnem mišljenju. Želim je skoraj videti. Vittorio Emanuele.
Italijanski guverner v Trstu ukazuje.
Trst, 6. Italijanski guverner v Trstu je ukazal, da je od 5. t. m. ustavljen ves brzojavni, telefonski in poštni promet v tisto ozemlje, ki ni zasedeno po ententinih četah. — Nadalje se morajo od 5. do 10. t. m. zglasiti vsi tisti, ki hočejo oditi v Avstrijo, da dobe oo-trebne pote liste.
Oklic italijanskega poveljnika v Poreču.
Poreč, 4. (Zakasnelo). Italijanski poveljnik v Poreču je danes izdal na prebivalstvo sledeči oklic: V imenu Njegovegi Veličanstva kralja Viktorja Emanuela in v sporazumu z zveznimi državami sem sinoči prevzel poveljstvo tega mesta in s tem vojaško in civilno upravo. V tem hipu, ko postavljamo nogo na to zemljo, kjer se še vedno bleste v svoji veličini spomini starodavne Komae in krilali lev sv. Marka spominja na slavne čine Venecije, Vam prinašam, Porečani, topli in prisrčni pozdrav Njegovega Veličanstva kralja, naroda vse Italije, kateri se ta zgodovinski hip z Vami veseli in raduje. Bratski in navdušeni sprejem, ki smo ga bili deležni, ista čustva in skupne nade nam dajo trdno zagotovilo, da bom našel v vsakem izmed Vas dobrohotnega, vnetega sodelavca v izvrševanju moje nelahke naloge — seveda v Vaš blagor in veličino Pa-triae. Ne dvomim, da boste Vi, vsi srečni, da ste po dolgih letih zatiranja in suženjstva dosegli pričakovano osvoboditev, me dobrohotno podpirali v izvrševanju javnega reda s tem, da se brste pokorili navodilom, ki jih bom moral dajati z ozirom na javni blagor in da mi boste grenkost, da bi moral poseči po strogih sredstvih, ki bi nasprotovala čuvslvom moje duše, prihranili. Evivva Ilalial F.vivva il re! Evivva Parenzo! Capitano di Vascallo.
Italijani zasedli Divačo.
Divača, 7. nov. Italijanska četa, broječa 140 mož, je zasedla Divačo.
Italijani v Dalmaciji.
Split, 6. Italijani so se izkrcali tudi v Veli luki in Korčuli. Krajevne jugoslovansko oblasti povsod neovirano dalje poslujejo. Vse tuje čete, ki so se nahajale v Dalmaciji, so razorožene in se odpravljajo domov.
Italijani v Zadrn.
Šibenik, 6. Odbornik Narodnega veča Ma-tavulj sporoča, da je prispela včeraj v Zader
Eksplozija na Opčinah,
Opčine, 6. nov. Včeraj popoldne so razni ljudje plenili na openski postaji. Med drugim so hoteli opleniti tudi eno cisterno bencina. Pri tem pa je bencin eksplodiral. Dve osebi sta bili na mestu mrtvi, štiri težko ranjene. Poleg teh so mrtve še štiri druge osebe.
Italijani so prišli na Opčine ob 4. uri popoldne.
Italijani zasedli otoka Vis m Laslovo,
Rim, 6. (K. u.) Kakor izve »Giornale d' Italia«, je italijansko brodovje na otokih Vis in Lastovo (Lagosta) izkrcalo nekaj čet. Admiral Milo je imenovan za guvernerja otokov. Dve oklopni ladji, ki so ju spremljale torpe-dovke, sta nekaj čet izkrcali na Reki. Admiral Corsi je imenovan za guvernerja lega mesta.
Disciplina v jugoslovanski mornarici.
Split, 6. Pri mornarici v Sibeniku in Kotoru vlada popolna disciplina in navdušenje. V deželi splošen mir in red.
Kako je bil potopljen »Vlrifcns Unitis«.
Pulj, 5. »Hrvatski List« sporoča o potopu ladje »Viribus Unitis« zanimive podrobnosti. 20 minut pred katastrofo se jc naenkrat prikazal na krovu ladje človek v obleki potapljača. Šel je pred poveljnika ladje in mu rekel: »V 20 minutah bo ladja zleteia v zrak. Reši naj se, kdor se more.« Poveljnik je precej izdal potrebna povelja in ladja je fočno v 20 minutah šla v zrak. Sodijo, da je utonilo pri katastrofi do 600 mož. Med jugoslovanskimi mornarji in prebivalstvom vlada veliko razburjenje in ogorčenje. Povzročitelja katastrofe sta dva mlada italijanska poročnika, ki sta položila mino pod ladjo. Krivca so prijeli.
Zadoščenje hrvatski trobojnici na Reki.
Reka, 6. novembra. Kakor smo včeraj naznanili, je bila obešena včeraj na mestnem stolpu na Reki najprvo hrvatska m potem italijanska zastava, ki so ju pa pozneje obedve vrgli s stolpa. Italijani so svoji zastavi takoi izkazali čast, .katere pa
Cestni boji v Lvovu, Lvov, 6, novembra, V Lvovu so so vršili hudi cestni boji med Poljaki in Ru-sini, pri katerih je bilo 60 ljudi mrtvih. Najvažnejši deli mesta so v poljskih rokah.
Poljski legijonarji. Krakov, 5. nov. Poljski legijonarji so Krakov zasedli ter odstranili vse avstrijske orle. Nemški vojaki so morali tekom 24 ur zapustiti mesto. Poljski legijonarji so prevzeli trdnjavsko arli-ljerijo in topove. Tudi Tarnov so Poljaki zasedli.
Praški župan dr. Groš odstopil.
Praga, 5. nov. Mestni kolegij je dobil včeraj dopis župana dr. Groša. v katerem sporoča, da se odpoveduje svojemu mestu. Bil je zaradi svojega nastopa v prvih vojnih letih v Pragi zelo nepriljubljen.
Nemci se selijo iz Češke.
Praga, 5. nov. Opat nemškega samostana v Emavsu v Pragi, pater' Al-ban Schachleutner, se jc včeraj z ostalimi menihi izselil iz Češke.
Ustanovitev jugoslovanskega odbora v Pragi.
Praga, 6. nov. V Pragi se je ustanovil
ki naj zastopa
danes jugoslovanski odbor, koristi Jugoslovanov.
Brezžični brzojav med Prago in Londonom.
Haag, 5. Nedeljska »Morningpost« je predela prvo brezžično brzojavko iz Prage.
Iz
Posveti ruskih obrobnih držav.
Riga, 4. novembra, (K. u.) Jutri bo v tukajšnjem gradu seja združenih deželnih svetov za Livonijo, Estoniio, Kigo in Oesel.
Ruska vlada propagirala revolucijo v Ne-rtčiji.
Berlin, 6. Sinoči jc dospe! iz Moskve kurir zastopstva vlade sovjetov. Na kolodvoru v Fricdrichstrasse pri prenosu njegove prtijage s kolodvora se je poškodoval nek zaboj, da so iz njega padli papirji, ki so bili v rijen:. Izkazalo se je, da so bili ii papirji tiskani ■■ nemškem jeziku. Bili so letaki, ki ro poziv!';-': 'se nemške delavce in vojake h krvavemu t poru. Ena vrsta letakov je obsegala pov.iv k revolucionarni borbi, medlem ko je ob • gal drugi navodila za borbo, pozi al k imiorsivcm in terorizmu. Vso prtljago ruskega kurirja sc na kolodvoru zastrtih. Zunanji urad jc o tem poučen in bo stvar raziskal.
Ruski poslanik zapustil Berlin.
Berlin, 6. nov. (K. u.) Kakor javljajo listi, je ruski poslani; Joffe sinoči najbrž zapustil Berlin z vsem poslani-škim osobjem in se vrnil v Moskvo.
Poljska bo republika.
"ctfin, 5. novembra, Na Poljskem jc pričakovati vsak hip, da okličejo republiko.
Dunaj, 5. novembra. Minister za ljudsko zdravstvo dr. Horbaczev/ski bo podal v kratkem svojo demisijo.
Wilson pripoznal poljsko armado in narodni odbor.
Washington, 5. nov. (K. u.) Zedinjene države so pripoznale poljsko armado in najvišjo avtoriteto novega poliskega narodnega komitein.
Ha BalHanu.
Krali Peter i-a potu v Beigrad. Ženeva, 5. novembra. £ roški kralj : Peter jc v sredo zapustil Kri in bo naj-! brže danes dospel v Beigrad, kjer bo slo-I vesno sprejet.
: 50.00C jugoslovanskih vojakov na potu iz Albanije.
Reka, 6. Jugoslovanski odposlanci dr. I Tresič-Pavičii', Bukšek in dr. čok, ki so se odpravili ar. Ari k pogajanjem i entento, po-, ročajo, da se vrača iz Albanije kakih 150.000 mož, med katerim, je 50.000 Jugoslovanov z I 20.000 konji. Prizadevali vi bodo, da te čete pošljejo preko Metkoviča v I r:.l.
NsaiSfea Hosfrija.
Prehranjevanje v Nemški Avstriji.
Dunaj, 6. nov. (K. u.) Državni tajnik za prehranjevanje ljudstva dr. LowenfoId-Russ je včeraj zastopnikom časopisja poročal o sedanjem stanju prehranjevanja Nemške Avstrije ter o ukrepih, ki so se storili, da se prehrana zagotovi. Dobava se bo znatno zboljšala vsled tega, ker se bo zopet plačevala dobavna premija in pa zaio, ker se bodo zn plačilo dobivali predmeti vsakdanje potrebe, kakor: obla-[ čila, črevlji in siieno. Z Ogrsko, češkoslovaško in Poljsko se urad pogaja o dobavi važnih živil. Preskrba z moko da jc vsled omenjenih ukrepov za prihodnje tedne zagotovljena za Dunaj, Nižje-Avstriji.ko in Salcburško. Neugodna pa je preskrba z moko za Štajersko, Koroško, Tirolsko in Predarlsko, katerim se mora moka dovažati. Manj ugodno je stanje prehrane s krompirjem, ker jo Nemška Avstrija zavisna češkega, moravskega in gališke-ga dobavnega ozemlja. Državni tajnik je naznanil, da odpotuje danes odposlanstvo pod vodstvom prehranjevalnega ravnatelja Elder-scha v Prago, da sc pogaja s češkoslovaško vlado. Kar se preskrbe z mesom tiče, bo mogla količina za osebo ostati neizpremenjena, ker se ie Ogrska zavezala, da bo dobavljala dosedanjo mesečno mesno kvoto. Razen tega pride civilni potrebi v dobro tudi to, da poslej mesa nc bo več treba oddajati armadam. Drž. tajnik je povedal, da je v državnem svetu stavil predlog, da naj se ententa zaprosi, naj pomaga Nemški Avstriji z živili. Ncmškoavstrij-ska vlada da je že uvedla potrebne korake, da bi se živila dobivala tudi iz Amerike. Nadalje jc omenjal ukrepe, ki naj preprečijo nevarnosti- preteče vsled poplave dežel,'i s četami, ki sc vračajo z bojišč domov. Razpostavile se bodo ob umikalnih cestah vojaške zapore, da čete ne bodo mogle uhajali vstran, in četam se bodo dajala živila. Rdeči križ uredi na glavnih vdoriščih: v Celovcu, Mariboru, Beljaku, Worglu, Inomostu, Gradcu itd. okrepčevališča, kier se tudi uredi nadaljnji transport
' Konstituiranje nemške štajerske deželne skupščine.
Gradec, 6. (K. u.) V zborovalnici deželne hiše se je danes popoldan vršilo konsti: tuiranje štajerske deželne skupščine, h kateri so bile vse tri največje stranke v deželi: krščanski socijalci, nemški nacionalci in socialni demokrati odposlali po 20 delegatov. Med socialističnimi delegati je tudi ena ženska. Deželna skupščina je takoj začela posvetovanje o začasni ustavi. V tej zadevi je bil od vseh treh strank podan skupen predlog, da naj tisti del nekdanje kronovine (vojvodine Štajerske), v katerem stanujejo Nemci strnjeno, pod imenom »Štajerska dežela« (»Land Steiermark«) tvori ločeno, samoupravno provinco nemško-avstrij. države. Ta provinca naj izvede pristop k tej državi in naj na Dunaju konstituirani narodni zbor nemško-avstrijski prizna kot ta-časno vrhovno državno oblast. Deželno upravo vodita nedeljeno deželni odbor in deželna vlada. Področje dosedanjega c. kr. namestni-štva preide na deželno vlado, finančno gospodarstvo deželnega odbora nadzira šestčlen-ski kontrolni odbor. Deželnemu odboru in deželni vladi so podrejena vsa okrajna glavarstva ter vsi upravni organi v okraju in v občini. Oni deli ozemlja, ki leže med samimi Slovenci in na katerih so naseljeni ali sami Nemci ali ki so vsaj pretežno obljudeni po Nemcih, ostanejo začasno šc vedno zastopani v štajerskem deželnem zboru. Odločitev.glede meja med Jugoslavijo in NeraSko Štajersko kakor tudi glede političnih in narodnostnih pravic nemških prebivalcev slovenskih deželnih delov je pridržana narodnopravnemu sporazumu med nemško-avstrijsko in jugoslovansko državo, oziroma mirovnemu kongresu. Potem ko so bite vse tri stranke podale pritrjujoče izjave, se je ta predlog, odnosno začasna ustava v- obliki sklepa potrdila. Deželna skupščina je r.ato izvolila 12 deželnih odbornikov, tako da jc vsaka stranka zastopana po 4 mandatih. Novoizvoljeni deželni odborniki so za deželnega glavarja izvolili nemškega svobodnjaka dr. pl. Kaana, za njegovega namestnika pa univerzitetnega profesorja dr. Rinte-lena (krščanskega socialea) in državnega poslanca Pongratza (socialnega demokrata). Deželni glavar dr. pl. Kaan je izvolitev sprejel in je z ozirom na to, da^ se loči južni del Štajerske in se ustanavlja Jugoslovanska država, izjavil, da si bosta on in deželni odbor prizadevala vzdržati s sosednjo državo znosne sosednje odnošaje. Izrazil je upanje, da se to prizadevanje nc bode onemogočilo s tem, da se v nasprotju z zagotovili o demokratični ora-vičnosti na južnem Štajerskem meje potegnejo tako, da ne bi bile v skladu s tem načelom. Ko so bili sprejeti nekateri poslovni predlogi, Ee je seja zaključila.
Izgredi v Inomoslu.
V Inompstu so ponoči 1. t. m. vojaki, ki so se vračali s fronte, oplenili skladišča in trgovine ter vagone z živili. Plenili so tudi 2. novembra.
Pisra:> nadvojvoda Friderika,
Dunaj, 5. nov, (K. u.) Pismo nadvojvode Friderika na cesarja Karla, ki ga jc glasom »Abenda« od 5. t. m. baje priobčil »Venkov«. ne eksistira. Vsebina pisma bi tudi prav nič ne odgovarjala mišljenju nadvojvode Friderika.
Runciman o kapitulaciji Avstrije.
London, 4. nov. (K. u.) Reuter poro- j Ča: V spodnji zbornici je vprašal posla- j iiec Runciman, jeli more vlada kaj povedati o pogojih avstrijske kapitulacije. Bonar Law je odgovoril: Upam, da bo mogoče jutri popoldan zbornici predložiti pogoje v celoti. Za sedaj morem zbornici zagotoviti, da bo uzaclo-voljena.
Predarlska hoče k Švici!
Curih, 5. novembra. »Ziiricher Ztg.« poroča, da je na Vorarlberškem močno gibanje za priklopitev Vorarlberške in kneževine Liechtenstein k Švici. (Znakov za to jc več. Krščanski socialni poslanec Fink, ki je bil v direktoriju Nemške Avstrije, je pred tednom odložil svoje mesto.)
dov, ki je predrlo v ljudska srca, ni moglo najti pota v srca magnetov, ki hočejo vladati. Vsa vojaška poveljstva so bila obveščena že nekaj časa, naj bodo pripravljena. Vreli je pričelo, ko je padci ministrski predsednik Wekcrle. Vse vojaštvo je bilo alarmirano žc dve noči in je stalo pripravljeno r a dvoriščih vojašnic. Ljudstvo ve jc oprlo na grofa Karollyja, ki mu je pn svojih demokratičnih idejah najbližji,'in je čakalo odločitve, Apeliralo je na cesarja in na demokratični tok česa. Imenovala p a so sc vsa imena, lc Karol-lyjevo ime je bilo izvzeto. Kriza je postala bolj in bolj zamotana, ccsar, ki je došel v Budimpešto, se ni mogel odločiti. Ljudstvo ;e slutilo, da se volja mogotccv ne misli ukloniti njegovi volji. Na videz mirno mesto jc pričelo dobivati drugo licc. Shodi in male demonstracije so se ponavljale do hujših izgredov in prišlo je clo tega, da je dijaštvo, pomešano z meščanstvom in častniki ter vojaki, vdrlo na kraljevi grad, proglasilo neodvisnost Ogrske, izvolilo Karollvja za ministrskega predori kateri priliki je bilo ob spo-
-1,
se cinik a,
padu z vojaštvom in policijo ranjenih clo 300 Hudi. Tega časopisi niso prinesli. Tudi tega nc. cla se je bil osnoval že tedaj vojaški svet, hi so ga pa uduSili. Za ministrskega predsednika je bil imenovan Hadik, demonstracije so se ponovile. Karollvjeva stranka sklenila delati z dejanji. Ob ve-ri;1;iem mostu je pri": J o do spona da z vojaštvom in policijo. Voještvo (Bosanci) sc je vedle r>pr.tpnn. nolhriri je nastopila z
••ožjem. Bila sta dva mrtva in 55 ranjen?" Drugi dan j? delavstvo stavkalo v vsem mestu in v vseh podjetjih v sožalje za padla ir.učenika. Zopet je bilo navidezno vse mirno. Ljudstvo je obljubilo policajem maščevanje, kar se je poznalo naglo v Budimpešti. Policiji ic postala ncedina, ker je en del »Menil, da ne bo več orožje politike. Vojaško veče je razdelilo med Bosance lističe, naj rte streljajo nanje in ne aa delavstvo, ker je Borra itak že svobodna in naj pomagajo na ta način k zmagi madžarskega naroda. Dajo jim zato pro-i sto vožnjo in brano do domovine. Na ve-I čer Vernih duš je pričelo. Delavstvo ie j zasedi^ z lahkoto kasarne, v katerih je bil j Honved, ki ni hotel ubogati povePnikov, iu je bilo tudi mno^o častnikov z njimi, ki so žc bili prisegli, Bosanci so sc vedli pasivno, oni so vrgli puške ob tla ali se dali razorožiti. Delavci so hodili nemoteno po ulicah ob uri ponoči so se predale vse vo!ašn'ce delavsMm parlanacnteriom, ki so med clien-Mlci proglasih ljudsko svobodo in Karollyja kot ministrskega predsednika. Vriskanje in petje ie po ti nekrvavi zengi napolnilo vojašnice in ulice in se nadaljevalo do jutra. Dan je nudil pestro sliko. Krize .a tema jc postala znak osvoboienja: vojaki so jo nosili namesto »rože:- na !rapa'i, Vsakdo le moral odložiti šarijo l^esto je plavalo v zastavah. Sam sn:ch. Vojaštvo se je vozilo v. avtih in streljalo v zrak, ovenčano z mažarskimi in socialističnimi zastavami. Vse mesto je bilo na ulici s trakovi na prsih. Napisi in grbi so padali na ccstni tlak. Vsepovsod so hib nabiti plakati in nNkatiči z naoi-sora: Ž;vc! Narodni svet! Posamezni vo;a-ki, ujetniki in civilisti posebno na perife-
rni mesta so poskušali ropati, narodna s trn? a na avtomobilih ;e večkrat trčila z njimi. Vsled tega jc bilo 27 mrtvih 108 ranjenih ta član, ki je potekel v pijanem veselju, a mora se reči — dostojno, O posa-j meznih ro":h 'e slišati iz okolice; trpe-Dunaj, 5. nov. »Wiener Ztg.« izve, i le so vojaške stvari, da dobita dunajska policija in meščan- i Danes ie Budimpešta mirna, Narodna ska garda oddelke na konjih, strojne 1 straža skrbi za red. Promet je do pičice puške in topove.	j voostavljen. Rusi se vračajo trumoma v
... . i domovino. Vsakdo sme na svoj dom, ni-Prijatelfstvo med Nemci m Italijani.
Dunajska policija eborožesa s topovi.
Dunaj, 3. nov. (K. u.) Italijanski poslanci južnega Tirolskega in Primorskega so se danes zglasili pri načelniku državne pisarne dr. Renner ju. Posl. Pittoni je v imenu Italijanov čestital avstrijskim Nemcem spričo ustanovitve lastne državnosti jn izrazil nado, da se po začasni izpodkopanosti vzpostavi staro prijateljstvo med narodoma. Dr. Renner se je zahvalil in je povdarjal, da Nemci skozi stoletja Italije in njenega prebivalstva n?:so samo spoštovali, ampak uprav ljubili in da so romali k njima. Stari režim v Evropi je te prijateljske odnošaje razrušil, novi režim demokracije, ki ga zgrajamo, jih stori, to upamo, tesnejše nego so bilo kdaj prej. Nekdaj avstrijski Italijani žele poveriti posl. Pittoniiu splošno zastopstvo, Bonfioli.iti južno Tirolsko, poslancu dr. Bugattu primorsko zastopstvo in zadeve, ki se tičejo zlasti begunskega vprašanja, Montellu. Državni svet je te poverbe vzel v vednost in bo vsem oblastvom zaukazal, da morajo z Italijani biti v prijateljsko razmerju.
hče mu ne brani, le vzemo mu orožje in municijo ter obleko, sploh vse, kar ima odveč Vse se vrača domov, okrašeno s traiiovi- na vseh postajah občinstvo in zastave; ljudje ki čakajo svojcev, mahalo v pozdrav z eljen-klici,	P. B.
Mažari hI ca r«'H pog-jp'i z entento.
Sudimpsšta, 5, nov. (K. u.) Potovanje ministrskega predsednika Karollyija in narodnostnega ministra Jaszija v italijanski glavni stan v Padovi se je začasno odložilo. Pač pa bo, kakor javlja »Pester L!oyd« pod vodstvom na novo imenovanega, ogrskega pravosodnega ministra Berinkeyja na srbsko mcio odpotovalo odposlanstvo, da stopi v stik z generalisimom ententnih čet na Balkanu, Franchetom d Espereyom,
Budimpešta, 5. nov. (K. u.) Danes je delegacija, ki ji je naloženo, da naj se pogaja z vrhovnim poveljnikom balkanskih ententnih čet o ustavitvi sovražnosti, odpotovala v Belgrad v glavni stan generala Francheta d'Espereyja.
ii! a
Ka.rolv odpotoval v Belgred, Budimpešta, 6. (Ogrski kor, ur.) »Politi-
UStvežljivcu 1 kal Ilirado« poroča: Ministrski svet je včeraj sklenil, da naj ministrski predsednik. Karolyi sam na čelu ogrske mirovne delegacijo odpotuje v Belgrad k vrhovnemu poveljniku ententnih armad. Posebni vlak ogrske mirovne delegacii.3 je odpeljal ob pol 12. uri poroči.
Dogodki v Budimpešti, lz Budimpešte,
V Budimpešti so bila tla že dlje časa. Načelo osamocvu •
Ogrski odposlanci v Belgradu. Budimpešta. 6. V torek zvečer so o J p o-
učna iaro-
____... ..	A v	rfannmla rt Pr.
tuvuu i ij^i^i mu v kh»,m)	fcv.. .	i, i— j
pereja odposlanci, ki imajo nalogo, da kon-ferirajo z vrhovnim oovclinikom antentinih
čet o vprašanjih, ki so v zvezi z ustavitvijo
sovražnosti. V odposlanstvu so kot zastopniki vlade zastopani: pravosodni minister Berin-key, naučili minister Lovvassv, od vojnega ministrstva stotnik Valter Szely, od narodnega sveta poslanec J:\nossy in glavni urednik lista »Hatmany«, dalje od delavskega sveta Ba-kony in drugi.
Ogrska vlada za integriteto ogrskih meja.
Budimpešta, 6. Minister Oskar Jaszy je
izjavit v razgovoru s sotrudnikom rumunskega lista »Hossia Poptfrului« o narodnostnem vprašanju: Prevzel sem nalogo, da ustvarim pravo samoodločbe posameznim narodom na Ogrskem. V prehodnem času, ki bo trajal do mirovnega kongresa, bomo skrbeli za to, da morejo narodi na Ogrskem skupaj živeti. Stališče ogrskih Rumunov smatram za upravičeno. A sam ne morem konečno odločati, marveč se bo rešilo to vprašanje na splošni mirovni konferenci, ker tudi krogi entente smatrajo narodno vprašanje za mednarodni problem. Mi Mažari bomo zahte/ali, da se razprave in razgovori ne vodijo naravnost proti Ogrski, ampak. na temelju splošnih načel, ki so merodaj-na za vse narodnostne države. Kakor se bo rešilo irsko vprašanje, tako naj se uredi tudi narodnostno vprašanje na Ogrskem. Nisem za teritorijalno integriteto Ogrske kot šovinist, ali morebiti za to, ker bivša historična Ogrska obstoji 1000 !:;t znotraj teh meja, marveč iz geografskih, etnografskimi in gospodarskih razlogov.
Ogrska vlada prevzela ogrski korespondenčni urad,
Ei-di-iipešta, 6. (Ogr. kor. ur,) Ogrski brzojavni kor. urad priobčuje nastopni komunike: Ministrski predsednik Karolvi je v spoznanja, koliki narodni interesi so združeni s
čim popolnejšim poslovanjem mednarodne po-ročevr.lne službe, ukrenil, da se ogrski brzojavni korespendenčni urad z današnjim dnem prevzame v državno upravo.
Ogrska vladna stranka razpuščena.
Budimpešta, 6. Mnogo članov stranke 1. 184S-, prejšnje vladne stranke, je sklicalo za četrtek sestanek, na katerem naj se sklene, da se stranka razide.
Ogrska vlada prepovedala vojakom vsakršno konfiskacijo.
Budimpešta, 6. (Ogr. kpr. ur.) Ker se žal še vedno dogaja, da zapadajo potniki na kolodvorih ali na obmejnih postajah oplenitvi, je ogrski vojni minister, da zaščiti potovalni promet, pregledovanje prtljage v domovino potujočih vojakov po železniških nadzorstvenih organih, vojakih, policajih, kolodvorskih stražajih itd. prepovedal. Pravtako je prepovedal vsakršno konfiskacijo. Pač pa naj se vsakomur odvzame vse orožje in vsa municija.
Nn Ogrskem plenijo.
Budimpešta, 5. novembra, V mnogih mestih na deželi je povzročilo plenjenje mnogo milijonov škode. Oplenjene so bile tudi nekatere vojaške blagajne z milijoni v papirnatem denarju.
Budimpešta, 5. novembra. Kakor v drugih mestih, jc prišlo tudi v Wilsonovem (Požunu) do izgredov. Židovski del je bil demoliran.
Budimpešta, 6. V mnogih krajih dežele se prevrat nc izvršuje prav tako gladko in nemoteno kot v glavnem mestu. Zlasti se jav-Hajo težave tam, kjer prebivalstvo ni vajeno discipline in kjer oblasti nimajo dovolj ali nič oborožene moči. Tako poročajo iz Trnave, da je mob ponoči od nedelje na pondeljek s pomočjo vojakov, ki so^ se vrnili s fronte, ople-nil mrege trgovine. Kakor pravijo, znaša škoda kakih 10.000.000 kron. V Banatu, v rudarskem mestu Rečici, dalje v Beli Cerkvi in Sze-keliju so^ se dogaiali tudi požigi. Zgorele so mnoge hiše. Nad Banatom krožijo zrakoplovi, da s hitrimi vestmi pospešijo pomoč.
Zasebni promet na Ogrskem. Budimpešta, 3. nov. (K. u.) Borzni
svet je sklenil, da se od ponedeljka zopet pripusti osebni promet.
Oprske narodnosti.
Budimpešta, 3. nov. (K. u.) Ves i o končnem sporazumu z narodnostmi nc odgovariajo istinv Res je le, da so minister Jšszi dogovarja z zastopniki raznih narodnosti. Uspeh teh razgovorov je, da se je pokazalo, da so razne narodnosti pripravljene, nastopati skupno, vsaj v kolikor se tiče vprašanj težko ogroženosti.
Povratek nemškh čet skozi Ogrsko.
Budimpešta, 4. novembra. (K. u.) Ogrski vojni minister je odredil, da skozi Ogrsko potujočih nemških čet ni razorožiti, marveč jih jc v popolni opremi in oborožene nemoteno odpravljati naprej.
Ogrski Sari se organizirajo,
Hermannrtsdt, 5. nov, (K, u.) Voditelj ogrskih Sasov, Schulerus, poroča, da so Saši ustanovili svoj osrednji komite,
O umoru 0roia Tisze
se še dodatno poroča: Tiszovo vilo je straSilo S orožnikov, ki so bili 36 ur nepretrgoma v službi. Poveljstvo jim je pozabilo poslati živil. Zato so šli trije možje po nje, v vili je pa ostalo le 5 orožnikov; čez nekaj minut je bil izveden napad. Morilci so preplezali ograjo. Dvanajst so jih našteli. Orožnikom so zaklicali: sče se kdo gane, ga ustrelimo!« Štirje napadalci so pomerili skozi okno puške na orožnike, trije so pa vdrli v vilo in ustrelili Tiszo. F*no uro pred napadom je pisal Tisza pismo svojim prijateljem, s katerim jim je sporočil, da ne more hiše zapustiti, ker ga. stražijo. Tiszo so pokopali v rodbinski rakvi v Gesztu.
Velika železniška nesreča v Budimpešti.
Budimpešta, 5. nov, (Ogr. kor. u.) Danes
proti polnoči se jc na Rdkošketn ranžirnem kolodvoru zaodila velika železniška nesreča. Po večini od vojakov na gosto zaseden vlak, ki je privozil iz Err.ekujvdra v Budimpešto, je pasiral postajo. Tedaj re je pri nekem osebnem vozu snelo dvoje koles, kar je povzročilo, da je skočil vlak s tira. Zadnji vozovi so se zaleteli v poškodo^a"! vagon. Večina voz Se je nrmnl.ini?.! rn?li51.a. Vsega skupaj so doc!"j dognali C3 nirt ih ?u okoli 180 rar>-»> oseb. Reševahls dela še niso končana. Na krai ne-
sreče je prišla komisija, da dožene, koga zadeva krivda. Zdi se, da ne more biti govora o osebni krivdi. Ranjence so z rešilnim vlakom spravili v bolnišnice glavnega mesta.
Volna poroda.
Nemci izvajajo »večja premikanja«.
Berlin, 6. nov. (K. u. — Uradno.) Veliki glavni stan, 6. novembra:
Zapadno bojišče.
Pehotni boji v Escautini nižini. Na bojišču med Escauto in Oiso smo se od nasprotnika odmaknili. Sovražnik, ki je hotel včeraj po zelo hudem topovskem boju podvzeti svoje napade, je udaril na izpraznjene postojanke. Ko je prodiral dalje, so ga naše zadnje straže zapletle v posamične boje, ki so zadobili večji obseg v Mormalskem gozdu in južnovzhodno od Landreciesa. Sovražnik je zvečer stal zapadno od Bavayja, ob vzhodnem robu Mor-.malskega goz<ja, vzhodno od Landreciesa in vzhodno od Guisa. Tudi med Oiso in Mozo smo izvedli večje premikanje. Nasprotnik nam je sledil tekom dne in jc dosegel zapadno od Aisne splošno črto Marle — Le Gros Dizy— Ecly. Vzhodno od Aisne smo bili z njim severno od Le Chesna in zapadno od Beaunionta v bojnem stiku. Močnejši sovražni napadi pri Bcaumontu in pri Letannu. Južno od Duna je Američan v silnem ognju sunil čez Mozo in udri v gozdovje na višavah vzhodno od Moze med Millyjem ter Vilosnesom. Saški lovski polk št. 7 je v središču bojne fronte na Fon-taines prodirajočega sovražnika vrgel nazaj in kmalu zopet vzel Epinoiski gozd (Bois del Epinois). Boji so se končali na grebenu višin vzhodnega Mozinega brega. Na vzhodnem Mozinem bregu so braniborski in saksonski polki odbili ponovne napade Američanov na višinah vzhodno od Sivryja v Etrayskem gozdu (Bois d'Etrayss). — Včeraj smo sestrelili 45 sovražnih letal. Nadporočnik Bolle in poročnik Karel Oenecke sta dosegla 35. zmago v zraku.
Prvi generalni kvartirni mojster: Groener.
Nemško vešerno poročilo.
Berlin, 6. nov. (K. u.) Veliki glavn! stan: Ljuti boji severnovzhodno od Va-lenciennesa, pri Bavayu ter pri Aul-. noyeju. Ob Sambri ni moglo nič preprečiti izvedbo premikanja, začetega med Helpo in Oiso. Od Oise do Moze ni bilo večjih bojev. Na Mozinem vzhodnem bregu ponovni napadi Američanov. Vzhodno od Duna so mogli nekoliko pridobiti tal. V ostalem so" se napadi izjalovili.
Angleško poročilo.
London, 5. novembra, (K. u.) Poročilo
angleškega generalnega štaba od 5, t, m. V veliki bitki, ki smo jo otvorili med Sam-bro in Escaute, se čete 3., 4. in 1, britske armade, ki jih povečini tvori moštvo iz angleških mest in grofij, borč proti nič manj nego 25 nemškim divizijam. Prizadele so Nemcem težek poraz in velike izgube na mrtvih, ranjenih in ujetih kakor tudi na topniškem materijalu. Prebile so nemško obrambno črto na 30 milj dolgi lf°nti. Zaradi tega sijajnega uspeha se danes sovražnik umika na vsej bojni fronti. Vkljub trajnemu hudemu deževanju so naše čete ves dan zasledovale umikajoče se sovražne sile in so vdirale v nasprotnikove poslednje straže, kjerkoli so poizkušale zadrževati naše prodiranje, ter so jim odvzele številne ujetnike. Na svojem umiku je sovražnik popustil cele baterije in velike množine vojnega materijala vsake vrste.
Od kdaj je veljavno premirje?
Dunaj, 5. nov. (K. u.) Uradno se razglaša: V točki 1. med armadnim višjim poveljstvom in italijanskim vojnim ; vodstvom sklenjenega dogovora o premirju je določeno, da se sovražnosti na zemlji, na vodi ter v zraku ustavijo takoj. Dne 3. novembra ob 3. uri zjutraj se je armadam dalo povelje, naj ustavijo sovražnosti. Osem ur pozneje jo armadno višje poveljstvo doznalo, cla je italijansko vojno vodstvo naknadno določilo, da naj se sovražnosti ustavijo šele 24 ur potem, ko se premirje podpiše. Armadno višje poveljstvo jc proti tej nenadni premembi že podpisanih pogojev protestiralo, opozarjalo na I o, cla .je nemogoče preklicati lastnim armadam že izdano povelje za premirje in zahtevalo, da naj se sovražnosti nemudoma ustavijo. Italijansko vojno vodstvo pa ni kazalo volje, da bi ustreglo povsem upravičeni želji armadnega višjega poveljstva. Italijanske čete so marveč izrabile nejasni položaj, da bi še dosegle »vojaške« uspehe. Tako so po tesni dolini Bele (Fella-Tal) naše na gosto razvrščene kolone nenadoma prehiteli italijanski, s strojnicami oboroženi oklopni vozovi in topovi, se končno ustavili in izjavili, da so vse n> ta način zajete čete, več divizij, vojni ujetniki Italijanov. Na odpor Italijani niso mogli naleteti; ker so bili naši ljudje sovražnosti žc ustavili. Armadno višje poveljstvo je proti temu postopanju vnovič protestiralo in zahtevalo, da naj Italijani na ta način ujete ljudi, izpuste na svobodo. Odgovor doslej še ni dospel.
Nemški podirorniki še vedno po*ap!jujo.
Berlin, 4. novembra, (Kor. ur.) uradno: V zapornem okolišu krog Anglije so naši podmorniki potopili 46.000 brutoregi-sterton. Skoro vse potopljene ladje so bile globoko naložen'., v angleške luke na-
______' — i	-—.~n''trt*	c fanta
NieiJ.ji-111 pcliimvii iliCu iiniiii h u o i«-1*'-1
, oiovoriens.
•■■Uf
*
-k .Mraii sel Vnel/ jugoslovanski domoljub nam piše: Prostost nalaga dolžnosti, katerih zasužnjeni nima. Pusti otroka samega, pa se ti ubije; daj mu bakljo v roko, ne bo dolgo, pa boš mesto luči imel ogenj! Nc bodimo mečkači, mevže, vedno iznenadeni škrici — otrokom v zasmeh! Ne nase, na narod, na naše ljudstvo mislimo! Odločni, izkušeni možje na delo! Vzdržujmo mir in red! Komaj dobljena svoboda je v nevarnosti! Ali res ni med nami resnosti, trezne odločnosti, vztrajnosti! Ali so res vse te lastnosti našega značaja zatrli nam dosedanji gospodarji — nam ubogim hlapcem? Tako daleč si spravila naš narod, ugonobila ne le sebe, ampak tudi vse, ki so bili prir: ran! služiti ti — Avstrija! — K temu bi dostavili, da so razmere pri nas res bile precej kritične, cla pa se že vrača na bolje ter da je povsod drugod še veliko slabše ko pri nas. To pa naj ne bo opravičilo za brezdelje in pasivno resignacijo. Hočemo nasprotno reči, da je položaj tak, da i-esignacija ni na mestu. Upajmo, da bo vedno bolje. V ta namen pa vsi možje na delo!
-f Hranilnica in posojilnica v Kamniku je v skupni seji načelstva sklenila odstopiti od Zadružne centrale in se je zopet oklenila Zadružne zveze. Kakor čujemo, slede še druge zadruge.
+ Razpust c. in kr. zunanjega ministrstva, Na dunajskem Ballhausplatzu pridno likvidirajo stari c. in kr. zunanji urad. Tajne akte so večinoma uničili ali pa poskrili.
-f V glavnem stanu c. in kr. avstrijske armade se jim ni godilo slabo. Ker so razpustili glavni stan v Badnu in v Vos-lauu, je badenska občina zaplenila živila armadnega poveljstva, in sicer tri vagone moke št. 0, velike zaloge premoga in veliko zalogo lesa. Zaplenjene zaloge dobi prebivalstvo v Badnu in v Voslauu.
+ Iz nemške Češke, Praga, 4. nov. (K. U.) »Bohemia« poroča iz Liberca; Deželni glavar poslanec Pacher jp v Libercu težko obolel in je poslanca dr, pl. Lodgmana brzojavno naprosil, naj pride v Liberec in prevzame glavarske posle. Lodgman bo najbrž še danes na Pacherjevo mesto izvoljen za deželnega glavarja Nemške Češke. — »Bohemia« poroča iz Aša, da so vesti o ropanju in o izgredih v Ašu brez podlage.
+ Junaško dejanje leldmaršala Rohra.
Dunajski listi sporočajo: Feldmaršal Rohr katerega ime ni v zvezi z nobenim junaškim činom, je zagrozil načelniku nemške narodne zveze, prof. Waldnerju, da ga bo dal ustreliti, ker je zahteval za prostovoljne strelce zdravnikov in sanitetnega blaga.
-f- Nemci zahtevajo za nemško Avstrijo zahodno Ogrsko. Dunajski listi pišejo: Znano je, da je velik del zahodne Ogrske le po pravu iz navade ogrska lastnina. Cesarica Marija Terezija je zastavila del zahodne Ogrske ogrski državni polovici. Zastavni znesek se je že zdavnaj izplačal, zastavljene zemlje pa Ogri stari Avstriji niso vrnili.
+ Zahteve Nemške Avstrije, Dunajski listi pišejo: Zahtevamo, da se nam za našo lastno potrebo zagotove zakladi rude in drugi naravni zakladi. Vrnejo naj se nam vsi krediti na Ogrskem in Poljskem. Jasno naj se dožene, kaj je v nemški Avstriji lastnina države in krone in kaj je rodbinsko premoženje dinastije, ker se sicer lahko zgodi, da bo ogrska krona dobivala najmastnejše dohodke posestev. Zahtevamo carine prosti prevoz izdelkov naše industrije skozi ozemlje Jugoslavije v svobodno pristanišče Trst in kulturno konvencijo z zvezo južnonemških držav. V Nemški Avstriji zahtevamo predvsem novih volitev in jasnih programov strank, ali so za monarhistično ali za republikansko državno obliko, za načelo samoodločevanja ali za federalizem. Iz ogrskih čet naj se precej vzamejo nemški Avstrijci, odpove naj se skupna pogodba o valuti in o trgovinskem prometu. Zahtevek Nemške Avstrije clo zaklada zlata avstrijsko-ogr-ske banke naj sc izračuna po številkah in ne po kvoti ter naj se z vso resnostjo zahteva del, ki pripada nam. Cislitvanski interesi naj se, v kolikor so skupni, zastopajo v trajnem stiku z jugoslovansko in če-ško-slovaško oziroma poljsko in ukrajinsko vlado.
čcM odklanjajo prevzetje deb. avstrijskih državnih dolgov. »Vossische Zeitung« jc pisala, da so pripravljeni Čehi prevzeti 10 milijard avstrijskega državnega dolga. Z ozirom na to piše »Venlcov«: Če dobro pomislimo, moramo reči, kako pride češko ljudstvo do tega, da plačuje dolg za reči, ki so sc- ukrenile brez njega ali proti njemu. — -Pravo Lidu« piše: Bodoča češko-slovaška država bo odločno odklonijo, sprejem dela avstrijskega državnega dolga, i." vsem svojim političnim vplivom bo delala raša stranka na to, da se konča beda našega ljudstva s Citira dnem, ko sc pičene mir in ustanovi >:•.. ' v. c'r,:r-a. Ne bomo trpeli, da "oafanc eeško ijud--vo šc dalje sužni kapitala.
-f Tiskovna svoboda na Ogiskean. I Ogrski pravosodni minister je razveljavil vse tekom vojne uveljavljeno na- : redbo. glede svobodo tiska. Prav tako jc i razveljavil vse dosedanje prepovedi tu-in inozemskih listov.
-j- Žrtve militarizma v Galiciji, Dunajski »Sonntag« sporoča: Na dunajskih shodih se zdaj o divjanju militarizma marsikaj sliši. Iz tajnih sej poslaniSkc zbornice "še zdaj ve, da so obsodili preki sodi v Galiciji na smrt 30.000 ossb in da so razsodbe tudi izvedli. Zdaj so pa dognali, da so nedolžne ljudi obešali.
-r Japonska sc oborožuje. Washing-ton, 4. novembra, V tajni seji vojnega kabineta je interpeliral neki član vojnega kabineta predsednika, proti komu zbira Japonska strašne množine čet na svoji zahodni meji. Pri Tokiju so zgradili 30 novih tvornic za izdelovanje topov.
\om
Poziv Nerednega svela stražam. Dogajajo se med drugim slučaji, da narodne straže ustavljajo tudi slovanske vojake in častnike, katerim vse pobero in jih vrhu tega šc ozmerjajo. Čehi so zato upravičeno ! žaljeni in bi utegnilo imeti to posledice za našo narodno obrambo, Narodni svet ukazuje vsem Narodnim stražam, da se v bodoče obnašajo proti slovanskemu vojaštvu dostojno, kakor se ravna s člani bratskega zavezniškega naroda. Vsak slučaj grdega ravnanja naj se precej r.aznani !
—	Uradni list narodne vhde SHS. v Ljubljani št, 2. je izšel 6. novembra 1918 in obsega 21 odredb poverjeništva narodne vlade, 1 naredbo štacijskcga poveljni-štva v Ljubljani, 1 naredba veterinarnega oddelka, 1 razglas predsedstvene pisarne in razglase drugih uradov in oblasti. Naredbe narodne vlade SHS. se odlikujejo z jasnostjo. Poljudne so. Vsak jih lahko razume, Zozna se jim, da so jih zamislili naši slovenski državniki in da ni v njih nič tujega duha, ki se je prej kazal v slovenskih prevodih avstrijskih nemških birokratskih naredb.
—	Denar v hranilnice! Finančni odsek Narodnega veča ooqzarja v hrvatskih listih občinstvo, naj v sedanjih negotovih razmerah ne hranijo denarja doma, marveč naj ga nalagajo v hranilnicah.
—	Odbor slov. katol. akad. društva »Danica« na Dunaju je sestavljen za IX, tečaj slede: Primož Simonič, cand. ager., predsednik in gospodar; Edvard Fugina, cand. cult. techn., podpredsednik, tajnik in arhivar; Tinia Jemec, stud. med., blagajnik; Franci Lengar, stud, for,, knjižničar in zapisnikar.
—	»Danica« je na svojem rednem občnem zboru dne 3. novembra sklenila, da premesti svoj sedež v Zagreb, kamor spravi ves svoj inventar, kakor hitro bo to mogoče. Ker je društvo opustilo na Dunaju svoje dosedanje stanovanje in so vsi »Daničarji« odpotovali v domovino, prosim, da se vse, kar se tiče »Danice«, pošilja na naslov: E. Fugina, cand. techn., Kranj.
—	Odbor za narodno obrambo in krajevni odbor S. L. S. se je ustanovil dne 3. novembra v Lomu. Prvemu je izvoljen za predsednika žuoan Fr. Zupan, drugemu pa župnik Fr. Govekar.
—	Ustanovitev Gospodarske družbe v Kamniku.-Vsled sklepa zboroval-cev na sestanku dne 20. oktobra 1918 v Šmarci za ustanovitev Gospodar, družbe se je sklenilo, da se družba ustanovi dne 24. nov. 1918 in sicer v Kamniku (Kamniški dom) ob 3. uri popoldne. Prosimo, da pridejo gotovo vsi deležniki. Odbor.
—	Mokronog, Na vernih duš dan so so se zbrali ugledni možje sodnega okraja Mokronog in cele Mirenske doline v Mokronogu. Župnik Baje jc kaj lepo pojasnil žalostno preteklost in sedanji resni položaj, nadučitelj Pirnat pa pomen in. delokrog narodnega odbora, ki naj se ustanovi v vsaki občini. Notar Demšar je razpravljal o nujni potrebi prekoristne narodne obrambe, davkar Vencajz pa o aprovizaciji. Po vsakem govoru se je razvila kaj živahna debata; jasen dokaz zanimanja za vse serjLnjc dogodke. Ustanovi! se je tudi centralni odbor, kamor pošljejo vsi odbori posamnih občin po dva zastopnika, da se delo olajša in bolj centralizira.
—	Okrajni odbor Narodnega sve*a v Radovljici. V nedeljo, dne 3. t. m., je bil izvoljen v Radovljici od krajevnih odborov celega radovljiškega okraja okrajni odbor Narodnega sveta. Izvoljeni so bili: v predsedstvo za načelnika msgr. Ivan Ambrož, rnorn. župnik v pok., za podnačalnika dr. Mirko Triller, odvetnik, zp tajnika dr. Igo Jane, odvetnik, in Jakob Šplear, ravnatelj posojilnice, za blagajnika Alojzij Pegan, notar, vsi v Radovljici; v odsek za aprovi-zacijo: načelnik Jakob Fatur, dek. upravitelj, odborniki: Vinko Resmrn, usoar, Iv. Bulovec, trgovec, Leopold Primožič, sodni naocficijal, Julij Slapšak, nadučitelj, Jože Mulej, žel, delavec, vsi v Radovljici, kot zastopniki meščanstva, trgovcev in obrtnikov, ura društva, učiteljstva in delavstva; nadalje 23 zastopnikov krajevnih odborov
kmečkih občin kot zastopniki kmečkega
prebiva! !va; v odsek za narodno obrambo: Fiorijan Jane, posestnik, G. Sernec, ravnate!: dež, elektrarn, dr. Janko Vidic, poročnik, in I. Rovšek, orož. stražmojster, vsi v Radovljici.
—	Iz S!are T.okc, Za starološko občino, ki obsega tri župnije Stara Loka, Rateče in Žabnico, se je preteklo nedeljo oh veliki udeležbi mož in fantov konstituiral Krajevni nnrodni odbor z odseki Narodne straže in Anrovizacijskeda odbora, ki ie deloval žc mecl vojsko. »Straža« ima predvsem v oskrbi kuhinio za vračajoče se vojake na kolodvoru. Zelo lepo uspelo zborovanje ;c vodil dekan Mrak.
—	Narodna obrana se je ustanovila za občino Vodice.
—	Proslava fvjloslovapske svobode v f5t, Rarertu, Zelo len dan smo doživeli Seniruperčani v nedel o dne 3. novembra. Ves Št. Runert ie bil slavnostno okrašen. Na Hiši g. Freb'b.a smo opazili leno ozalj-sano s!:ko dr. Kreka, Takoj po popoldanski službi božji sc je zbrala več tisoč bro-ječa množica na dvorišču pred društveno dvorano, kjer ji je g. kaplan Snšnik raz balkon razložil pomen naše svobode. Kakor ir enega tfrla so navzoči klicali: Živela svoboda! Po govoru se je razvil obhod po vasi, na čelu šolska mladina z zastavo in v spremstvu učiteljskega osohjo. Za njo 'c šlo drugo občinstvo, ki je. navdušeno pelo narodne pesmi. Po končanem sprevodu nagovorita ljudstvo na trgu <k ravnatelj Lunaček in posestnik g. Zupančič, Po končanih govorih so se podnH možje in fantje v dvorano, kjer smo izvolili Narodni odbor, sestoječ iz predsednika (d. Zupančiči, podpredsednika fg. Sušnik), tajnika (g. Brezo-var). blagajnika fr1. Lunaček) in šestih odbornikov. Po nadaljni izvolitvi narodnega odbora smo ustanovili narodno stražo. Tako je bil dnevni red končan, n navdušenje je še trajalo pczT,o v noč. Med m-mife-ste.nti smo opazili 'udi mnogo Mokrono-žanov, med njimi Sokole v krojih. Zelo sta kresila sprevod dva Sokola na konjih, V nedeljo dne 10. t. m. gremo na Šentruoer-čani v Mokronog, kjer proslavi cel sodni okraj skupno clnn jugoslovanske svobode,
— Spodnja lotila. Dne 1, novembra
seji dne 2. novembra 1918 sestavil krajevni odbor Narodnega sveta za občino Žiri. V odboru so: Ant. Skubic, kaplan (S. L. S.), predsednik, Ivan Kavčič (J. D. S.), podpredsednik, Anton Kristan (J. D. S.), tajnik; Jakob Mlinar (S. L. S.), blagajnik; odborniki: Matija Zajec, Matija Cankar, Jožef Mrovljc za S. L. S.; Anton Primožič, Vinko Den^šar, A. Mlinar za J. IL S.
— Pismeno občevanje z narodnim svetom. Kdor se obrne na narodni svet za pojasnila v osebnih zadevah, se naproša, cla naj za odgovor priloži poštno pristojbino (znamko). Čc se zahteva brzojavni oclgovoj, naj plača odgovor že naprej,
—	Umrla je v Huminu (Genova v Italiji) na španski bolezni gdč. Ludovika Šubic. Bod; ji tuja žemljica lahka.
—- Smrtna kosa. 4. t. m. je umrl v Metliki 82 letni Martin Neinanič, Bil jc prava, daleč naokoli znana belokranjska korenina.
—	Na Koroški Beli je dne 4. t. m. za hri« po umrla 25 let stara Ivana Sušnik, bivša na-čelnica Marijine družbe.
—	Slovenska Matica. Slovenska Malic* prosi vsa člane in poverjenike, naj poidejo udnino po poštnih nakaznicah direktno na drv tico, ne pa po položnicah dunajske poštne lira nilnice.
—	Priglasitev za sprevodnike. Južna železnica zelo rabi sprevodnikov, Tisti slovenski fantje, ki imajo veselje do železniške službe, naj se -.•emiuloma zglase pri _posta i en n čelni ku £':r-\nega kolodvora v Ljubljani, Za hrano in stanovanje jc preskrbljeno.
—	Oddaja delavcih vrJas, Deželno mesto zn vnovčevanje živine ima večjo množino dobrih delavnih volov. Kmetovalci jih lahko dobe v rejo. Za prirastek v teži vola se. bo ob 11 rnitvi posestniku plačala primerna odškodnina. Ker jc promet od daljših krajev zelo otežkočen, zato naj se £•<•-• . ••. v bližini Ljubljane stanu j o t-i poserniki. Voli ^e bodo predajali vsak dan ob 2. uri popoldne na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru.
—	C I. Zn\ z t k k "s zvar*-.
t. 1. smo ustanovil
tu!
caisnu or
Na-
rodni. odbor in Narodno strr.žo z d občino Spodnja Idrija. V nedeljo d-e 3. t. m. no
dopoldanski službi božii je na trgu nred šolo g. kaplan Brcitenberger kot nredsed-
nik Narodne straže vpričo vsega občinstva iz okolice po navduJevslnem govoru slovesno zaorisegel mlado četo Narodne straže v službo Jugos!avi'e. Nato ie zboroval občinski odbor, '-i se je v svoji seji popolnoma podvrgel Narodnemu svetu v Ljubljani kot naši vrhovni oblasti,
—	Sevnujo na CSosats^s^eja, dasi mala vas, jo vendar dala duška svo.V-mu veselju nad rojstvom Jugoslavije na ličen način. Pri popoldanski službi božji, katere so se manifer/tantje kor-porativno udeležili, se je zapela zahvalna pesem in nato »I/oprt nova domovina«. Zunaj pred cerkvijo je župnik, g. Kleindienst s stebra osvetlil, pomen današnje slovesnosti, omenil zl?s!'. tukajšnjega rojaka in narodnega ljubljenca ljubljanskega knezoškofa, ki mu je navzoče občinstvo navdušeno klicalo »Živio«. Po lepem obhodu, katerega se je poleg šolske mladine in po.silccv udeležilo precej fantov in deklet, v narodnih nošah je bka veselica pri Jo-ževcu. — Prejšnji dan, 2. nov., srno pa ustanovili tukaj odbor Narodnega rr -ta in narodno stražo. Predsednik Gašperin Rudolf po dom. »Fent«. Zborovanje v šoli sta posetila ia govori1 a gg. dr. Jane in prof. Dolžan iz Radovljice, potenT ko sta oba domača duhovnika opisala položaj in opozorila, kakšne naloge nas čakajo. ^ t •
—	Višnja ;'c?a. V nadel jo, dne 3. '. re., se je ustanovil v Višnji gori krajevni r .-bor Narodnega sveta, za občine: Deden.'?', Draga, Gor. vas, Hudo, Leskovcc, Luče, Križka vas, Polica, Višnja gora in :7.a'k-->. Člani so vsi župani imenovenih o":čin, in ;V:epic Jožef, Završnik Hubert, l'urk /. -d rej, Zavodnik A nton, Te-i
t
Od	bor je imel sejo u.	ne	2. .. m. Ker jo
do:	spanji predseduj		in usiauovnik
Fr;	an Jaklič odložil n	a 8<	d.: vo, jc odbor
temeljem pravil izvo		lil	pred ■ euiiikom,
ki	naj izvrši vse sv	a v	c za občni zbor,
n;s	dučiielja ivana ss	ru	- Sklene
se	soglasno, da bo	in:	.s': tn - ko\ t
Z V!	s z a svoj občni zis/r	di	>» i i. novembra
ob	2. uri popoldne v !	• n j	ižnični uvoran;
Kr	'.ioliške tiskarne.	Si H.	•••*.'.: 1. Poroči«
Io odbora; 2. Odobrenje letnih računov, 3. Pred.'.vanjo io-. vida Iv-L-inea o reformi ljudskega šolstva; L Premem-ba pravil; 5. Volitev odbornikov za triJ letno dobo; 6. Samostojni predlogi in nasveti, ki pa se morajo nekaj dni preje izročiti odboru; 7. Slučajnosti. V odsek za reformni ruert, ki ■ • : :s ;ivija tovariš Fabinc, se izvolijo tov. Mani, Kleihmayerjeva; Ivan štrukelj ter na-mestnika Anica i.eks.r i- A- len Dr-i-gan. — Ivan Štrukelj, t. č. predsednik; Adolf Sadar, t. č. tajnik.
— Učk?rdišč'70 Slcrrr: vsled naročila g. predsod vlade naproša: naj vpliva ne fr.ktorje v pornimez;: i pouči tudi o? ■•-•no ijudsk treba iz fronte vračajoč razore-M k uikakor ua ne i G.i I -r no vo"j<
(H'C
< h
najpotrebnej
nem slučaju c
nost prisiljeno, da
nasilnim potoni. Pr
piva to vojaštvo, dt
svojo do:nov'P.o! -i
s"ove zveze.
ra L' '■'•'■( : e
k-i ^larodne :a i '.erodaj-o];či'iah in da je pač : e vojaštvo vzemati jim > v nasprot-..o narav--- s ij L hrano \o i a j podaje d^soe v, dskvo Slom-
rafelfi v V. t ■■ ■ t odbora gledališki mesno plavnico ; lišču v Ljubljani
nnt.>« •S'
;o narodno $3(edausče< Pcdpi-S'. !:• ,•;:: .'-iisga Da bi s pri-nen-u gleda-rtckio delovanje, so prispeli
lonsorcija.
-.k
Tome Valentin, Zupančič Anton, Jammk Franc, Pajk Jože?, Javornik Jožef, Škufca Franc, Zupančič Martin.
— Mokronog. Bratje in sesire, v nedelj > vsi v Mokronog m?nkes':--at in oro-slavl.iat prelepo Juge rlavijo! V e Aliren-
prvega izuaza ftjedeči ro-doljnbni gospodje in gosoc, in stccr z darili in z deleži. Darila sc> naklonili: p. n. gg.Barbo-rič Karal, cc; i Fr., r :r. g!avar v p.; dr. Šeg- h i'., rdCVmk; Vinta-* F., posestnik, no 50 .K: nadalje Vlad. Vojska, posestnik, e dr. St. Bevk, ravnal olj; M. De-ik: dr. VI.
K; nai
1 evec, str? » J. Javo; •Tocio in Ji-" f i'
Maša Konv "ijzelj, '
i
»cin

•Jinka,
ivnatel) mc zdravnuio\
lik; A P,tii.
dl.
I podžupan; K. Plei sodni nads^etnik: | Skajicky, vinarski nadzornik vec; Angela Šerko, prof. soproga;
vec; v vele-hranilnice; iprogtt: F.
"S ni k in A. Rogina, si. ri-
-.li
\v
ravnatelj, in neimei
•: 0
ska dolina in ves sodni okrni Mokronog j dalje L. P-.v;'- k. trgovec; i'.'a niča j*
n a-
naj pokažeta ljubezen, v d ar o r' 'n gorečnost do lepe naše domovine, Tudi t":-.e prav vljudno vabimo, in videli boste, da nismo zadnji. Narodni odbor jc vse potrebno ukreni j za pos! rev. ko, r-redna straža pa bo skrbela za javni red. Govorniki, bodo pojasnjevali sedanji položaj, petje in godba pa razveseljevala srce in povzdigni a slavnosh Začelck točno ob 11. uri dopoldne, zbirališče n.i t"d:k Za obilno ude-■Tpvcdni odbor, V red:.'ki, 10, t. m., < veter o vi v prostoru c vrl odbor Nar c kv.-ga svoi;; za občmi iVsca in Muljava.
— 1.:. Žirov. Ob navzoeiiO;-s.i zasiop-! nikov S. L. S. in J. D. Š. sc je v skupni
i karniška sotrud
mca;
Mci
»stnik;
l.*n. Sitar, . os-stnik; Aro. S':tr-ic , soproga, in Ani Vehovec, posestnioa, po '6 K; naposled O. An^nnsi-.-k, elek v n?'nikova soproga, 5 K. — Z deleži po l^.O K so pristo-pili; K. Barborič, trgovec; A. Jarc, mornariški žuonik; brata Kobe, trgovca; .dr. Konst, Kdn-valinka, zdravnik; A- Kooriveo, posestnik: .T,
• nediter:
0<r
ležbo prost 1 — i-aka, popoldne se
župnišča kra
rrm.
'.umn in posestni*
-inu ; ^ ..
• H C-.-^c;
K. Pleiwei i k iPrl
v:n.
un
Kraševec, Patiser. pc
notar; Fr. lieic!'. trgovec
nadzornik; dr. M. šerko, proferor, no en d_____
— Dnr.cdanja sveta d.a-si ; ' 3 K. deW-ev 2000 K, sku- ia svota K. — Nadaljnje pri-Spevka Sprejemajo predsednik dvorni svetnik F. pl. Šuklje, blagajnik, vlednt svetnik prof. Verd. S.;kk dr.ua v Si-i .•-.•-. -i žn i-.isno-vani čl.-.ni krajsvne'"?. cd bora v Novc.n mestu. Naimarliivc;:! in »injurnr ni»je ' d- S-j ivvr' vala nabirrino delo odbornica Pavla Lovše, prof, soproga.
—	Beguir.e »ri Lcscah. Umrla je po {■•vuk^m bolchanju daleč znana šivi!!:; 3er-kovčeva, Ana Prešeren. Marsikatero de-1 't ie naučila šivati in mnogo dobrega je storila, Naj v miru počiva! — V vojaški bolnišnici je umrl Alojzij Rcsman, Starul-čev, — V Zapužah jo por ogel španski bolezni Franc Apih, Fajdigov.
—	Narodni davek. Duhovščina i;u-žemberške dekanije, zbrana na konferenci »Sodalitatis« dne 4. novembra 1918 v Žužemberku, se vereli srečne, ustanovitve Jugoslavije ter daruje za narodni davek vsoto 1003 K. Vsi navzoči so soglašali, da je treba krepko sodelovati s p-snovljeno Slovensko Ljudsko Sirsnko.
—Velika železniška nesreča. Med po-jama Sterntal-Ptuj je 5. t. m., ob 11. uri ponoči pri kilometru 148 skočil s tira vlak št. 259, ki je vozil vojake domov. Nesreča sc jc zgodila, ker se je pri nekem vozu zlomila os. Deset voz jc razbitih. Mrtvih jc 50, težko ranjenih 70 vojakov. Mrtev je tudi en sprevodnik. Proga bo danes zopet presta.
—	Oddaja brejih krav. Poslovalnica Narodnega sveta za vnovčevanje živine dobiva dan za dnem večje število vojaških krav, ki so ali breje ali pa imajo jako malo mleka. Te krave bomo oddajali na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru med posestnike vsak dan ocl 2. do 4. ure popoldne, dokler bo kaj krav na razpolaga. Krave bomo oddajali kmetovalcem le pod pogojem, da oddajo pozneje nam v zame-no°toIiko klavne živine, kolikor krav bodo sedaj dobili.
—	Narodna vlada SHS, v Ljubljani je prevzela vso produkcijo papirnice v Gori-čanah.
—	Srebrna poroka. Dne 29. oktobra 1918
sta obhajala v ožjem rodbinskem krogu srebrno poroko g. Gašper Skok, sodni nadofici-jant in posestnik v Črnomlju in njegova žena ri. Rozalija Skok.
—	Smrtna ko:a. V Foličanah je umrl v soboto, 1, novembra, č, g. kaplan Geru-lič. Ponedeljek je bil njegov pogreb. Pokoj njegovi duši!
—	Šprcžcmi pri t,su.eralncm majorju Maistru v Mariocru. Vojaški poveljnik južne Štajerske sprejema stranke vsak dan od 11. ure dopoldne do pol 1. ure popoldne.
—	Mariborčani sc uče sloveasko. V Mariboru se otvorijo 7. t. m. poučni tečaji v slovenščini.
—	Razmere v Mariboru. Maribor, 3. nov. Na kolodvoru in v mestu je tupatam še precej nemirno, a je vedno boljše. Cela vrsta nemških družin se je že izselila in nad polovico Maribora je že slovenska. Tako da v svojem strahu meščani le pokažejo pravo barvo. V nevarnosti je bil neki tukajšnji katehet; hoteli so ga ubiti, ker je bil vedno navdušen in uspešen agitator za Jugoslavijo. Tudi dr. Vr-stovšku so grozili. Treba bo regularnih čet na pomoč, od katerih upamo, da bodo napravile in vzdržale red. V Selnici hoditi dva moža s čopičem in barvo; vsak nemški napis je v trenutku pobeljen. Nemški *sch« v slovenskih imenih kar hitro zginejo. Zelo radikalno!
-- Ciračani sa ndajajo — usedi. Časopis »Grazer Montags-Zeitung« je v svojem razmotrivanju o pogojih premirja zapisal: Premirje sklenjeno. — Kako drugačna je resničnost, ocl danes, kakor fantazija od nekdaj... Armada se ni zrušila(!), zrušilo se je zaledje (za-packana ofenziva avstrijskih generalov jc bila seveda zgodovinsko dejanje!), zrušila se je država, zrušil se je sistem, ki je prinesel v korenine gnilobo, nesrečo nedolžnim ljudem in narodom. Nihče ne ve, kakšni bodo mirovni poboji. Premirje prinaša sramoto nad sramoto nad nas. Pero nam je padlo iz rok.
—	Sa oslepele vojafes jo prejel deželni odbor od upravništva Slovenskega Naroda iz listove zbirke 30 K.
—	Odprava mlevskih karJ. Z veseljem bodo brali posestniki Kita v današnjem poročilu o seji Narodne vlade, da so od današnjega dne naprej odpravljene mlevske karte.
—	Pisma ss morajo oddajati od-gs?:ta. Opozarjamo na sklep Narodne vlade z dne 6. novembra, da se morajo do preklica oddajati pisma le odprta in morajo nositi naslov odpošiljalčev, sicer se ne bodo ekspedirala.
—	Porotne obravnave. Na 25. lifcto-pada t. 1. določeno porotno bp. sedanje v letu 1918. sc bo vršilo vsled sedanjih razmer pozneje.

•Tur!o-
pro:i ' da
io, se
Utabiiansk®
lj V Zfjualjaoi in oklici je zbranih okoli	mož, hi co z vsesa potreb-
nim izvršil?o ol'o?cZ?n2.
lj škofijska viz.tacija šeniaeterske župnije v Ljubljani. G. knezoškof ljubljanski izvrši v soboto in v nedeljo, t. j. 9. in 10. t, m,, vizitacijo šentpeterske župnije v Ljubljani. V župnijo pride v soboto ob po! 2. uri popoldne; pred /.upno cerkvijo ga sprejmejo zr.stcp-,i!:i korporacij in šolska r.::r/Jina. Zvečc>- ob ' Ji. uri pred :• mtpe-t- --slun iiapni ičera sere r a ci a , katero p/j redi Glasbena Matica. V nedeljo ob devetih dopoldne cer veno opravilo z govorom. Popoldne ob 3. uri ochod. Narodao-zavedri Šsntpcteiča ii ae pripravljajo na slovesen sprejem g. kmvnsteota, da mu ob tej priliki izrezijo svojo zahvalo za možat
nastop v veliki borbi za ure nic slavlje. — Gg. hišni posestniki da razobesijo zastave, župljani pa sprejema polnoštevilno udeleže.
lj Odbor ljubljanskih društev S. K. S. Z. ima redno sejo danes, v četrtek, cine 7. t. m , ob 7. uri zvečer v Katol. tiskarni, II. nadstropje, Zastopniki društev se prosijo, cia se seje radi važnosti gotovo udeleže, Dnevni red obsega: jezikovne tečaje, telovadbo,
lj Slovenska trnovska Šola. Pouk ostane prekinjen za nedoločen čas. Pričetek pouka se bo pravočasno naznanil v časopisih. Ravnateljstvo.
lj Deška vodnica. Kateliet deške vadnice vljudno prosi vse p. t .starše, da bi blagovolili poslati dečke 2., 3. in 5. razreda jutri v petek ob 10. uri v Alojzijevišče radi krščanskega nauka.
lj Šolski mladini I. mestno deška šole na Ledini. Ker je v poslopju prve mestne deške šole nastanjeno vojaštvo in jc vsled tega pouk prekinjen, zato vam, ljubi učenci, pošilja podpisano šolsko vodstvo tem potom naslednje vabilo: Presvetli gospod knezoškof dr. Anton Banaventura Jeglič vrši te dni vizitacijo šentetperske župnije v Ljubljani. Šentpeterski župljani, katerim pripada tudi mladina prve mestne šolo, izkažejo ob tej priliki našemu odličnemu cerkvenemu vladiki vso svojo hvaležnost in ljubav, ki veža srca žup-ljanov in njega, ki je v veliki uri našega naroda stopil odkrito in neustrašeno v prve vrste bojevnikov za boljšo bodočnost milega slovenskega naroda.
V	soboto, dne 9. novembra, ob poldveh popoldne bo pred župno cerkvijo šent-petersko slovesen sprejem, katerega naj se udeleži hidi mladina I. mostne šole s svojim učiteljstvom. Podpisano vodstvo vas vabi, ljubi učenci vseh razredov, da se zberete v soboto ob četrt na dve na trgu pred šentpetersko cerkvijo. Kdor ima še zastavico, slqvcn-sko, hrvaško ali srbsko, ki jo je nosil pri obhodu, ko smo praznovali praznik jugoslovanske svobode, jo prinesi s seboj. Kdor ima troboini znak, ga pripni na prsi. — Vodstvo I. mestne šole. Jakob Dimnik, šol. vodja.
lj Ljudski shod v Mestnem domu pri-rede danes zvečer ob 6. uri soc. dem. organizacije. Govorili bodo o položaju. —
V	Unionu se pa vrši ob pol osmih shod, ki ga sklicujeta gg. Ivan Hribar in Adolf Rib-nikar.
lj Dr. Edvin Ambrositsch je naznaftil odboru odvetniške zbornice za Kranjsko, da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Line.
lj Uslanove trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. Razpisanih je za uboge, cnemogie obrtnike iz nekdanje voj-vidne Kranjske osem ustanov po 50 K in deset ustanov po 20 K; za uboge onemogle obrtnike in trgovce nekdanje vojvodine ■Kranjske 14 ustanov po 50 K in deset po 20 K; za ubege onemoglo vdove obrtnikov iz Kranjske pet ustanov po 40 K in za uboge onemogle vdove trgovcev iz Kranjske pet ustanov po 20 K. Prošnje se morajo poslati trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1918.
lj Z ljubljanskega observatorija. Včeraj zvečer po 8. uri 20 minut so zaznamovali vsi instrumenti opazovalnice precej močan potres v daljavi kakih 150 km. Prvi znaki, kratki sunki, so trajali 17 sekund, potem je sledilo jako močno valovito gibanje zemlje (skoraj V>mm)< katero je tukaj mnogo oseb občutilo. Čas ni točen, ker brezžični brzojav še ni aktiviran.
lj štedile s plinom i Pri sedanjih razmerah je z ozirom na javno varnost potrebno, da se ceste in ulice boljše razsvetlijo kakor so bile doslej. Zato je g. župan ukazal, da se prižiga še enkrat toliko plinskih svetilk, kakor jih je gorelo po cestah in ulicah doslej. Pri raznih strankah pa se opaža, da rabijo plin v večji meri in da se ne ravnajo po tem, kar je mestni magistrat odredil v svojem razglasu z dne 5. oktobra t. 1.
V	mnogih lokalih gori luč podnevi, ko ni absolutno potrebno, na večer pa več kakor polovica instaliranih svetilk. Nekatere stranke pa menda s plinom kuhajo kar vso svojo hrano, a ne samo kaj manjšega, kakor je predpisano. Z rastočo porabo plina raste tudi poraba premoga. Plinarna zadnji čas ne doniva nobenega plinskega premoga in utegne še poteči precej časa, preden se prometne razmere toliko zboljšajo, da ga bode zopet redno dobivala. Sedanja zaloga premoga zadošča morebiti še za
1 ta mesec. Ako se v tem času razmere i nc zboljšajo in ako stranke s plinom ne ■ bodo tako štedile,. da prihranijo vsaj ' toliko plina, kolikor :-.e ga več porabi za ' javno razsvetljavo, potem bodemo ko-j iiec meseca ali pa še prej brez plina in brez javne razsvetljave. Zato štedile s plinom za razsvetljavo in kuho! Vsakega državljana dolžnost je skrbeti v prvi vrsti za javni blagor in tej skrbi podrediti svojo osebno korist in koroo-i diteto [
I i Društvo zasebnih uradnikov In
uradnic naznanja, da spremeni do preklica uradne ure in sicer od 1. do 3. ure popoldne.
lj Z letalom pobegnil, šiškar Kazimir Plehan, vojak letalskega oddelka v Celovcu, je na Vseh svetih dan pobegnil z letalom preko KaraVUnk in pri-šedši nad Spodnjo Šiško nekoliltokrat obkrožil hišo svojih staršev in se potem na ljubljanskem polju spustil na tla. Domače prebivalstvo, ki je naglo prihitelo na lice mesta, ga je živalmo pozdravljalo.
lj Grozna nesreča z zastrupitvijo. Na ljubljanskem južnem kolodvoru so ob velikih zmedah dobili nekateri tudi nekaj steklenic rnetilina, ki je strupen. Ta strup so pretakali v razne posode in dajali piti tovarišem tudi železničarji. Za zastrupitvijo so umrli: Vidmar Fr., Klander Franc, Sigi Robert, Ilauptman David, Babnik Ivan. Ti smrtni slučaji so nam doslej znani. Bati se je pa še nekaj več žrtev in šest ali sedem za-strupljencev se nahaja šc v bolnici in so deloma še v nevarnosti. Velikanska neprevidnost jO to, da se v tem osiru ne ukrene potrebno, da bi se take nesreče preprečile. Velika izguba je to tudi za naše železničarje.
lj Prošnja Trnovčanov gosp. županu. Po dolgem času smo zopet dobili tri električne žarnice. S tem nam ni pravzaprav nič pomagano. Za skrajno silo bi morala bili neobhodno med vsako žarnico vsaj še ena. Sedaj gori ena v začetku Trnovskega pristana, druga na koncu in ena sama v dolgem drevoredu na Opekarski cesti, in šc ta stoji za drevjem. V drevoredu je taka tema kot v tunelu, in to v sedanjem času, ko je polno vojaštva najrazličnejših narodnosti v Ljubljani. Prosimo gospoda župana, da v tem oziru kaj ukrene. Morda bi se drugod prištedilo z elektriko za tri žarnice. Pritožba jc popolnoma upravičena. Javna razsvetljava je zdaj bolj potrebna kot kdajkoli prej. Ker je premog v naši Jugoslaviji zdaj naš, si bo znala gotovo ljubljanska mestna občina pridobiti dovolj premoga, da bomo že enkrat Ljubljančani rešeni avstrijskih dobrot oficialne teme. Sicer bi pa bilo prav, če ljubljanska občina sama odkupi od nam tujih družb kak pre-mogokop.
lj Umrli so v Ljubljani: Suzana Zalokar, trgovčeva vdova, 74 let. — Viktor Šubic, rejenec, 7 dni. — Ivan Holl, sin žel. kancelisU, 4 mesece. — Marija Kodrič, zasebnica, 72 let.
—	Andrej Vodišelc, užitninski prejertinik, 72 let. — Fran Geltar, sprevodnik cestne železnice, 27 let. — Uršula Lušina, užitkarica, 59 let. — Albert Friedrich, kurjač, 34 let. — Pavla Wagner, blagajničarka, 44 let. — Anton Rupar, dninar, 6S let. — Ljudmila Andrejčič, rejenka, pol ure. — Anton čenčič, rejenec, 2 dni, — Janez Dime, dninar, 49 iet, — /vlarija Pavli, posestnikova hči, 6 let. — Marjeta Re-mic, dninarica, 32 iet. — Janez Pavlin, tovarniški delavec, 32 let. — Filip Šelina, hotelski hlapec, 17 let. — Terezija Taborne, služkinja, 23 let. — Marija Pirnat, hči pekove vdove, 7 let. — Ana Šraj, starinarica, 59 let. — Fran Korenčan, sin tovarniškega delavca, pollretje leto. — Marija Slabina, žena tobačnega delavca, 24 let. — Antonija Skof, tobačna delavka, 36 let. — Antonija Kovač, zasebnica, 25 let. — Helena Praprotnik, prodajalka, 25 let,
—	Ferdinand Omcjc, deželni računski svetnik v pokoju, 70 let._— Marija Medved, hiralka, 82 let. — Ana Vanino, prodajaika sadja, 28 let. — Jerica Verovšek, vrtnarjeva vdova, 81 let, — Josip Malin, livarjev sin, 2 leti. — Roža Majer, nadsprevodrikova hči, 3 mesece. — Ana Vodnik, šivilja, 32 let. — Marjeta Koče-var, žena poslovodje, 35 let. — Avgust Pestot-nik, sin tobačnega delavca, 4 mesece. — Marija Mehle, služkinja, 22 tet. — Ana Kunčič, žena posestnika in sodavičarja, 52 let. — Milan Gangl, rejenec, 14 dni. — Apolonija Jeri-na, žena umir. železn. poduradnika, 81 let'. — Emerika Steiner, rejenka, 5 tednov. — Zofija Knafeljc, rejenka, 1 mesec. — Frančiška Sa-beliko, tobačna delavka v p,, 69 tet. — Roža Amalija Kočevar, zasebnica, 38 let. — Ivan Babnik, železniški kotlar, 40 lat. — Terezija Rupert, tovarniška delavka, 53 let, — Viktor Švigelj, uslužbenec cestne železnice, 12 let. — Alojzij Puncer, delavec, 31 let. — Mina Čar-rnan, občinska uboga, 70 let. — Jakob Vahtar, steklarski pomočnik, 17 let. — Frančiška Pe-trič, posestnikova žena, 58 lit. — Marija Žagar, uradnikova žena, 31 let. — Frid. Schulz, podčasinikova hči, 3 leta. — Ernest Jenko, urarski pomočnik, 29 let. — Fran Enoh, pekovski pomočnik, 67 let. — Roman Ravnibar, sin posojilniškega uradnika, 8 dni. — Elizabeta Smrekar, zasebnica, 90 let.
lj Za Narodni svet je daroval g. Alek-sij Hochleitner, delovodja v Pollakovi tovarni, 100 K.
lj Namesto venca na krsto hišnega gospodarja Viljema Jerančiča so darovali za oslepele slovenske vojake rodbina Sirnik 10 K, M. Luschar 4 K.
lj Za invalide, Namesto venca na grob umrlemu invalidu Jožefu Marc, ki je umrl dne 23, oktobra t, 1. v Ljubljani, je darovala družina Marc 300 K za invalido kranjske dežele.
lj Mestna) zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 14. novembra 1918 redna mesečna dražba v mesecu marcu 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov, blaga, perila, strojev, koles itd., od 3, do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica šlev. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč lc najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
Prosim g, Sajovica, ki jc služil pri Holz-lagekommaudo .Maiano pri Gemoni pod praporščakom pl. Ziernfeldom, za njegov sedanji naslov. Odgovor- na: Prenirou, Ljubljana, Ci-i galetova ulica 1 /III.
sns&a atvo-narna.
Ker prihajajo številni priglasi k naši zvonarski zadrugi in razna vprašanja, naj služijo te vrstice v pojasnilo. — Prostor za tovarno je že pripravljen. Lega zelo pripravna, blizu postaje. Tudi materijal za zidavo poslopja je povečini že pripravljen. Seveda se bode zvonarna v teku leta razširila v tovarno, v kateri se bo izdelovalo vse, kar spada v kovinarsko, livarsko in stru-garsko obrt. Na tem polju je imel doslej med nami monopol tujec, ki je samo izseseval naše delavstvo in zatiral našo narodnost. Z našim denarjem in našimi žulji si je množil kapital, ki je služil nam sovražnim namenom. Odslej naj služi ta panoga trgovine in obrti našemu narodu, sreči in blagostanju Jugoslavije. Podjetju jo zasigurana sijajna bodočnost. Deležev zaenkrat še ni treba vplačevati. Zadostuje samo podpis deležev na »Pristopnici«. Za vplačevanje se bodo poslale svoječasno položnice. Član zamore biti vsak zaveden Slovan, ki ga sprejme odbor. Deleži so po 500 kron. Začasno sprejema prijave Janko Barle, mestni župnik v Ljubljani. Glede vojnih posojil kot deležnino, se bomo pogovorili na ustanovnem zborovanju dne 13. novembra. Želi se, da bi poslal vsak dekanat po enega zastopnika na ustanovno zborovanje, Istotako naj bi prišel tudi iz vseh slov. škofij, kakor tudi iz Hrvatskega, vsaj po en zastopnik.
za
gvfr
Ki*. ,. a
Ker bo naša država potrebovala izredno veliko število uradništva za prometno službo, se poživljajo vsi reflek-tantje za uradniško-prometno službo (pri železnicah, pošti in brzojavu), da se nemudoma priglase pri poverjeni-štvu z»a promet, da se v kratkem otvo-< rijo tozadevni leča ji .
V Ljubljani, dne 7. novembra 1918, Dr. Pestotnik s. r.
med SSovenci in
na
Danes nam došli dunajski listi poročajo iz Gradca dne 2. t. m.: Nemški odbor za javno blaginjo se je pogajal s slovensikmi poslanci o redu v spodnjem delu dežele. Slovenci so izkoristili svojo sedanjo moč in zasedli ozemlja do Spielfelda in Gline ter prevzeli upravo na poštah in železnicah. Za Maribor se nastavita dva uradna voditelja, nemški za mesto, slovenski za oko-f lico. Mesta Maribor, Ptuj in Celje začasno obdrže svojo nemško upravo, dokler se vprašanje o mejah ne uredi Pač pa so se okrajna glavarstva po deželi zasedla s slovenskimi uradnimi voditelji.
p Darovi za goriške begunce. G, ravnatelj državne realke v Gorici, J. Zupančič, je daroval povodom svojega imenovanja ravnateljem 50 K. — G, Artur Lokar, notar v Ajdovščini, je daroval iz neke kazenske poravnave ponovno 50 K. — Neimenovani Primorec js daroval 100 K. —■ Vsem darovalcem se Posredovalnica najtopleje zahvaljuje.
pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer sa I ponovi »Hamlet« za abonement »C«. Opozar-i jamo, da se predstava prične tečno ob 7. uri j zvečer. — V petek ostane gledališče zaprto, j — V soboto, 9. nov. se uprizori »Laterna« izven abonemsnla. nc pa, kakor je bilo na lepa-j kih pomotoma naznaujeno, da bo uprizorjen j »-Namišljeni bolnik«. — V nedeljo, 10. nov. popoldne ljudska predstava »Divji lovec« izven abonementa ob znižanih cenah. — Zvečer sa ponovi burka »Charleyeva teta« izven abonementa.
a Goveje meso za gostilničarje in zavode. Gostilničarji in zavodi prejmejo goveje meso v petek, dne 8. t. m., od 1. do 3. ura popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
a Meso na zelene izkaznico B štev. 1 do 800. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 800 prejmejo goveje meso v petek, dne
8. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožcla. Določen je ta-le red: od 3 do pol 4 št. 1 do 200, od pol 4 do 4 št. 201 do 400, cd 4 do pol 5 št. 401 do 600, od pol 5 do 5 št. 601 do 800. Stranka dobi za vsako osebo 15 dkg mesa; kilogram stane 2 K 80 vin.
a Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 8. novembra od 8. do poi 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh.
a I. krušna komisija v Mestnem domu bo uradovala začasno v Ljudskem domu, Streli-ška ulica, v sobi Jugoslovanslcp strokovna zveze, I. nadslroDie.
a Mast na rumene izkaznice C. Stranke
i rumenimi izkaznicami C prejmejo mast v petek, dne 8. t. m., v soboto, dne 9. t. m. in v pondeljek, dne 11. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v petek, dne 8. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 150j od 9. do 10. ure štev. 151 do 300, od 10. do 11. ure štev. 301 do 450, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 451 do 600, od pol 3. do pol 4. ure štev. 601 do 750, od pol 4. do pol 5. ure štev. 751 do 900, od pol 5. do pol 6. ure štev. 901 do 1050. V soboto, dne 9. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1051 do P00, od 9. do 10. ure štev. 1201 do 1350, od 10. do 11. ure štev. 1351 do 1500, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 1501 do 1650, od pol 3. do pol 4. ure štev. 1651 do 1R00, od pol 4. do pol 5. ure štev. 1801 do 1950, od pn! 5. do 5. ure štev. 1951 do 2025. V pondeljek, dne 11. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 2026 do 2175, od 9. do 10. ure itev. 2176 do 2323, od 10. do 11. ure štev. 2326 do 2475; ponoldnc od pol 2. do pol 3. ure štev. 2476 do 2625, od pol 3. do pol 4. ure Stev. 2626 do 2775, od pol 4. do pol 5. ure štev. 2776 do 2925, od pol 5. do 5. ure štev. 2926 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kar stane 9 kron. Poleg rume-ne izkaznice C mora prinesti vsaka stranka s J »eboj tudi rumeno nakaznico za mast.
ivšiSft pssraEH*. i
Segila t? | Sramu.
Osjek, 6, nov. Danes dopoldne je pri- : spel oddelek jugoslovanske legije, ki sc je rekrutirak v Ameriki v MKrovico. Drugi oddelek isfc legije je šel preko Save pri Jarku in jc prispe! v .krak. Srbska vojska prodira v Sremu v treh smereh.
Delegati	^sča
W:

Osjek, 6. nov. Delegati osješkega krajevnega odbora Narodnega veča so prispeli v Valjevo, kjer se sedaj nahaja poveljstvo i. srbske armade. General Spužc-vič je sprejel odposlanstvo kar najprisrč-neje in obljubil, da bo želje izpolnil.
Jugoslovanski delegati pri
Ercegnovi, S. novembra. Delegati »Narodnega veča«, ki so so odpeljali na j Krf, da stopijo v stik s francoskim bro- j dovjem, brzo javlja jo: Danes smo imeli i na krovu »Sabine« prvi razgovor s po- j veljnikom Laiirome, ki se ie ugodno i končal. Jutri odhajamo v Trsi. Priča kujemo usodnih rezultatov.
P©g©IS za premori® mm.
Budimpešta, 7. rlovembra. Pri po- 1 gajanjih, ki so se vršila v Belemgradu > med ogrskim ministrskim predsedni- j kom grofom Karolyjem in zunanjim ministrom Jaszyjcm z ene strani in , generalom Franchet d' Esperey-cm z druge strani glede premirja Ogrske z entento, so določeni sledeči pogoji premirja:
1.	Mažarske čete sa bodo oddaljile za 15 km za ogrsko mejo; tako nastali j prostor ivori nevirslno cone.
2.	Nemške čete ne smejo iti preko Ogrske, ampak sa morajo ob roku, po ententi določenem; razorožili in inter- j nlrati.
3.	Entcntine četa boSo stopile na ogrski teritorij.
4.	General Kovess mora odložiti pO" veljstvo v Novem. Sadu in ga izročiti | generalu Homhaberju.	i
Mac&®nsea*©va armada hm
Budimpešta, 7. nov. Generalfeldmar-šal pl. Mackensen jc hotel s kontingentom svojih čet, ki šteje okoli 209.090 mož, oditi preko Ogrske m Odcrberga v Nemčijo in se je včeraj razgovarjal 7, vlado po posebnem odposlancu stotniku Artnerju, ki je prispel semkaj. Odposlanca so sprejeli v vojnem ministrstvu s prijateljstvom nevtralne države in naznanili, da mažarsko vojno ministrsivo želi, naj gredo čete maršala Mackenscna preko Ogrske brez j orožja, katero bodo naknadno poslali za njimi v Nemčijo. Orožje morajo odložiti na ogrsko romunski meji. Čc ti generaHsld- | maršal Mackensen ne sprejel teh pogojev, j pravi »Pesti Naplo«, da bo Ogrska, ki jo j nevtralna država 5n pod varstvom zahod- i
nih velesil, z. orožjem preprečila prehod Nemccv skozi Ogrsko.
Protcsft prota nasftopanlu
EteESIanov v DašenaciH.
Split, 6, novmbra. Poverjenika Narodnega veča SHS za Dalmacijo dr. Kr-stelj in dr. Škarica sta se pritožila potom brzojavke v Rimu zaradi nezakonitega ravnanja italijanskih okupacijskih čet, ki se izkrcujejo na naši obali. Zastopnika narodne vlade se pritožujeta, da Italijani silijo naše uradništvo, naj prissga zvestobo italijanskemu kralju. Zastopnika nadalje opozarjata, da je naša država samostojna in neodvisna. Zahtevata drugačnih navodil za okupacijske čete in odklanjata vsako odgovornost, če italijanska oblast ne prične drugače ravnati.
S&rkotlč m® fesgia priEet«
Banjalukc. Član odbora Narodnega veča Hadžič poročef, da .je general 5ar-količ pobegnil preko Eroda proti Dunaju s 600 možmi bosanskih lovcev in nekoliko strojnimi puškami. 2 njim je pobegnil tudi jjlavni urednik lista »Besnische Post« Steinhardt.
Brod, 7. novembra. Kolodvorsko poveljstvo je danes tukaj ustavilo generala SaxkoUf&a, ki 353 hotel s svojim štabom in 600 možmi odpotovati preko Osjeka in Ogrske na Dunaj. Njegovo četo so razorožili, š.ato in generala Sar-kotil« pa pridržali v Brcdu, dokler ne dobi kolodvorsko povelfsivo nadaljnih ukrepov Narodnega veča.
Donavska llotjla v Budimpešti.
jBudiiu.pešia, 6. novembra. Danes ob 10. uri dopoldne je prispelo sem 10 donavskih monitorjev s stražnimi čolni in drugimi vojnimi vozili. Na jamborih so visele mažarske zastave. Posadka jo na pozdrav odgovorila z burnimi klici »eljen«. Na obrežju jih je čakala ogromna množica ljudi, ki jih je pozdravljala. Monitorji so se zasidrali v lulii Stari Budim.
Reforma ©črtnega stsasov* skege - zadružništva.
Piše Henrik S t e s k a.
Obrtniki so' obsežna in važna skupina ta-kozvanili srednjih slojev in v tem dejstvu jc njihov socialni pomen. Ako obrtniki izginejo, izgine z njimi velik del neodvisnega srednjega stanu. Srednji stan pa je najstalnejša socialna skupina v državi, je ohranjujoči element in najgloblji vir ljudske moči Obrtnik in kmet sta zanesljiva temelja države, kakor to povdarja dr. Aleš Ušeničnik v svoji sociologiji.
Obrtniki trpe danes vsled velike konkurence s strani industrijalcev. Da si ohranimo obrtništvo, je treba, da vsi merodajni javni faktorji podpirajo obrtnike pri njihovem stremljenju za samopomoč in osarnosvojo. Da bo to obrtno pospeševanje uspešno, je treba dvoje:
1.	Neobhodno je potrebno, da se obrtni stan organizira. Ta organizacija je ali prostovoljna ali pa prisilna. Prostovoljne obrtniške organizacije so n. pr. razne pridobitne zadruge "ter društva, kojih namen je pospeševanje obrti. Akoravno takih združitev ne moremo oogrešati, vendar i~.te ne zadostujejo. Treba je takih organizacij, ki obsegajo vse obrtništvo, ves obrtni srednji stan. Temu namenu služijo poleg trgovskih in obrtnih zbornic, ki pa zastopajo obenem tudi veleindustrijo in rudarstvo, v prvi vrsti prisilne obrtne zadruge in zveze istih,, o katerih hočem pozneje natančneje govoriti.
2.	Te prisilne stanovske organizacije^ po-skrbe. da se obrtništvo samo in pa razni javni činitelii informirajo o sredstvih, kako bi se dalo pomagati obrtu, in da v tem smislu postopajo. K tem sredstvom prištevamo na eni strani obrtne šole, obrtne tečaje, obrtna predavanja, domove in zavetišča ter zavode za socialno zavarovanje, ki jih ustanavljajo javne kor-noracijc in obrtne zadruge za obrtnike in njihov naraščaj. Na drugi strani pa služijo temu namenu skupno nakupovanje sirovin, strojev, orodja, skupno prodajanje obrtnih_ izdelkov, proizvajanje s skupnimi stroji, izboljšanje obrtne tehnike ter iznosojevanje in shranjevanje denarnih sredstev, kar vse poskrbe pridobitne zadruge, javne korporacije in deloma tudi obrtne zadruge.
Iz zgoraj navednega je razvideti, kaj je glavni namen prisilnega obrtnega zadružništva. Na vsak način niora obseoati ves obrtni srednji stan in edinole istega. Naše obrtno zadružništvo pa nikakor ne ustreza tej klavni zahtevi. Z ozirom r>a spremembe, k' iih v kratkem doživimo v našem javnem živlienju, imcmo^ pri-čikovati, da se bodo tudi zakoniti nredpisi o obrtnih zadrugah temeliito reformirali. Sedanji organizatorični nredpisi dajejo preveč pravic samovolji obrtnih oblastev, a istotako tudi hipnim željam obrtnikov samih. Ne smemo sc tedaj čuditi, ako jo vsa ta organizacija nepopolna in ako pri njej nc najdemo prepotrebne doslednosti. Po sedanjih predpisih zahteva tu-
di snovanje in preustrojitev obrtnih zadrug vse preveč pisarij in brezplodnega dela.
Naslednic spremembe v obrtnem zadružništvu se ni i zdijo posebno potrebne:
l. Zadruge. Zakon -.um naj določa, da tvorijo v vsakem sodnem okraju obrtniki enega 111 istega obna, ako jih je vsaj JO, strokovno zadrugo, ne da bi sc šole vrši:, kake predpriprave za take ustanovitve. Trgovce je s.natrati vobče za obrtnike iste obrtne kategorije. Vsi obrtniki enega sodnega okraja, ki niso včlanjeni v kaki strokovni zadrugi, tvorijo kolektivno zadrugo, Pri nekaterih obrtih naj tvorijo obrtniki za vst ozemlje obrtne oblasti druge stopnje strokovno zadrugo. V ta nainen bi se po zaslišanju in pritrditvi vrhovne zveze obrtnih zadrug morala izdati izvršilna naredba k tozadevnemu zakonu, v kateri bi se vsi ti obrti naštevali, \ take okrožne strokovne zadruge bi se morali združiti n. pr. stavbeniki, ziuur-ski mojstri, tesarski mojstri, tiskarji, knji<;otrž-ci, knjigovezi, iotograli, brivci, dimnikarji, so-davčarji, zobotehniid, instalaterji, urar,i, optiki, drogisti, slikarji in pleskarji, trgov.-Ui vrtnarji, komisijonarji, agenti itd. iNa predlog okrožne zadružne zvezo bi smela obrtna obias! druge stopnje tudi združiti obrtnike tehnološko sorodnih obrtov v eno zadrugo. Tako bi se n. pr. smeli v sodnih okrajih, kjer je premalo ključavničarjev aii kovačev za lastno zadrugo, združiii vsi kovinski obrli v eno samo zadrugo. Istotako bi kazalo, oa se krojaškim zadrugam prikiopijo lirznarji, klobučarji, roka-vičarji in modisti, kajti It slednje obrtne vrste bodo kvečjemu v velikih mestih štele zadostno število obrtnikov za lastne zadruge.
Da bodo kolektivne zadruge povsem ustrezale svojeniu namenu, naj bi zakon določal, da sa imajo za. one obrti, katerim pripada vsaj 10 zadružnikov, ustanoviti posebni dokaj samostojni strokovni odseki z lastnim načelnikom, podnačelnikom iu plenarnimi sejami.
IL Z V e Z e obrtnih z a d r u g. V krajih,, kjer ima vsaj 10 obrtnih zadrug svoj sedež, se imajo iste združiti v krajevne zadružne zveze. Naloga teh so skupne naprave za povzdigo gospodarstva in izobrazbe in v človekoljubne namene. V krajih, kjer je manj kakor 10 zadrug, bi se smele zadruge sicer tudi združiti, a ie v gotove namene potem, ko so sklenile ustanovitev kake skupne naprave. Za ves okoliš obrtne obiasti druge vrste naj zakon predpisuje ustanovitev občne okrožne zveze vseh krajevnih zadružnih zvez in oni hzadrug, ki niso včlanjene pri krajevnih zadružnih zvezah. Za trgovske zadruge in za gostilničarske zadruge pa se ima z ozirom na bistveni gospodarski razloček med trgovino in obrtjo v ožiem pomenu ter z ozirom na že obstoječo organizacijo gostilničar-stva ustanoviti posebna strokovna okrožna zveza vseh trgovskih zadrug oziroma ravno taka zveza gostilničarskih zadrug.
Da« pa tudi pri občni okrožni zvezi dovolj vpoštevamo razloček med posameznimi vrstami, naj pri njej obstojajo za obrli, ki štejejo vsaj pet strokovnih zadrug oziroma zadružnih strokovnih odsekov, posebni zadostno samostojni strokovni odseki z načelnikom,' podnačelnikom in plenarnimi sejami.
Odbor občne okrožne zveze naj tvori skupno s primernim številom zastopnikov trgovske in pa gostilničarske zveze obrini sosvet obrtne oblasti druge stopnje in mora biti primerno zastopan pri zavodu za pospeševanje obrti.
Za vso slovensko deželo se imajo ustanoviti deželna zveza vseli občnih okrožnih zvez, deželna zveza vseh trgovskih okrožnih zvez in deželna zveza vseh gostilničarskih okrožnih zvez. Odbor zgoraj navedene deželne zveze ima skupaj s primernim številom zastopnikov deželne strokovne trgovske in gostilničarske zveze obenem biti obrtni so:.vet vrhovnega obrtnega oblastva.
III. Po zaslišanju vrhovnega obrtnega sosveta izdana izvršilna naredba k zakonu o obrtnih zadrugah bi morala določili opravilnike (pravila) za strokovne, za kolektivne zadruge, za zadružne zveze, za zadružne strokovne odseke, za zvezine strokovne odseke, za pomočniške zbore, za posredovalnice za delo, za pomočniške in mojstrske izpraševaluc komisije, za razsodišča itd. Ti opravilniki bi imeli j občno veljavo, ako bi pa hotela zadruga ozi-! roma zveza spremeniti to ali ono točko teh ; normalnili pravil, bi morala prosili odobrenja 1 pri obrini oblasti druge stopnje. Taka normal-' na pravila bi izdatno razbremenila poslovanje zadrug, ki mnogo časa tratijo s sestavo raznih pravil. Za druge zadružne naprave kakor na primer za vajeniške dome, za vajeniška zavetišča, za razne blagajne, za socialno zavarovanje pa bi se morala izdati vzorna pravila,
V zakonu bi se moralo tudi določiti, da se imajo zadružni zbori, zvezni zbori, odsekove plenarne seje itd. že zaradi proračuna in ra-' čunskega zaključka vršiti vsaj prvo in četrto četrtletje, cdborove seje pa vsaj vsako četrtletje, Deželne zveze bi morale imeti svojo la-; stno glasilo. V tem glasilu, ki ga dobi vsak zadružnik, je objaviti vsa vabiia na zborovanja, vse objave glede sklenjenih doklad, vse ouo-! mine glede zapadlih doklad in sploh vse zadru-1 žne razglase. Odpadlo bi zato vsako osebno vabilo zadružnikov, s čimer bi si zadruge in 1 zveze prihranile mnogo stroškov.
Dosedanja uprava zadružne imovine je 1 preveč zamotana, vsled česar se ima zen >-i staviti in naj odpadejo sedanji zakor. ti pre .'.-pisi o zaračunavanju posebnega inkorpordcij-skega in vajenškega zaklada. Da se denarno poslovanje olajša, bi sc morale doklade zadrug kakor zvez določali enakomerno po giavaK. Tudi doklade zvez bi pobirale zadruge in jih odposlale zvezani.
_ Umljivo je, da zadruga brez lastne pir -r-ne in tajnika nc more povsem rodovi i'i svojemu namenu. Vsled tega je žchli, da K zakon predpisal, da naj imajo vse v istem kraju se nahajajoče zadruge svojo skupno pisarno .
skupnim zadružnim tajnikom in z določenimi uradnimi urami, i a dolžnost glede skupne pisarne odpude lc za dotične zadruge, ki hnaja lastno pisarno z lastnim tajnikom.
siufai'' du.-!i se prisilno obrtno zadruž« Bistvo na tak Mčin reformiralo in apopolailo, na, bi se tudi institucij državnih obrtnih in-ou;iiKl0r|ey opusu.:-, kajti obrtne oblasti potem --od enotnosti za., u...ue organizacije ne bo-
00	več raLle teh strokovnih organov, zadru-
,C Vroma nttjim zvezam pa naj pomagajo načelniki oziroma tapiki zvez višjo vrste, Itar
1	,Jc v korist obilni samoupravi. Država naj v ta ramen zveze subvencionira.
«„,1V'- u-2vezi 2 reformo obrtnega zadružni-?-XDa,' bl,sfv svr"° temjijitejše strokovne °irt,ne^ n3raščaja spopolnili tudi preapisi o dokazu usposobljenosti in o obrt-uemr.adalievalnem šolstvu. Zakon naj določi, da unt-ta pn vseh oLrtiii, za kojih nastop obrti
uV n inV Ce ?al.!-,cva do:iaz u.-posobijenosti z ono in pomočniško dobo, od predpisane po-dobe odpasti vsaj dve leti na čas po
6nlk f pr??mu°čulS^ izkušnji (izprašani pomo-cn kl). rl teh obrtih bi smeli izmed novih obrt-, Y le 1« so se z vspehom pocivrgli po-mojstrski izkušnji (izprašani obrtniki), nncu vajence.
L Določiti Š°-a:1 se. lmai? .izdatno
spopoini; števila -v obrtne r:
skupin?, h -orna šolah, si:v j/ne cbi vzporednice in nrivir
11 s;
•nccv se laljevalne
Itako se naj krilCjo stroški za • I sol 111 kdo naj le šole upravlja.
moralo, pri katerem o o;,t- oviti občne strokovni pouk v tov vi oddelki na teh ! i ovalne šole ter dni razredi, nadalje Strošiii za vzdržavanje teh ■K
, ' ---------- •.
" —• J W ,. ti H
Narodni davek občine ferka. Darovali ro: Ne-AnZVpV K,- tranc Magovac 62 K; po 50 K: t™1,»oljanc, Josip Borštnik, Anton Borttnik, aSLaft^ Anton Skufca, Marija Bregar, Pavel J. v	Jo31P	Janez Podržaj, Josip
•K vo n,k Franc Koštal.-, Frone Meacin, Bernard r„ T>1P tr;avcc, Janez Rogelj[ po 40 kron: Janez Rogelj; po o0 K: Josip Zaje, Josir. Bretfar, Anton Zupane, Ignac Koeevar. po 26 K: Franc Svetini PO 21 Ki Franc Hočevar ml.; po 20 K: Mania Kastelic. Josip Strrh, Franc Seme, 1 ranči-TJ™- Jancx	ml., Janez Zaje, .Jožefa
I mCS ' Tlerezija Zabukovec, Anion Mura, Marija murn, Josip Gačnik, Anton. Ilrovat, Janez Turk, | Frančiška Arko, Ivan Strniša, Alojzij Globokar, j Jožefa Hočevar, Anton Globokar, Terezija Mest-nik, Janez Hočevar, Anton ZaJbiikovec, Marija Za-j vlrsc - i erozija kalar, rraac ž upane, Anton Za-virSck, Terezija Grm, Bernard Erjavec, Franc Žni-darsic, Marija ZavlrSek, Josip Habjan, Janct Ra-I dclj, i erozija Zabukovec, Bernard Koželj, Uršu-' '-'I	Anica Brlan, Jakob Šustaršič, Marija
Skulca, i'rane Miklavčič, Damijan Hočevar, Matija I.ožclj, Josip Zaje, Janez Mahne, Janez Zavod-mk, Anton Sadar, Josip. ? '.č, f-iurija Miklav-oio, Ana Rojtan, l-ranc MikiavČlft, Anten ICožar, Franc Blatnik, Marija Blatnik, Janez Ukini':, Ivana Rošelj, Janez Sadar, Franc Rogel, Jocip Adamič, Josip Kralj, Rozalija Glavan, po 15 jKl Marija Hočevar, Martini Tomažin, Anton Koželj, Ama-!ija Erjavec; po 53 K: !van I.c':.;; po \2 K: Franc Kastelic; po 10 K: Janez Zclnikar, Franc Fink, Josip Bregar, Marija Bcegar, Anton Hočevar, Anton Gcgcc, Marija Blatnik, Janez Sadar, Janez Koželj, Marija Habjan, Janez Mf-hvčič, Terezija Zavoanik, Aiarjeta PodrVaj, Janez Codec, ."rane Habjan, Anton Skufca, Janez Godce, Marija Pc-skar, Josip Hočevar, Franc Godec, Janez .'-.'upanc, Marija Zupane, Damijan Maver, Marija i.iovat, Ivan Puš, Marija Mencin, Angela Pcdr aj, Josip Grm, Janez Blatu.":, Franoiška 1-Jn'nik, P Žitnik, Josip Grm, Uršula Mestnik, Josio Bradač, Frančiška Prosen, Marija Petja!:, Marija Pečjak, Urada Brlan, Marija Zaletel, Franc »Koželj, Terezija ižanc, Franci, ka šustaršič, . :-;■.";• ! ufca, Janez Suštaršič, {'rane Podi-žaj, Jori-j v.'avčič, Marija Zavodnik, Marija Sere, ' '. okavoc, Ana /ajc, Josip Nore, Marija Godce, Katarina Zaje, Marija Godec, Ivana Godec, Janez Mavaar, Anton Perko, Marij t Perko, Josip Miklavčič; Franc Globokar, Josip Strah, Janez Tomažin, Franc Miklav-č, Anton Fink, Angela Fink, Marija Sten! > Fr Kastelic, Uršula Strah, Franc SuštarŽlČ, Marija Erjavec, Franc Hočevar, Josip Kuinar, Ignacij Kastelic, Marija Svetin, Marija Strausš, Lconold To-mažin, /»larija '...viž, Jožefa Erjavec, Frančiška Blatnik, Franc Črnivec, Janez Blatnik, Marija Miklavčič, Josip Mustar, Ivana Skufca, Anton Pajk, Ana Rus, ■•'ranč:'5!:a Paji:, Marija Sadar, ^larija Zavodnik, Anton Novak, Alojzij Greber.c, Anton Mišmaš, ^Josip Siiitorr.i;-, Anton Godec; po 9 K: • •'••žela Glavan; po a K: .rane Urši;, Frančiška Pavčič; po 7 K: Janez oirni/.a, Jooip Novak; po 6 K; Franc č-.ndck, po 5 K: Janez Globokar, Jožefa Hribar, Anton Vidic, po 4 Ki Anton Miklavčič, Terezija Dolenc, po 3 K: Janez Uršič; po 2 K: Janez Nosan, Ana Ur:'1 i t, Anton Uršič; po t K: Franc Klun, ,' ntonija Polj . Marija Piškur, Jožef Spelič. Skupaj 3415 kron.
— Mc-:o ver v- na krsti umrlega elektro-inženirja pl. LeviSnika in pokojnega stud. iun Antc Koiska sla darovala g. Ignacij in ga. Ivanka Guzei; i/. Školie Loko Društvu za o'"v)šl:o varslvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani po 20 K, skupaj 40 K. Prisrčna hvalai	<
Mesto venca na krsti umrlega clcktroin-.'■cuirja pl. Lc.ičr."'.a in pokojrega stud. jur. Ante KoSaka sta darovala g. Ignacij in ga. Iv. Guzelj iz Škofje Loke »Društvu za otroško var:.Ivo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana po 20 kron, skupaj 40 kron. Prisr-, čna hvala!
Dcžv.ik, svilnat s črno kovinasto kljuko I je vzelo dekle v ponedelk-I: v voocrncm vinkn :n_ je izstopilo v Otočali. Pn-.iv^jo se, da ga ! [ !'• ko j na .postajni pis-vi v OI ::.':. !)c-: nano po imenu in bi jo sicer ova odišču v Radovljici.
V Gorici
ae proda zaradi slaro.li, v mestu lc::c ča, po vojni zelo poškodovana
!ai-
m
o-iisina m ^
ki obstoji .'• mlina, stanovanjskih hiš, ter iz razdej: ;.ga parka, ki ima dobro ohranjena, od sovražnika i-' t 'ta izdelana podzemeljska stanova!' ..a (kavarne) in strelske jarke. Odstopi se s pravico do odškodnine vred .-a cci.o Ctfj.CDO kron. 'onudbe pod si.ro »Mlin ia posestvo št. 4300« na upravo »Slovenca«.

. -v .VM^uMM
MMrn EM llltl! 9uU lElCub
, .... prodajalo vsako sredo in so-v Kopitarjevi r.lici štev. 1 po ujji cem.	I. Marinšek.
Enako sc lx-> prodajalo na Tr-ii;ški ccsti v Streharjevi luri.
Rud. Šulc.
jjSjf Dva pridna ia poštena
hI H
»e rarume tudi na peri j so sprejme v vilo. Plača ;
Naslov so poizve pri ujuv.
_
runo in vrt, o dogovoru .•i listo.
f !ue prcl
■ \ i? M	Si ? ■ •			l --.'J
	*. ■ T'	• ' A *'		• 't n
. .i u v	- 11» V;		j J i,,	
		1HV, 11J l	. ; o \	
• proti	dobri	p ] i' •.		•: <1'
i pri	tvrdki	JO.-.	ZID	
uaajs'.	»a c ■■ :	:i n. s j		
,	pfliiir u m
PlV^U ir- - i":-, . ......_. ... .
sproin ci iai i<aiu.i.:tii
i.':. rx IW i,, . '^iv.rorejeka zveza" v stvar
'i!
V f
t».1
fc da.io aa TocaUicni strop;e. Puizvetlho ml ijolune in od J—G. me i
. uro di >l>. ištotfttt
m.
! okni dni. — N .-v-;
ivo .Slovenca pod
> \« ujii av-t. i J 22.
1»! Tužnim srcem naznanjamo ;i>:'| IjjjjKi vsem sorodnikom ui znancem M žalostno vest, do. je naš nad-vso ljubljeni in nepozabni soprog', očo, brat. gospod SEBi
m&§mr<! mmm®
častniški nn^mesinik pri 2. KES gorskem strolsissin polku.
po kratki miu nl bolezni® v jj| sredo, dne li. novembra 1918. zjutraj previden s tolažili sv. vere v deželni bolnici v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek dne 8. novembra 1918. ob pol 2. uri pop. iz deželne bolnico k sv. Križu Ljubljana, i>. XI. 1918.
Žalujoži ostali.
Sprejme se nekaj
f i , 11 ^ S Sftrai Bos 3
pri FR. STUPICA, trgovina z
železnlnc v Ljubljani.
Lepe, neme-Sar.c, dobro
KUMNO, VOSEK, ERINJEVO OLJE kupi po najvišjih cenah
frii. Ranft, Kram. Prodaja BRINJEVEC, SLIVOVKO, „,.,..,	, .. SADJEVEC, VINO letine 1917
Vchaa, trinadstropna, moderno zidana v vsaki množ;.n, po zmcrnih cenah 34J6
IS

iiigimm lih!

v Ljubljani, ki jc šc davka prosta in v kateri se nahaja najboljša obrt, se zamenja z drugo hišo, čc tudi manjšo ali z vilo. — Prijazne ponudbe je takoj poslati pod »Dobra kupčija 4201« na uprav ništvo »Slovcnca«.
vajena tudi hišnih del, se sjv-une takoj kot LrtU?" hišna. "-$SL Ponudi- z navedbo pogojev pod »Hišna 4296- na upravo.
Sprejme se takoj
mm ss m
Tužnim src<;m naznanjamo ® JE prežalostuo vest, du jo nas ^ffi j» iskrenoljubljent oče, stari oče, stric in svak, gospod
posestnik in gostilničar
danes, v četrtek ob 1 uri ponoči, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramen- >]§ ti, v starosti 74 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam dragega pokojnika so vrši v petek, ob 4. uri popoldne na domače pokopališče.	gg
Šmartno pri Litiji, 7.11.1918.
K JC- A*
vajena živine in za lažja hiSna dela proti dobri plači in prehrani. — Ponudbe pod »Dobra plača 4296< na upravo.
Proda se lepo, iino
>!jrio in namizno

Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4313.
f\
ic-fii ostani.

se dobi vedno po primerni ceni in v vsaki množini pri M. WEBF.R, LJUBLJANA, Prisojna ulica itev. 1, II. nadstropje.
NAPRODAJ JE
'di^A
' M
• al
Jako iepa "ffiZ
.... luno
sa v kamniškem okraju za pleme odda in sicer za sveži Speli ali mast. Več se poizve na Bleiwo!sovi cesti 20, 2. naiisti-opje na desno, ott 1. do i. uro.
Krema za britje!-
j
najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan. !oui:ek K 7 50
l večjo delavnico, velikim vrtom, z več sobami. V hiši jc vodovod in električna luč. leži v najbolj prometnem kraju na Gorenjskim. — Kje? pove iz prijaznosti uprava ^Slovenca« pod štev. 4203 ako znamka za ooštnino.
Gospod išče takoj
A
W
Milo za britN
i i
pristno, najboljše vrste .'5 kosi 9K 1 kg K o.'- • Pošilja proti naprej-
poslatvi denarja M. JtlMKkU-?, eksportna trgovina Zajjreb 39, Petrinjska 3 III. Hrv.
" -1'~.....4j
N 8»srasek za
»risanja žsre
- -37aŠJŠ€5W »
HM
i škatlja 5 K, 15 škatelj 65 K. Pošilja se po povzetju, labor. A. Scehes jiredal 5 ti.
: m oiiosnj.
dveh mebliranih ali nemebliranih sob s
kuhinjo in elektriko. Ponudbe na: Hotel Union St. 34, Ljubljana.	4309
KUPI SE
ii i Liiii
Ponudbe pod: »Resni takojšnji kupec«
4306 na upravništvo »Slovenca«.
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
Hoten I. FinZgar
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno [ cvetje, nagrobne vence, okraske, | noge in tapete za rakve, tančice,
Pni,m ! mrtvaške čevlje i. t. d.
/uvlcliu. — r arm. s c-. .. , ... o ». . ..
srI, Gradec, poštni Sv0^ k 8V0^unl " Svoji k svojhpl 4208 ota H	T Tč A TP
PRODA
4310
C.
al
LIŠAJE GARJE
PEGE
in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigerno PARATOL, domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se ir.o:e rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5'—, dvojno-velik lonček K 9'—, Da-
....... . ; lje PARATOL-posipalni prašek, ki va-
»jamceno pristna, uno v.nsko žganje, za ruf, najbol; občutljivo kožo. 1 škatla ranogovretno zurav ;no porabo, 1 liter po tC	Oboje sc dobiva po povzetju ali
50 kron. Odda se tudi 25 L.rov. Naslov: j	predplačilu pri tvrdki 3434
PARATOL - WERKE lekar ULMER 1 BUDAPEST VII-27, Rčzsa utca 21.
F.lHilF, BSii), H S.
WJT. K3 »TJKH.V 'JUC.
KrmS sk a dež el si a
izsiica
n.-a. dež. ih-.'.rt : in voatae, aezgoflse ia jamstvene zavarovalnica v LjabSjaaf, rjarijc Terezije cesta 12, H. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združena tudi z ifViV.'"'' vojnim lizikam, otročkih uo', renina in ljudska, nezgodna "iKi"-^ }' 'ajas!vcnn zavarovanja, "ir" — Jnvsn zavod. — Absolutna varnost. — Nizko premije. —
Prospekti zastonj in po-jtnino prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. fraHBEHsasra v	imxsmyrwi* ramSSMMMRU*mairirmmmiiMmmmw'amr»jmB:i
s0 Popolnoma zatro ^ to jj BnSsfai?'? s sredstvom ,RaUeo- t :ud'. Ako hi uspeha, so denar vrne. Stotine zahval, ifl lieua !'. -t'-, 3 škatljo K 9 -. fiioulco, uši, bolhe, ščurki ne -j
I uničijo v. zalego vrod radikalno s ,,'fhiera'' sredstvom. "
"i--1: r i iSia ja.	n ac. z
Sfcfi y -; v" ©'-^Ttetfž
Klavirje, harmonije
ii m slavne snslromonte
prodaja in izposoja
Hlf^iz Sresisil?,
Ljubljsjna, Kongresni trg štev. 15.

ProoDrstne
SME
za sobe
aieMrlta žsp^s sbeMIIS-S
in vedno	4034
v veliki izberi priporoča tvrdka:
specijalna trgovina s šiv. stroji in kole8,
LJUBLJANA i Sodna ulica št. 7.
forc^anannaanl
{□□□□aaDanannfiij
vfi
Dobro, staroznano gostilno pri "Tpgj ♦______ ifF .. «
sva pod;: s 1. novembrom prevzela. Postregla bc ieva cenjene goste kar najboljše — sedanjemu času primerno. —
Za obilen obisk se priporočata
Peter in Josipina Košak.
s DnanaaafJDann j
loaapnDnncjnuD
,-:2

O
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-iorm« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skabolorm«!
nove in stare BSfflpj vsako množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanske industrija probkovih zamaikav.
sprejema t popravilo in tadi nove na nove oblike prennredi FRANC CERAR, io-varna slamnikov v STOBU, poita Domžale pri Ljubljani. - Cene primerno nizke, točna postrežba.	3715
Pristno domače
OljM® olje
preskrbi le v zameno druge različno hrane. Karel Kos, Nerezine, via otok
Čres, Istra. Istotam se dobi sladkor in različne moške obleke,
era sca £3
Žba
trs ca
ca
ir-1 53 £Zi
ca
IO
ca
B
t^s iera ca
C3
ca ca ca ca
Ustanovljeno 8. 1893.	Uj^RO'tilj|«nci S. 1893.
Jmfi nfiifn^m^ Ml
regtstrovaim zadruga z omejenim iamslvom,
Dovoljuje Članom posojila proli isoroSlvu, zastavi živIMili palic, UGseslev, vrednosiiiiii mm ali immtii no služnene prtiemke.
Vračajo se posojila v 7V2, 15 ali 211/2 letila v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, nr.j so obrne na pisarno v Ljubljani.
Kongrosni trg Stev. 19. ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hrarešlna vloge in jih obrestuje po 4 i/4 % DruStveno lastno premoženje znaša koncem leta 1917. K 489.431-79. Deležnikov je bilo koncem leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki i epre-zeutujejo jamstvene glavnice za K 5,793,450—.
r *: mimKiMHiiu
HIMIlItllttlli:.-^Mll
ca
ca ca ca
ca
ca ca
ca ca ca B ca ca ca ca ca
ca □
ca ca
racacacacacacacac^cacaiCTcaacacac^a
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva , r brez odbitka rentne-
ga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
cesta itev. 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in dajo za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z - < tizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vredi Ii papirjev. Menice
sc eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znaiajo nad en milijon krcn. Stanje hranilnih vlog je bilo konccm leta 1917 nad 34 milijonov kron.
v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti.
1 m orsSe baru, snSišli m Dllrcatfbt g^ips), a-^stnsc |Fedsn»eiHf, sirupu ©Sls, pr^iggo olje, srttoiisssl, s!ek!snil m 'issssrsM Mizi, ple-slikarske ias zitos&s iče, itakar Mi struge o to stroliss ima še oesSsio s»
z gumijastimi podplati se zopet dobe, kakor tudi 1J9P- USNJATI NABITKI pri PETER KOZINA & CO., v LLUBLJANI na Bregu It. 20.	4261
i fi J)	g, o,«-» 43
Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo.

1SF" Prodajalci in trgovci dobe popust.
m
m
rm
m

v
J
tdAsaeatmfisFr^r^^K.. m v ^^^ragKTOajg-imaiKJuuiiMH«1^««^^!!^!« jiiibi i' mm im
m m
BM
M
' T Vi
z lesenimi podplati v vseh velikostih dobavlja takoj tudi v večjih množinah tovarnam, graščinskim oskrbništvom, občinam, šolam, kon-: umnim društvom itd. itd. naslednja prodajalna
tovarne čevljev in usnjenega
Th
DUNHJ
TaborstraBe 17 a.
i j Cena 3 ; 3 kartone 7 K. Prašek proti mrčesu dodan :: K. jil / */i
l&mm ©iem at«.£0v1l!a
[) iloeli s korenino vred „lUAItALSAM". Uspeh zajam- aS ^ ■1 con. Cena3 K, 3 lončki 7 K, (i lončkov 11 K. 100 zahval. K , ^p-aaSti^l^ n •> E.jr.Rny, Kaschaii, X. Ogrsko, Poštni predal 12-C, »16. jjil T^^M'11')!
». irtTf*
V tej prodajalni se dobe tudi nadomestki za usnjate podplate, jermena in jermenčki za čevlje.
iiimuiitiMiiiiiiiiii