jtev. zbz.
O LJubljani, v ponedeljek, dne J. decembra 1908.
Velja po poŠti:
sa telo leto naprej K 26*— IU) pol leta „ „ 13 — sa Četrt leta „ „ 6-50 sa en mesec u 2-20
V upravniStvu:
sa celo leto naprej K 22.40 sa pol leta „ „ 11.20 sa četrt leta „ „ 5,60 sa en mesec „ „ 1.90
Es poSIIJ na dom 20 h n« mesec.
Posamezne Stev. 10 H,
(Olredništvo J< v Kopitarjevih ulicah li 2 (vhod tez ..	dvorl$(e nad tiskarno). — Rokopisi se
cap vračajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Itev. 74
Političen list za slovenski narod
Leto xxxvi.
Inserat!: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . .. 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
JL- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Volivci!
Dne 14. grudna se vršijo volitve v deželni zbor iz splošne skupine.
Na podlagi sklepov zaupnikov na shodu dne 16. nov. priporoča Slovenska Ljudska Stranka sledeče kandidate:
1.	Za sodna okraja Kranj in Skofjaloka:
Evgen Jarc,
c. br. profesor v Ljubljani.
2.	Za sodne okraje Litija, Radeče, Višnjagora:
Dr. Ivan Zaje,
zdravnik v LJubljani.
3.	Za ljubljansko okolico :
Miha Dimnik,
kmet v Jaršah ob Savi št. 6.
4.	Za sodne okraje Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Žužemberk:
Dr. Vladislav Pegan,
advokat v Ljubljani.
5.	Za sodne okraje Ilirska Bistrica, Lož, Postojna, Vipava :
Jernej Ravnikar,
nadučitelj v Trnovem.
6.	Za sodna okraja Kamnik in Brdo:
Ivan Lavrenčič,
dekan v Kamniku.
7.	Za sodne okraje Kranjskagora, Radoljica, Tržič:
Janez Piber,
župnik v Bohinjski Bistrici.
8.	Za sodne okraje Kostanjevica, Krško, Mokronog, Trebnje:
Janez Hladnik,
župnik na Trebelnem.
9.	Za sodne okraje Črnomelj, Metlika, Novo Mesto:
Martin Matjašič,
župan v Rosalnicah. 10. Za sodne okraje Cirknica, Idrija, Logatec, Vrhnika:
Anton Kohi,
posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici.
Volivci S. L. S! Volite soglasno te može, za katere so se slovesno izrekli zaupniki naše strinke in katere Vam sfe zavestjo priporočamo, da so vredni Vašega in našega zaupanja.
Pri teh volitvah se gre za to, da Slovenska Ljudska Stranka pridobi trdno večino v deželnem zboru, in s tem zadobi možnost izvajati svoj ljudski program v okviru deželne zakonodaje in uprave tekom prihodnjih pet let.
Na Vas je, častiti volivci S. L. S., da se to zgodi: odvisno je le od Vaše zavednosti in edinosti!
Tedaj dne 14. tekočega meseca vsi na volišče in vsi kot eden mož oddajte glasove za izkušene, značajne može, ki Vam jih priporočamo.
V LJubljani, dne 7. grudna 1^08.
Z Bogom za ljudstvo!
Osredni volivni odbor S. L. S.
Dr. Ivan Šusteršič,
načelnik.
LISTEK.
Otok zaklndoo.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Našel sem vse potrte, kakor je bilo naravno. Sodnik je sedel sključeno, bled kakor zid, in premišljeval škodo, v katero nas je zapeljal. In eden izmed šestorice mornarjev na sprednjem delu ladje ni bil mnogo boljši.
»Tamkaj je človek,« je dejal kapitan Smolett, in pokazal z roko proti njemu, »ki je novinec v tej stvari. Skoro onesvestil se jc, doktor, ko je začul oni krik. Se kai takega in pridruži se nam.«
Povedal sem kapitanu svoj načrt in medsebojno sva potem dognala vse njegove podrobnosti.
Postavili smo starega Redrutha v hodnik med kabino in prednjim delom ladje s tremi ali štirimi nabasanimi puškami. Hunter je pripeljal čoln okoli zadnjega dela ladje, in Joyce in jaz sva začela nalagati vanj zaboje s smodnikom, puške, vreče
pečenca, sod sulic svinjine, sod konjaka in mojo neprecenljivo ročno lekarnico.
Sodnik in kapitan sta pa ostala na krovu in poslednji je poklical krtnarja, ki je bil najvišji mornar na ladji.
»Gospod Hands,« je rekel, »tukaj sva dva izmed nas z dvema samokresoma v rokah. Ako da kdorkoli izmed vas šestero kakoršnokoli znamenje, obleži na mestu.
Bili so zelo iznenadeni in po kratkem posvetovanju so se zbrali pri srednjem delu hišice nad kabino, brez dvoma z namenom, prijeti nas od zadaj. Ko so pa videli. da jih tamkaj čaka v zapahnjenem hodniku Redruth, so se takoj vrnili nazaj in neka glava se je zopet prikazala na krovu.
»Doli, pes!« je zavpil kapitan.
In glava je zopet izginila in za nekoliko časa nismo ničesar več slišali o teh zelo bojazljivih mornarjih.
Medtem smo z največjo naglico naložili čoln. kolikor smo smeli. Joyce in jaz sva zlezla skozi zadnja vrata doli in zopet odrinila proti obrežju kakor hitro sva le mogla veslati.
Ta druga vožnja je še bolj vznemirila straže pri obrežju. »Lillibullero« je zopet utihnil, in ravno predno smo jih izgubili izpred oči za ovinkom, je eden izmed njih
skočil na suho in izginil. Mikalo me je skoro, da bi spremenil svoj načrt in uničil njihove čolne, vendar sem se bal, da ne bi bil Silver in ostali v bližini in da se ne bi potem vsled prevelike drznosti vse izjalovilo.
Kmalu smo dospeli do suhega na ravno isto mesto, kakor poprej, in začeli prenašati živila in ostalo v ostrog. Vsi trije smo naredili prvo pot težko obloženi in smo zmetali naše blago preko ograje. Nato smo pustili Joyca za stražo — sicer enega samega moža, ki pa je imel pol tu-cata pušk — Hunter in jaz pa sva se vrnila k čolnu in se obložila vdrugič. Tako smo delali brez odmora, dokler ni bflo vse blago na varnem; potem sta obadva služabnika ostala v ostrogu. jaz pa sem z vsemi svojimi močmi veslal k »Hispa-nioli« nazaj.
Da bi še enkrat poskusili naložiti čoln, se je zdelo bolj drzno, kakor je v resnici bilo. Oni so seveda imeli to prednost, da so bili močnejši po številu; mi pa smo bili močnejši po orožju. Niti eden izmed onih na suhem ni imel puške in predno bi zamogli streljati s samokresi, smo se nadejali, da se jih iznebimo najmanj pol tucata.
oknu. Vsa njegova slabost je izginila. Vjel je vrvico in jo privezal, nato sva pa začela zopet na vso moč nalagati čoln. Svinjina, smodnik in pečenec so tvorili tovor. in po ena sablja za sodnika, mene, Redrutha in kapitana. Ostalo orožje in smodnik smo vrgli v morje v dve in pol niti globoki vodi, tako da smo mogli videti, kako se je svitlo jefklo daleč pod nami na peščenem produ lesketalo v solncu.
Med tem časom je začelo morje pritekati in ladja se je zibala okoli sidre. Slišali smo slabe klice v smeri proti čolnoma, in akoravno smo bili vsled tega brez skrbi glede Hunterja in Joyca, ki sta se nahajala bolj proti vzhodu, smo morali vseeno hitro odriniti.
Redruth se je umaknil s svojega prostora v hodniku m skočil v čoln, ki smo ga potem prepeljali okoli zadnjega dela ladje, tako da bi bilo bolj priročno za kapitana Smoletta.
»Sedaj pa. možje,« je rekel, »ali me slišite?«
Nobenega odgovora ni bilo čuti iz prednjega dela.
>K tebi. Abraham Oray — k tebi govorim.«
UseučilišRo vprašanje.
Dunaj, 6. decembra.
V četrtek, dan po jubileju, je imelo slovensko dijaštvo vseh treh struj skupen shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Prisilili so ga do tega dogodki na dunajskem vseučilišču, nekvalifikovano postopanje graškega rektorja in pa razpoloženje pri Nemcih, ki se posebno razodeva v pisanju nemških časopisov in v predlogu za italijansko vseučilišče v gosposki zbornici. Italijani so si priborili svoje vseučilišče z revolverji. Italijani morajo dobiti univerzo, pravijo Nemci, vlada jim je silno postrežljiva; v najkrajšem času jim jo bo dala. Na nas se ne spomnijo niti Nemci, kaj šele vlada; zato je slovensko dijaštvo spomnilo Nemce in vlado, da so tudi Slovencem veliko dolžni, v prvi vrsti pa vseučilišče.
Shod je imel skupni slovanski značaj. Razun Poljakov in Cehov se ga je udeležilo mnogo Srbov in Hrvatov, večino ie tvorilo slovensko dijaštvo. Navzoči so bili kot zastopniki »Narodne zveze« državni poslanci dr. Krek, dr. Korošec iu dr. Ry-bar.
Shod otvori v imenu sklicateljev Mirko Božič (Danica). Pozdravi udeležence in izvaja: Zakaj smo se zbrali, vemo, ker čutimo. Žalostno je naše življenje na avstrijskih univerzah. Nemcem ui bilo dovolj, da so pregnali slovenski jezik iz vseučilišča, sedaj nas hočejo še izstradati. Odločno zastopamo stališče, da se jezikovno vprašanje ne reši brez nas, ker bi se sicer rešilo proti nam. Kakšni škandali se gode dan na dan, zlasti v zadnjem času, po naših univerzah! Ti nedostatki, bodi milo rečeno, bodo odpadli, samo slovensko univerzo nam dajte! Za slovensko univerzo stopamo v boj; ne nastopamo z bra-hijalno silo. ampak zakonito pot. Obračamo se na naše poslance, da nas podpirajo v tem boju za svoje kulturno ognjišče. Obrnili se pa bomo tudi k živemu vrelcu, k ljudstvu. V boj. novi boj, za slovensko univerzo. Z nami je pravica, Bog iu sreča.«
M i 1 an Koren (Tabor) prinaša pozdrave od tovarišev v Gradcu. Pred tednom dni je začel jugoslovanski vseučiliščni odsek v Gradcu svoje delo. Povod je dal rektor Hildebrand. (Pfuj klici.) Na desko v avli je dal nabiti članek iz židovske »N. F. Pr.«, članek, kjer so Slovenci izigrani proti Nemcem in Italijanom. Mislil je. da bomo molčali. Nastopilo pa je slovensko dijaštvo in zahtevalo, da tisti za Slovence tako sramotilni članek odstrani in da jim prepusti vseučiliško dvorano, da na aka-demičnih tleh manifestirajo za slovensko vseučilišče. Dosegli niso nič. Slovensko dijaštvo je pričakovalo pred vseučiliščem svojo deputacijo, a ta jim ni mogla naznaniti rektorjevega odgovora, ker so nemški burši s svojim huronskim kričanjem to preprečili. Nastal je tepež, tekla je slovenska kri, slovenski dijak se je nezavesten, s krvjo oblit zgrudil na tla in še sedaj so ga nemške akademične barabe obdelavale s palicami. Tekla je slovenska kri in v tem trenutku, ko smo tu zbrani, je slovensko dijaštvo v Gradcu doseglo uspeh ali pa teče zopet slovenska kri. V tem trenutku vas prosim, da stojite vi ob nas. kot mi pri vas.
Poljak A d a m e c k i zagotavlja pomoč poljskega dijaštva; slovenska univerza je skupna zadeva vseh avstrijskih Slovanov.
Ceh D o b a I toplo govori za našo zahtevo. Z ozirom na univerzo v Pragi in zadnje praške dogodke vemo, kaj pomeni in kaj je narodu vredna univerza. Vsi Slovani morajo Slovencem pomagati.
Za predsednika je bil izvoljen V. Za-lokar (Slovenija). Besedo da L. Keniperlu (Danica), ki govori: Razmere na naših vseučiliščih. Razmere, v katere smo prijadrali, so od dne do dne ne-znosnejše. Ako bi ne videli, da je ta boj samo še agonija starega sistema, ki se težko loči od svojega prostora na solncu, ako bi ne upali, da iz tega vrvenja in kipenja, ki se širi vsepovsod, vzraste za nas boljša bodočnost, tedaj bi nam ne preosta-jalo drugega, kakor nastopiti z brahialno silo in zmagati ali past'. V sedanrh razmerah živeti, bi bil.) življenje za nas nevredno.
Terorizem nemškega burševstva se vedno bolj širi, zavzema oblike, ki morajo razburiti najbolj pohlevnega človeka. Avtonomija univerz obstoji v tem, da na njih samovoljno gospodarijo nemški burši. Pred leti so nas označili za nadležne goste. in stremljenje njihovo je, da nam dokažejo, da smo akademiki druge vrste, da smo povsod od njih odvisni, in to imenujejo akademično svobodo. Prišlo je tako daleč, da kdor ni ž njimi, ni varen svojega življenja. Prav je imel oni, ki jc vprašal: »Kje je univerza?« »Pojdite kar naprej, in ko jili dobite po hrbtu, vedite, da je tam univerza.« Tudi pri študijah ovirajo slovenskega dijaka. V seminarjih, v katerega prav težko kdo pride, mora požreti marsikatero bridko, ker drugače ga vržejo ven. V laboratoriju dobijo Nemci štiri, pet aparatov za materijal, Slovenec komaj enega. Pri podporah se sliši zlasti zadnje čase pesem, ki se glasi: »Sind Sie ein Krai-tier?« In to pri vseh, od prvega do zadnjega. Največji škandal pa je, da so sedaj postali burši protektorji menze. Ker se tem gospodom zljubi, naj bo Slovan lačen.In pri tem jim gre na roko in v pomoč še javna policijska oblast. Da je to v evropski državi mogoče, kar je drugod nemogoče, se izvaja iz tega, ker se burše v boje vsi rektorji in senati. Kar ne dobi sankcije od buršev, mora izginiti. Z bengalično lučjo osvetljuje to dejstvo razgovor, ki ga je imel eden navzočih tovarišev z graškim rektorjem. Rektor mu reče: »Obsojam ravnanje Nemcev.« Slovenski akademik mu pravi: »Nabijte to izjavo!« »Ne smem.« — Postopanje profesorjev pri izpitih, kolokvijih, je preveč občutno, znano vsem tovarišem. Ena največjih nesramnosti pa je, da burši lahko zborujejo na univerzi ne samo o svojih stanovskih zadevah, ampak za »Siidmarko« in »Scluilverein«. Mi še v mestu težko dobimo prostor. Krivica pri vsakem koraku. Osvetlim na kratko še dunajske izgrede. Obsojamo jih vsi. Obsojati pa moramo samovoljno ravnanje buršev, katerim je svetost avle le takrat pri srcu. dokler varuje njihove junaške čine. Mi take avtonomije ne. rabimo. Policija naj ne hodi v avlo. Univerza pa, če hoče varovati svojo avtonomijo, naj si preskrbi dovolj varnostnih organov. Naj-odločnejše se pa zavarujemo proti pristranskim pedelotn.
Iz Gradca ste že slišali poročilo. Tovariši v Gradcu so lahko zagotovljeni naše dejanske in moralne podpore. Konča: Slovenski narod je vsled teh razmer gospodarsko in znanstveno oškodovan, individualnost nas vseh trpi. zato: »V u n s s 1 o-vensko univerzo!«
»Gray«, je začel zopet gospod Smole tt nekoliko glasneje, »jaz zapuščam to ladjo in ti ukazujem, da greš s svojim 'kapitanom. Vem, da si v srcu dober človek in smem reči, da tudi nikdo izmod ostalih ni tako zloben, kakor se dela. V roki držim svojo uro; dam ti trideset sekund časa. da se mi pridružiš.«
Nastal je molk.
»Pridi, moj dobri fant,« je nadaljeval kapitan, »ne obotavljaj se toliko časa. Z vsako sekundo pripravljam v nevarnost svoje življenje in življenje teli dobrih gospodov.«
Naenkrat je nastal metež. glas udarcev in Abraham Gray je z veliko rano od noža na obrazu pritekel h kapitanu, kakor pes na žvižganje.
»Jaz sem z varni, gospod,« jc rekel.
In v naslednjem trenutku sta on in kapitan skočila k nam v čoln — in odrinili smo in odveslali.
Kmalu smo pustili ladjo daleč za seboj, vendar še nismo bili na obrežju in v našem ostrogu.
XVII. POGLAVJE.
Zdravnik pripoveduje daiie: poslednja vožnja čolna.
Peta vožnja je bila popolnoma drugačna kakor ostale. Naš mali čoln. v katerem smo se vozili, ie bil zelo preobložen.
Pet odraslih mož, in trije izmed njih Trelawney, Redrutli in kapitan — nad šest čevljev visoki, je bilo več, kakor je za-mogel nositi. Iu k temu pride še smodnik, svinjina in vreče kruha. Rob čolna zadaj se je skoro dotikal vode. Večkrat smo jo nekoliko zajeli, in moje hlače in krila moje suknje so bila popolnoma mokra, predno smo prišli kakih sto korakov daleč.
Kapitan jc odredil, da smo pripravili čoln v pravi položaj in sedaj jc ležal nekoliko bolj ravno. Toda vseeno smo se bali diliati.
Na drugi strani pa jc morje zopet pritekalo — močan, valujoč tok je tekel skozi zaliv proti zahodu, sc obrnil potem proti jugu in proti morju skozi preliv, po katerem smo zjutraj dospeli. Celo majhni vali so bili nevarni našemu preobloženemu čolnu; najhujše pa je bilo, ker nas je tok zanesel iz našega pravega pota in od našega izkrcevališča za predgorjem v stran. Ako bi pustili, da bi nas nesel seboj, bi morali priti do suhega ravno poleg čolnov, kjer so se vsak trenutek vtegnili prikazati morski roparji.
»Ne morem ga voditi proti ostrogu, gospod,« sem rekel kapitanu. Jaz sem krmaril, onadva pa, on in Redruth, sta na vso moč veslala. »Pritok ga nese doli. Ali morete malo boli močno veslati?«
(Dalje.)
1 tr
K besedi se oglasi dr. Korošec: Pozdravljam vse navzoče v imenu vseh slovenskih, srbskih in hrvaških poslancev, ki smo sedaj združeni v eni »Narodni zvez i«. (Grornovito odobravanje.) Prišel sem v imenu vseh dokumentirat, da smo solidarni z vami. Premalo bi bilo, če bi prišel samo dokumentirat. Od nas morate in imate pravico, da zahtevate, da Vam pomagamo v boju za našo univerzo. Italijani so z revolverji potisnili slovensko univerzo v ospredje. Oni bodo dobili svojo univerzo, ker to zahteva zunanja politika, ravno tako notranja, dasiravno nc toliko, kakor našo, ampak gospod Tittoni rabi pomoči in baron Aerenthal mu pomaga. Toda istočasno z italijanskim v s e u č i I i š č e m se mora rešiti tudi slovensko, ln predno ste se vi zJbrali tukaj in prodno smo slišali vaše želje, je »Narodna zveza« že sklepala o tej stvari. Sklenili smo: Med italijansko in slovensko univerzo je strog j u n c -t i m. Mi priznavamo Italijanom pravico do univerze, ker jo po narodnem načelu, ki je sedaj glavno, priznavamo vsakemu narodu. »Narodna zveza« vzame slovensko vseučiliško vprašanje z vsemi silami v svoje ok rilje; s t r a š i l i s e n e bomo n i t i najhujše opozicije. Paralelno sc morati rešiti. »Zveza« je dovolj močna, da spravi to vprašanje vsai korak naprej. Vsi člani Zveze so zavezani v proračunski razpravi vedno in vedno povdarjati to točko, in prvi govornik, poslanec Fon je to že storil. Slovensko univerzo bomo branili z vsemi silami. Označili smo pred vsem, kar nas z Italijani razdružuje. Ne pripustimo, da stoji italijanska univerza v Trst u. Mnenje vseh Jugoslovanskih poslancev in celega jugoslovanskega naroda je: Trst spada v našo interesno sfero; zato nc dovolimo italijanskih kulturnih zavodov v Trstu, ker bi s tem vzdrževali svoje sovražnike. — S tem mislim, sem dal tudi smer debati: »Slovensko univerzo v L j u b I j a n o.« Na praktično stran vas opozorim: o vseh dogodkih na univerzi, v menzi in podpornih društvih, informirajte našo »Narodno zvezo«, ki bo vse storila, da vam da popolno pomoč. Izrekli smo se tudi za reciprociteto zagrebških izpitov. Želimo vam uspehov na celi črti. Upam, da ste zadovljni vi in cel narod.« (Burno odobravanje, dolgotrajno ploskanje.)
Predsednik V. Zalokar se zahvali dr. Korošcu iu »Narodni zvezi« in podeli besedo d r. R y b a f u: »Ne bom govoril kot poslanec, ampak o dogodkih v Trstu, ki so v ozki zvezi z dogodki na univerzi. Čudovito in občudovanja vredno je, s kakšno vnemo Italijani agitirajo za italijansko vseučilišče. Ne agitira samo aka-demična mladina, zreli možje, ampak srednješolci, otroci in celo deklice. V štrai-karskem odboru so stale tudi deklice. Na shodu v »Politeama Rosetti« so se vsi izrekli za svojo zahtevo: Italijansko univerzo v Trst! Velikanski sprevod je šel po mestu, slišali so se klici na razne adrese, nosili so zastave, ki niso bile avstrijske, vladi so kričali Abbaso! Veličastno se demonstrirali za svojo zahtevo, ki je manj vredna kakor naša. Italijanski dijaki so do zadnjega časa uživali predpravico, da so polagali izpite v laškem jeziku. Profesorji niso znali italijanščine in dijak z dobro namazanim jezikom je odgovarjal vse kaj drugega, nego kar je moral. Nemci sedaj kljub strelom pridigajo, da so Italijani velik kulturen narod, od katerih da so celo Nemci dobili svojo kulturo. Nemški politiki imajo strah pred Tittonijem. In dasiravno se ž njimi drugače postopa, vendar nastopajo tako odločno. Kako se pa z nami. Pravijo: Slovenci so zaostali, zato niso vredni napredka. Čudna je ta logika, a pri Nemcih je taka. Mi pa moramo idejo za slovensko vseučilišče zanesti med ljudstvo, da se ne bo govorilo: trije, štirje agitatorji to zahtevajo, ampak, da bo cel narod klical iz enega grla: Mi hočemo slovensko univerzo! (Silno odobravanje in ploskanje.)
Besedo dobi Leopold Boštjančič (Slo venija): Brezpravni gostje smo, dan na dan požiramo trpke besede profesorjev. Rektorji hočejo pomiriti dva naroda s tem, da tretjega sramotijo. Pričakovali smo. da nam država da prostovoljno pravico, pričakovali smo, da nam nihče ne bo oviral in zapiral lastnega svetišča znanosti in vede. Pa kaj se je zgodilo: ko je jugoslovanska delegacija v državnem zboru za htevala slovensko univerzo, se je vzdigni cel zrak proti, očitali so ji, da hočejo s tem onemogočiti državni zbor.
Mi smo pa hoteli in hočemo pokazati, da smo tu. da obstojitno in stojimo v boju za pravice, ki nam gredo po božjih in človeških postavah! — Mi ne klonimo duhom ker smo maloštevilni. Malodušnosti ne poznamo; Spartanccv je bilo samo .100 iu nas je več. Vladi kličemo: Dovolj j e! O d-slej hočemo biti pravi legitim ni otroci Avstrije!
Govornik se ozre v zgodovino. Ze pod Jožefom II. so prosili kranjski stanovi, naj jim vrne modroslovno šolo, ki je obstojala do 1. 1819. Pod Francozi smo imeli svojo univerzo. Francozi so nas že pred 100 leti smatrali za dovolj zmožne za vseučilišče, vlada v Avstriji nas še po 100 letih ne. L. 18-18. je v kromerižkem državnem zboru priznal minister Stadion pravico za slovensko vseučilišče, zato smo dobili leta 1849. dve slovenski stolici v Gradcu. Pod Bachovim absolutizmom je otrpnelo to življenje in gibanje, a zamrlo ni; tabori so slovensko univerzo zopet spravili v ospredje in od tedaj zanaprej se je ob vsaki priliki ponavljala naša zahteva po vseučilišču. Ne bom zavračal vseh predsodkov in ugovorov; ti so izgovori beatorum possidentium, enega, ki nekaj ima, a noče dati. Dotaknem se le ugovora: Sposobnih učnih moči nimate. V nas je živo prepričanje, da narod, ki je dal svetu Vego, Kopitarja, Miklošiča, ni tako nesposoben, da ne bi te težkoče premagal. Greh nesposobnosti pade nazaj nanje. Vlada naj nam hitro da, da ne izgubimo zaupanja vanjo, vsaj provizorično rešitev. Nihče noče kar tja-vendan žrtvovati svoje študije in bodočnost; vlada naj omogoči, da se slovenski docenti habilitirajo na avstrijskih vseučiliščih, predavajo slovensko, tvorijo slovenske izpraševalne komisije. Našim akademikom naj da štipendije, da se izobrazijo za bodoče profesorje na slovenski univerzi. Pravijo tudi, da bi slovenska univerza ne imela eksistenčnih pogojev. Crnoviška univerza ima manj slušateljev. In če plačamo manj davkov, ali je potem nimamo pravice dobiti, kar nam ne dajo, dajo pa talijanom ?
Ko se je razširil dim po dunajski avli, se je prebudila tudi naša gluha vlada. Pomirili so Italijane, da imajo 2000 let staro uilturo, da so njihovi učitelji. Naj dobe Italijani svojo univerzo, a v Trstu ne; ne damo se jim s tem na nož. Dve tretjini prebivalstva v Primorju je slovanskega, vsi zastopi so po večini v italijanskih rokah; zastonj se starši trudijo, da bi svojim otrobom priborili vsai slovenske ljudske šole. Cc Italijani že sedaj tako delajo, kaj bodo šele. če dobe v Trstu svojo univerzo. To bi bila naša narodna smrt, italijansko uradništvo bi zagospodovalo nad nami. Zakli-čimo Italijanom: Roko proč od Trsta! Vlada pa. če že noče videti iredente v Trstu, naj ve, da se pride v Trst samo preko slovenskega naroda.
Hrvat Dvornikovič govori k točki: Reciprociteta izpitov na zagrebški univerzi v Avstriji. Zagrebški izpiti se nc priznavajo; razlogi so. ker ni nekaj stolic, katere so potrebne, n. pr. za avstrijsko državno pravo. Zakaj jili ni? Ker ni reciprocitete. Uvesti jih pa nočejo, češ, da bi jih nihče nc obiskoval. Priznajte reciprociteto, pa bo univerza popolna in dobro obiskana. Niso vsega krivi samo Madjari. So še drugi kri-vičniki. In vsled teh je hrvatsko dijaštvo prisiljeno hoditi na avstrijske univerze, kjer trpi v vseh ozirih. Pridružuje se v imenu Hrvatov protestu Slovencev in zahteva. da se enkrat za vselej prizna reciprociteta.
Za besedo poprime Srb Oklobdžija, ki fino osvetli slučaj Bernecker. Dunajski profesorji so poklicali za naslednika Ja-giču Nemca Berneckerja. Nemec na stolici slovanskih jezikov! Kakšna učena glava pa je to? Napisal je rusko-nemški glo-sar; primerjajoč jezikoslovec je. Ali nimamo Vondraka iu Rešetarja? Naše znanstvene sile so dokazale, da smo na tem polju enakovredni in morda še višji od Nemcev.
Harnerlic (Sava) prebere resolucije, ki obsojajo škandale na univerzi, postopanje rektorja v Gradcu, zahtevajo slovensko univerzo v Ljubljani, protestirajo proti italijanski v Trstu in odločno zahtevajo reciprociteto zagrebških izpitov in zavračajo namero vlade, poklicati Berneckerja na dunajsko slovansko stolico.
Resolucije so bile navdušeno sprejete s soglasnim odobravanjem.
Predsednik zahvali in pozdravi drž. poslance dr. Kreka, dr. Korošca, dr. Ry-bara in tovariše, da navodila za obhod pred parlament in zaključi to lepo zborovanje.
XXX
Okrog 350 akademikov je korakalo v čveterostopu pred parlament. Šli so demonstrirat pred državni zbor za slovensko vseučilišče. Policije se je kmalu nagnalo lepo število; zasedla je državnozborsko rampo, niti deputacije, sestoječe iz zastopnikov vseh dunajskih in graških slovenskih in hrvaških društev ni pustila v parlament, kakor ste že poročali. Dijaki so stali na trotoarju in peli »Hej Slovani!« Glasno so se razlegali klici: »Vun s slovensko univerzo v Ljubljani!« Policija je začela takoj brutalno nastopati. Suvali so dijake, medicinea V. je zagnal polrcaj ob kande-laber, tepli so dijake za uho, policija na konjih je s silo potiskala dijaštvo črez
Pfiloga ^»lovcno«11 Itev. 282« di«6 7. decembra 1908.
Ring proti ljudskemu vrtu. Hotela jih je razkropiti; pri dvornem gledališču bi se skoro posrečilo, pa dijaštvo se je zopet j zbralo v vrste in šlo. gnano od policije, j proti univerzi. Odkritih glav so peli »Lepa ' naša domovina«. Pred univerzo se usta- ! vijo in kličejo: »Vun s slovensko univerzo i v Ljubljani!«
Policija je začela nasilno razganjati. 12 dijakov, večina Slovencev, jc bilo aretiranih. Vzrok: udeležili so se demonstracij. Razne sumljive eksistence so pomagale policiji. Neko človeče pograbi dijaka, ga objame in kriči: Ta je bil tudi zraven. Policaj priteče in straža 5 mož odpelje fanta na policijsko ravnateljstvo. Dr. Korošec se ie zgražal nad brutalnim nastopanjem policije. Nekaj fantov je bilo obsojenih na 50 kron, drugi pa bodo naznanjeni deželnemu sodišču.
XXX
Deputacija jugoslovanskega dijaštva jc šla k ministrskemu predsedniku Biener-thu. Deputacijo je vodil dr. Šusteršič, ki je dobro tolmačil želje dijaštva in naroda. Podali so ministru spomenico, ki slove:
A. Jugoslovansko dijaštvo slej kot prej odločno zahteva odpravo neznosnih razmer na avstrijskih vseučiliščih in popolno principielno in taktično enakopravnost.
H. Jugoslovansko dijaštvo priznava Italijanom pravico do vseučilišča, a protestira proti osnovanju takega v Trstu.
C. Jugoslovansko dijaštvo odločno zahteva kar najhitrejšo rešitev slovenskega vseučiliščnega vprašanja.
C.	Jugoslovansko dijaštvo odločno zahteva priznanje izpitov in študij na vseh fakultetah zagrebške univerze v celi Cis-lajtaniji.
D.	Jugoslovansko dijaštvo, prepričano. da imamo Slovani dovolj sposobnejših moči za slovansko stolico na dunajskem vseučilišču, odločno protestira proti even-tuelnemu imenovanju profesorja Berne-ckcrja za to mesto.
Jugoslovansko dijaštvo, izjavljajoč, da bo zastavilo vse svoje moči v kar najhitrejše uresničenje teh opravičenih zahtev, prosi Njegovo Ekscelcnco gospoda ministrskega predsednika, da ga v tem boju kar najizdatneje podpira.
Bienerth je odgovoril, da bo stvar skušal zadovoljno rešiti. Menda ne bo imel časa. V petek je bila deputacija graškega dijaštva pri voditelju naučnega ministrstva. ki se je jasno pritožila zaradi rektorja in nevarnosti v Gradcu. Kanera je obljubil strogo preiskavo.
Ko] pomeni zaupnica Titto-niju?
Rim, 6. decembra.
Velika večina, ki se je v italijanski zbornici izrekla za trozvezi prijazno politiko, se različno komentira. Nemški listi, zlasti avstrijski, zamerijo Tittoniju, da je sklenil prijateljsko zvezo z Rusijo, češ, da hoče Italija takorekoč na dveh konjih ja-
Ihati, biti zvesta trozve'zi, obenem pa zasi-gurati si mesto v naročju takozvane tro-entente Rusija-Francija-Anglija. Pravijo tudi, da je zaupnica, ki jo je zbornica z 297 proti 140 glasovom izrekla Tittoniju, sploh zunanji politiki sedanje vlade, izgubila ves pomen s tem, da je vojni minister zahteval novega večmilijonskega kredita za armado. Nadalje jim ni všeč, da je ministrski predsednik Giolitti stisnil roko bivšemu ministru poslancu Fortis, ki je proti Avstriji ubiral kaj ostre strune^
Komentari nemških listov so pomanjkljivi in tudi v tem in onem oziru napačni. Zbornica je odkritosrčno odobrila Tittonijevo politiko. V prvi vrsti je zbornica manifestirala za m i r. To je povdarjal Tittoni, je poudarjal celo Fortis, so po-vdarjali vsi 'poslanci večine in le Barzilai iu Chiesa sta rožljala z orožjem. Ni ga bilo poslanca večine, ki ne bi teh dveh repu-bličanov starega kova, kj sta dobra moža, ampak za časom zaostala, desavuiral; ministrski predsednik je vse to resumiral v stav-kih:
»Pravim, naj bo naša vojaška sila taka ali taka, vlada je morala tako postopati kakor je. Dobro je včeraj povdarjal poslanec Fortis, da največji interes, ki ga ima Italija, je mir. Imamo rešiti velike probleme: Gospodarsko povzdigo južne Italije, izboljšanje delavskih razmer, reformo šolstva . . . Naša dežela neprestano napreduje gospodarsko in finančno. In da bo ta napredek še rastel, je treba miru, previdnosti in tudi moči.«
Predvsem se jc pokazalo, da je italijanski parlament odločno proti temu, da bi sc zaradi aneksije Bosne in teritorialnih kompenzacij za Srbijo in Črno goro zabela vojska. O tem ni moč dvomiti. Ko je
Chiesa, ki je bil v Belgradu, predlagal, naj vlada aneksije ne odobri, in pozival zbornico, naj se postavi na čelo tistim balkanskim narodom, ki hočejo streti v Bosni verige tujstva ter spominjal poslan-ccn na Mazzinija in Garibaldija, je večina zbornice tako ropotala, da je govornika bilo komaj mogoče razumeti; kadar je povedal kaj posebno krepkega, je začela večina vpiti, ironiško vzklikati in za vsakim stavkom so Chieso poživljali, naj neha.
Značilno je tudi, da ravno irredentov-ske fraze o Tridentu in Trstu pri večini zbornice niso našle niti najmanjšega odobravanja, to povdarjajo tudi vsi listi brez izjeme.
Kar se pa tiče prijateljskega dogovora, ki se je nedavno sklenil med Italijo iu Rusijo, in balkanske zveze, katero Italija očito podpira, kakor je Tittoni v svojem govoru povedal, mora pravično misleč človek reči, da bi Tittoni bil slab minister, ako ne bi bil tako storil. Italija pač stoji na stališča, da se ravnotežje na Adriji ne sme izpremeniti in ima s svojega stališča čisto prav. Njen dogovor z Rusijo, o katerega vsebini Tittoni javnosti seveda ni informiral, gotovo določa to, da se postavi avstrijskemu prodiranju na Balkanu nasproti federacija balkanskih narodov, neizvzemši Turčije. Avstrija se mora odpovedati Solunu in Albaniji. Na konferenci se bo seveda odpovedala formalno le pravicam, katere ji dajeta § 25 in 29 berolinske pogodbe.
Da Italija skrbi za svoje oboroženje, tudi ni nič čudnega. Kaj se. utegne še vse zgoditi do spomladi, ko se skliče konferenca? Kaj po konferenci, ako se ponesreči? Italija mora biti za vsak slučaj pripravljena, kakor je brez dvoma tudi Avstrija.
Da Tittoni obenem ostaja pri trozvezi, obenem pa koketira z ostalimi velesilami, je silno pametno in modro. Od obeh zvez ima Italija koristi. Dozdaj si pa obe trozvezi še ne nasprotujeta tako, da bi si Italija ne mogla pri obedveh zagotoviti toplega kotička. Ce torej izvzamemo pa-sus o avstrijskem vscučiliškem vprašanju, je Tjttonijev govor bil jako srečen in glasovanje ter komentarji zbornice k temu govoru dokaz, da Italija postopa korektno, ker je to zanjo edino pametna in koristna politika.
Preveliki optimisti seveda ne smemo biti. Kadar bo Italiji le kazalo, bo iz tro-zveze izstopila. Kazalo pa ji bo šele tedaj, ko bo imela močno in na vse pripravljeno armado na kopnem. Na to pa bo morala še nekaj časa čakati . . .
Z BoIKnna.
Ojačenje vojaštva v Bosni in Hercegovini in Dalmaciji.
(iraški listi poročajo: V Bosno, Hercegovino in v Dalmacijo odpošljejo več bataljonov gorskih baterij, več kavalerij-skih eslkadronov in nekaj pionirskih stot-nij. (Obenem se razdeli sarajevska pehotna divizija in se ustanovi nova v Banjaluki. Ob črnogorski meji se poviša število gorskih brigad na osem. Pomnožitev zadene skupno armado, deloma pa tudi ogrsko deželno brambo, ker se zastraži tudi meja v okolici Pančove, Oršove in Zemuna. Vse čete na jugovzhodu dobe povišane pristojbine.
Novi armadni zbor v BoL-ni.
Dunaj, 7. decembra. Vlada naznanja, da se osnuje v Bosni novi 10. armadni zbor poleg že obstoječega 15. 16. zboru se postavi na čelo fml. Varešanin.
Povišanje mirovnega stanja.
Dunajski listi poročajo: Kakor je napovedala vojna uprava, so se z vlaki odpeljali transporti nadomestnih rezervistov in v to namenjenih rekrutov k svojim oddelkom v Bosno in južno Dalmacijo, da se ondi poveča mirovno stanje. Zlasti sta pri tem prizadeta peštanski IV. armadni zbor, ki je odposlal v Bosno 10 bataljonov, nekako 1500 mož, rn temešvar-ski, ki jih je odposlal ravno toliko. Prizadeta nista prav nič III. in XIV. zbor. — Goriška »Soča« piše«: Vojaki za Bosno in Hercegovino so se peljali v soboto skozi Gorico. Opoldne jih je bilo na državnem kolodvoru štiri bataljone. Klicali so »Na zdar!« in »Zivio!«, ko so se pripeljali s posebnim vlakom v Gorico. Vojaki so se peljali skozi Ljubljano. V Bosno gredo v pomnožitev čet XV. zbora.
V Bosni
jc vlada prepovedala streljanje ob slovesnih prilikah z ozirom na sedanje razmere, ko so strogo zastražene železnice in krožijo ob meji močne patrulje.
V Srbiji so vznevoljeni na kralja,
ker je čestital ob jubileju našemu vladarju. Vlada noče prevzeti odgovornosti za če-
stitko. Vojna stranka s prestolonasledni-	i
kom na čelu odločno nasprotuje kralju in	i
zunanjemu ministru Milovanoviču. Naš ce-	j
sar se jc kralju Petru brzojavno zahvalil	j
za čestitko. Med srbskimi politiki in držav-	■
niki je čestital poslaniku ob jubileju edini	i general Gruič.
Pismo srbskega kralja italijanskemu kralju.
Drugi sin srbskega kralja, Aleksander, obišče Rim in izroči ob tej priliki italijanskemu kralju pismo srbskega kralja Petra.
Kralj Peter se zahvaljuje ruskemu tisku.
Belgrad, 7. dec. Kralj Peter se je potom urednika »Nov. Vremena«, Bere-zovskega, zahvalil ruskemu časnikarstvu za prisrčno zavzemanje za srbsko stvar.
Milovanovič naj dementira.
B e i g ra d, 7. dec. »Dnevni List« poziva zunanjega ministra dr. Milovanoviča, da dementira poročilo »Nov. Vremena«, da bi bil Izvolski rekel, da je Rusija privolila v aneksijo Bosne in Hercegovine. Ako tega ne stori, mora pasti ne le Milovano-vič. marveč ves kabinet.
Milovanovič popravlja.
Srbski zunanji minister Milovanovič izjavlja, da mu ni rekel Izvolski, kakor poroča »Novo Vreme«, da je pritrdila Rusija aneksiji. marveč da je govoril z Izvolskim predno se je sestal z Aehrenthalom in da mu je Izvolski rekel, da pripravlja Avstro-Ogrska aneksijo in da ne bo mogel preprečiti proklamacije o priklopitvi.
Okupacija Srbije in Črne gore?
B e I g r a d, 7. dec. Tukajšnji listi objavljajo in komentirajo članek v Danzcr-jevi »Armeezeitung«, da morata Srbija in Črna gora izginiti s površja zemlje. Avstrija dobiti hegemonijo na Balkanu ter sc spremeniti v federativno državo.
Prestolonaslednik, ki ne plačuje meničnih dolgov.
»Otačbina« poroča, da je naputnpal srbski prestolonaslednik, predno je odpotoval v Peterburg, neko belgrajsko banka za 30.000 frankov, ki jih pa zdaj noče povrniti. Tudi kralj noče poravnati sinovega dolga. Če princ ne plača, ga bo banka tožila.
Srbski prestolonaslednik poroči turško princesinjo ?
Z e m u n, 7. dec. V Belgradu splošno govorijo, da se poda kraljevič Jurij v kratkem v Carigrad, da se poroči z neko turško princesinjo.
Srbija ne išče posojil ?
B e 1 g ra d, 7. dec. Vladne »Srpske Novine« dementirajo vest inozemskih listov, da išče Srbija v inozemstvu posojila.
Ažija se dviga.
Belgrad, 7. dec. Ažija na zlato je začela naglo rasti. V dobro poučenih krogih trdijo, da je temu kriva brezvestna špekulacija.
Ruska vseučilišča za Srbijo.
Belgrad, 7. dec. Več ruskih vseučilišč je že odgovorilo na spomenico bel-gradske univerze glede aneksije Bosne in Hercegovine. Odgovori so polni simpatij srbskemu narodu in izražajo nado. da mora pravična srbska stvar zmagati.
Bolgari proti Srbom.
V Sofiji so zelo razburjeni, ker Srbija ne priznava bolgarskih, potnih listov z napisom bolgarsko kraljestvo.
Srbski konji skozi Bolgarijo.
Bolgarska vlada je dovolila prevoz 1000 v Rusiji nakupljenih konj skozi Bolgarijo.
Ureditev turško-črnogorske meje.-
Carigrad, 7. dec. Te dni je bil tukaj podpisan zapisnik o ureditvi turško-črnogorske meje. Skoro vsi sporni kraji so odstopljeni Črni gori.
Knez Nikolaj piše sultanu.
C e t i n j e, 7. dec. Knez Nikolaj je izročil skaderskemu valiju za sultana lastnoročno pismo, v katerem mu sporoča, da Črnogorci ne zahtevajo kompenzacij od Turčije, marveč od Avstro-Ogrske. Vali ponese pismo v Carigrad.
Bojkot.
Bojkot proti avstro-ogrskem blagu v Turčiji se še množi. Boje se, da se razširi bojkot tudi na nemško blago.
Cilj! balkanskega odbora v Londonu.
Belgrad, 7. dec. Predsednik balkanskega komiteja v Londonu, Buxton, je izjavil nekemu ameriškemu časnikarju, da jc cilj balkanskega odbora, skleniti zvezo vseli slovanskih držav na Balkanu s Turčijo in Rusijo proti Avstro-Ogrski.
HRVATSKI SABOR RAZPUŠČEN?
»Egyetertes« in >Magyar Hirlap« poročata iz politških krogov, da bo hrvatski sabor v kratkem sklican in takoj razpu-ščen. Novih volitev se ue bo razpisalo.
IZOLACIJA NEMČIJE.
B e r ol i n, 7. dec. Izolacija Nemčije je vedno hujša. Ravnokar sta Japonska in ameriške Združene države sklenile dogovor glede na Daljni Vzhod. Da se je Nemčija pri tem prezrla, je zelo značilno. Nemški listi se boje, da ne bi Avstrija odpadla od Nemčije. Glasila katoliškega centra po pravici povdarjajo, da so izolacije Nemčije krivi Vsenemci, ki so nakopali Nemčiji sovraštvo celega sveta. Cesar Viljem II., ki je tudi sledil vsenemškitn sanjam, zdaj sam uvidi, da njegova politika pomenja za Nemčijo katastrofo.
VZORNA MOSKOVSKA POLICIJA.
Preiskava o znanem policijskem škandalu je dognala, da pripada 150 tajnih policistov moskovskim hudodelcem. Poleg mestnega glavarja je bilo prijetih tudi šest gubernijskih uradnikov.
Dnevne novice.
Volivno gibanje. Na prvi strani prinašamo oficijelni imenik kandidatov S. L. S. za volitve v splošni kuriji danes teden (14. t. m.) — Pozivljemo somišljenike, Ja zapišejo imena in naslove kandidatov natančno tako, kakor je navedeno ua prvi strani našega današnjega lista.—V Ljubljani v mestu S. L. S. po resnem vsestranskem preudarku to pot ne postavi kandidatov in se vsi ljubljanski somišljeniki pozivljejo, da se volitve vzdržč. -Ta abstinenca v Ljubljani je utemeljena v letos nastalih posebnih ljubljanskih razmerah. — Naši ljubljanski somišljeniki naj pokažejo strogo disciplino S. L. S. tudi s tem, da v Ljubljani ne gre nijeden na volišče in se sploh ne vtika v ljubljansko volivno gibanje. Tent živahneje pa naj se somišljeniki po deželi udeležijo agitacije in volitve, da bo zmaga dne 14. grudna tem sijajneja. Dan 14. grudna 1908 naj pomenja početek nove dobe za našo kranjsko deželo, dobe ljudskega gospodarstva v deželi!
; Vseslovenski kmečki stanovski shod.
Od raznih strani prihajajo pritožbe od kmetov, ki so naperjene proti novi predlogi za starostno zavarovanje. Z ozirom na to opozarjamo vse slovenske kmete iz vseh krajev, da sc bo vršil v Ljubljani stanovski kmečki shod, ki se bo pečal samo z vprašanjem starostnega zavarovanja. Kmetje naj se v največjem številu udeleže tega shoda in naj si napišejo vse pomisleke, katere lahko že pred shodom pošljejo svojim poslancem. Shod se bo pravočasno naznanil.
r Na Viču se vrši jutri ob pol enajstih dopoldne shod v »Katol. izobraževalnem društvu«, na katerem se predstavi kandidat za ljubljansko okolico Miha Dimnik rn pAroča tudi državni poslanec Pov-še. Na shodu bo govoril dr. Rožič o pomenu »Kmečkih zvez«.
+ Shod v Cirknici. Včeraj popoldne ob 3. uri se je predstavil v Cirknici volivcem gospod kandidat S. L. S. Anton Kobi, ki je razvil svoj program. Njegova kandidatura je 'bila soglasno z navdušenjem sprejeta. Na shodu so še govorili poslanec dr. Ignacij Žitnik, kaplan Pod-bevšek, trgovec Lavrič in deželni poslanec Drobnih, ki je priporočal volivcem disciplino na dan volitve.
f Volivna shoda. Jutri se vršita volivna shoda v Zatičini in Št. Vidu. Govori kandidat S. L. S. g. dr. Ivan Zaje c.
+ »Kmečka zveza« za Belokrajino ima volivni shod na Sutioru dne 13. t. m. Začetek popoldne ob 3. uri. Vabijo se vsi volivci.
Shod »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico je bil včeraj na Jezici. Na shodu so govorili kandidat Miha Dimnik, poslane Mandelj in posestnik Ah lin. Na shodu pri Devici Mariji v Polju se je tudi predstavil kandidat Miha Dimnik in sta tudi govorila poslanca Gostinčar in Mandelj.
Petdesetletnico rojstva jc obhaja" v sredo, dne 2. decembra, prelat Andrej Kalan, kanonik in vodja deške sirotišnice »Marijanišča«. Znano je delovanje tega zaslužnega moža v javnem življenju; saj je ni občekoristne zadeve, pri kateri bi on ne bil sodeloval s svojimi izrednimi silami v zadnjih desetletjih. Bog živi prelata, da dočaka še lepših sadov, ki jih rodeva od njega usejano seme!
+ Zborovanje »Katoliške učiteljske zveze«. Danes in jutri zborujejo na Dunaju delegatje Katoliške učiteljske zveze«; »Slomškovo zvezo« zastopa nadučitelj Ivan Štrukelj.
Shod radi slovenske univerze v
Ljubljani je včeraj v Trstu uspel najsijaj-nejše. Velika dvorana »Narodnega doma« je bila tako natlačena, kakor še nikdar. Udeležili so se shoda tudi slovenski socialni demokratje, ki so se izjavili za laško v Trstu, kar pa je provzročilo tak lirup, da je bil shod skoro razpuščen. Shod se je izrelkel za slovensko univerzo v Ljubljani hi proti italijanski v Trstu. Po zborovanju so zborovalci šli ob pevanju in vzklikih po mestu. Pred »Narodnim domom« so se razšli. Ko so sc pa vračali šentjakobski udeležniki mirno znane kavarne »Volti di Chiozza«, sprejme jih silno žvižganje, kar je zadoščalo, da so Slovenci, kakor bi trenil, planili po njih in jih tako naklestili, da so enega rdečkarja odpeljali vsega v krvi z razklano glavo. Ko so planili Slovenci pri kavarni »Chiozza« po irredentovcih, predla je istim zelo huda, ker prav pred kavarno zidajo zdaj hišo, kjer je velik kup opeke, katero so Slovenci pograbili, kakor bojno orožje. Lahi so se umaknili v kavarno, v tem je pa prišla policija, pred katero so pa Slovenci izginili, tako da policija ui imela drugega pred seboj, nego tresoče se revčke v 'kavarni. katere je pa tudi radi miru odstranila. Naši ljudje ne morejo pozabiti zadnjih laških klicev in petje: »Va fuori d' Italia, va fuori stranier!« — »Tu nismo v Italiji!« to je nekako geslo Slovencem. Socialist Regent je bil na shodu radi neumestnih opazk izžvižgan.
Za župnijo Polica je prezentiran č. g. Josip Švigelj. ekspozit na Vrhpolju pri Moravčah.
—	Umrla je nadučiteljeva žena gospa Frančiška Perko, rojena Smuk, na Suhoru pri Metliki dne t. m., v starosti 42 let. Svetila ji večna luč!
—	Umrla je v Dol. Logatcu dne 4. t. ni. po dolgi iu mučni bolezni, večkrat pre-videna s tolažili svete vere, blaga gospa vdova Ivana Marguč, rojena Brus. Ob njenem preranem grobu žaluje vsa logaška fara, zlasti Dolenji Logatec. Mnogo dobrot je na tihem, ne da bi za to vedela širša javnost, izkazala njena 'blagodejna roka. Največja je gotovo ta, da je še za živa dala za novo faro v Dol. Logatcu 19.000 kron in tako omogočila, da se kmalu ustanovi nova fara. Naj počiva v miru blaga gosipa, njena duša pa naj uživa zasluženo plačilo pri Njem, ki vse dobro plačuje! Pogreb bo v nedeljo, dne 6. t. m., ob pol štirih popoldne.
—	Pogreb Oberdankove matere porabili so iredentovci v demonstracijo. Poklonili so venec z laško trdbojnico in napisom: »Materi mučenika.«, kar je pa policija zaplenila. Pod ključ je dala tudi no-sitelje venca. — Po vsej Italiji so bili včeraj shodi, na katerih so proslavljali »velikega narodnega mučenika Oberdanka«. — Sestra pokojnega je poročena s tržaškim fotografom Franceschinis. Sestri pošiljajo sožalja iz Italije. Tako se dela za laško univerzo v Trstu!!
—	Predavanje je priredilo včeraj popoldne »Slov. katoliško izobraževalno društvo« v Ribnici. Predaval je član »Zarje« g. stud. iur. Josip I le o avstrijski zgodovini od leta 1848 do 1908. Isti predavatelj nadaljuje to tvarino v istem društvu jutri popoldne ob treh v dvorani hranilnice in posojilnice v Ribnici.
—	Odbor »Katoliškega političnega društva« v Ljubljani je imel pod predsedstvom g. dr. Šusteršiča sejo in je sklenil, da vsled mnogostranskih pojasnil soglasno nasvetuje velč. g. župnika Jos. Pri-stova kot člana v vodstvo S. L. S. Načelnik stranke g. dr. Šusteršič je nato v smislu § 8. novih organizačnih pravil S. L. S. po nasvetu in sklepu »Katoliškega političnega društva« v Ljubljani« poklica! gospoda župnika Jos. Pristova v vodstvo S. L. S.
—	Umrl je v Trstu g. Hrabroslav Ra-žem, ki je skozi dobo 20 let igral važno vlogo v narodnem življenju tržaške okolice.
—Pogorel je v noči od 6. na 7. t. m. posestnici vdovi p. d. pri Zajcu v Spodnjem Bitnjem št. 2 župnije Zabnica pod. Gasilno društvo žabniško je bilo kmalu na licu mesta v službi.
c Vabilo k proslavi trojnega jubileja, katero priredi Marijina družba na Brez-nici v praznik Brezmadežnega Spočetja M. D., v torek, dne 8. decembra 1908, v prostorih stare šole. - Spored: 1. »Trem kronam — poklon«. Zložil Fr. S. Finžgar. Deklamujejo štiri dekleta. 2. »Lurška pa-stirica«. Igrokaz v petih dejanjih. Spisal dr. Robert Weissenhofer, poslovenil L. S, Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi se najuljudneje vabi.
K ?r!ip no ic?
k Umrl je v Vogrčah pri Piiberku č.
g. Anton Slatinšek. župnik v pokoju. Rajni je bil doma iz Šmarja ua Štajerskem, je pastiroval med drugim kot kaplan v Rogaški Slatini, v Trbovljah in kot župnik
na težavni župniji sv. Kunigunde na Pohorju. Zadnjih pet let je preživel v Vogrčah. Rajni je bil zelo priljubljen zaradi svojega odkritosrčnega značaja, ljubez-njivega občevanja, zaradi svojega rodoljubnega in demokratičnega mišljenja. Bil je tudi učen in vsestransko izobražen mož, se je do zadnjega vrlo zanimal za vse pojave javnega življenja. Umel je naš čas kakor malokdo drugi; bil je star po letih, a mlad po duhu. Bil je tudi korespondent osrednjega meteorologičnega zavoda na Dunaju. ~ Pogreb se je vršil danes, 8. t. m., ob 2. uri popoludne. R. i. p.!
Ljubljanske novice.
lj Ljubljansko krščansko-socialno delavstvo in ljubljanske deželnozborske volitve. Včeraj dopoldne se je sklenilo na shodu slovenskega krščansko - socialnega delavstva po obširni razpravi, ki so se je udležili deželni poslanec in deželni odbornik dr. Evgen Lampe, dr. Zaje, Zabukovec Vinko. dr. Rožič, Trefalt, Golmajer, Sluga in Moškerc, da se ljubljansko slovensko krščansko - socialno delavstvo deželno-zborskih volitev v Ljubljani ne udeleži. Shod strogo naroča vsem somišljenikom in somišljenicam, naj v tem smislu nastopajo in agitirajo. Boj v Ljubljani naj izvo-jujejo med seboj liberalci in socialni demokrati. Noben naš somišljenik naj se ne da preslepiti agitatorjem ene ali druge stranke, da bi šel volit za nje.
Ii »Katoliško mladeniško cfruštvo« je včeraj prav vzpodbudno proslavilo jubilej papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa 1. Slavnost, katere se je udeležilo mnogobrojno občinstvo in so jej dali sijaj navzoči odlični gostje presv. knezoškof dr. Anton B. Jeglič, stolni dekan M. Ko-lar, državni poslanec dr. J. Ev. Krek, rnsgr. profesor dr. Aleš Ušeničnik i. dr., se je vršila v lično ozaljšani dvorani »Rokodelskega doma«. Visoka jubilarja je proslavljal društveni predsednik Alojzij Stroj, ki je tudi povdarjal, da je »Katoliško mladeniško društvo« še posebno dolžno slaviti njuni jubilej, ker sta papež Pij X. iu cesar Franc Jožef I. izredna prijatelja in dobrotnika mladine. Koncem govora so pevci navdušeno zapeli cesarsko in pa-peško himno. Po proslavi je »Katoliško mladeniško društvo« v občno zadovolj-nost izvršilo vse točke sporeda, sestavljenega za slavnostni večer. Nastop pevskega zbora pod vodstvom g. Gruma je pokazal, da društvo pridno goji petje; zlasti solist Avgust Jeločnik je žel burno polivalo. Tamburaši (dirigent gospod Franc Jeločnik) so tako spretno udarjali, da so morali na glasno zahtevo občinstva še pomnožiti spored. Zlasti pa je vsem navzočim ugajala opereta »Po zaklad«. Vse vloge so 'bile spretno porazdeljene; igranje, kretanje in petje je bilo tako dobro priučeno in s tako spretnostjo izvršeno, da nam je opereta nudila prav prijeten užitek. Dobroznani igralec na odru, »Rokodelskega doma«, g. R. Vrančič, je kot Ko-lomajnar znal udahniti vsi uprizoritvi pravo živahnost; imel pa je okolu sebe tudi spretne mlade moči, zlasti moramo pohvalno omenjati kmeta Janeza in njegova sinova, dalje učitelja in krojača. Tudi nastop drugih kmetov, biričev itd. nas je zadovoljil. Igra ima zdravo jedro, da »pridna roka, čvrsta dlan, — koplje srečo vsaki dan«, in je bila prav primerna za na- spored slavnostnega večera, ko je rokodelska mladina praznovala papežev in cesarjev jubilej. _ _
Ij Miklavžev večer glasb, društva ,,Llubljana" v „Unlonu". .Union" združuje. zlasti pa dru«tvo .Ljubljana" postaja središče veselega družabnega življenia, ker vsaka prireditev doseže vrhunec dovršenosti. V soboto pa ie bilo še posebej nekaj izrednega. — Občinstva — ne le malega — ampak tudi odraslih — je bilo toliko. da je bila dvorana mnogo pretesna, ker natlačena sta bila tudi balkon in galerija. Res krasna ie bila druga točka: nastop deškega zbora ob spremljevanju glasoviria in viiolin. Gosp Gorun ima neoporečno zaslugo, ker izvajanje dveh ljubkih pesmic ie bilo vzorno ter sprejeto z glasno pohvalo. Še bolj pa tej točki sledeči nagovor g. dr. Jeršeta otrokom, — ki ie prišel .predragim otročičem nekaj povedat. — otroke oozdrav't. pa Miklavžu pot priprav't." — V krasnem in vendar preprostem govoru ie povdarial, da so tri reči najlepše: Zvezde, rožice in nedolžno otroško oko, — Saj je tudi Gosood božal male, rekoč: pustite otroFiče k meni! — Veselo razpoloženje je vladalo med njegovim govorom in burnega odobrava nja ni hotelo biti konca. — Govoru je sledilo izborno tamburanj« mladega zbora zopet pod vodstvom g. Gonipa z isto preciznostjo, kot popred petie. Izvrstno! Sledila ie nato naitežie pričakovana točka. — Goriba ie za'grala koračnico, luči so gogasnile. Med tem se je začnlo piskanje, grom in med čarobno razsvetljavo je nastopil Miklavž v družbi običajnih spremljevalcev v resnici sijajno. Dekorativna stran
prireditve je dosegla triumf ilen efekt. Vhod v peklo, sipajoči ogenj, razsvetljava v raznobarvnih lučicah je mladi svet kar frapirnlo. In ti hudobci poredni! Pa koliko jih je bilo! Niti ganili niso otroci z očesom, tako pozorno so sledili v resivci tudi izbornim vajam vrlih telovadcev. — Medtem ko je Miklavž obhodil vso dvorano, proizvajal so hudomušni parkelji vsakovrstne točke za zabavo; tudi osliček in opica sta vzbujala veselo zanimanje. Vmes pa je nastopil z znano virtuoznostjo g. pl. Sladovič. Veselih src je odhajala mladina, ki je dobila koncem večera bogatih daril, pa tudi odrasli so bili jako zadovoljni z v resnici krasno prireditvijo. Prireditev se je nekoliko zakasnila vsled »Slovenske Filharmonije", ki naprošene skušnje z malimi dečki prejšnji dan ni hotela izvršiti, v soboto /večer je pa skušnjo pričela še-le takrat, ko je bilo treba nastopiti! Zato je odpadel na stop moškega zbora »Ljubljane", da občinstvo ni predolgo čakalo na glavno točko. Že pri zadnjem družbinskem večeru smo opazili, da ,.Slovenska Filharmonija" meni, da je samo za filharmonične koncerte ter je že takrat tozadevno primerno ponaga jala. Priznamo, da je ta godba glede fil-harmoničnih koncertov r^s vrhunec, vendar smo mnenja, da se godba s tem svo-j m stališčem ne bo mogla vzdržati. Nič ne bi tudi njej škodovalo, ako bi na večeru, prirejenem za otroke, svirala nekaj veselejših skladb in ako bi na ploskanje bila neko Iiko radodarnejša z dodatki. To je dobra godba, Ie jako — komodna. Če meni, da je komodnost nekaj, s čimur bo postala še popularnejša, se moti. »Slovenska Filharmonija" naj ne ubije sama sebe. Prijatelji smo odkritosrčnosti in ker smo zato, da se »Slovenska filharmonija" vzdrži, smo napisali te besede. Merodajni faktorji naj pri takih priredbah dobe primerno srednjo pot.
lj Predavanja jutri v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« ne bo. Prihodnje predavanje se vrši v torek, 15. t. m., in bo predaval g. dr. Lenard.
lj Utnrl je včeraj na Dolenjski cesti vpokojeni nadučitelj Josip Bizilj. Pogreb bo jutri ob ipol 3. uri popoldne z Dolenjske ceste pred Kramarjem k sv. Križu. Pokojnik je bil star šel 48 let. Zapustil je vdovo in osem nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.!
li Shod v »Mestnem domu« je včeraj priredilo levo Krilo narodnonapredne stranke. Govorili so dr. Oražem, dr. Žerjav in Rilbnikar ter so bile v smislu izvajanj sprejete resolucije, ki zahtevajo od vlade, da stori vse, da preneha vojna nevarnost. Vlada in krona naj storita konec sedanjemu režimu polit, presekucijam na Hrvaškem. Shod je pozval vlado, da takoj otvori v Ljubljani pravno fakulteto in protestiral, da bi se sploh katero drugo vse-učiliško vprašanje prej rešilo kot slovensko in da bi se izbral Trst za sedež laškega vseučilišča. Shod je obsodil preki sod v Pragi in izrekel Čehom sočustvovanje. Končno je shod odobraval opozicijonalno stališče »Narodne zveze« in zahteval od zveze slovenskih poslancev, da nadaljujejo z vso odločnostjo pričeti boj za slovanske pravice proti ponemčevalnem vladnem sistemu ter preprečijo z najradi-kalnejšo obstrukcijo germanska nasilstva. V imenu Čehov se ie na shodu zahvaljeval član slovenskega gledališča g. Bohuslav. — Glede tega shoda povemo le to, naj nasprotniki ne poživljajo naših poslancev, kaj naj store, ker tako se sloge ne sme umeti, da bi se dali naši poslanci koman-dirati od različnih Ribnikarjev in Žerjavov. Naj ne pozabijo ti liberalci, da je v »Narodni zvezi« deset naših poslancev! Če hoče kdo na Slovenskem prirejati sho-d in manifestacije o skupnih stvareh, mora to napraviti v sporazumu z nami. Da bi se s slogo okoriščevali ti radikalni svobodomiselci, to ne gre in se mora preprečiti. Le ne preveč predrzno!
Zadeve, o katerih se je govorilo na shodu .niso nove, imajo jih že v rokah poslanci »Narodne zveze«.
lj V mirno Ljubljano je bilo v soboto poklicanih z dežele 180 orožnikov. Celo iz Zirov so prišli orožniki v Ljubljano. Ljubljana pa je bila tudi včeraj mirna, je mirna danes in ostane mirna. Zato ni treba orožniškega aparata, pa tudi za dunajske policiste je že čas, da zapuste Ljubljano. Ali so pa morda resnične govorice, da so radi tega toliko časa v Ljubljani, ker se nekdo izmed njih ženi pri Galetovi Lini?
Malopriden fant Klemens Daniel je dobil pred porotniki eno leto zapora.
Umrla je prodajalka v Prešernovih ulicah Juiijana Baje.
Ij »Abzug!«, zakričal je pred ljubljansko kazino mlad fante, a ko ga jc orožnik zagrabil za vrat, dostavil je naglo »Bier!« iu orožnik ga je izpustil, ker »Abzugbier« še ni prepovedano klicati.
Ij SIkk! ljubljanskih zaupnikov narodnonapredne stranke sc vrši danes ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu«.
Ij Košutovl emlser;! v Ljubljani. Dr.
Žerjav je na včerajšnjem shodu med drugim izjavil, da je Košut par dni preden .ie postal minister, poslal svoje emisarje tudi k somišljenikom dr. Žerjava v Ljubljano, naj prično nasilno postopanje proti Avstriji, a Čehi, Srbi, Hrvatje in Slovenci so to odklonili.
lj Filharmontčni koncert »Slovenske filharmonije« je bil včeraj v »Unionovi« dvorani izvrsten, a preslabo obiskan. Poročilo smo morali radi nedostajania prostora odložiti.
Ij Umrl je Franc Mihelič, posestnik in gostilničar v Trnovem. Svetila mu večna luč!
Ij Kat. mladeniškemu društvu v Ljubljani je daroval g. Franc Safran, cerkovnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, 45 raznovrstnih knjig poučne in zabavne vsebine. Za ta velikodušen dar, ki je izdatno pomnožil društveno knjižnico, se društvo prav iskreno zahvaljuje in kliče: Bog plačaj blagemu dobrotniku!
telefonska in brzolauna poročil®
PROTI SLOVANOM.
Dunaj, 7. dec. Zveza nižjeavstrijskili Nemcev je zborovala 6. t. m. na Dunaju I rotestirali so, češ, da prodirajo Slovani, kakor so tudi protestirali proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča. Zborovalci so nato priredili izprevod pred vseučilišče, kjer jih je razkropila policija. Prijeli so do 60 oseb.
MIRNA NEDELJA V PRAGI.
Praga, 7. dec. Včeraj je bilo v Pragi po sedmih tednih mirno. Prikope, trg sv. Vaclava in ostale glavne mestne ulice so bile polne ljudi, kakor je to navadno ob praznikih in ob nedeljah. Da je v Pragi preki sod, se je poznalo po tem, ker so krožile po Pragi močne orožniške in policijske patrulje.
NEMŠKI BURŠI GROZE S SPLOŠNO STAVKO.
Praga, 7. dec. Praški burši agitirajo za splošno stavko nemških buršev po celi Avstriji, če vlada po odpravi prekega soda v Pragi ne prekliče prepovedi o nošenju bat v.
OTVORITEV AKADEM1ČNE MENSE.
Dunaj, 7. dec. Danes bi se imela otvo-riti akademična mensa. Revni dijaki so bili jako razočarani, Io so našli vrata zaprta. Menso niso otvorili, ker nemškonacijonalni dijaki niso garantirali za mir.
PARLAMENTARNO MINISTRSTVO.
Dunaj, 7. dec. Napram vestem, da je položaj za parlamentarno ministrstvo ugodnejši, izve vaš poročevalec, da so težkoče velike, skoro. nepremagljive.
SLOVENSKI DRAGONEC ARETIRAN.
Dunaj, 7. dec. Pri včerajšnjih demonstracijah nemškonacijonalnih buršev je bil aretiran tudi dragonec 5. dragonskega polka iz Gorice, Slovenec Vedrnjak, ki je skupno z redarji potegnil sabljo in šel na demonstrante.
SLOVENSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Praga, 7. dec. Tukajšnje slovensko in hrvaško dijaštvo je sklenilo glede na slovensko vseučilišče podobno resolucijo kot dunajsko.
TRGOVSKI SHOD V MARIBORU.
Maribor, 7. dec. Slovenski trgovski shod se je dobro izvršil. Posebno velika ie bila udeležba iz Središča in Ptuja. Ustanovi se trgovsko društvo.
LINHARTOVA POROTNA OBRAVNAVA.
Maribor, 7. dec. Porotna obravnava proti Linhartu je preložena.
PREPREČENA ČEŠKA POROTNA RAZPRAVA V HEBU.
Heb, 7. dec. Nemci so preprečili v Hebu češko razpravo. Šlo se je za Čeha Karola Krala. ki ie bil obdolžen, da je ranil na plesu dve osebi. Razprava bi se bila morala vršiti češko, a ko so liebški Nemci to dozuali, so pričeli agitirati proti če'šk: porotni razpravi. Posredovalo je namest-ništvo, ki se je ustrašilo Nemcev, da se je vršila razprava nemško in da so bile zaslišane češke priče po tolmaču.
RUSIJA IN ITALIJA.
Rim, 7. dec. Časopisi poročajo, da so med Italijo in Rusijo sicer ne pismeni, ampak taki ustmeni dogovori, ki določajo precizno zbližanje Rusije in Italije.
SRBIJA IN RUSIJA.
Belgrad, 7. dec. Staroradikalna stranka je s potovanjem PašiČa v Peterburg jako zadovoljna. Vse svobodomiselne stranke v dumi so za aktivno pospeševa-
nje jugoslovanskih interesov po Rusiji. 1'ašič je nastopil za to, da se vrže Izvol-skcga, ki nima razumevanja za vseslovan-stvo iu ruskega poslanika v Carigradu, Sinov;.'.1 va, ki je nasprotnik Srbije.
ČEŠKA ŠOLSKA STAVKA. Praga, 7. dec. Ker je obljubila vlada v nemškem ozemlju pet čeških šol, se najbrže še ta teden konča češki šolski štrajk.
PREPOVEDAN SOCIALNO-DEMO-KRAŠKI SHOD V PRAGI. Praga, 7. dec. Policija je prepovedala socialnim demokratom shod s sporedom: Češka socialna demokracija in nevarnost vojske na Balkanu«.
NA ČAST IZ ZAPORA IZPUŠČENIM ITALIJANSKIM VSEUČILIŠČNIKOM.
Dtinal, 7. dec. Dunajski italijanski vse-učiliščniki so priredili na čast petim iz zapora izpuščenim dijakom komerz, ki se ga je udeiežilo do 100 italijanskih dijakov. Poslancu Bugattu so se brzojavno zahvalili, ker je posredoval, da so dijake izpustili. Izjavili so, da mora vlada obljubljeno italijansko vseučilišče ustanoviti edinole v Trstu.
PREDSEDNIK AVSTRIJSKEGA »LLOYDA« UMRL.
Trst, 7. dec. Umrl je predsednik av-strijskega »Lloyda, Ernst Dreher.
Neuspevajoči otroci
sc hitro zboljšajo, ako uživajo Scot-tovo emulzijo. Boljšanje se pokaže že pri rabi prve steklenice Scottove emulzije.
Scottova emulzija
je sladka kakor crdme in jo radi uživajo in lahko pre-bavljajo. Scottovo emulzijo priporočajo zdravniki vseh dežel najtopleje. Cena originalne steklenice :	2 K 50 vin.
: Dobi se v vseh lekarnah. :
/ l .'--SC.*
Pristna le e to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scot-lovega ravnanja.
Tužnim srcem naznanjamo sorod- ' nik^m, prijateljem in znancem, da je umrla naša preljuba mati, tašča, teta, gospa
Julijana Baje
V	roj. Kokalj	gj
2 danes v nedeljo, dne 6. t. m. zvečer, po dolgi bolezni, previdena s sveto-tajstvi, stara 63 let.
Pogreb bo v torek, dne 8. t. m ob 4. uri popoludne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Predrago rajnico priporočamo prijaznemu spominu in pobožni molitvi.
Ljubljana, 6. decembra 1908.
Franc, župnik, Maks, nadučitelj, sinova; Marija, hči; Josipina roj. Groboljšek, slnaha.
V
2238 31
/[nton Sarc
tj ubij ana, ^v. Petra cesta št. S
priporoča v lastni šivalnici izdelano
= perilo =====
otrobe, gospe in gospode. 2a i$de-ajvanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in ji/ona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d
fakor znano le dobro blago in zelo primerne cene.
Naročila za venkaj točno in zanesljivo.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 7. decembra. Pšenica za april .	. . .13 —
Pšenica za oktober I. 1909 . . . 11 36
Rž za april I. 1909....... 11 88
Oves 7» april .	8 90
Koruza za maj I. 1909	... 7 60
Efektiv 5 dražje
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
		Stanj«	Tempe-		
	Čns opa-	baro-	ratura	Vetrovi	
a	zovanja	metra	po		Nebo
		v mm	Celziju		
5	9. zveč.	7431	1 0	sr. jvzh.	oblačno
6	7. zjutr.	44'8	-1'2	sr. vzh.	
	2. pop	443	0'2	sl. svzh.	jasno
	Srednja včerajšnja temp. 12°,				norm. —
° ?	K
> 3	f-
«	t;
■s s	-tt-»
! 00
71 9. zveč.]" 45-0 j — 3*5 | sl. jvzh. pol. obl. j
8
00
i 7. zjutr. j 45-0 — 97 | sl. jjvzh. i jasno | 2. pop. 44'4 | — 1-7 | brezvetr. Srednja predvčerajšnja temp. —1-5", norm. 0
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstrn-men je prhi ja (luskin )na glavi t.!. Kapiior it. I. Cena ifranko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Juri&ič, lekarnar v Pakracu št. 65. (Slavonija^. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	3145 lo—1
*****
Prvotna sliko Matere Božje na
Sv. Gori pri Gorici,
katero je podaril Oglejski patrijarh Marko Grimani svetišču leta 1544., slikana na cedrovino,	3208 3-1
3 v vi a prodaj
v Gorici pri trgovcu s starinami
Ivan Gyra
ulica Contavalle št. 7.
Razpisuje se služba
3 04 2-1
na Bučki. Zahteva se organist-cecilijanec, prednost ima samec-rokodelec. Letna plača 700 K; nastop I januarja 1909.
Župni ur d sv. Matija flp. na BučKI
dne 4. decembra 1908.
Pozor! Čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja	3143 10 1
-V,
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena Je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetjn ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P J U R I 5 I C A , lekarnarja
v Paiiracu št. 65 (Slavonija,)
Potrtim srcem javljamo vsem sorod-I nikom in znancem tužno vest, da je Bogu, vsegamogočnemu dopadlo poklicati k Sebi gospo
Frančišku Perko
nadučiteljevo soprogo,
ki jc umrla dne 3. decembra ob >/26- uri zvečer 42 let stara, previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage rajnke je bil 5. dec. ob 10. uri dopoldne.
Nepozabno rajnko priporočamo v blag spomin in molitev.
Suhor, 5. decembra 1908
Ivan Perko, nadučitelj, soprog, Fanči, Pavli Vaolav, Ivan, Alojzija, otroci.
Zahvala.
Ob britki izgubi naše predrage matere in soproge, gospe	j.
Frančiške Perko
izrekamo vsem sorodnikom, prečastiti duhovščini, orožništvu, c. kr. poštarici, Marijini dekliški družbi, prijateljem in znancem in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, našo najiskrenejšo zahvalo.
Suhor, 5. decembra 1908.
Žalujoči ostali.
POZOR!
! Stojte!
Ne
smatrate
jedilno masi
(kokosovih orehov) za najboljšo? „Ceras" mast nI le naj-Inajša In najčistejša, ampak tudi najcenejša In najlzdatnejša mast, kar Jih poznam. - -
Nauk o zdravilih
navaja, da se mora zdravemu človeškemu telesu s hrano, bolnemu, malokrvnen u pa v obliki zdravil vsak dan dovajati okoli 5 oentigramov železa, da ostane zdrav.
Tri jedilne žlice = 45 g (vsakdanja poraba
železnatega vina
lekarnarja
G. PICCOLIJA v Ljubljani
c. in kr. dvornega dobavitelja obsega 5 ctg železa.
Vina China Serravalo z železom
fpo analizi gospoda prof. doktorja Friseniusa v Wiesbadenu) bi pa nasprotno morali použiti odrasli cel liter, otroci pa pol litra vsak dan, da bi dovedli organizmu enako množino,
Follitrbka steklenica Piccolijevega železnatega vina stane 2 kroni, poštni zavojček s tremi steklenicami ter s prosto zavojnino in poštnino 6 K 60 h. ! Naročila izvršuje po povzetju lekarnar G. Picooli v Ljubljani« na Dunajski cesti. 3089 33-3
2enitna ponudba.
Jy(lad moj 'Žče družico, staro od 21 do 30 let, ne premajhne velikosti, ki bi imela 500 tf v gotovini. Odgovori se na vsako pismo. Ponudbe na upravništvo
Slovenca".
3169 2-2
Zahvala.
Povodom odlikovanja z viteški™ krl jcem
/rane J-o^sfovega reda sem dobil od svojih mnogih prijateljev in znancev toliko lepih voščil in častitek, da mi ni mogoče se vsem posebej zahvaliti; zato se S tem vsem prisrčno zahvaljujem, jeleč jim vse dobro, kar služi v njih časni in večni blagor.
Ribnica, 6. decembra 1908.
7r. Dolinar
3207	dekan.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi narijata ljubljanskega p. n. vIČ. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — lzborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Po f oval ca
sprejme dobro vpeljana zavarovalnica proti polarnim škodam. Plača po dogovoru. Pojasnila pri našem —	upravništvu. —
3205
1-1
božična prodaja!
Priporočam relIKo zalogo oblek za dame, gospode, deklice, dečke ln otroke po zelo znižani ceni.
Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Hodna tgogfta PflUEL HflCDlČ, Ljubljano, Prešernove ulite itev. J
Svilnato blago, baržuoi, pliši in tenčice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jotiots, Fichus, dcmski ovrctniki In kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi. PozanieuterlJa,porte, znore; resice, Itreplnceinoreiatap tnlke. Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke in žnore. Šerpe iz svile čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za »ozičke.
Opra v a za novorojenec, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje In vezenje. Gumbi in različne igle.
Različne podloge In potrebrčlne ra krojače In šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki
Pajčolani za neveste, mlrtovl venci.
Damsko perilo, spodnja krik, predpasniki in kocine obleke.
Modrci In p )trebštine za modrce. Glace-rofavice in rokavice zsr uni/ormirance
pletene, letne in j/mj^e rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo In ustna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe.
3057 10-7
IS
Prvo slovenska modna : trgovina za gospode:
Mbert Jkušeli
■ i i ~ - - - --
Srajce za gospodo in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno perilo, tricot-srajce, jopice iti hlače.
Mrežaste In polna Jopice, srajc?, č plce In šport-pasovl. Nogavico, naramnico, odejo in b azine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, n gavlce, roavlce, dokolenlce. Ogrevalci za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi demači narodni izdelki itd.
„ . ->A4\erM
Ivan Jax m
Dunajska cesta 17, Lju
Kolesa
DiSrkopp, Styria (Puch), UTciffcnrad.
Šivalni stroji
»na.
2.-32 S2-t
IZ prvih tovarn Avstrije:

UuMnnn, Mestni trj št. 19
se najtopleje priporoča
171 n
Zlute »mišje: Berlin, Pariz, Kis: iti.
Ktjbo lj. hosm. zobo-
iis ti L sred.
i siva _	______ ^
lzdclovattl|
r °
l»ipit«l.-!»trlt«. al. T

izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlcrjevi :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Hopo olno lastnega pridelka turdke Br. HnpaKouič, rdeče (opolo)2jjn isMmmm« 28, rameno 32 ulnarJeu pol litra Itd., se toži p Sodniških um žtcu. 4. m na Rimski cesti Jteu. 5.
Izvolite poslati po vzorce !
Barhenta flanele - -modnega blag
platna, damaeta, kanafasa Itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V.J.Havl Sftek in brat.Podčbradv
_(kralj. Češko). 2114 16
1 zavoj 40 metrov raznih ostankov perilneea blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K _ franko po povzetju.	:::
1645
Toči se tudi pivo iz zagrebške delniške pivovarne.

ZaSCitna znamka „Sldro"
Linlment. Caiislci cip.
Nadomestek za
Sidro-Pain-ExpelS«r
je sploSno priznano kol izvrstno bol blaJuJoče In odvodno mazilo pri prehlajenju Itd. j cena 80 v • K 1'40 lil K S"— se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj sc jemljejo le originalne steklenice v skatljah z naio zaščilno znamko „Sldro" potrin se je gotovu prejel originalni Izdelek
RIchterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi lj
Elizabethgasse štev 8 nova.
RT Dnevno razpošiljanje.
K357 4it—I
1!


Najboljša in najsfgumejs
Denarni promet do 31. okt. 1908
čez 54 milijon, kron.
Lastna giavni-ia K 354,645-15.
Stanje vlog 31 oktobra čez 15 milijon, kron.
astni hiši na
Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, pritličje sproti hotela „Union" za fra^čiškansk
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
o cerkvijo
LJUDSKA POSOJILN
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po —
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 vin,, na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo Za nala ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. - Sprejema tudi vloge c^ na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni m ToI - poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. =====
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908.
Dr. hnn ŠuSter&ič,
predsednik in imejitelj komturnega križca Franc Jožefovega reda z zvezdo.
2633 25
Odborniki:
Josip Ši&ka, stolni kanonik podpredsednik.
dekan v Ljubljani. - !.„,. Kreg.r, svetnik Irijovske in ob,Ine zbornice » UubK.nlF™B.Si.Jleposeslnjk v L,ubl,an . - Mati,. Kol.n, stolni niče. - ,.,„ Pollak o,.™.,. ^ *„•„, PoHot^t'Jfte™

Ustanovljena leta 1854.
Telefon «t. 210.
Prva domača slovenska pivovarna
G. AUER-ievih dedičev
Ljubljana, Move ulice itev. 12, Ljubljana
Priporoča sla\nemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno pivo X«!
f ran Zoreč
Ljubljana
Sv. Petra oesta štev. 21
trpVlMZMOlMffll
II Podružnica Sv. Martina c. 23 [j
ji	n
ijj se priporoča velfcenjenemu občinstvu
v obilen obisk obeh trgovin zago-	jj
tavljajoč najnižje cene in najtočnejšo	|p
3064	postrežbo.	4-4	||j
: Zaloga potrebščin za šivilje.
v /1
Služba organista
je razpisana v Dragi.
Nastop s 1. februarjem ali januarjem ali tudi prej. — Več se izve pri župnem uradu v Dragi, via Rakek 3201 3 2


Vsak torek
v Kavarni Leon
koncert
seksteta na lok.
Začetek od pol 10. Vstop prost.
= Usak dan —
celo noč odprto!
Za obilen obisk se priporočata 2965 velespoštovanjem 10—S
Leo in Fani Pogačnik.

la p rod s»J so
lepa posestva
ki se lahko takoj prevzamejo, in sicer:
Posestvo v lepi legi pri železnici, okoli kolodvora, pri farni cerkvi, mnogo lesa, njiv in travnikov, vse v dobrem stanju okoli 34 oralov, cena 15.000 K.
Potem četrt ure od mesta posestvo s prav lepim poslopjem, dobre njive, travnik in nekaj lesa, okoli 27 oralov cena 11.000 K.
Okoli 20 oralov posestvo, četrt ure od postaje, prav rodovitno polje, cena 11.000 K.
Za 13.000 K posestvo, pri državni cesti, večji del v ravnini, 58 oralov njiv, travnikov in lesa.
3500 K majhno posestvo v vasi, pripravno za kakega rokodelca.
Za 6000 K majhno, a prav prijetno posestvo z lepim poslopjem v vasi, lep sadni vrt, njiva in travnik, nekoliko lesa, najbolj pripravno za rokodelca.
Lepa kmetija v vasi, pol ure od mesta in kolodvora, lepa poslopja, za 11.000 K.
Izve se natančneje pri lastniku Vinko
Jamniku, posestniku v Slovenjem
Gradou.	3083 3-3
:: Ljubljana :
sv. Petra cesta itev. 21
I. (flanek,
:: Uubllana ::
sv. Petra cesta itev. 21
krznar in izdelovatelj čepic
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, mufe in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine po najvišjih dnevnih cenah.	2876 18 1
[ril
jJLI
Lep gramofon
z amerikanskimi ploščami se
ceno proda. Naslov na M. M. 73, pošta Ziri pri Škofji Loki.	3168 2—1
N jkoristnejši !
Najkoristnejši
Tvrdka Zabret & Huter
Britof pri Kranju
3119 3-2
isce
U
knjigovodjo
zmožnega dvojnega knjigovodstva in laščine.
Prošnje naj se pošljejo na gornji naslov do 15. t. i

HaJnoveJil stekleni nakit za božič drevesce
12 kos. sort pisanih in srebr. strklen. krogliic in sadežev skrbno zavitih v krrtonu, po velikosti in izvršitvi K -'40, - 50, - 60. -70, -"80, 1- . 1-30. 2- . - t kos. v kart. v večji Izvršitvi K -60, •80, —-90. Zbirka S4 kos za K - -80. 1- , 1-20. -3iikos za K 1-35, 1-60, 2- ; 48 k. K 2-10. 2-50 2-60; «0 k K 2-20. 2-80. 3-20. 3 kosi stekl. balončk. K - 50, nngelf za božično drevesce - 40, --50, - 60. -Lametta.angel.lasci srebr. a i /lati. kuv. K - 06; žica za orehe ion kosov K —'20. Svežlce 24 kosov v kartonu K - 50, — 60; večje 15 kosov v kartonu K - 58, - 75 drža|c! za sveče, tucat K —'50. — RazpoSilja proti naprej vposlanim denarjem, naročila čez i kroni po povzetju
IC.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad 2331 razpoftiljrlnica v Mostu 1879. 7-5
Ilustriran glavni katalog na zaht vsakomur zastonj In franko
w	fn	Ul
E?S	n	0
	EIHI	
isn		n§
■ I
• II
3
JL9

Najlepši in najcenejši
novoletni
rekla m n l
koledarji
z okusnim tiskom firme
se dobe pri
Ivanu Bonaču
v Ljubljani.
Vzorce dopošljem na željo :: brezplačno na ogled :: Oddajo se po skrajni ceni 3107 tudi sami bloki! 5-5
co


Dobro izvežban
strojepisec in stenograf
se sprejme takoj v pisarni dr. Ludovika Filipič-a odvetnika v Celju. Plača po dogovoru.	3189 3—3
OOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOC000 00
o
o
◦
o
o
o
Veletrgovina železa
Peter Majdič,
se priporoča cenjenim odjemalcem. OOOOOOOOOOOOOOOOO300000000000000
o o o o o o
L
8 u O O
O
8 8
Miklavžev ali božični dar
pridnim otrokom je pač dobra knjiga. Kdor hoče vzgojiti dobre otroke, naj jim, da prebirati koristne knjige. Povesti, ki napeljujejo k ' hremu zgledu, ki kažejo nasledke slabega dejanja in poveličujejo čednostno življenje, vplivajo na mladino navadno bolj vpešno kakor beseda bodisi resno opominjevanje ali strogo grajanje. Upamo, da nam torej Miklavž ne zameri, če ga opomnimo na nekatere za slovensko deco posebno koristne knjige. Za manjše otroke priporočamo v prvi vrsti posamezne vezane letnike lista:
„Angelček"
Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj
urejuje Anton Kržič.
Poleg resnobno podučnih, kratkočasnih pove-stic obsega .Angelček' tudi mnogo gradiva za kratkočasilo zabavo in nedolžno šalo. Otroke razveš. Ijujejo tudi podobe, katerih je v listu v izobilju. \sik letnik tega krasnega lista obsega navadno okoli 200 strani in ima velikost 12>/2 X 19'/2 cm. Kljuh lepi obliki in zelo mnogostranski vsebini velja vsak letnik
t.--to vezan samo 80 vinarjev.
S tem niso plačani niti tiskovni stroški, še manj pa eza>a itd Vendar pa velja ta znižana cena do n<>vega leta. Dobijo se še vsi letniki od leta 1894, pa do leta 1906.
Na ,Angelčka" naj bi Miklavž ja ne pozabil, če podari vsakemu pridnemu otroku vsaj en letnik, še bolje pa več letnikov, bo napravil s tem mladini veliko veselje, a jej tudi mnogo koristil.
Za mladino, ki je že iz prve detinske dobe, pa se posebno priporoča:
f*r „VRTEC"
,,Časopis s podobami za slovensko
ml riino." Ta list skrbi, da ima vedno raznovrstno vsebino mikavno, podučno in zabavno v prozi in in pociji. krasi ga mnogo podob. Vsebina je zelo nino^ostianska, oblika še večja kakor pri ,Angelčku* ir, se dobi vsak letnik do novega leta tudi po znižani ceni in sicer
vsak »ezan letnik po K 3.—
Na razpolago so še letniki: 1889, 90, 91 in od letnika 1893 do letnika 1907. P.iporočamo tudi krasne
Spallmanove povesti
in sicer
1.	zv.: Ljubite svoje sovražnike! II. nat. Cena 40 v
2.	zv.: Maron. krščanski deček iz Libanona. Cena40 v.
3	zv.: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora.
Cena 40 v.
4	zv.: Praški Judek. Povest. II. natis. Cena 40 v.
5.	zv.: Ujet iik morskega roparja. Povest. Cena 40 v.
6.	zv.: Arumugam sin indijsk. kneza. Povest. Cena40 v.
7.	zv,: Sultanovi sužnji. Cena 60 v.
8.	zv.: Tri indijanske povesti. Cena 60 v.
9.	zv.: Krajhoin nečak. Cena 60 v. 10. zv.: Zvesti sin. Cena 40 v.
U. zv.: Rdeča in bela vrtnica. Cena 40 v.
12.	zv.: Korejska brata. Cena 60 v.
13.	zv.: Boj in zmaga. Cena 60 v.
14.	zv.: Prisega huronskega glavarja. Cena 60 v.
15.	zv.: AngelJ sužnjev. Cena 40 v.
16.	zv.: Zlatokopl. Cena 60 v.
17.	zv.: Prvič med indijanci ali vožnja v Nikaragu« Cena 60 v.	2988 10— lil
Vsak zvezek velja trdo vezan 20 vin. več.
U
v
i,
		m
W>1		V"' * 7 * vi-V
		
		' _
		ti!",
-		'■šH
		
i-Ml		jfefr,
L M		
tropinoveo kranjski brinjeveo
Odlikovano f Parizu.
te dobi v todib od 60 litrov naprej po prav primerni oeni v zanesljivi kakovosti v
r
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner A Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiftka, poleg Koaler-jeve pivovarna.
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- ^^ I/ 01 koči račun ter je obrestuje po člsUh /2 /0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	Podružnice Spljet, Celovec in Trst
Spljet, Celovec ln Trst		
- Delniška glavnica -K 3,000.000.		Rezervni fond K 300.000.
Trgovina s Špecerijskim ma$om.
A. Šarabon u Ljubljeni
priporoča svojo novourejeno
Slavno zalogo
Velika pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
\ Točna in solidna postrežba!
Na drobno in debelo.
Trgovina z moko In deželnim! pridelki.
Zaloga brinja in sliv za žganjekuho.
Radi velike zaloge znatno znižane cene!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Veilka fzber drobnega In modnega blaga: rok„?% EEift.T*
Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb.
Primerna darila za godove in druge prilike.
F. Mersol
Ljubljana, Mestni trg 18.
Priporoča se velespoštovanjem
3043 5-3
Od 25. novembra do 25. decembra
prodajam v Šolskem drevoredu Ba "HKATCs:1hmn0am{"0 od MVlHm ftlimiiiA brez kože, od prašičev iz
pnmo slanino mm »

I. vrste kg. 1-50 II. vrste kg. 1-30
Meso Istih prašičev
I. vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1*20. 3098 (12)
Predovič.
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
I
Trgovina s špecerijo, delikatesami in vinarna
FR KHAM
Ljubljana, nasproti hotela „Union". j
Priporoča razen vsega drugega blaga tudi fini narezek vseh vrst klobas, razne ribe, sveže, okajene, osoljene, marinirane, vse vrste južnega sadja, ter vina v buteljkah in šampanjca.
lil
3167 5-1?
HIPI
Pred Škofijo štev. 19.
2811 33
i	tfunc,
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko ijber zimskih sukenj, ko^hov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., gospode in dečke.
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.
m££X*KS*£*S^
Delniški kapital 120,000.000 K ^^	Rezervni zaklad 64,000.000 K	$
Podružnica'^^rc, kr- pri vil.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu,
na giro-račun In proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajni&ke liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira voja&ke ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze^ v hranitev,
Centrala na J>ininji.
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-In inozemstvu itd. itd. itd.
1912 7
Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.