Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // NaroCnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno// Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, pefek Q. septembra 1Q3S Slev. 37. Veličastna manifesta- cija nacionalnega Celja Itnpozantna vojaška in sokolska pro- slava 6. septembra Nacionalno Celje je letos izredno pri- srčno in slovesno proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. in 20-letnico naše svobode. V ponedeljek 5. t. m., na predvečer kraljevega rojstnega dne, je ob poka- nju topičev vzplamtel za Kalvarijo na hribu sv. Jožefa krcs, ki ga je priredilo Sokolsko društvo Celje-matica. V pone- deljek in torek zvečer je bilo pročelje mestnega poglavarstva svečano razsvet- ljeno in okrašeno. V torek se je Celje odelo v državne zastave. Ob 8. je bila zahvalna služba božja v opatijski, nato v pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokatoliški kapeli. Službi *božji so prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih obla- stev, šol, korporacij in društev, rezervni oficirji, Sokoli v krojih in gasilci. Ob 9.45 se je pričel v Prešernovi uli- ci pred poveljnikom 39. pp. generalštab- nim polkovnikom g. Mihailovičem stru- men in učinkovit defile celjske garni- zije v bojni opremi. Na prostoru pred mestnim poglavar- stvom so se zbrali zastopniki oblastev, člani mestnega sveta, šolska mladina, gasilci in delegati društev. Nekaj minut pred 10. so zapeli združeni moški zbori pesmi »Jaz sem Slovan« in »Od Urala do Triglava«, nato pa je župan g. Mi- helčič z balkona mestnega poglavarstva orisal pomen kraljevega rojstnega dne in 20-letnice Jugoslavije. Po njegovem govoru, ki ga je množica poslušala mol- ee, je celjska železničarska godba za- igrala državno himno, nakar se je mno- žica molče razšla. Ob 10.15 je bil v sokolski tclovadnici v mestni narodni šoli zbör celjskega sokolstva. Pripadniki Sokola so napol- nili telovadnico do zadnjega kotička. Po kratkh navodilih se je formiral dolg sokolski sprevod, ki je krenil s častit- ljivim društvenim, naraščajskim in deč- jim praporom po Levstikovi ulici, Kra- lja Petra cesti, Prešernovi ulici in Deč- kovem trgu v Narodni dom. V sprevodu je kljub dežju korakalo nad 600 članov, članic, naraščaja in dece. Impozantni sprevod se je- vil skozi mesto v smislu danih navodil z dostojanstvenim mirom, strumno disciplino in brez vzklikanja in tudi železniearska godba, ki je koraka- la na čelu sprevoda, ni igrala skozi me- sto. To je bil krepak in učinkovit od- govor na izdani ukrep nasprotnikov. Malo pred 11. so pripadniki in prija- telji Sokola napolnili veliko dvorano Narodnega doma do zadnjega kotička. V dvorani se je zbralo okrog 1000 oseb. Množica je viharno vzklikala kralju, kraljevskemu domu, Sokolu in sokol- skemu Celju. Ko je prispel v dvorano poveljnik 39. pp. generalštabni polkov- nik g. Mihailovič, ga je sprejela mno- žica z dolgotrajnim aplavzom in nav- dušenim vzklikanjem: znvela jugoslo- venska vojska! Oder je bil okrašen s kraljevo sliko, državno trobojnico in zelenjem. Celjska železničarska godba je za- igrala državno himno, nato pa je stopil na oder starešina Sokolskega društva Celja-matice br. dr. Milko Hrašovec ter v globoko zasnovanem, tehtnem in tem- peramentnem govoru orisal lik in bo- doče velike naloge Nj. Vel. kralja Pe- tra II., starešine jugoslovenskega sokol- stva. Ko se je viharno vzklikanje mla- demu kralju poleglo, je br. starešina ob proslavi 20-letnice naše svobode, ki je bila združena s proslavo kraljevega roj- stnega dne, prikazal težke borbe in ln ogromne žrtve za našo svobodo, ki Jo morarao braniti proti vsakemu no- tranjemu in zunanjemu sovražniku. Podčrtal je ljubezen jugoslovenskega sokolstva do bratskega češkoslovaške- ga naroda, ki ga bo jugoslovensko so- kolstvo v vsakem trenutku podprlo z vsemi svojimi silami. Slovenski Sokoli smo Slovenci in ravno tako dobri Jugo- sloveni in Slovani. Naša pot mora iti v slovansko smer, kajti le na Slovane se lahko v vsakem času zanesemo. Porok za našo slovansko bodočnost je naša hrabra vojska, katere predstavnika g. polkovnika Mihailoviea je br. starešina ob viharnih ovacijah vojski prav po- sebno pozdravil. Ko se je navdušeno vzklikanje po- leglo, je množica ob spremljevanju godbe zapela himno »Hej Slovani«. Na- to je br. starešina prečital poslanico, ki so jo prinesli kurirji 52 sokolskih dru- štev in 7 sokolskih čet točno do 10.30 v Celje in ki je bila nato brzojavno po- slana Nj. Vel. kralju Petru II. Množica je ob spremljevanju godbe zapela Pesem sokolskih legij, nato pa je železničarska godba zaigrala držav- no himno. Med viharnim vzklikanjem se je začela množica v največji disciplini razhajati. Zvečer je priredilo vojaštvo uy-inko- vito baklado po mcs;:', n:\to p:i se je pričel v Oficirskem domu zeflo dobro obiskan in animiran družabni večer. Celje je v torek zopet sijajno izpri- čalo svojo nacionalno miselnost ter svo- jo globoko ljubezen do kralja in države. Planinska svečanost na Okrešlju Proslava 30-letnice Frischaufovega doma V nedeljo 4. t. m. je bilo na Okrešlju v Savinjskih planinah veliko planinsko slavje. Glavni odbor Slovenskega pla- ninskega društva je priredil planinski tabor, obenem pa je Savinjska podruž- nica proslavila 30-letnico obstoja Fri- schaufovega doma. 2e v soboto> zvečer so se začeli zbirati gostje, ki so priha- jali od vseh strani. Celjane so pripelja- li trije posebni avtobusi, mnogo planin- cev je prišlo preko Jerrnanovih vrat, iz Ljubljane jih je pripeljal v nedeljo zju- traj tudi poseben avtobus v Logarsko dolino, odkoder so krenili peš na Okrešelj. Frischaufov dom je bil okrašen z ze- lenjem in zastavami. Ob domu je bil pripravljen zasilen oltar, ves v zelenju. Slavnost se je pričela ob pol 11. dopold- ne. ko ie pristopil k oltarju solčavski župnik, »planinski župnik« g. Leopold Arko, da daruje mašo, ki ji je priso- stvovalo nad 300 ljudi, planincev in solčavskih domačinov. Po maši je zbrane ljubitelje planin nagovoril in pozdravil predsednik slo- venske planinske organizacije dr. Josip Pretnar iz Ljubljane. Opisal je pomen planinskih taborov, ki bodo odslej vsa- ko leto, kakor je sklenila skupščina planinske organizactje. To je prvi ta- bor v povojni dobi. Zbralo se je sicer lepo število planincev, da manifestira- jo skupnost planinske družine in da se med seboj spoznajo, vendar bi moralo biti udeležencev še mnogo več, saj šte- je slovenska planinska organizacija nad 10.000 pripadnikov. Planinci prihajajo v stike tudi z domačim prebivalstvom. Med njimi ie potrebno najfaoljše raz- merje, da se planinci vedno in povsod ^bnašajo tako, da bo to razmerje čim- dalje bolj prijateljsko. S prisrčnimi be- sedami se je predsednik spomnil tudi našega mladega planinca, mladega kralja Petra, ki tako rad zahaja v naše planine in ki mu je bila s planinskega zbora na Okrešlju poslana pozdravna brzojavka. Sledil je giovor načelnika Savinjske : podružnice SPD dr. Milka Hrašovca, ki je opisal zgodovino slovenske planinske postojanke na Okrešlju, kjer so Slo- venci bili hud boj, preden se jim je po- srečilo postaviti lepi Frischaufov dom. Tu so imeli Nemci svojo planinsko ko- čico, kjer je bil slovenski turist neza- željen, neljub gost. Slovenci so zgradili na Kamniško sedlo znamenito gorsko pot, ki jo je trasiral slovenskemu pla- ninstvu naklonjeni graški profesor dr. J. Frischauf. Prej so mogli prekoračiti steno le izvežbani plezalci; zlasti vstop v steno je bil težak in nevaren. Pot so izdelali slovenski gorski vodniki s For- tunatom Herletom na čelu. Nikakor pa ni bilo mogoče zgraditi slovenske pla- ninske koče. Preveč je bilo ovir. Leta 1907. pa je narava sama Slovencem po- magala. Nemško kočo je odnesel snežni l^laz. Sedaj so bile prilike na mah ugod- ne in podružnica je sklenila, da takoj zgradi na Okrešlju mogočen planinski dom, ki naj nosi ime moža, ki je toliko storil za slovensko planinstvo, ime Frischaufovo. Zaslužni načelnik Savinj- ske podružnice Fr. Kocbek je izbral ugoden prostor za novo stavbo, škofija je oddala zemljišče za dolgo dobo v na- jem. Osrednje društvo je dak> izdatno gmotno podporo, z denarjem in na drug način so priskočili na pomoč mnogi ro- doljubi. Načrt je napravil inž. Skaberne iz Ljubljane, gradnjo pa je prevzel do- mačin Franc Piskernik. Za tedanje case veličastna planinska stavba je bila do- grajena že leta 1908. in 2. avgusta iste- ga leta je bila slovesna otvoritev. Na Okrešlju se je takrat zbrala odlična družba slovenskih planincev, ki jih je pozdravil načelnik Franc Kocbek, pred- sednik osrednjega društva dr. Fran To- minšek pa je v svojem govoru ponosno poudarjal, da je novi dom dragocena pridobitev za slovensko planinstvo. Ob otvoritvi je slabo vreme preprečilo slo- vesnost na prostem, tudi službo božjo je preprečilo, proslava je bila v no- tranjosti doma. Frischaufov dom je izprva oskrboval njegov graditelj Franc Piskernik. Se istega leta je oskrbo prevzel Fortunat Herle (sedan ji oskrbnik Piskernikove- ga zavetišča v Logarski dolini) in jo obdržal skoraj dve desetletji. Danes, v naši svobodni državi, so se razmere spremenile v korist našega na- roda. Podružnica je pred nekaj leti ku- pila Okrešelj s široko okolico. Društve- no zemljišče obsega nad 400 ha, meje mu potekajo pod slapom Savin je, po grebenih in vrhovih Mrzle gore, Rinke, Turske gore, Brane in Jermanovih vrat do sten ponosne Planjave. Ta prekrasni planinski svet je dobil značaj narodne- ga planinskega parka, kjer je zaščite- na flora in favna. Sredi tega planinske- ga raja pa kraljuje ponosni Frischau- fov dom, zatočišče tisočev planincev, ki tu iščejo planinsko lepoto in neskaljeni mir. 2e skoraj desetletje oskrbuje dom priljubljeni Jaka Robnik. Načelnik dr. Hrašovec je pozdravil zbrane planince, predsednika osrednje- ga društva dr. Pretnarja, častnega predsednika Savinjske podružnice svet- nika Tillerja, župnika Leopolda Arka, predstavnike podružnic SPD in turistič- nega kluba »Skale«, planinske vodnike in oskrbnike, med njimi priljubljenega Forta Herleta, in vse ostale goste z že- ljo, da bi se dobro počutili v gostoljub- nem Frischaufovem domu. K besedi se je še oglasil priljubljeni »planinski poet« Zorzut iz Maribora. V svojih stihih, na naglo roko skovanih in polnih satire, je izrazil slavospev na- šim planinam in mnogim prisotnim pla- ninskim ljudem. Med poslušalci je vzbu- dil veselo, prisrčno razpoloženje. Popoldne so se planinci pozabavali v veselih družbah v domu in pri šotoru, kjer je bilo poskrbljeno za vse dobrote. Vreme je bilo sicer megleno in če- merno, a slavnosti ni motilo. Le v poz- nih popoldanskih urah je jelo lahno de- ževati, kljub temu pa so se planinci razhajali veseli in zadovoljni. Politični pregled x Češkoslovaška viada je izročila | zastopnikom sudetsko-nemške stranke [ nove predloge o ureditvi vprašanja na- | rodnih manjšin. Ceškoslovaška je s te- mi predlogi pokazala skrajno popoust- ljivost. Ali bodo Nemci sprejeli te pred- loge, še ni znano. x Na fronti ob Ebru so Francove če- te v zadnjih dneh po energičnih bojih nekloliko izboljšale svoje postojanke. Na ostalih bojiščih je položaj v glav- nem neizpremenjen. Domače vesti — Kakšna je sadna letina? Na sploš- no je sadna letina v dravski banovini slabša od prejšnjih. Jabolka so obro- dila najboljše v gornjegrajskem srezu, dalje v srezih Dravogradu, Mariboru - levem bregu in Radovljici. Hruške so najboljše obrodile v ljubljanski okolici in ptujskem srezu, marelice v ljubljan- ski okolici, breskve v Konjicah, grozdje pa odlično uspeva v srezih Dolnji Len- davi, Gornjem gradu, Konjicah, Ljuto- meru, Ptuju in Novem mestu. To so podatki za mesec avgust, ki se bistveno ne bodo izpremenili. — Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih solah, svetu- jemo, da se obrnejo na ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskejja učllišča »Christofov učni zavod«, Ljub- ljana, Domobranska c. 15. Zavod izo- brazuje za vsakovrstno pisai'nisko služ- vaje v posebnih učilnicah in tako se di- Izpričevala služijo kot dokaz sposobno- ' sti za nastop pisarniških mest in kot j dokaz celotne učne dobe ter leto in pol pomočniške prakse, zato je dana mož- nost otvoriti lastno trgovsko podjetje. Poučujejo se predmeti državnih trgov- skih šol, v glavnem v obsegu dvoraz- rednih trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu. Zavod je največji te vr- ste, potrjen tudi od miiiistrstva trgovi- ne in industrije, organiziran kot retina enoletna trgovska sola in je po ustro- ju najpopolnejši. Edinstveno so urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje vposebnih učilnicah in tako se di- jaki in dijakinje že v šoli praktično pri- pravljajo za službe. Posebnost je tudi največja strojepisnica, 40 pisalnih in ra- čunskih strojev. Zavod je edini te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje in, kar je najvažnejše, zidano le v šolske namene, v mirnem kraju blizu mestnega sr^ dišča, toda od cestnega trušča popolno- raa nemoten. Ker je v lastnem poslopju, je šolnina najnižja. Manj premožni ima jo popust. Osebne in pismene infor- macije, slikane prospekte daje ravna- teljstvo brezplačno. Vpisovanje dnevno, tudi v nedeljo. — Tragična smrt orožnika na želez- niški pro^i. V torek popoldne je imel 35-letni orožniški kaplar Franc Temni- kar iz Zagorja služben opravek na Polšniku pri Litiji. Ko se je vračal po- noči po železniški progi domov, mu je privozil nasproti vlak. Temnikar je sko- čil proti drugemu tiru. V tern trenut- je pribrzel po drugem tiru z nasprotne strani drug vlak. Lokomotiva je podr- la Temnikarja na tla. Kolesa so šla čez nesrečneža ter mu odrezala levo roko pod ramenom in desno nogo v stopalu, poleg tega pa je Temnikarju še počila lobanja. Ponesrečenca so pre- peljali v celjsko bolnico, kjer je v sre- Stran 2. *N O V A D O B A« Stev. 37. do ob 19.45 podlegel poškodbam. Pokoj- ni je bil doma iz urne pri Prevaljah ter je bil zaradi svoje značajnosti in lju- beznivosti splošno priljubljen. — Ohranfano lepote Logarske doline neokrnjene! Logarsko dolino lahko upravičeno štejemo med največje pri- rodne krasote naše zemlje. To nam priznavajo strokovnjaki svetovnega glasu in sam Bernard Shaw ie izjavil, da se da kvečjemu Gavarnija v Pirene- jih primerjati z edinstvenimi lepotami naše Logarske doline. Zato zavzema Logarska dolina v našem tujskem pro- metu iz leta v leto važnejši položaj in naše tujskoprometne ustanove si pri- zadevajo, da privabijo čim več tujcevv ta rajski kotiček naše zemlje. Pristojni činitelji podpirajo ta stremljenja ter posvečajo pozornost gradnji cest v gornji Savinjski dolini in drugim nedo- statkom, ki utegnejo ovirati večji raz- mah tujskega prometa v Logarski do- lini. Upravičeno torej pričakujemo, da bo Logarska dolina kmalu zavzela v našem tujskem prometu ono častno mesto, ki ji po njenih nedosegljivih krasotah po pravici pripada. Zato nas je nad vse začudila vest, da se zadnje case s pretirano sečnjo redčijo gozdovi v Logarski dolini in na okolnih hribih. Tako nastaja nevarnost, da se spremeni in pokvari sedanji izgled Logarske do- line, ki je zaslovel daleč preko meja naše domovine. S tem pa se utira tudi pot hudournikom, ki dobivajo vedno večjo moč in vsled katerih Savinja v svojem gornjem teku vedno bolj izpod- jeda ceste in mostove, za katere plaču- je banska uprava letno znatne zneske za vzdrževanje in popravila. Pri letoš- njih poplavah so velike množine pose- kanega lesa podrle znamenito Jezerni- kovo brv. — Savinjska podružnica SPD v Celju in Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru sta opozorili pri- stojne oblasti na nevarnost, ki pretile- poti naše Logarske doline. Prepričani smo, da bodo pravočasno izdani primer- ni ukrepi, da se daljna sečnja gozdov strogo kontrolira in čim bolj omeji. Ne- davno je izšla uredba o narodnih par- kin, ki stavlja predele s posebno pri- rodno lepoto pod zaščito države. Priča- kujemo, da bodo že v okviru te uredbe izdani ukrepi, da se ohranijo lepote na- še Logarske doline neokrnjene. — Planinska maša na Smrekovc« je | preložena na nedeljo 11. t. m. ob 10. I Maša bo ob vsakem vremenu. j — Redno vpisovanje v državno pri- < znano enoletno trgovsko učilišče »Chri- stofov učni zavod«, Ljubljana, Domo- j branska 15 je sedaj v septembru vsak j dan dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 7. ure, tudi ob nedeljah. Za- i vod je potrjen tudi od ministrstva tr- j govine in industrije. Pismene in ustne informacije brezplačno na razpolago. — Dnnajska vremenska napoved za soboto 10. t. m.: Na zapadu in jugu Alp najbrž močno oblacno, tu pa tain lahne padavine, na vzhodu Alp morda še pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah, temperatura se ne bo bistve- no izpremenila. Celje in okolica c Na drž. realni gimnaziji s klasični- mi vzporednicami v Celju se je vpisalo v rednem roku od 1. do 5. t. m. 845 učencev in 409 učenk, skupaj 1254 učencev in učenk. Na posamezne raz- rede so razdeljeni sledeče: 1. razred klasičnih vzporcdnic 70 (2 oddelka), 1. realnogimnazijski razred 198 (4 odd.), 2. razred 231 (5 odd.), 3. razred 197 (4 odd.), 4. razred 188 (4 odd.), 5. raz- red 123 63 odd.), 6. razred 104 (3 odd.), 7. razred 88 (3 odd.) in 8. razred 55 (2 odd.). Od skupnih 30 oddelkov bo imelo 17 dopoldanski, 13 popoldan- ski pouk; med njimi so vsi prvi oddel- ki. Od lanskega šolskega leta je število učencev zopet naraslo za 123 in bo pri- hodnje šolsko leto doseglo po doseda- njem vsakoletnem povišku predvidoma 1400. Gimnazijsko poslopje je pa zgra- jeno samo za 12 oddelkov. Na zavodu je 47 profesorjev, suplentov, kontrak- tualnih in honorarnih učnih moči. Pri- manjkuje še pet predmetnih učiteljev. c Letalski miting celjskega Aeroklu- ba bo v nedeljo 18. t. m. popoldne na j letališču v Levcu. Sodelovala bodo mo- j torna in jadralna letala. Spored je pe- ster in zelo privlačen. Za prireditev vlada v Celju ter v bližnji in daljni , okolici izredno živahno zanimanje. c V čin poročnika korvete je bil pre- veden 6. t. m. gojenec pomorske vojne akademije v Dubrovniku g. Mirko Kralj, sin ravnatelja Celjske posojilnice d. d. g. Draga Kralja v Celju. Cestitamo! c Okrožno nagradno strelsko tekmo- vanje celjskega strelskega okrožja bo v soboto 10. t. m. popoldne in v nedeljo 11. t. m. ves dan na strelišču v Pečov- niku. Ker je prijavljena velika udelež- ba, bo tekmovanje gotovo zelo zanimivo. c Moški zbor pevskega društva »Bi- nički« iz Leskovca v vardarski banovini je priredil v torek zvečer koncert v ve- liki dvorani Narodnega doma. Koncert je bil žal le srednje obiskan, zaslužil pa je, da bi bila dvorana razprodana. Zbor razpolaga z dobrim glasovnim ma- terialom, je izenačen, prožen in disci- pliniran. Krepko podlago mu tvorijo mogočni basi. Poje z dobro dinamiko, z občutjem in temperamentom. Pod spretnim vodstvom pevovodje g. Stan- ka Viličiča je učinkovito in skladno iz- vajal skladbe Milojeviča, Krstiča, Bi- ničkega, Lhotke, Gotovca, Adamiča, Vi- ličiča, Sijačkcga in Mokranjca. Zbor je bil deležen prisrčnih aplavzov in sploš- nega priznanja. c Solopetje. Gospa Helena Lapajne- tova, ki poučuje na Glasbeni Matici v Celju solopetje, je odslej stalno v Ce- lju in je s tem dana najlepša prilika solopevskim obiskovalcem, da se redno šolajo med tednom. Doslej se je prigla- silo že lepo število prejšnjih in na novo došlih solopevcev in pevk. Nadaljnje prijave za ta predmet se še sprejemajo v Glasbeni Matici od 10. do 12. in od 15. do 17. c Glasbena Matica v Celju. Naknadno j vpisovanje starih in novih gojencev v I šolo Glasbene Matice se še podaljša. Vpisuje se dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. v Glasbeni Matici, Slomškov trg 10-1. Poučujejo se vsi predmeti in instruments kakor lani, solopetje, kla- vir, violina in ostali instruments kakor tudi teorija in mladinsko petje, h ka- teremu zlasti vabimo našo prepevajočo mladino. Za ta predmet ni potrebna po- sebna ukovina, kakor za instruments in solopetje, razen malenkostnega me}- sečnega prispevka nekaj dinarjev. V sredo 14. t. m. bo razdelitev učnih ut in sicer ob 11. za gimnazijce, ki imajo na gimnaziji popoldanski pouk, ob 14i. pa za vse druge gojence. c Ivan Lešnik je postal nov jugoslo- venski šahovski mojster. Na šahovskem turnirju v Osijeku sta dosegla Ivan Lešnik in Braslav Rabar kot prva ena- ko število točk. Zato je bil odigran v Zagrebu match med Lešnikom in Ra- barjem. Match se je končal z zmago Lešnika, ki je Rabarja dvakrat zapore- doma premagal. S tem je postal Lešnik nov jugoslovenski šahovski mojster. Lešnik je bil do pred enim letom clan Celjskega šahovskega kluba in je za- stopal ta klub lani na nacionalnem amaterskem šahovskem turnirju v Skoplju. Ivanu Lešniku iskreno cestita- mo k velikemu uspehu! c Celjski šahovski klub je priredil V sredo zvečer brzoturnir kot otvoritev nove šahovske sezone. Prvo in drugo mesto sta si priborila inž. Sajovic in Fajs z 8 točkami, tretje Schneider s G točkami. Po turnirju sta igrala inž. Sajovic in Fajs match, v katerem je zmagal Fajs. V sredo 21. t. m. se bo za- čel splošni turnir, ki se ga lahko udele- ži vsak clan Celjskega šahovskega klu- ba. Prijave sprejema g. Grašer v ka- varni »Evropi«. c Smrtna nesreča na savinjski progi. Ko je krenil 84-letni preužitkar Peter Mališ z Brega pri Polzeli na praznik 8. t. m. okrog 17. čez železniško progo med St. Petrom in Polzelo, ni opazil, da prihaja po progi nasproti lokomoti- va. Strojevodja ni mogel več preprečiti nesreče. Stroj je podrl starčka na tla in ga odbil. Starček si je zlomil obe nogi in je dobil tudi težek pretres rao- žganov. Prepeljali so ga v celjsko bol- nico, kjer pa je že ob 20. podlegel po- škodbam. c Velika tombola Jadranske stražo v Celju, ki je bila določena za nedeljo 18. t. m., je zaradi letalskega mitinga preložena na nedeljo 25. t. m. Tombol- ske karte bodo kmalu v razprodaji. Javnost naj sega pridno po njih, ker bo zelo veliko lepih dobitkov. Cisti dobi- ček je namenjen naši mladini za leto- vanje in ekskurzije na Jadran. c Soko'ska tombola v Celju. Sokolsko društvo Celje - matica bo priredilo v nedeljo 2. oktobra ob 14. na Glaziji tombolo s številnimi in bogatimi dobit- ki. Poleg 8 tombolskih dobitkov (več ženskih in moSkih koles, nova hranilna vloga, gotovina itd.), bo še nad 500 drugih dobitkov. Dan in ura tombole sta neprekliena, kar naj izvolijo uposte- vati ostala društva. Tombola bo ob vsakem vremenu. Cena tombolskih kart je zelo nizka; za one, ki jih kupijo do 1. oktobra, znaša samo 2 din. c Vse planinske koče Savinjske po- družnice SPD bodo oskrbovane še ves mesec September. Aleksandrov dorn v Logarski dolini se zapre 26. septembra, Kocbekov dorn na Korošici in Frischau- fov dom na Okrešlju pa 3. oktobra, vendar bo Frischaufov dom na Okrešlju nadalje za silo oskrbovan ob sobotah, nedeljah in praznikih do 2. novembra. Piskernikovo zavetišče v Logarski doli- ni, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča so odprte in oskrbovane vse leto. c Gosp. Bogdan Pušenjak prejel po- polno zadoščenje. Slovenjegraški župan in zobozdravnik dr. Jože Picej, načelnik slovenjegraškega cestnega odbora in trgovec Ivan Smolčnik ter predsednik slovenjegraske sreske organizacije JRZ in ravnatelj meščanske sole Ivan Theu- erschuh so vložili proti g. Bogdanu Pušenjaku, predsedniku omladinske or- ganizacije JNS v Slovenjgradcu, štiri tožbe po zakonu o tisku zaradi klevete, iznešene po njihovem mnenju v »Novi Dobi«. Danes dopoldne je bila pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju razprava proti g. Pušenjaku, ki ga je zagovarjal odvetnik g. dr. Ernest Kalan. Sodišče je zavrnilo tožbe dr. Piceja in Ivana Smolčnika, ker nista legit.imirana za te tožbe, glede tožbe Ivana Theuerschuha pa je oprostilo g. Bogdana Pušenjaka. Vsi trije tožitelji morajo plačati povprečnino v skupnem znesku 600 din, od tega Smolčnik 300 din, ter stroške kazenskega postopanja. c TJkinitev toka. Zaradi nujnega po- pravila na omrežju bo mestna elektrar- na v Celju ukinila dobavo toka v nede- ljo 11. t. m. od 7. do 12. dopoldne. c Kcdni občni zbor Starešinske orga- nizacije »Sloge« v Celju bo v sredo 21. t. m. ob 20. v Celjskem domu. c Dovoz k novemu mostu v Skofji vasi. V petek 16. t. m. ob 11. dopoldne bo v pisarni tehničnega razdelka sres- kega načelstva v Celju I. pismena po- nudbena licitacija za oddajo naprave dovoza k novemu železobetonskemu mo- stu čez Hudinjo v Skofji vasi. c Filatelistično društvo »Celeja« v Celju ima svoje društvene in menjalne večere vsak ponedeljek od 20. do 22. v klubski sobi hotela »Evrope«. Vabljeni so vsi člani in ostali prijatelji filatelije. c Žetev smrti. V nedeljo je umrla v v torek pa v Kovinarski ulici 11 v Ga- berju 54-letna preddelavčeva žena Jera Catrova. V celjski bolnici so umrli: v soboto štiriletni delavčev sinček Ciril Malec iz Grušč pri Dramljah, v nedeljo 47-letna posestnikova žena Ana Bevče- va iz Oslešice pri Zusmu, v ponedeljek 19-letna služkinja Angela Gomilškova z Rečice ob Savinji, 28-letni krojač Alojz Brglez iz Okroga pri Ponikvi in petletna posestnikova hčerka Frančiš- ka Bogve iz Novega grada pri Boštanju v torek pa 11-letni žagarjev sin Franc Plešnik iz Stranic. N. p. v m.! c Iz žclezniškc službe. Prometni urad- nik g. Filip Sensenberger je premeščen iz Celja v Ruše. c Opozarjamo na prvi javni telovadni nastop Sokolskega društva Celja I, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 16. v Sokol- skem domu v Gaberju. Vabimo vse so- kolske pripadnike in ostalo nacionalno javnost, da se čim številnejše udeleže prvega nastopa mladega in žilavega so- kolskega društva. Krojaši in krojaŠice naj se udeleže v krojih. c Redni občni zbor Starešinske orga- nizacije »Slofte« v Celju bo v sredo 21. t. m. ob 20. v Celjskem domu. c Uradni dan Zbomice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 13. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v Razla- govi ulici. c Dr. Ivič Stjepan, specialist za plju- ča, ne ordinira sova in sicer enega na JL>obroviju, drugega pa na Mihovem gn- cu za yokolskxm domom ob navzocno- sti stevilne sokolske družine in pevske- ga zbora. Ob vzkukanju prvemu soüol- skemu starešini smo prizgali kres ni peli razne sokolske pesmi. Na kraljev rojstni dan je Sokol z deputacijo eian- stva in dece prisostvoval svečani sluz- bi božji v tukajšnji župni cerkvi. Nato se je braslovška üokolska družina zbrala v Sokolskem domu, da izviši skupno proslavo. V začetku sporeda so članstvo naraščaj in deca poeastili državno za- ytavo s trik*ratnim • »Zdravo!« Po dr- žavni himni je sledil svečan in prisrčen govor br. Lojzeta Lušina, ki je s topli- mi besedami proslavijal kraljev roj.-.uu dan in obenem prikazal delo braslov- skega Sokola v okviru Petrove petletke. Po svečanem govoru, ki je bil sprejet z živahnim odobravanjem, so vsi navzoci zapeli »Pesem sokolskih legij«. Brat načelnik Juro Toplak je prečitai savez- no poslanico in vdanostno brzojavko ki jo je Sokol poslal svojemu kraljev- skemu starešini. Sledila je deklamacija malega Sokoliča Cirila Pšakerja in ma- le Sokolice Valči Rojnikove. Nato je br. načelnik s primernim nagovorom raz- acljl sokolski deci knjižice »Pot v sokol- sko življenje«, dar Saveza. Svečano proslavo rojstnega dne smo zakljucili s petjem »Hej Slovani« in vzklikanjem kraljevskcmu starešini. Med proslavo so sokolski narašeajniki s štafeto po trgu odnesli svečano spomenico br. župi v Celje. br Sokolsko drušivo Braslovče se je v ncdeljo 4. t. m. udeležilo s članstvom in naraščajem proslave 20-letnice Jugo- slavije in nastopa Sokolskega društva v Velenju. Dopoldne so bile tekme šo- štanjskega sokolskega okrožja v odboj- ki. Sodelovali so tudi naši naraščajniki. Tekmovali so naraščajniki društev Ve- lenje, Sostanj in Braslovče. Pričela se je huda borba med enako moenima moštvo- ma Soštanja in Braslovč. Končno je po hudi borbi zmagal naraščaj Sostan- ja v razmerju 15:1 in 15:8. V tekmi narašeaja Velenja in Soštanja je zma- gal velenjski naraščaj s 15:12 in 15:5. Sledila je še končna tekma za mesta in sicer med naraščajniki Velenja in Bra- slovč. Prvi set so dobili Velenjčani v razmerju 16:14, drugi set pa Braslov- čani v razmerju 15:13. Odigrala se je še odločilna igra majsti'ovka, pri kateri so naraščajniki iz Braslovč zmagali v razmerju 15:9 in si s to zmago pridobili drugo mesto v okrožju. Okrožni prvaki moškega naraščaja šoštanjskega sokol- skega okrožja so naraščajniki iz Sosta- nja, drugo meato So zasedli naraščajni- ki iz Braslovč, tretje mesto pa nara- ščajniki iz Velenja. br Izjava. Podpisani izjavljam, da born born proti vsakemu, ki bo širil ne» resnične vesti, da sem jaz poslal urcd- niStvii »Nove Dobc< dopis o gorškcin tramvaju, sodnijsko postopal. --- Nor- bert Fonda. Gomilsko g Trnava pri Gomilskem. V nedeljo 1.1. t. m. bo v naši vasi velika slavnost. Imeli bomo tekmo koscev, ki jo bo pri- redilo Druatvo kmetskih fantov in de- klct iz Orle vasi na travniku g. Cizeja iz Prekopc. Najprej bo velika povorka, ki jo bodo tvorili kosci, p.rabljice, ko- njeniki, kolesarji, mali kosci in male KUPUJTE pEČOVNIŠKI PREMOG! grabljice ter druge skupine. Zbirališčo bo ob 13.30 pri Petku v St. Rupertu, odkoder bo krenila povorka na Trnavo. Pri povorki in celotni prireditvi bo so- deLovala godba na pihala z Vranskega. Pozdravne govore bodo imeli zastopni- ki Zveze in okz^ožja. Tekmovalo bo okrog 30 koscev. Za to prireditev vlada v vsej okolici veliko zanimanje. Tekmio valci bodo prejeli lepe spominske nagra- de. Po tekmi Lo prosta zabava v vseh prostorih g. Fonde na Trnavi. Ker je to prva vecja kmetska prireditev v Savinj- ski dolini v letošnjem letu, se prieaku- je velik obisk iz bližnje in daljne oko- lice. Ze dosedaj so prijavljene večje skupine iz oddaljenih krajev. Vsekakor bo ta prireditev izredno zanimiva in privlačna. g Beriija. Lani je oznanil g. župnik v cerkvi, da naj verniki darujejo hmelj novemu g. organistu, ker je bil brez sredstev. Novi organist je res precej nabral pri hmeljski bernji, tnko da sije nabavil nekaj obleke, kolo in harmoni- ko. Letos zopet pobira hmeljsko bernjo, a je dobil prav malo, vendar pa bo to zadostovalo, da si bo kupil rdcč dežnik in še kaj. SSovenjgradoc 3 Svečana prosla\a 20-lctnice Jugo- tilavije in 30-letnice NSZ. Kakor že jav- ljeno, bo v nedeljo 18. t. in. v Siovenj- gradcu svečana pnosiava 20-letnice Ju- goslavije in 30-letnice Narodne stro- Kovne zvezc. Gb tej priliki bo dopoldne svečana proslava, pri kateri bodo sode- lovali mestiia godba na pihala in govor- niki iz raznih krajev. Razen tega pa se bo tudi predvajal krasen film, ki bo po- iiaza.1 lepüte naše domovine. Zvecer bo družabni večer delavstva iu vseh prija- teljev delavskega stanu. UpamOj cia bo vse prebivalstvo praviino doumelo važ- nost te proslave ter se polnoštevilno udeležilo dopoldanske prireditve in dru- žabnega večera. s OdhoUnicu Ivana JLovšeta. Dne 1.1. ^rn...j(?,. odfesljfc,Slovenj^r;i<'-¦;•. " V:\r\bor Lukajšnji priijubfjeni z;i, av- racije »Sokolski dom« g. lvan Lovse. G. Lovše je bil v vseh krogih prebival- stva zelo priljubljen ter se je marljivo udejstvoval v vseh nacionalnih druš- tvih in organizacijah. O njegovi priljub- ljenosti so pričale tudi tri odhodnice, ki so jih priredili odhajajočemu svojemu članu in agilnemu odborniku Obrtno društvo, gasilci in Sokolsko druätvo. V imenu obrtnega društva se je poslovil od Lovšeta predsednik g. Steian Verč- nik, v imenu gasilcev župni predsednik g. Leopold Kopač in v imenu Sakolske- ga društva starešina br. Ivan Rojnik in načelnik br. Jože Wresounig. G. Lovše- tu želimo na njegovem novem mestu dbilo srece in uspehov! s Odhod nacionalne žene. Te dneve odhaja iz Slovenjgradca v Ljubljano vdova po višjem veterinarskem svetniku ga. Pavla Peršuhova, ki je bila vsa po- vojna leta v ospredju vsega družabnega in nacionalnega življenja. Ni bilo prire- ditve, na kateri ne bi bila nacionalnim društvom blagohotno v pomoč. Društva bodo priljubljeno gospo zelo pogrešala, vsa nacionalna javnost pa jo bo ohra- nila v trajnem in hvaležnem spominu. s üsebna vest. Od sreskega načelstva v Kranju je bil premeščen na si'esko načelstvo v Slovenjgradcu g. Stanko Stadier, pristav 8. skupine. s Popravek. Z ozirom na naš zadnji članek »Na naši severni meji. ..« sami prostovoljno popravljamo, da v ome- njeni deputaeiji na sresko načelstvo ni bil g. Pi-ančišek Lobe. s Motüciklisticna nesreča. Po sport- nih prireditvah v Mezici sta se vračala v nedeljo g. Ivan Panjek, krojaäki moj- ater iz Slovenjgradca, in g. Ivo Rojnik irgovski pomoenik iz Slovenjgradca, v Zerjav. Na enem izmed številnih ovin- kov je privozil motociklistima nasproti avtoprevoznik g. Joško Rojc iz Slovenj- gradca s svojim velikim tovornim avto- mobilom znajnke Opel. Vozač motorne- ga kolesa g. Pänjek je nenadno izgubil oblast nad vozilom, zavozil v kup prod- ca ob cesti in se prevrnil s sovozačem v pet metrov globok jarek ob cesti. G. Röjc je ustavil svoj avtomobil, pomagal ponesrečencema in potegnil motorno kolo iz jarka. K sreči sta oba vozaca dobüü samo lažje poškodbe na glavi in rokah in ju ni bilo treba prepeljati v bolnico. s Zrtev prepira v tovarni. V tukaj- šnji tovarni Mifcolič sta se med delom soprekla 19-letni delavec Franc Plešej iz Trbovelj in 16-letni delavec Ivan Krevh iz Smartna pri Slovenjgradcu. V prepini je Plesej udaril Krevha v li- ce, nakar mu ta vrnil udarec s kladi- vom, s katerim je baš delal. Krevh je udaril Plešeja s kladivom po roki tako nesrečno, da mu je zlomil roko in je moral Pleše iskati pomoči v bolnici. s Sport. V nedeljo sta goslovali v Mežici prvo in drugo moštvo SK Misli- nje in odigrali dve tekmi. V predigri je nastopilo drugo moštvo proti SK Olim- piji iz Prevalj in po enakovredni igri doseglo neodločen rezultat 2:2 (2:1). V glavni tekmi pa je SK Mislinja po zelo bpi igri porazil enajstorico domaoega SK Korotanas 6:0 (3:0). Strelci so bili: Sme 3, Kaö 2 in Pilko 1 gol. Pred nogo- metno tekmo so bile v priredbi SK Ko- rotana medklubske kolesarske dirke pod pokroviioljstvom g. inž. Pirkmajer- ja. Dirkali so v treh skupinah na progi Mežica—Zerjav in nazaj (16.5 km). Startali so dirkaci SK Mislinje, SK Olimpije in domaeega SK Korotana. Rezultati so sledeči: Seniorji: 1. Janko Grcgorič (Mislinja) 24,55; 2. Ivan PeF- šoh (Mislinja) 24,57; 3.Anton Kočan (Korotan) 24,59. Juniorji: 1. Janko Pa- jer (Korotan) 24,56; 2. Anton Perus (Olimpija) 24,58. Težka kolesa: 1. Vin- ko Alojz (Korotan 36,30; 2. Anton Medved (Korotan) 36,45; 3. Jože Ger- doj (Koiiotan) 37. Lasko Resna beseda Laško, 9. septembra. Pieteklo nedeljo sta bili zopet dve nesreči na banovinski cesti 1-30. Blizu Laskega je neki motocikli&L prevrtiil pasanta, vendar k sreüi ni bilo hujaih piüökodb. Pri pokopališču v Kimskih •toplieah-'p«,1 j^ '••tezä*c tövdrni avtomobil iz ükof je vasi pri Celju podrl letoviščar- ko Fürstererjevo iz Nemčije in jo do smrti povozil. Ponesrečenka, ki je ime- la okrog 70 let, se vsled atarosti in okoinosti ni mogla na.ozki cesli dovolj naglo izogniti širokemu vozilu. Krivda pa zopet ne zadene vozača, marveč edi- no in izključno le naše žalostne cestne razrnere. Vsako leto imadno na tej ce- sti nekaj smrtnih žrtev prometa, mno- go ranjenih, mnogo razbitih vozil, povo- žene živine in razne druge škode. Vožnja po cesti od Laškega do Zida- nega mostu je postala tako nevarna, da je ta cesta dobila naziv »cesta smrd« in da se je ogibajo tujci, poseb- no vozniki iz savske banovine, ki tako radi posiovuo in na oddih prihajajo v CeJje, v Savinjsko dolino pa preko Tro- jan v Ljubljano. ^e deset leL in se da- ije neprestano kličemo na pomoč od- guvorne činitelje, to je cestni odbor in banovino, a vse zaman. Nihče se ne ozira na pritožbe našega prebivalstva. Pod energičnim vodstvom prejšnjih na- celhikov cesmega odbora, zlasti g. dr. Rosa, so se res pričela na cesti razna dela, ki so merila vsa na pametno re- koiistrukeijo in razširitev ceste. Izvr- šena je bila razširitev proti Celju, mi- mo Debra in Laškega v smeri proti Kimskim toplicam pod Strinco. Predvi- deno je bilo, da bi bilo v enem ali dveh let ill to delo od celjske meje do Smar- jete dovršeno, nakar bi sledila preloži- tev ceste Smarjeta—Rimske toplice in nato njena rekonstrukeija od Rimskih toplic do Zidanega mostu. Tudi novi načelnik je pričel s podob- riimi deli pod Rimskimi toplicami kjer so- izravnaii neki oviriek. Delo pa je ostalo nedovršeno in je danes na tem prostoru vožnja zelo otežkočena. Zmanj- kalo je namreč kreöita. Sedaj se dela oziroma so delali na preložitvi ceste v Smarjeti. Kaže pa se že sedaj, da je denarja zmanjkalo in da bomo menda čakali še leta in leta, da bo to delo izvršeno. Tako pa ne sme iti dalje. Našel se bo morda vendarle kdo, ki bo opozoril banovino na strahovito statistiko o smrtnih nesrečah in težkih poškodbah na »cesti smrti« in da bo povedal, da Štev. 37. »NOVA D O B A« Stran 5. kriči prelita kri do neba. Tudi banovina ne sme dopustiti, da umira prebivalstvo po cestah zaradi nepopisnih slabih prometnih razmer. Odločiti se bo treba, ali se bo v bodoče še dopuščal na tej cesti promet z avtomobili, ali pa se naj ta promet popolnoma ukine odnosno ali se naj ukine vsaj promet s tovornimi avtomobili. Kakor se to danes para- doksno sliši, bo vendar treba takega ukrepa. Apeliramo na Celje in celjske zastop- nike, da podprejo našo akcijo, ker je to v njih lastnem in prvem interesu. Cesta Celje—Zagreb je ena najvažnejših pro- metnih žil med savsko in dravsko ba- novino. Od Zagreba do meje pri Breži- cah se voziš po lepi cesti, odtod pa po progah, podobnih vaškim kolovozom. Ko se vsepovsod modernizirajo bano- vinske ceste, se za edino cesto v na- šem okraju, ki služi širšemu prometu, ničesar ne stori. Mi plačujemo že toliko davkov in doklad, da lahko od banovi- ne zahtevamo vsaj nekaj in to je ona malenkost, ki je potrebna za moderni- zacijo naše ceste 1-30. Potrudili se bo- mo, da bomo sestavili statistiko o ne- srečah na tei cesti in te krvave števil- ke bodo morda vendarle ganile odgo- vorne činitelje. -oelimo, da bi se začela skupna akcija ob tej progi ležečih mest Celja, Laškega, Radeč, Krškega in Bre- žie. Naj bi se osnoval odbor, v katerem bi bili zastopniki teh mest, ki imajo smisel in željo ter čutijo potrebo, da se ta cesta modernizira tako, da bo odgo- varjala sodobnemu prometu. 1 Proslava kraljevega rojstnega dne. Tudi letošnji rojstni dan Nj. Vel. kra- lja Petra II. smo praznovali v Laškem Klo slovesno. Prava proslava je bila v Sokolskem domu po programu, ki ga je izdala župa svojim edinicam. V ponede- Ijek točno ob 20. je zažarela streha doma v stotinah luči, nad Sv. Krišto- fom pa je vzplamtel velik kres. Nato so se začele zgrinjati v Sokolski dom mnn^ žice društvenih pripadnikov in prijate- ljev društva. Zbralo se je daleč preko 300 oseb. Ob določeni uri je bilo ob sviranju državne himne izvršeno raz- vitje zastave, nakar je br. starešina v lepem govoru razložil pomen slavja in pomen petletke, ki pripravlja prvcmu sokclskemu starešini pot k prevzemu njegvih velikih nalog. Zatem je bila prečitana spomenica Saveza SKJ. Slavi- ca Saksova in Branko Drolc sta dekla- mirala dve rodoljubni in z ljubeznijo do kralja prežeti pesmi. Clanstvo je nato zelo učinkovito izvajalo vaje s kockami. Br. podstarešina Križnik je pojasnil do- sedanje delo v okviru petletke ter nalo- ge in dolžnosti, ki nas še čakajo. Ob petju Pesmi sokolskih legij je bila lepa slavnost zaključena ter so se udeležen- ci podali domov polni navdušenja, vda- nosti in zvestobe svojemu najvišjemu gospodarju. — Ob 8. je bil tudi obhod gasilcev in fantovskega odseka z mest- no godbo na čelu. Tudi ti so dostojno proslavljali pomembni dan. 1 Poročila sta se g. Branko Dergan, trgovec v Laškem, in gdč. Olga Supan- čeva, hčerka tukajšnjega zemljeknjiž- nega vodje. Poroka je bila v župni cer- kvi v Petrovčah. Nacior\alnemu paru iskreno čestitamo! — Poročila se je j hčerka tukajšnjega hišnega posestnika j in usnjarja gdč. Marija Komaricki z železniškim uradnikom g. Zupancem. Cestitamo! 1 Gasilska četa je imela preteklo so- boto občni zbor, čigar predmet je bilo sklepanje, ali se naj tovarniško poslop- je Kamenit kupi za ceno 180.000 din v svrho adaptacije za Gasilski dom. Ude- ležba je bila tako pičla, da se v resnici ne ve, ali je bil občni zbor sklepčen ali ne. Prisostvovalo je namreč večje šte- vilo aktivnih članov, ki pa še niso po- ložili predpisane prisege. To so oni Čla- ! ni, ki so jih poklicali v društvo sedanji gospodarji, da so z njih pomočjo lahko vrgli prejšnjo upravo. Med temi je tudi g. Hrastelj, ki je takoj uvodoma stavil na predsednika čete vprašanje, ali mu je znana uredba o postavljanju gasil- skih domov in ali mu je znano, da se fco gradbeno dovoljenje za Gasiteki dom dobilo šele, ko bo doseženo potrebno do- voljenje Zveze in ministrstva. Pri de- bati, ki je sledila, je postalo to vpra- šanje tako neprijetno, da je predsednik g. Hrastelju povedal, da g. Hrastelj ni- ^a pravice staviti vprašanj in predlo- gov, ker pred zaprisego ni reden clan. S tem je pa postalo odprto seveda vpra- šanje, ali imajo drugi člani, ki še tudi niso prisegli, pravico sodelovati na lobč- nem zboru. Hrastelj je predsednika še opozoril, da zastopa na občnem zboru tudi občino, česar pa predsednik zopet ni priznal, češ da mu je to prepozno javljeno, kar je kvitiral Hrastelj z lopaz- ko, da je tudi občina bila pozno obve- ščena o občnem zboru, namreč šele dve uri pred pričetkom. Hrastelj je moral nato zapustiti občni zbor. Sprejet je bil predlog tov. Igričnika, da se kupi Kamenit za 180.000 din. V ta namen bo treba najeti večje posojilo, ker izkazu- je društvena blagajna stanje okrog 50.000 din k čemer je pripomogla sub- vencija občine v znesku 20.000 din. Za posojilo so naprosili Hranilno in poso- jilno društvo v Celju. Kake obresti za- hteva, pa predsednik in tajnik nista ve- dela, temveč sta pravila, da bo zahte- valo 8 do 9%. Poroštvo bi prevzel pred- sednik, zato pa se mora vknjižiti ome- jitev, da društvo te nepremičnine ne sme prodati brez privoljenja predsed- nika. Tudi bo tov. predsednik za uslu- go dobil od falske elektrarne zaradi prepustitve transformatorja, ki pripada tem objektom, velike olajšave pri elek- tričnem toku, tako da ne bo imel izgu- be. Tov. Igričnik je stavil raznc stvar- ne predloge in opozarjal na višino obre- sti, ki jih bo visoko posojilo zahtevalo in ki jih bo društvo težko zmagiovalo, če ne bo odprodalo del odvišnih objek- tov. Z zgradbo Gasilskega doma pa se še ne bo moglo v doglednem času pri- ced. Priredili bodo le pnostor za shram- bo gasilskega orodja. 1 Krvoloki. Persekucije neprijetnih nasprotnikov v Laškem menda še ne bodo prenehale. Pred kratkim je prišel T. v svojem in v imenu tovariša G. h kaplanu, od katerega je zahteval, naj vpliva na vodjo D. zaradi premestitev treh državnih uradnikov iz Laškega. Zrtev tedaj še ni dovolj in preganjanje se mora nadaljevati. To bi se brezdvom- no tudi zgodilo, da ni med njimi nckaj zmernejših elementov, ki so siti krvi. fee vedno velja pregovor, da je poturica hujši od Turka. 1 Nesramno izzivanje. Nekaj dni že vidimo na naših ulicah visokega moža ki ncsi v gumbnici znak s kljukastim križem in videli smo ga tudi že pozdrav- Ijati z dviganjem roke. Ko smo se za njega zanimali, smo izvedeli, da je za- stopnik tovarne strojev iz Brna, ki je dobavila naši pivovarni strojno opre- mo in da se poslovno mudi v Laškem. Mnenja smo, da se mora vsakdo, ki uži- va gostoljubnost naše države tega za- vedati in se vesti tako, da ne bo žalil narodnega čustva onega naroda, ki mu povrhu še da zaslužiti. Ne čudimo se, če vzkipi bratom uehom kri, ko morajo prenašati taka in slična izzivanja. Mi pa tega ne bomo prenesli in odločno odklanjamo take zastopnike, ki CSR ni- so niti v cast niti v korist. 1 Kino Laško predvaja v soboto 10. t. m. ob 20.30 in nedeljo 11. t. m. ob 16.30 in 20.30 veliko komedijo »Cigan- sko dekle« (Stanlio in Olio kot cigana!) Salve smeha, novi »Fra Diavolo«! Oglejte si, nasmejali se boste do solz. Tednik. Radeče r Proslava kraljevega rojstnega dne. Naše mesto je imelo že na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. praznično lice. Z vseh his so plapolale državne trobojnice. Okrašene so bile iz- ložbe in okna, z zelenjem pa obdane kraljeve slike, ki so jih razsvetljevale številne luči. Na iniciativo občine so se združila pri povorki vsa domača dru- štva. Na čelu povorke je igrala doma- ča godba »Savski val« pod taktirko g. Vodenava, za njo pa so fcorakali zastop-. niki državnih uradov in ostalih obla- stev ter Sokolsko društvo. Pri povorki je sodelovalo do 150 Sokolov in Soko- lic, ki so neprcstano vzklikali kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Na če- lu so bili Sokoli v kroju, enako tudi Sokolice in gasilci, za njimi pa so ko- rakali »slovenski f ant je in dekleta«. Točno ob 20. je krenila povorka izpred mosta skozi mesto mimo trga, Laznika, občinske hiše in zopet na trg pred »Ja- dranom«, kjer so vsi prisotni zapeli dr- žavno himno. Sledil je go vor z balkona Jegličeve hiše. Godba je zaigrala še nekaj narodnih koračnic, nakar se je množica polagoma razšla. Na rojstni dan kralja pa je bral ob 8. zjutraj do- mači župnik g. Anton Lovšin zahvalno mašo, ki so se je udeležila poleg šolske mladine in učiteljstva zopet vsa doma- ča društva. Po službi božji je imela šolska mladina proslavo v šoli, Sokol pa v sokolski dvorani, kjcr je starešina brat Anton Polanc otvoril slavnostno sejo. Nato so se vsi prisotni podpisali v posebno knjigo, ki bo odposlana Nj. Vel. kralju Petru II. Učenec Lado Pe- šec je deklamiral lepo pesem na cast našemu mlademu vladarju. Njegov brat je prečital spomenico naraščaju, br. Ferči Müller pa članstvu. Sledil je po- zdrav kralju in državni zastavi. Sokoli so nato zapeli državno himno in Pesem sokolskih legij, nakar je br. starešina zaključil lepo proslavo. r Sokolsko društvo Radeče prireja veliko kegljanje na kegljišču gostilne Erjavec. Kcgljanje se je pričelo na roj- stni dan Nj. Vel. kralja Petra II. po- poldne in se je nadaljevalo 8. t. m. po- poldne. Nadaljevanje kegljanja bo 11., 18. in 25. t. m. Trije lučaji stanejo 2 din, za dame 4 lučaji 2 din. Društvo bo dalo tekmovalcem razne dobitke, kakor ležalni stol, Gavrilovičevo salamo, 6 kg sladkorja, otroški voziček itd. Ker je čisti dobiček namenjen gradbenemu skladu novega Sokolskega doma, pro- simo za čim večje število tekmovalcev. Bratje in sestre ter prijatelji naŠega Sokolskega društva, pridite imenovane dneve v čim večjem številu na keglja- nje k Erjavcu! r Otvoritcv strokovno nadaljevalne sole. S šolskim letom 1938-39 se spre- meni strokovni tečaj v popolno stro- kovno nadaljevalno solo. Da bo omogo- čen poset te äole obrtniškim vajencem in pomočnikom izpod 18. leta starosti iz vse bližnje okolice sole, odreja kr. ban- ska uprava, da pripadajo v šolski okoliš strokovne nadaljevalne šole v Radečah sledeče občine odnosno kraji: Vsi kraji občine Radeče in občine Loka pri Zida- nem mostu. Kraji Jagnjenica in Pod- kraj. Na podlagi te odredbe kr. banske uprave se opozarjajo vsi mojstri na tem teritoriju, da vpišejo vajence v radeško strokovno nadaljevalno solo pravočasno in jih redno pošiljajo v izo- gib zakonitim posledicam. Rok za vpi- sovanje še ni potekel in se lahko vpi- šejo učenci še vedno v pisarni narodne šole. Pri vpisu v prvi razrcd je treba predložiti zadnje šolsko izpričevalo in vplačati 10 din vpisnine in 80 din šol- nine za vse šolsko leto. Pouk se je pri- čel v ponedeljek 5. t. m. in bo trajal vsako leto do 31. maja. r Občinski sejem v Radečah je bil 1. t. m. zaradi slinavke in parkljevke, ki je ra?jširjena v sosednem laškem srezu slabše obiskan, nego običajno. Kramar- ji so sredi trga razstavili svoje blago. Govejo živino pa so prodajali še na starem sejmišču. Cene so bile umerje- ne: lepi voli po 5 do 5.50 din za kg žive teže, krave pa večinoma kar počez. Kupcev je bilo srednje veliko. Kupčije so bile srednje. Na svoj račun so prišli zlasti gostilničarji, ki so prodali mnogo pijače in jedače. r Učiteljski pevski zbor Emil Adamič je na skupščini ob priliki pevskega te- čaja v avgustu izvolil naslednji upravni odbor: predsednik Drago Supančič, I. podpredsednik Anton Kobentar, II. pod- predsednica Andreja Skuljeva, tajnik Vinko Rupnik, gospodar Bogo Lumbar, arhivar Gabrijel Lumbar, odborniki An- drej Strupelj, Srečko Pečer, Mara Pe- trovčičeva in Zora Zdešarjeva, namest- niki Vida Kneislova, Amalija Velnar- jeva, Ludovik Andolšek in Stefanija Schubertova. V artistični odbor so bili izvoljeni Anton Bobentar, Radovan Go- bee, Andrej Strukelj, Ferdo Skok in Zora Zdešarjeva, v nadzorni odbor pa Fanči Strukljeva, Ivan Dodič in Maks Zitnik. r ftolska vest. Za preglednika narod- nih šol je imenovala banska uprava šol- skega upravitelja v Laškem g. Jura i Kislingerja. Dosedanji šolski nadzornik še ni upokojen. Hrasinik h Akademija Sokolskega društva v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je bila na predvečer, 5. t. m. Ceprav je bil delavni dan in je naša in- dustrija delala s polno paro, je vendar j občinstvo v lepem številu zasedlo dvo- Begomikrobov. |JSL roman? Roparski že, vendar nič romanu ni po- dobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakLcrije) bo povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kai prežijo na ugodno priliko, da bi uničil' tobe. Redna nega zob s Chlorodontom prežene mikrobe iz ust. Toda le s t a I n a nega varuje zobe pokvare. Chlorodont rjutraj j — Chlorodont predvsem zvučer! Potem ostanejo zobje zdravi 1 Domači proizvod. rano Sokolskega doma. Kmalu po 20. so prikorakali v dvorano vsi telovadeči od- delki pestro oblečeni, eni v sokolskih telovadnih oblekah, drugi v kostumih, nalašč prikrojenih za izvedbo raznih te- lovadnih točk. Vsi oddelki so prisostvio- vali dvigu državne zastave ter ob svi- ranju državne himne vzkliknili zastavi in starešini Nj. Vel. kralju trikratni so- kolski »Zdravo!« Spored akademije je bil pester. Pričel se je z orodno telo- vadbo članov na drogu. Clani so poka- zali izreden napredek. Težke vaje so izvajali lepo, le pri mlajših telovadcih se je opazila velika mladostna vnema, Cesar pa ne moremo grajati, čeprav je vzbujala vtis nervoze. Moška in ženska deca je izvedla svoje proste vaje sklad- no in lepo, kakor smo vajeni od nje. Kompozicija »Soči« v izvedbi članic, na- raščajnikov in naraščajnic, ki je precej težka, je bila izvedena v splošno za- dovoljstvo. Vaje s svetlečimi kiji so bi- le predvajane v temi ter so bile učin- kovite. Razumljivo je, da bi bile mno- go boljše, če bi jih izvajali z baklami, kakor so zamišljenc. Vendar se to v dvorani iz razumljivih vzrokov ni mo- glo izvršiti. Nadaljnja orodna telovad- ba na bradlji, krogih in konju je poka- zala, da ima hrastniški Sokol že rutini- rane telovadce. Opazili smo mnogo tve- ganih skokov, s katerimi sta se zlasti odlikovala mladi naraščajnik Vastič in na konju naraščajnik Koritnik. Telova- deči so bili deležni navdušene pohvale občinstva. Po telovadbi so zopet priko- rakali vsi oddelki, ki so ob spuščanju državne zastave izkazali zastavi cast ter zapeli »Pesem sokolskih legij«. Bratu načelniku in prednjaškemu zboru iskre- no čestitamo k letošnjim uspehom na nastopih in pri tej akademiji. Krško kr Slabo deževno vreme. Zadnje case imamo vedno slabo vreme. Po malern dežuje skoro vsak dan. Deževje povzro- ča veliko škodo na poljskih pridelkih. Jabolka in hruške so v našem srezu ob- rodile slabo, enako tudi češplje in slive, dočim je stanje orehov in grozdja sred- nje dobro. Ako bomo imeli v septembru in v prvi polovici oktobra lepo solčno vreme, bo vinska letina po večini zado- voljiva. Zal da škoduje slabo vreme grozdju, ki pričenja ponekod že gniti. Polje ob Soili Ij Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. smo tudi v Polju proslavili. Zjutraj je bila zahvalna služba božja ob lepi udeležbi občinstva. Cudimo pa se, da je manjkala večina občinskih odbornikov in da tudi ni bilo gasilcev. lj Odpis davka. Lani, ko je naše pri- delke uničila toča, smo prosili pristoj- ne činitelje za podporo in tudi za odpis davka. Ker pa je bila davkarija lani, ko nas je tako strahovito prizadela to- ča (26. julija), že izgotovila predpis za leto 1937., je bilo kmetom sporočeno, da bo bo odpis izvršen v letu 1938. Se- daj pa so dobili kjnetje od davkarije položnice za letošnjo polovico zemlja- rine in so z začudenjem ugotovili, da so zneski na položnicah zvišani. Zato se po pravici vprašujemo, kaj je z obljublje- nim odpisom davka in kod roma zadev- na odobritev. lj Deževje nam nagaja že ves mesec, tako da ne moremo spraviti jesenskih pridelkov. Zlasti pa pogrešamo lepo vreme v naših vinogradih. Bojimo se, da nam bo še ta pičli pridelek grozdja, ki je zrastel po letošnji pozebi, segnil in da bomo v jeseni ziopet brez pridel- kov, kakor lani. Podčetk-tek č Proslava kraljevega rojstnega dne je bila pri nas prav prisrčna. Ob 8. je bila maša z zahvalnico. Petje je vodil požrtvovalni šolski upravitelj v p. g. Lovrec s svojim dobrim mladinskim zborom, ki je izvajal več pesmi in dr- žavno himno. Po opravilu je bila v pro- Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 37. ŠOLSKE KMJIGE za osnovne, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pisalne potrebščine k u p i t e zelo ugodno v knigarni in trgovini s papirjem FRANC LESKOVSEK, celje, glavni trg is Večje skladišče s hlevom, dvoriščem in ledenico se išče v Celju ali neposredni okolici. Ponudbe pod »Vino-pivo« na upravo lista storih tukajšnje sole pod vodstvom šol- skega upravitelja g. K. Cernigoja pro- slava, ki so ji prisostvovali sola, obla- sti, društva in občinstvo, za Sokola pa br. R. Pregrad in M. Toplišek. Gosp. Cernigoj je podčrtal pomen proslave in praznika samega. Sledile so deklamaci- je, ki jih je izvajala šolska mladina zelo zadovoljivo. Lepo proslavo je za- ključila državna himna. č Sokolsko društvo v Smarju pri Jel- šah bo priredilo veliko loterijo, ki je po svojih krasnih dobitkih (avto, motor itd.) ena največjih v naših krajih. Ne- kaj srečk dobite še pri društvu in pro- dajalcih, m. dr. tudi pri prodajalcu v Podčetrtku. 2rebanje bo 25. t. m. v Smarju. č Težka nesreča je doletela te dni družino g. Jožefa Zolgerja, posestnika v Zaborovcu, ki je na tragicen način iz- gubila skrbnioi gosjaodinjo. Ni še točno dognano, ali je gospodinja Marija Zol- gerjeva v duševni zmedenosti sama skočila ali pa po nesreči padla v vod- njak. Za nesrečno ženo žaluje mož z nepreskrbljenimi otroki in vsa okolica. Kruto prizadeti družini naše iskreno sožal je! Indokina Indokina, francoska kolonija v južni Aziji, spada med dežele, ki zaradi svo- jega položaja, zaradi svojega značaja in podnebja takorekoč predstavljajo na- ravno gnezdo malarije, kjer najde ma- larični komar (tako zvani anopheles) ugodno mesto za razplojevanje v mno- žinah in kjer je v nekaterih predelih #zares vse prebivalstvo malarično. V decembru 1929 je bila Pasteurje- vcra zavodu poverjena organizacija po- bijanja malarije. Ta svetovno znani za- vod ima v Indokini tri institute in to v Saigonu, Hanoiu in Natrangu. Prvo važno delo, ki se je pričelo, je ' bilo urejevanje kartoteke s podatki o malariji v Indokini, da bi bil tako omo- gočen pregled tamkajšnjega položaja. V to svrho so izvršili 1. 1930. obsežna raziskovanja. Po zbranih podatkih je bilo pokrenjeno pobijanje malarije po izvestnih potih, po katerih se giba po večini tudi danes. Se prej, predno se je začel Pasteur- jev institut intenzivno baviti s pobija- njem malarije, so Je številna privatna podjetja po načrtu imunizirala svoje osobje s kininom. S tern so začela veli- ka železniška podjetja, kar je docela razumljivo, kcr bi bili sicer njihovi de- lavci izpostavljeni obolenju za rnalarijo med gradnjio železniških prog, ki vodijo često skozi močvirne predele. Rezultati privatnega pobijanja mala- rije so zelo zadovoljivi, kar je razvidno iz naslednjega obvestila H. Merena in A. L. Borda: »Praktični neposredni rezultati borbe proti malariji v Kočinčini upravičujejo torej najlepše nade. Videli snw v Kočin- čini, da je svetovna gospodarska kriza sama tudi dalje povoljno vplivala na borbo za pobijanje malarije in to zara- di prihrankov, ki se dosežejo z njo.« Ker se je tudi Odbor za pobijanje malarije pri Društvu narodov povoljno izrazil o kratkem zdravljenju z razme- roma malimi dozami kinina — namesto prejšnjega dolgotrajnega zdravljenja z velikimi dozami kinina skozi vec mese- cev — lahko pričakujemo, da se bo to zelo ekonomično zdravljenje kmalu moč- no razširilo v Kočinčini. Odbor za pobijanje malarije priporo- ča kot profilakso dnevno dozo 0.4 g v vsej sezoni malarije, za zdravljenje pa dnevno dozo 1 do 1.2 g v 5 do 7 dneh. Naknadnega zdravljenja ni, marveč se vse recidive zdravijo na isti način. Kolesarji - pozor! Ako z Vašo razsvetljavo niste zadovoljni, Vam jo popravi, izboljša ali zamenja meha- nik R. Perdan, Celje, Mariborska c. 11. Zaloga mrtvaških krst Celje, Kralja Petra c. 28 MIZARSTVO SPEGL I Č Rimske toplice Vas vabijo Hu IZBBl • Na preurejeni hladni razgledni gostilniški terasi boste po zmern, ceni dobro postreženi z raznimi delikatesamii vinom, pivom, kavo, mlekoin itd. Priporočase Karl Loibner, gostilna-trgovina Rimske topüce 2.500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno dorn a. Pišite : »ÄNOS«, Maribor, Orožnova "*Cenj7obCinstvu""sc "priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, erebrnine, optika itd. Celie, Glavni trg Izkušen optik na razpolagol Prazna, parketirana, velika soba in dvc- sobno stanovanje sc odda s 1. okto- brom. Poizve se pri tv. Karl Loibner, Celje, Kralja Petra cesta 17. Dvosobno stanovanje s komfortom in pritiklinami se odda s 15. oktobrom v bližini Celja. Naslov v upravi lista. Nova enodružinska vila komfortna, na prodaj v Celju 10 minut od postaje. Naslov v upravi lista. ß)unajski aelesejem Od II. do 17, septembra 1938 Znatne vozne olajševe S sejmsko legitimacijo in potnim listom brezplačen vizum. Madžarski tranzitni vizum se bo izdajal proti predložitvi sejmske legitimacije na meji. — Znatne vozne olaj- šave na jugoslovenskih in madžarskih železnicah, na nemških drž. železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice po din 50.— dajejo Wiener Messe A. G. Wien VII in častna zastopstva v Celju : Prva hrvatska štedionica, Celje »Tourist Office Putnik« Trg kralja Aleksandra 1 in* njegove podružnice 0b pričetku novega šolskega leta dobite knjige nove in antikvarične (ki jih tudi kupujemo) in vse druge solske pofrebščine v veliki izbiri v knjigarni in veletrgovini papirja KARL GORIČAR vdv., CELJE Kralja Petra cesta 7—d Svetla prazna soba v pritličju se odda v najem. Florjanc, Celje, Aškerčeva 6. Dvosobno stanovanje s pritiklinami se takoj odda v novi hiši mir- ni stranki- Naslov v upravi lista. LOKAL primeren za delavnico pleskarske ali tape- tarske obrti, v sredini mesta, se odda. Na- slov v upravi lista. Konverzacijo kakor tudi pouk za srednje sole daje v francoöcini, angleöcini in nemščini državno izprašana učiteljica jezikov po zelo zmernih cenah. Naslov v upravi „Nove Dobe". LEPA MEBLIRANA SOBA v novi vili 10 minut iz mesta Cclja se odda v najem. Po želji tudi oskrba. Primerno za dijaka. Pojasnila v upravilista. Lokal primeren za skladišče ali za delavnico se odda v Celju, Aškerčeva 6. Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 klepa stvo, vodovodne instalaciie slrelovodne naprave Prevzema wa v zgora] navedene stroke ipadajofa dela In popravlia — Cene zmerne — Postrežba tožna in solldne SAVINJSKA POSOJILNICn V ŽALCU REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun PoStne hranilnlce St. 10.994 Brzojavi: „Posojilnica" Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Solske knjige nove in rabljene ter vse ostale šolske potrebščine nabavite po zelo ugodnih fJ\ JP4 AA J||ll AJ| A ff cenah v knjigarni f9 VVrl Vf Illil Celje — RraLljai IPetra cesta stev. 4S Pozor bicikiisti! Vsak kupec kolesa je zavarovan za slučaj nezgode za din lo.ooo - in za slučaj smrti za din lo.ooo*- Poslužujte se te ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki ANTON BREWIEC, CELJE Mikiosiüeva U|. 2 — iei. 202 Velika izbira k 0 I e $! Prodaiam tud; na obroke! Celiskaposojilnicad d i) Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. Y CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjski pOSOJilnici d.d. VCelju-Narodni dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado PeSnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Öetina - Oba v Celju