250. ftnnn.
V UoMM. 130MM, M. SkMn
XU1. ieio.
„Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta   ........ 12*—
četrt leta 6*— na mesec ...   a   ...   .   2'—
s —
v aprsvnlStva prejeman:
celo leto K 22*—
pol leta........11-—
četrt leta ....... , 550
na mesec 1*90
Dopisi naj n franklrajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
———   Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon SL 85.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........ 13 —
četrt leta........650
na mesec........ 230
»Slovenski Narod41 velja po poŠti:
za Nemčijo:
celo leto.......K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov na| se priloži za odgovor dopisnica ali znamki Upravništvo: Knaflova ulica St. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85.
novi đai'Ki.
Bodimo veseli, da živimo v av-stro-ocrrski monarhiji. Lahko hi se nam godilo še slabše. Lahko hi imeli Še slabšo .iustico, še slabšo upravo in še večje davke. Tako pa nas prebivalci katoliške Španske, mohame-danskega Maroka in različnih južnoameriških republik še vedno lahko zavidajo. In to je vender prijetna tolažba.
Avstrijski   državljan plačuje že danes take davke, da se mu dela kar tema pred očmi, kadar se jih spomni. Posledica tega je, da so živila in stanovanja silno draga in da bi gorenj-gostilničarji   morali napravili onkurz, če bi hoteli letoviščarjem Iidati take nizke cene, kakor jih delajo   prvi   švicarski hotelirji angleškim lordom.
Nesrečna     aneksija   Bosne in rTercegovine je veljala skoro pol mi-iijarde kron.   Naši klerikalci   so se zavzemali   za   aneksijo z vso močjo in so v veliki meri   odgovorni za finančne posledice te politike. Aneksi-t jo izvršena in te dni je vlada pre-ontirala državnemu zboru račun za »šj>as«.   Ta račun   znaša skupaj 88 mjlijonov, ne glede na že porabile   rezerve   in   napravljene dolgove.
Samo primanjkljaj rednega pro-čuna znaša 09 milijonov. Za tako -voto je treha dobiti novih dohodkov in sicer trajnih dohodkov, ker ta povišek državnih izdatkov je trajen.
Vlada hoče torej novih davkov.
lite se.   davkoplačevalci, zlasti vni sloji in nikar ne pozabite, zahvaliti se klerikalcem za njih krepko »dporo tiste politike, ki vam je pri-i>]a ta nova bremena.
V Avstriji je tradicija,   pri no-davkih zvaliti, kar je le mogoče .  e ljudi. Tudi sedaj se država izneverila tej navadi in predlaga mje davka va žganje,   dalje nov :?vek na vino in pa   monopol na iz-clovanje in prodajanje užigalic. To so davki,   ki   jih bodo v najin eri plačevali revni sloji. Dr-bo od novega   davka na žganje I jala na leto 15 milijonov kron, ; pa jih bo razdelila na dežele; od rka na vino si obeta država letne-dohodka   11 milijonov   kron, od nopola   na   uži galice pa 15 mili-'inv.
Pa to še ni vse! Ker so posamez-d< žele čez vrat zadolžene in se bo-
re z vedno večjimi primanjkljaji, jim je vlada nasvetovala, naj zvišajo davek Da pivo in dežele se bodo seveda z veseljem oprijele tega načrta in pivo podražile, da bodo ljudje kar iz sebe same hvaležnosti.
Poleg teh novih davkov, ki bodo pred vsem drugim padli na ramena revnih ljudi in jim podražila najnavadnejše pijače in vsakdanjo potrebščino, hoče vlada uvesti še več drugih.
I'vedla bo davek od dividend in tantijem in zvišala osebno dohoda-rino začenši od dohodka letnih 20.000 kron. Ta davek nas Slovence ne bo dosti tlačil, ker dobivajo naši ljudje na dividendah in tantijemah komaj za smodke, čez 20.000 kron pa imajo dohodka le nekateri škofje in fajmoŠtri ter nekateri znani klerikalni špekulantje.
Država hoče dalje uvesti nov davek na dedščine. Samo dedščine, ki ne znašajo več kot 500 kron, bodo davka proste, od drugih dedščin bo plačati precej čutne odstotke, posebno od dedščin nad 10.000 K. Boljše kmetske hiše in meščanske hiše bodo to bridko občutile.
Dalje hoče država odpraviti davčno prostost za bencin, ki se rabi za motorje in uvesti davek na mineralne vode. Kar 10 vinarjev od litra bo treba plačati od vseh mineralnih \Toda, ki niso izključno vžitne samo za bolnike. V Avstriji se porabi približno 23 milijonov litrov take mineralne vode, ki bo podvržena novemu davku. Poleg lega pa se uvede tudi davek na sodovico in sicer bo plačati od litra 6 vin. Doslej se je povprečno v Avstriji porabilo 300.000 hektolitrov ali 30 milijonov steklenic so-dovice. Seveda se bo sodovica podražila za več kakor za 6 vin. pri litru, ker bodo morali producentje in prodajalci voditi različne zapisnike, o porabi in bodo to zvalili na konsu-mente. Izdelovalci sodovice imajo že zdaj teško stališče, vsled novega davka bo konsum padel in pridejo izdelovalci lahko v prav resne stiske.
Monopol na nžigalice bo, kakor rečeno, nesel državi 15 milijonov na leto. Užigaliee se bodo silno podražile. Veljala bo vsaka škatljica 4 v, torej še enkrat toliko, kakor zdaj, oziroma še več, ker se zdaj dobiva 10 škatljic za 16, oziroma 38 vin., v prihodnje pa bodo veljale 40 vinarjev. Monopol se t?vede ne samo, da bo imela država korist, nego tudi v korist zloglasne »Liinderbanke«.
Za naše trgovce in večje obrtnike je posebno slaba določba, ki jo zahteva vlada povodom zvišanja na osebno dohodarinc. Doslej je zakon določal, da sme davkoplačevalec, ako se 111 u je zdelo, da mu je odmerjena •previsoka osebna dohodnina, ponuditi davčni komisiji dokaz, da je pravilno napovedal dohodke potom svojih trgovskih knjig. Davčne komisije se na to niso cisto nič ozirale. Odslej pa bodo imele vzkliene komisije in v slučaju dohodarstveno kazenskega postopanja tudi davčne oblasti pravico pregledati trgovske knjige vsakega davkoplačevalca. Trgovci in obrtniki bodo odslej izpostavljeni na jne verjetnejši m šikanam. Vsak trgovec in obrtnik ima svoje trgovske skrivnosti in tisočkrat se je zgodilo, da so ljudje raje plačali krivično odmerjeni davek, kakor da bi bili nediskretni davčni oblasti pokazali svoje trgovske knjige. Odslej nimajo kupčijske skrivnosti trgovca in obrtnika nobenega varstva več.
Pomisliti je samo treba, da se davčna uprava pri cdmerjenju davka navadno naslanja na svoje malokdaj zanesljive zaupnike, ki so prav pogostoma konkurentje obdavčenca. Že zdaj ni mogoče izhajati z davčnimi referenti, ker misli vsak, da pokaže svoje zmožnosti najbolje v tem, da izpreša kar mogoče davkov. Odslej bo še lepše! Kar kazensko preiskavo bo začel in pregledal trgovcu in obrtniku vse knjige, mu provzro-čil zamudo časa, sitnosti in razburjenja in izvohal vse njegove skrivnosti. To bodo davčne oblasti toliko laglje uganjale, ker ne nosijo nobene odgovornosti in jih v slučaju krivičnega postopanja ne zadenejo nobene posledice.
To so nove dobrote, ki se obetajo avstrijskim davkoplačevalcem. Pa naj kdo reče, da ni prava radost živeti med emožoltimi mejniki.
UstisnotffOT eMnega so-u MIlani.
Priobčil dr. Fran WIndiseher.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 15.' julija 1909 določa, da je za mesto Ljubljano in za sodni okraj ljubljanska okolica ustanoviti obrtno sodišče. Krajna pristojnost tega sodišča obsirja torej okoliš okrajnega sodišča Ljubljana. Sredi prihodnjega meseca se vrše že volitve pri-
sednikov, ne bo torej več dolgo, da prične novo sodišče poslovati. Umestno se nam torej zdi, da spričo aktualnosti tega vprašanja podamo zaokroženo sliko o novi instituciji. 1
Obrtna sodišča so posebna stanovska sodišča, poklicana razsojati v pravnih sporih, ki nastajajo med obrtnimi in trgovskimi delodajalci in njih uslužbenci, ter med delavci istega obrata. Po zakonu z dne 26. novembra 1896 je tem sodiščem opredeljen poseben delokrog. Stanovska so ta sodišča, ker so sestavljena iz sodnikov, katere volijo interesira-ni delojemalci in delodajalci iz svoje srede. Ker je delokrog teh sodišč omejen na posebno vrsto sporov, si morejo ta sodišča pridobiti posebne izkušnje, pridobiti si morejo dokaj popolnejši upogied v dejanske razmere prizadetih krogov. Sodniki so priiedniki in hkratu tudi izvedenci. Razmere, navade in uredbe so jim v trgovini, obrtu in industriji znane tembolj, ker je običajno organizacija obrtnih sodišč taka, da so deljena ali v več stalnih oddelkov ali po obrtnih strokah, na primer kovinski obrti, tekstilni obrti zase ali pa po skupinah, na primer velika industrija, mali in srednji obrti, trgovinski obrti.
Prva obrtna sodišča so se ustanovila na Francoskem in sicer leta 1806. Institucija se je potem posnemala v drugih državah. Že nekaj let po ustanovitvi prvega obrtnega sodišča na Francoskem so se ustanovila obrtna sodišča v nekaterih nemških mestih ob Reni. Na Pruskem se je položil temelj tem sodiščem leta 1845.; v Avstriji pa leta 1869. Po zakonu iz leta 1809. je bil delokrog obrtnih sodišč v Avstriji dokaj tesnejši nego po sedanjem zakonu, zakaj obrtna sodišča so bila po zakonu iz leta 1869. namenjena le tovarniškim obratom. Za pravne spore iz delovnega in mezdnega razmerja med rokodelci in njih delojemalci ter za spore med trgovci in njih uslužbenci niso bila pristojna. Leta 1896. smo dobili v Avstriji novo postavo o obrtnih sodiščih, ki je zadobila veljavnost 1. julija 1898. Do leta 1893. je bilo le malo obrtnih sodišč v Avstriji, in sicer le v največjih indu-strijalnih središčih. Po uveljavljenju novega zakona, pa je število obrtnih sodišč naglo naraščalo. Obrtnih sodišč v Avstriji je dandanes 20, od teh omenimo kot nam najbližje obrtno sodišče v Trstu, ki se je lani ustano\Mo, in ono v Gradcu.
Spori iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja spadajo od 1. julija 1898 v krajih, kjer obstoje obrtna sodišča, predobrtna sodišča, sieer pa pred okrajna sodišča, doeim so prej spadala pred okrajna politična oblastva. Pri nas torej sedaj še vsepovsod pred okrajna sodišča. Po sedaj veljavnem zakonu o obrtnih sodiščih morejo biti obrtna sodišča stvarno pristojna za vsa podjetja svojega okoliša, za katere velja obrtni red, pa tudi za železniška in paroplovna podjetja, za Vsako posamezno sodišče pa potem po potrebi in po krajevnih razmerah določi ministrstvo pristojnost. Običajno je, da obsegajo obrtna sodišča vsa obrtna podjetja svojega okoliša, železniška in paroplovna podjetja pa se navadno izločijo* Obrtna sodišča se ustanavljajo z osebnim ukazom pravosodnega ministrstva. Po zakonu je ustanavljati obrtna sodišča v krajih, v katerih je dana potreba. Pred ustanovitvijo je vprašati za mnenje deželni zbor dotične dežele. V ukazu, s katerim se ustanavlja novo obrtno sodišče, je določiti poleg stvarne pristojnosti sodišča tudi njega okoliš. Okoliš more obsegati eno aii več občin.
Obrtno sodišče razpravlja in razsoja v senatih, ki obstoje iz predsednika in dveh prisednikov, izmed katerih mora biti eden delojemalce drugi delodajalec. Predsednika, odnosno njegovega namestnika, ki morata biti za sodniško službo usposobljena sodna uradnika, imenuje pravosodni minister. Od prisednikov jih je voliti polovico delodajalcev, polovico pa delojemalcev, in sicer ločeno za posamezne oddelke ali skupine, kakor jih določa postavni predpis. Aktivno volilno pravico imajo v skupini delodajalcev vsi podjetniki, ki imajo podjetja v okolišu obrtnega sodišča. Ce je obrt v zakupu, voli zakupnik, ženske volijo po pooblaščencih. V skupini delojemalcev imajo volilno pravico delavci in delavke, ki so izpolnili dvajseto leto in so v delu pri obratih, ki pripadaj") pristojnosti obrtnega sodišča. Vajenci nimajo volilne pravice, istotako ne oni delavci in delavke, ki še niso eno leto v službi v tuzemstvu. Pasivno volilno pravico ima vsak moški, ki ima aktivno volilno pravico, je 30 let star, samopraven in avstrijski državljan. Volitve veljajo za dobo 4 let, po preteku dveh let polovica izvoljenih izstopa. Prizadete stranke morejo prihajati k razpravam   same ali
Ha srofiliču...
M. V. Brezovnik.
Tisti dan se je hudo razgreval upnik Pojman na leci. O vseh svetih bilo in najprimernejši dan se mu zdel, da spominja k rednemu življu svoje farane. -Ljudje božji, možje in žene, je grmel, pripravljajte se na smrt.« Govori vam smrt danes iz grobov in s irstom vam preti, da pokažite temu nečimurnemn svetu hrbet.   Proč od sveta, ljudje.
Za javkale so ženske, najstarejši 'levici v celi fari, Ajti, pa je kanila solza na staro brado, možje so skloni-i glave.
Varujte se pohotnosti »mesa«. 'Jezus, usmiljenje,« je zastokala kuharica župnikova Lenčka.
»Varujte se tega greha. Glejte, /nego, ki povzroči pohotne strasti, ►rnijc pod grudo, smrdi. In vi moški i 11 ženske, ne pomislite tega. Naša fara že trideset let ni imela nove iuaše — študenti mislijo le na krila in petdeset let že ni šlo nobeno dekle v samostan — dekleta mislijo le na Mače. V nebesih pa se joče Bog nad našo faro — vsi bomo pogubljeni in iako odgovornost pred božjim pre-
stolom bom imel jaz, ljudje, ker ste tako pregrešni.
Zaničujte nečistu i ke, kamenjajte jih, plavajte, brcajte jih. Proč s strastjo mesa!
»Jezus, usmiljenje,« je zastokala farovška Lenčka.
Bolje kakor kdaj naj vam bo govore danes molčeči grobovi in žalostno neho naj vam vdahne žalostne misli in pršeča megla naj vas uči jokati nad vašim nečistim življenjem.«
Zastokale so po cerkvi ženske in curkoma so lile solze po sklanjajočih se licih. Kuharica Lenčka je obupno gledala gori k čistemu gospodu. Možje pa so grizli brke ... Fantje in dekleta se niso skrivnostno pogledavali. Velik vtis so napravile bobneče besede na duše. Vrata na leci so zahreščala in župnik Pojman je izginil ...
Iz visokih lin so peli zvonovi čez jesensko, otožno ravan. Nizko so ležale megle, pritiskale so k tlom sicer vesele misli. Nič niso dopustile, da bi pohitele misli k solncu, da bi se skopale v njem in objele v razkošno-sti vesoljno vsem i rje. Nizko so le/Žale in škropile so hladno, drobno...
Sklonjeno so hiteli ljudje v dolgem sprevodu iz cerkve, na čelu župnik Pojman, organist Škoflek in mežnar Lovrenc ... Peli so skrivnostne, ljudem   nerazumne vigilije.
Oru plašč je imel župnik, pred njim pa je korakal ministrant držeč v roki križ, na katerem je bila pribita z okorno roko zrezljana mrtvaška glava. Otožno nebo, pršeča megla, skrivnostne vigilije in črn župnikov plašč i vse je še bolj živo spominjalo farane na božje župnikove opomine. »Proč od sveta«, je kričalo ljudem v ušesih, kakor bi stal na vrhu zvonika pošasten mož, ki bi jim klical vedno znova in znova!
Se pred trenutkom je bil pošasten mož na zvoniku, lep otrok — mladenič — mož — starec in glej sedaj pošastna smrt, grda in ostudna, smrdljiva. ..
»Proč od sveta; proč s strastjo mesa ... Kamna j te nečistnike«, je kričala, da je pretresalo vsa srca, da je zaškropilo nebo gosteje, da je legla megla še nižje in z hujšo silo potlačila misli k tlom v razhojeno blato. Skozi golo vejevje umirajočih dreves je hitel grozni glas in streslo se je stoletno deblo, zadrge ta lo je bolestno iz strahu pred smrtjo ...
»Kyrie eleison«, je hrapavo pel pijani oganist Škoflek in mežnar je odgovarjal zateglo.
Mož - pošast na zvoniku pa je kričal: proč s pohotnostjo mesa . • • Kamnajte, pluvajte, suvajte ...
Dolgi sprevod je prišel na pokopališče. Mala z živo mejo ograjena njiva. Med lesenimi, t u pata m nagnjenimi križi je sameval kak kamenit spomenik obraščen z zelenkastim
mahom, s komaj čitljivim napisom nekdanjih župnikov in premožnejših vaščanov. —
Ob kamenitem križu precej ob meji je klečala sključeno postarana ženska, nazivali so jo vsi učiteljico. Dolgo let je že poteklo, odkar je zapustila Marica učenje in stopila v pokoj, ter stanovala pri prijateljici izza mladih nog.
Malo je občevala z ljudmi od onega časa, kar ji je umrl zaročenec Janko. Ljubila je mladega visoko-šolca z vso strastjo osemnajstletnega srca.
Takrat pa je dobila sad ljubezni in šoli je morala dati slovo. Kazalo se je za njo — za vlačugo in Janko je umrl.
Mračna je postala in tiha. Živela je življenje odpovedi in trpljenja polno, dokler ji niso udarci dolgih let sklonili nekdaj lepo in vitko telo. Ljudje je niso ljubili, ker se jih je izogibala in ker so klepetave in obrekljive ženske, katerih je po vseh krajih mnogo, pripovedovale čudne, nelepe stvari o njej.
Klečala je ob križu, ko je privrela množica skozi ozka vrata na pokopališče.
»Kyrie eleison!« je pel hrapavo organist Škoflek.
Takrat je zakričala pošast na zvoniku z vsem svojim neznosnoiro-ničnim glasom: »Proč s prešestnico! Kamnajte... pluvajte,., suvajte,..
Mahala je z dolgimi, suhimi rokami, ki so postajale vedno daljše in daljše; in s prstom je kazala na učiteljico in z čeljustmi je šklepetala.
Obstalo je ljudstvo osupljeno. Župnik Pojman je v sredi molitev utihnil in Skofleku je zastala v grlu hrapava pesem . . .
»Kamnajte!« In že je pošast vz-digovala roko, kakor bi hotela zagarati skalo na bitje samotno klečeče. V votlih očeh se je zaiskrilo in strelo so švigale iz njih in letele po zraku naravnost na učiteljico. Na glavi so se ježili lasje, dolgi, ščetinasti in debeli. Ne, to niso bili lasje, temveč debele, ostudne in strupene kače so se zvijale in metale svoja luskinasta telesa sem in tja, da so v žalostni luči meglenega dneva strašno odsevala. Zganila se je strahu stara samotna cipresa, zašumela je groze osušela. od slane popaljena trava ...
»Pluvajte l« In iz brezzobih čeljusti so frčali goreči kamni na grob in srepo se je ozrla množica na sklučeno postavo. Vedno gosteje in gosteje je pljuvala pošast goreče, razbeljeno kamenje na ubogo klečečo samotarico. In ona je čutila vse to — zganila se je in bolestno zaihtela...
»Suvajte in križajte!« Je v zadnji obupni jezi zakričala pošast množici ki je mirno stala v grozi, kakor priklenjena na prostore. Stresel se je zvonik, zvonovi so bolestno in disharmonično prejenjali — Pošast pa je klatila z dolgimi rokami in su-
pa pošiljati svoje pooblaščence in zastopnike. Zastopstvo po odvetnikih ni dopustno pred obrtnim sodiščem, pač pa pred prizivnim sodiščem.
Sporne stranke se pristojnosti obrtnega sodišča ne smejo odpovedati; izjema velja le glede razsodi-ških odborov, ustanovljenih po določilih obrtnega reda, katerim se smejo stranke prostovoljno podvreči. Obrtna sodišča so brez ozira na vrednost spornega predmeta pristojna: v sporih zaradi mezde; v sporih o pri-četku, nadaljevanju ali dovršit vi službenega ali učnega razmerja; v sporih o dajatvah in odškodninskih zahtevkih iz učnega in delovnega razmerja, zlasti tudi v sporih vsled odtegljajev na mezdi in pa o pogojenih konveneijonalnih kaznih; v sporih o izročitvi in vsebini delavske knjižice ali izpričevala, zlasti tudi o odškodninskih zahtevkih pomožnih delavcev, ker se jim ni pravočasno izročila delavska knjižica ali ker se niso napravili predpisani upisi; v sporih, ki nastanejo vsled članstva pri pokojninskih in podpornih bla-gajnicah, če ni dana pristojnost razsodišč zavarovalnic zoper nezgode ali bolniških blagajnie; v sporih zaradi odpovedi, izpraznitve in najemnine stanovanj v delavskih hišah, v katerih je delodajalec dovolil prebivati delavcem brezplačno ali proti plačilu; v sporih vsled zahtevkov delavcev pri istem podjetniku, kateri nastanejo med delavci vsled skupno prevzetega dela.
Kdo je delavec v smislu zakona o obrtnih sodiščih?
Za delavce je v smislu zakona o obrtnih sodiščih smatrati: poslovodje, delovodje, preddelavce, vse v obrtnem obratu zaposlene pomožne delavce uštevšl dninarje; osebe, ki izven obratovališča proti plačilu po-delujejo ali predelujejo sirovine ali polizdelke za podjetnike (delavci na domu), pri trgovinskih obrtih vse osebe, ki opravljajo trgovinske posle.
Več let je že tega. kar se je pri nas v Ljubljani pričelo delati za ustanovitev obrtnega sodišča. Povod tem prizadevanjem so bili na eni strani vzgledi drugih večjih mest, ki so središča trgovine in industrijai-nosti i 11 kjer vladajo enake ali podobne razmere, na drugi strani pa je ta prizadevanja vzpodbudila resnična dejanska potreba, zakaj v Ljubljani in v njeni okolici je naraščala v zadnjem desetletju industrijalnost izredna hitro; množili so se trgovinski obrati in obrtna podjetja, dvigalo se je število industrijalnega delavstva kakor tudi uslužbencev po kup-čijskih obratih. Tako je bil dan naraven milieu za ustanovitev posebnega obrtnega sodišča.
Za napravo obrtnega sodišča so izšli klici najprvo iz srede našega delavstva. Na delavskih shodih so se ponovno čule zahteve, da je v Ljubljani tudi že dana neodložna potreba za tovrstno sodišče. Seveda je v teh zahtevah tičalo tudi mnogo agitato-ričnega; če je kdaj prišlo do pravd iz službenega razmerja, v katerih so podlegli delavci, se je v delavskem časopisju in na delavskih shodih prav često iskalo vzroka za te za delavce neugodne sodbe v okolnosti, da redna sodišča nimajo pravega ume-vanja in potrebne stvarne izkušenosti za dobro presojo sporov, ki jih rodi mezdno razmerje v indnstrijal-nih obratih. Stavila se je torej zahteva, da se ustanovi obrtno sodišče, eegar sestava bi zagotovila delavstvu boljšo poučenost sodnikov, kajti lajiski element,   ki je dan v dveh
prisednikih pri takih sodiščih, prinaša seboj boljše poznavanje predmetnih odnošajev, stvarno izkušenost in izvedenost. Ali te zahteve menda niso prišle do vednosti poklicanih oblaste v, ki se v naših krajih le redko zanimajo za zahteve in želje, s katerimi se oglašamo na shodih i a ki jih razpravlja naše časopisje.
V tok je prišlo vprašanje obrtnega sodišča v Ljubljani stoprav leta 1907. V septembru tega leta se je vršil v Ljubljani shod gostilničarjev. Na tem shodu se je med drugim tudi zahtevalo v ppsebni resoluciji ustanovitev obrtnega sodišča, kazoč na številnost obrtnih podjetij in na številnost zaposlenega delavstva. Resolucija,   poslana c. kr. trgovinskemu ministrstvu je dala povod, da je prišlo vprašanje v pravi tir. Pričelo se je s poizvedbami, kakor so predpisane po zakonu o obrtnih sodiščih. In kakor je popolnoma naravno,   so te poizvedbe pokazale,    da   je dana v Ljubljani dejanska potreba za to stanovsko uredbo. V Ljubljani in njeni okolici je zaznamenovati   zlasti za zadnje petletje pospešeno napredovanje v razvoju trgovine, industrije in obrta. Ne le število obratov v malone v srh k opcijski h strokah je poskočilo v znatni meri, tudi število oseb, službujočih v obrtnih industrijalnih podjetjih narašča trajno in je doseglo visoko stopnjo. Spori    iz delovnega, mezdnega   in   sužbenega razmerja spadajo sedaj pod   okrajno sodišče. Okrajno sodišče, ki ima v Ljubljani itak poslov preveliko, ima vsled te izpremembe v pristojnosti opravljati velik kontingent  pravnih sporov, ki so prej spadali pred okrajna politična oblastva.    Število predmetnih sporov ni majhno, in bo okrajno sodišče gotovo v znatni meri razbremenjeno, ko prične poslovati obrtno sovi išče. Postopanje pridobi na točnosti in naglosti;    brezdvomno more obrtno sodišče z odkazanim posebnim delokrogom imeti v stvareh svojega delokroga boljše poznavanje posebnih   razmer,   nego    splošno sodišče. Sodniki so   hkratu izvedenci, vsled česar prav pogosto odpade potreba posebnih poizvedeb in zasliša-vanja izvedencev, kar more le koristiti urnosti poslovanja. Vseh obetov in vseli nad, ki navdušujejo posamezne kroge za ta sodišča, vsekakor tudi obrtno sodišče ne bo moglo izpolniti.
Po završenih poizvedbah je pravosodno ministrstvo meseca julija t. 1. določilo, da je v Ljubljani ustanoviti obrtno sodišče. Stvarna pristojnost novega sodišča obsega vsa v § 1 zakona o obrtnih sodiščih imenovana podjetja, ki leže v okolišu obrtnega sodišča, izvzemsi železnice. Število prisednikov obrt. sodišča Ljubljana je določeno na 48, število nado-mestnikov na 28, število prisednikov za prizivno sodišče v obrtnih spornih stvareh na 12. Prisedniki se porazde-le na tri skupine in se volitve teh prisednikov vrše ločeno za vsako skupino.
V prvi skupini so vsi veliki obrati, izvzemsi trgovinske obrate. Za velike obrate je pa smatrati tista podjetja, katerim se je predpisalo nad 300 K obče pridobnine na leto. Javni računodaji podvržena podjetja je prištevati velikim obratom. Prva skupina voli 16 prisednikov in 8 namestnikov obrtnega sodišča ter 4 prisednike prizivnoga sodišča.
V drugo skupino so uvrščeni vsi mali obrati, izvzemsi trgovinsk«- obrate in je za take obrate smatrati vse tiste, ki plačajo manj kot o00 K obče
pridobnine na leto.   Druga skupina
voli 20 prisednikov in 20 nadomest-nikov obrtnega sodišča in 4 prisednike prizivnega sodišča.
V tretji skupini so uvrščeni vsi trgovinski obrati in je voliti v tej skupin 12 prisednikov in 8 nadomestni kov obrtnega sodišča ter 4 prisednike prizivnega sodišča.
Opozoriti je, da volijo v vsaki skupini polovico prisednikov in namestnikov delodajalci, drugo polovico pa delojemalci. Izmed izvoljenih prisednikov se jemljejo'k razpravam vedno po en prisednik izmed delodajalcev in eden izmed delojemalcev, in sicer običajno, sledeč potrebi konkretnega primera iz one skupine, v katero je všteti podjetje, v katerem je prišlo do sporne zadeve.
Volitve prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča so razpisane za delojemalce za 14. november, za gospodarje za 16. november t. 1. Po razpisu deželne vlade se bode vršila volitev v sedmih oddelkih, in sicer voli prvi oddelek na Glincah, drugi v Mostah, tretji v Št. Vidu, četrti v Stranski vasi (Grosuplje), peti na Studencu, šesti in sedmi oddelek v Ljubljani. Ura volitve in volilni lokal se naznanita 8 dni pred volitvi-jo. Voli se na ta način, da se oddado osebno glasovnice; izvoljen je, kdor dobi absolutno večino oddanih glasov, delojemalci morajo glasovnice oddajati osebno, v skupini gospodarjev smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooba-ščene tretje osebe.
Volitve, ki se imajo v kratkem izvršiti, so izrednega pomena za prizadete podjetnike in ne manj za uslužbence. Pričakovati je zategadelj, da se bodo interesirani krogi o pravem času zanimali za predstojeće volitve, ki odločijo sestavo novega obrtnega sodišča za dobo 4 let.
0 naši eksportni politiki j posebnim 03irom na BalKan
ii.
Katera so pa sredstva, s pomočjo katerih pridemo na Balkanu do boljše pozicije?
Predvsem mora naša državna politika zavzeti popolnoma drugo smer. Ni še bilo pri nas v Avstriji dobe, v kateri bi naši vodilni krogi spoznali, da je ugodna rešitev jugoslovanskega vprašanja glavni temelj in prvi predpogoj za vspevanje našega avstrijskega gospodarstva. Dokler bo avstrijska vlada tako zanemarjala jugoslovanske narode kakor doslej, je prav gotovo, da avstrijska industrija in trgovina ne bo tako napredovala, kakor bi morala. Dokler bo nemško časopisje tako ostudno delalo in pisalo zoper jugoslovanske narode, ne bo avstrijski industrialec in trgovec nikdar zavzel na Balkanu one pozicije, katero si želi. In ravno v tem oziru je naš slovenski narod odločilni faktor. Naše slovenske dežele so eminentno prehodne dežele ob morju, ki vodi naravnost in po najkrajši poti v Orijent. Cez slovensko ozemlje gresti dve glavni prometni žili z Dunaja v Trst. Ti dve za celo Avstrijo životni žili se združujeta na slovenskem ozemlju in izlivata v Trstu. Dandanes je vobče znano in dokazano, da imajo ravno prehodne dežele največjo bodočnost. In zatorej smemo brez vsega trditi, da je vsaka avstrijska vlada, ki se ne zavzema z vso r,\\o in z vsemi sredstvi za procvit in napredek slovenskega
Mroda, največja sovražnica avstrijske industrije in trgovine. In vse hujskanje nemškega časopisja in nemških politikov, ki daje smer naši državni politiki, je voda na mlin ekstenzivne trgovinske politike nemške države.
V drugi vrst} pridejo v poštev trgovinske pogodbe.
Ugodne trgovinske pogodbe so glavni pogoj in temelj praktičnega pospeševanja izvoza.
Če hoče imeti Avstrija z balkanskimi narodi dobre trgovinske odno-šaje, tedaj jim mora tudi kaj nuditi. Trgovinska pogodba ni nič drugega nego kupčijski sklep, pri katerem morata obe stranki priti na svoj račun.
Konstelacija naših parlamentarnih faktorjev daje pa agrarcem vodilno vlogo. Agrarci pa nasprotujejo vsemu, kar le količkaj diši po industriji. Dočim naša trgovinska politika zahteva, da balkanskim državam odpremo za njih izvoz poljedelskih pridelkov in živine naše duri do gotove meje, zahtevajo naši agrarci, naj se duri popolnoma zapro.
Da ta tendenca ne more dovesti do ugodnih trgovinskih pogodb, je popolnoma naravno. In vsled tega smemo trditi, da naši agrarci s tem svojim nasprotovanjem ovirajo napredek industrije in trgovine, ovirajo razvoj našega državnega gospodarstva. Ovirajo pa obenem tudi procvit poljedelstva. Kajti kdo je glavni konzument poljedelskih pridelkov! One ogromne delavske vrste, ki dobivajo svoj zaslužek po tovarnah. In če bo industrija cvetela, se bo trgovina razvijala — vspevalo pa tudi poljedelstvo.
Za pospeševanje izvoza imamo pa še druga sredstva, katerih se poslužujejo naši konkurentje.
Predvsem moramo do dobrega spoznati razmere in ljudstvo na Balkanu, pa tudi balkanski narodi nas morajo spoznati. In ravno v tem se pri nas mnogo greši. Mi Slovenci se popolnoma dobro zavedamo, kakšna naloga nam je odkazana v boju, katerega bije Avstrija za svoj gospodarski obstoj in napredek. Žalibože, da vsled vladne krivde ne moremo te svoje naloge izvrševati. Naše stremljenje je, da se z jugoslovanskimi narodi kolikor mogoče zbližamo in spoznamo: kulturelno in gospodarsko. In ravno to zbližanje je eminentne važnosti za vse narodne gospodarstvo celokupne avstrijske države. Edino slovenski narod more uspešno posredovati med industrial-nim severom in agrarnim jugom. Naši kratkovidni državniki pa smatrajo naše za vso Avstrijo važno stremljenje kot — veleizdajo. In balkanski narodi pač dobro vidijo in spoznavajo to početje naših odločilnih krogov. Ker vidijo, da hočejo nas Slovence vkovati v nemške verige, se pač premislijo, občevati s faktorji, ki so tudi njim odločili usodo, kakor nam Slovencem. Čimbolj se balkanski narodi probujajo, tembolj se odtegujejo vplivom Avstrije ter stopajo v dotiko z državami, ki so ge-ografično bolj oddaljene, prepričani, da jim te države ne morejo nikdar v narodnem oziru tojiko škodovati, kakor germanska in mažarska politika naše vlade.
Naši južni kraji so v tem oziru vsled geografičnih razmer kaj na slabem. Hriboviti so in nimajo plovnih rek. Temu se more odpomoci le s tem, da se zgradi dovolj železnic. Le na ta način bodo naši kraji lahko in uspešno izrabili svojo ugodno lego blizu morja.   Pač  nam  ni treba
omenjati novih projektov za tretjo in celo četrto' zvezo s Trstom. Čudno, zelo čudno se pa pri tem obnaša nemško časopisje in pa nemški politiki. Z največjo vehemenco nastopajo zoper vsako progo, ki naj se zgradi čez slovensko ozemlje. S tem pa kažejo le svojo popolno nevednost in nezmožnost, ne ozirajo se namreč ti ljudje prav nič na interese celopup. nega avstrijskega gospodarstva. Boljše zveze severa z jugom so namreč kar največjega pomena za napredek cele države. Vse drugače pa nastopajo, kadar se zgradi kaka turska železnica, od katere bo imela v prvi vrsti korist nemška država.
Ce pa hočemo, da se bo avstrijski eksport na Balkan zvečal, moramo na to delovati, da se tudi na Balkanu grade potrebne železnice. V tem oziru je na Balkanu še zelo slabo. Turčija je n. pr. mnogo večja nego Avstro-OgTska, ima' pa samo 5500 km železnic, dočim ima Avstro-Ogr-ska 44.000 km in Nemčija 58.000 km. Ko je lansko leto naš minister za zunanje zadeve naznanil, da hoče Av-stro-Ogrska graditi železnico na Balkanu, zavrelo je po vsem evropskem časopisju. Pri tem je pa predvsem vseeno, kdo gradi te železnice. Ne gre toliko za specielne koristi nase države, temveč za koristi balkanskih narodov. Ce se bomo konsekventno držali te politike ter delovali na to, da dobi Balkan zadostno železniških zvez, ki bodo pospeševale njegov razvoj, bomo kar najbolje podpirali nje-govo in s tem tudi našo trgovino. Kajti ne moremo boljše delovati za povzdigo našega eksporta na Balkan nego da skrbimo za povzdigo blagostanja balkanskih narodov. Pri zgradbi balkanskih železnic se bo moralo pa na to gledati, da se napravi zveza z morjem. Vsled tega bi bila za nas največjega pomena zveza med Donavo in Jadranskim morjenu ki mora iti skozi Bosno v Spljet. To zvezo so Ogri dozdaj ovirali, kar je neodpustljiv političen greh.
Posebnega interesa je za nas zgradba železnice Sandžak - Novi pazar. Upajmo, da bomo pri tem sledili vzgledu, katerega je dala Nemčija pri bagdadski železnici, ki naj izvaža produkte Mezopotanije. Nemci se namreč ne zadovolje s tem, da zgrade železnico, temveč poiščejo obenem tudi vse pripomočne vire Male Azije do perzijskega zaliva, prepričani, da se more podjetje le tedaj rentirati, če se vsa produktivna moč dotične dežele povzdigne. Morda bo tudi Avstrija kot zvesta posnemalka Nemčije hodila iste poti.
Trdilo se je, da ima železnica Sandžak - Novipazar interes za celo Evropo in da bo služila poštnemu in osebnemu prometu do Aten in še dalje do Egipta. To je pač nekoliko eni« husiastično! tudi za slučaj, da se zgradi proga Larissa - Solun. Kajti za relacijo Dunaj - Solun imamo že zvezo Budimpešto - Belgrad, s katero pač ne morejo z ozirom na hitrost konkurirati bosanske ozkotirne železnice. Kakšna velika napaka je bila, da so bosanske železnice vsled štedljivosti zgradili kot ozkotirne — se šele danes vidi.
Proga Solun - Mitrovica je bila dozdaj železnica brez prave zveze. Vsled zveze pri Uvacu (ki je od Sarajeva 139 km oddaljen) bo prišla Bosna v dotiko proti vzhodu in jugu z balkanskimi državami.
Eno najvažnejših sredstev za pospeševanje eksporta, ki ga vporab-ljajo naši konkurentje, predvsem Nemčija, Belgija, Anglija, Francija in zdaj tudi Italija,   je eksport kapi-
himi nogami. »Suvajte, kaj stojite! Križajte prešeštnico prokleto!« Hočete li trpeti med seboj pohotnico? Ho, ho, ho . . . Prešestniki in preŠ€kst-nice! V vsej strupenosti so zadele te besede pošastne postave duše spokor-ne množice.
Jezno so pogledali možje in ženske so začele kazati s prsti na učiteljico: glejte jo, hinavko prešestno! Odstranimo jo, to ošabnico grešno!. . .«
Vedno glasne j i in glasne j i je nastajal hrup; prekričal je molitve, padanje dežja in šumenje dre ves.Kričanje množice pa je prekričal votli glas pošasti na zvoniku ...
Vedno znova je hujskal in klical ljudi na maščevanje ...
Pred množico se je pokazal mlad fant, visok, lep in vitek; ženske so se zavzele in možje so se spogledali. Stopil je h grobu, kjer je klečala uboga učiteljica.
»Mati!« Je vskliknil!
»Moj dragi sin!« in padla mu je ihte na prsa.
PoSast na zvoniku je zakričala in strmoglavila v globočino ...
»Glejte, kako ga ima rada«, je pripomnil stari Arče in prikimavala mu je množica.
Debelo je pogledal župnik Pojman in zapustil grobišče. Ž njim pa se je jela razhajati množica ...
Na grobišču pa so brlele lučice in jesenski vetrič se je razposajeno igral z njimi .. •
Martin in Irena.
(Konec.)
»Kakor tisto: v sedmi šoli je imel moj prijatelj ljubico; shajala sta se pred Leon inom: »Klanjam se, gospodična!« — On ji da list. »Dober dan, gospod!« Ona mu da list. — Adijo, sestanek je bil pri kraju, dem jaz posmehljivo.
»Da, res je cvetela ljubezen dolgo časa v tako eteričnih oblikah, da niti nisva dogovorila sestanka; samo dopisovala sva. No, naposled sva iz-previdela obadva, da si ne bi škodilo privoščiti srečo navadnih smrtnikov, po meri seveda in po spodobnosti. Moja Irena je celo kar sama predlagala, da me obišče na domu, »ker se ji zdi zelo romantično« — in jaz, kajpada, se nisem branil.
Ura, ko je prvikrat in zadnjikrat prestopila moj prag, zveni z jeklenim zvokom med najstrašnejšimi mojega življenja. Predstavljajte si, blagorodje: Hidalgo don Carajo, omit in naparfumljen do najizjem-nejše izjemnosti, čaka donne Irene, v najzapeljivejši pozi sentimentalnega ljubimca, s pripravljeno bogato gostijo samih gorečih objemov in poljubov. Ura bije, vrata se odpro, in v sobo se privali debelo babišče, ki nima z Dulcinejo prav ničesar skupnega, razen tistega onga — no, da je pač ženska! In mislite si, da se vrže ta nestvor don Caraju okrog vratu in ga masakrira s celo kanonado poljubov! — Kratka rokoborba; začu-
denje na obeh straneh, na njeni skoraj še večje, nego na moji. Nato, ko vidi, da le ne maram, se ustavi pred mano, roke v bokih, nepopisno .masko skromžeuo na jok, in zasvira, z basom užaljenega bivola:
»Jezos - Kristos - Marija!« najprej v ljubJjanščini. Nato s precijoz-no damsko slovenščino: »Tii me thorrej nnjič več ne ljjubbišl!« In razmahne z rokami v simboličnem obupu.
Kaj sem hotel? — »Tak dajte no, milostljiva,« pravim, »krščanski človek vas res ne razume. Da vas nnjič več ne ljubbim? Jozos-Kristos-Marija, saj vas še nikoli nisem, da bi se spominjal!«
»Ah!« zatuli psevdo-Irena, »hinavec, nečlovek, zver krvoločna, ti nečistnik in prešestnik! Zatorej si ini pisal tista lepa zaljubljena pisma pod »Goreča ljubezen 3669«, poste restante?!«
»Nisem vam jih pisal, kakor gotovo mi Bog pomagaj!«
»Tisti gospodični, ki se vam je dne trinajstega maja prijazno nasmehnila?«
»Da, vsekako ... Toda jaz sem mislil drugo! Ah, tako! Zdi se mi, zdaj se mi vidi — vi ste bili v njeni družbi... Ali jaz sem mislil njo, ki se mi je prijazno nasmehnila ...«
»Jaz sem se vam tudi prijazno nasmehnila,« je ihtela nesrečna žrtev moje podjetnosti. »Ona se vam sploh ni; zarežala se je s svojimi gnilimi zobmi in dejala je, da ste podobni našemljeni žirafi. Jaz pa sem
vas ljubila tako vroče, da mi ni mogoče povedati. . .«
Razedela mi je brez pomisleka, da namerava končati svoje nesrečno in — to bodi povedano z odločnim povdarkom — že štiridesetletno deviško življenje.
»Kaj imate v tej steklenici?« je vprašala in pokazala na mojo gren-čieo. Dobil sem jo bil prejšnjo noč, kako? Eh, stavil sem opolnoči s prijatelji, da ukradem hišna vrata, ki so bila odklenjena na Starem trgu ter jih naslonim pred križevniško cerkev, ne da me zalotijo ljubljanski policaji.  Kaj da imam v steklenici 1
»Strup,« sem dejal, kot bitje, ki je po naturi obdarjeno z lažnjivostjo. Jedva pa je psevdo - Irena začula mojo besedo, že je pograbila moj zaklad ter stekla z njim skozi vrata. Jaz je nisem zasledoval; naposled sem bil še vesel, da sem se je odkri-žal tako poceni.
»In kako se je zastrupila?«
»Da, vidi se mi!« se je zagroho-tal žlahtni hidalgo. »Po mojem je izpila ves strup naenkrat — in je nemara zastrupila še svojo rivalko, pravo Ireno. Obedve sem jih srečal kasneje in jih še srečavam. Ce je strup dosegel namenjeni kraj, je moral izvrstno uplivati na želodec; Irena je dobila tako dobro prebavo, da se redi, in debelgharica — se suši, suši, in kar nič se ji ne pozna, da bi bila obupana — in če pojde tako dalje, utegne še tisoč let prenašati bridko breme svoje nedotaknjene čistosti • ft m
»Tudi vi se redite od strupa dem napol v šali, napol za resnico.
»Resnica! Kmalu bom debel, kakor Caruso, hahaha . . . Toda te ženske in prijazni pogledi! Ne, veste, zdaj me razumete, zakaj navzlic svojemu talentu nisem izvršil namena, da postanem literat ... In v kavarni »Prešeren« sedam zdaj daleč v dragi kot, med kvartoprJfce.«
Izvleček iz dnevnika debele in deviške zastrupijenke:
»Moja lepota je očarala krasnega mladeniča. (15. maja) — Pisal nii je divno pismo in prosi odgovora. (17. maja.) — Piše mi čedalje bolj božanska pisma (1. junija.) — Danes pojdem k njemu; srce mi trepeče nestrpnosti, radovedna sem in se zib-ljem v sladki nadi, da si bo tirjal mojo čisto — ah, zanj, le zanj, prihranjeno lilijo v nažgalni dar . . • — ... — Bila sem pri njem; on me nič več ne ljubi. Pravi, da ni mislil mene, temveč tisto grdo kozo, tisto Tratarjevo. Odnesla sem mu pol litra strupa; z njim o trujem njo in sebe. Adijo, hudobni svet! (10. junija.) Strup je bil brezuspešen, obe sva še živi in zdravi. O moška lažnjivost: niti njihov strup ni strup! Sladko sem zaspala, zdrava sem vstala, is zdravnik mi je rekel popoldne, da gotovo učakam stoletje, in da nisem pila mišnjice, nego pijačo, s kakršno si dedci kurirajo mačka . • • (11. junija.) _. Timm,
lij na Balkan in sploh v Orient. Izvanredna delavnost teh držav za gospodarsko povzdigo   balkanskih dr-iv naj nam bo vzgled.
Omenjene države se udeležujejo fcoraj  vsakega  novega  podjetja z velikimi kapitalnimi investicijami, iko gradbo železnic,  rndokopov, pa tudi poljedelstva in izrabljanja velikanskih gozdov, končno ustanavljala novih industrijskih podjetij. To obenem tudi dokaz, da so te investicije kapitalij dobičkanosne, kajti kieer bi inozemske banke in podjetnici konzorciji ne nalagali na Balkanu svojih kapitalij. Kapitalu pa sle-Ej trgovec,   inžener, železniški urad-Ljk, inteligenten delavec — vsi ti pa Irihajajo iz dežele, od koder je prišel kapital. Ravnotako je razumljivo, da jo dežela, ki preskrbi kapital, dobavljala stroje in različne druge material i je. %
Pač smemo tudi mi želeti, da tu-I i investicije avstrijskega kapitala kasu primerno napredujejo. Od tega ho imel le naš eksport velike dobičke.
Če hoče torej Avstrija z navedenimi državami na Balkanu konkurirati, tedaj mora tam več kapitalij [investirati nego doslej. Teh in vest i-naj se v prvi vrsti udeležujejo (kapitalno močne družbe pod vodljivom naših bank.
Inozemski kapital je že zdavnaj Upoznal jx>men in važnost nanovo se porajajoče industrije na Balkanu. V rmnunski petrolejski industriji je investiranega mnogo nemškega, belgijskega in angleškega kapitala. Pri papirni in sladkorni industriji, kakor i.li pri tekstilni industriji je udeležen francoski in nemški kapital. |\>mčija razvija prav posebno delavnost v Macedoniji, Italiji, v Črni go-|ri in Albaniji, le avstrijski kapital »ledi z nekakim strahom in zelo pogasi temu gibanju.
So pa še druga   sredstva,   ki bi lujroduo   vplivala na razvoj našega ksporta na Balkan.   Toda ta so bolj Ipostranskega pomena. Š. R.
Državni zbor.
6. plenarna seja.
D u n a j, 29. oktobra.   V dana-
li j i seji se je nadaljevala razprava o iraginjskih predlogih.   Seja je bila elo burna. Češki radikalei so vpri-^rili zaradi včerajšnje seje pri Lu-LfTJu velike viharje proti predsed-iku Pattaiu in   proti ministrom. K>r je tudi posl. Renner začetkom svojega draginjskega govora napa-dol predsednika Pattaia zaradi udeležbe na včerajšnji   seji v rotovški %?eti, je Pattai odgovoril, češ, da je kot predsednik objektiven,   ali zato ie ni treba, da bi pretrgal vse vezi s >vojo stranko.    Draginjskim predlogom se je priznala nujnost in v meritorni debati se je sprejel predlog, 4a se izvoli odsek 52 članov, katere-nu se predlogi   izroče in ki naj o njih poroča tekom šestih tednov. — Nato se je obravnaval nujni predlog srlede permanence odseka za socijalno a varovanje.   Predlogu je bila pridana nujnost in nato je bil tudi metani sprejet soglasno. — Prihodnja • /a se naznani pismenim potom. Situacija.
Dunaj, 29. oktobra. O dana-:.i»an sprejemu »Slovanske Enote« ministrskem predsedniku se je z Ićilo sledeče poročilo: Ministrski predsednik je pozval popoldne vodilje »Slovanske Enote« k sebi in je rospodom razen predsednikov
Kramara, Šušteršiča in Tdržala sta rišla tudi Ploj in Hruban — ofici-lno in lojalno naznanil,    da   se v iitkem predloži sankcija deželnih jezikovnih    zakonov ministrskemu »tu v sankcijo. Navzoči so to vest ?<'li na znanje, ne da bi na njo ko-fkaj reagirali. Ministrski predsed-; je tudi izjavil, da za sedaj ni mi-:ti na zopetno sklicanje češkega delnega zbora.
Korespondenca »Zentrum« javlja: Ko je baron Bienerth voditeljem Slovanske Enote« danes naznanil, ia pride vprašanje sankcijoniranja jezikovnih   zakonov,   sklenjenih v >mških deželnih zborih,    kmalu v ministrskem svetu v diskusijo in v klepanje, je dodal pripombo, da si-r noče vnaprej posezati v tozade-"fii sklep kabineta, vendar misli, da ora izjaviti, da omenjeni zakoni ■ ^rovarjajo    popolnoma avtonomi-kUčnemu stališču ter se tudi gibljejo okvirju državnih zakonov ter ima-,r> vsled tega pravno podlago. Urnega sicer, da   bodo sankcijoniranje Mih zakonov osobito Čehi neprijetno 'l>čutili, vendar upa, da ne bodo iz '(Kra delali nobenih   za parlament škodljivih konsekvene.
Dunaj, 29. oktobra.   V jutri-i« in ministrskem svetu se bo sklepalo o sankcijoniranju znanih jezikovnih zakonov. Oba češka ministra, •"i sta že danes   vzela neoficijalno 'lovo od svojega uradništva, bota ta-koj demisijonirala. Ker bi pa takoj fiato osobito Čehi vprizorili v zborni-i vihar proti kabinetu in bi s tem uso-a zasedanja bila zapečatena, zato v Prihodnjih dneh ne bo nobene seje
parlamenta. Če pa ponovni poskusi za delozmoinost ne bodo imeli nobenega uspeha, bo parlament odgođen in nastopi vladanje $ 14. Najbrže pa bo pred § 14 stopilo na mesto sedanje parlamentarne vlade uradniško ministrstvo.
Bosenska ustava.
Dunaj, 28. oktobra. Ustava za Bosno in Hercegovino se objavi y prvi polovici novembra.
Izjava.
V št. 244 ljubljanskega dnevnika »Slovenec« od dne 25. oktobra bilo je čitati, da je tržaško politično društvo »Edinost« nasprotovalo ponovni izvolitvi dr. I. mL predsednikom Nar. Del. Organizacije v Trstu in da je z ozirom na to razpoloženje dr. J. M. sprejel predsedniško čast le začasno za tri mesece, dočim da bode po preteku tega časa moral odstopiti mesto osebi, »ki bo narodni gospodi ljubša.«
Tržaška »Edinost« je v polemičnem članku proti gori omenjenemu »Slovenčevemu« dopisu pod naslovom »Slovenčevi manevri« doslovno ponatisnila »Slovencev« članek in konstatirala, da ni res, da je politično društvo »Edinost« nasprotovalo kandidaturi dr. I. M., temveč, da je isto politično društvo izrecno izrazilo željo, naj bi ostal tudi naprej dr. I. M. predsednik Narodne Delavske Organizacije.
Slednjič je politično društvo »Edinost« v svojem listu »Edinosti« od dne 27. t. m. priobčilo izjavo, v kateri ponavlja gori navedeno konstatacijo lista »Edinost«.
S tem bi za javnost vsa zadeva bila lahko končana. Ni pa končana za N. D. O., katera smatra potrebnim v varstvo svojega ugleda in ugleda svojega predsednika in svojih članov
izjaviti sledeče:
»Narodna Delavska Organizacija« zavrača z ogorčenjem vse insinu-nacije, priobčene po »Slovencu« v goriimenovanem članku na naslov njenega predsednika dr. I. M.
Splošno znano je, pod kakšnimi razmerami se je vršila izvolitev dr. I. M. predsednikom N. D. O., to je, da je dr. I. >I. prevzel teško breme pred-»eduištva šele na splošno in enoglasno izjavo vsega tržaškega slovenskega delavstva in vseh podružnic na deželi, češ, da predsednik N. D. O. mora ostati dr. I. M.
Zahteva delavstva je bila tako odločna in iskrena, da niso vsi tehtni razlogi, ki jih je navajal dr. I. M., mogli odvrniti delavstvo od nje. — Radi tega, in edino radi tega se je podal dr. I. M., ne oziraje se, ali je njegova ponovna izvolitev komu všeč ali ne. Zanj je bila inerodajna edino volja delavstva, napredek X. D. O. in narodna stvar.
V očigled tega je treba pa zares veliko hudobije za podtikanje, češ, da je dr. I. M. prevzel predsedstvo začasno za 3 mesece radi tega, ker tukajšnji politični voditelji obsojajo njegov demokratizem in socijalzem in ker hočejo po treh mesecih postaviti na njegovo mesto kako drugo osebo. Izvolitev vodstva je za N. D. O., kakor sploh za vsako samotsojno društvo, notranja avtonomna zadeva, v katero se ne sme umešavati nihče, ki ni po pravilih v to poklican. Ko bi bilo res, kar pripoveduje »Slovenec«, je gotovo, da bi vsi zaupniki N. D. O. bili odločno zavrnili vsako tako krajšanje društvene avtonomije.Pač je imelo pol.društvo »Edinost« pravico izreči vprašal no željo. — Odstavi jati pa kar predsednika in nameščati po treh mesecih drugo ljubšo osebo, te pravice podpisana N. I). O. ne priznava in ne bode nikoli priznala nobenemu raz ven svojim članom!
Tega se je zavedalo tudi politično društvo »Edinost«, vedoč, da bi s tem kršila avtonomijo podpisane N. D. O., ne glede na to, da ni imela povoda, da dela na odstranitev dr. I. M. iz predsedstva N. D. Q.
To je podpisana N. D. O. smatrala potrebnim, da izjavi. Če je pa list »Edinost« z doslovnim ponatisnje-njem v uvodu omenjenega nedostojnega članka lista »Slovenec« pripomogel k nezasluženeinu razširjenju istega, ne more podpisana N. I). O. v interesu stvari in oseb, drugega, kakor le iskreno obžalovati.
Odbor Narodne Delavske Organizacije v Trstu.
Dopisi.
Iz Vrhnike. »Vinska trgatev«, ki jo je priredila naša nova podružnica Ciril in Metodove družbe se je nad vse pričakovanje krasno obnesla. Vsi prostori gostilne »Mantua«, ki so bili kasno ozaljšani z zelenjem, grozdjem in sadjem, so bili natlačeno polni občinstva. Tako neprisiljene, vesele in domače zabave že dolgo ni bilo na Vrhniki. Tatovi so se zbrali v velikem številu,   skrbne viniča-
rice in pridni viničarji so imeli i ujmi mnogo opravila in požrtvovalni sodnik s svojim rdečim nosom in strogim obrazom se nam je že v resnici smilil, in da se ni iznebil najhujših tatov vsaj za nekaj časa s tem, da jih je dal zapreti v ječo, ne vemo, če bi bil zmogel svoj težavni posel. Na tem mestu mu bodi izrečena najpri-srčnejša zahvala za njegovo požrtvovalnost in nepristranost, s katero je dosegel, da ima podružnica od vinske trgatve 152 kron čistega dobička. Hvala tudi ljubkim viničaricam in krepkim viničarjem, ki so tako skrbno varovali vinograd, da v kratkem času ni bilo nobenega grozda več, hvala nadalje vsem čč. darovalcem sadja in grozdja, hvala cenjenim damam in gospodom, ki so poskrbeli za tako okusno dekoracijo veseličnih prostorov ter tako mnogo doprinesli k lepemu uspehu prireditve. Pozabiti seveda ne smemo g. gostilničarja, ki nam je pri vsej prireditvi šel tako na roke. Slednjič pa se obračamo še do cenjenega občinstva z rodoljubno prošnjo, da ohrani naši podružniei i nadalje svojo naklonjenost ter da tudi prihodnje prireditev počasti s tako obilnim in častnim obiskom, kakor prvo.
Vabilo
na
občni zbor
političnega čruštva „Vodnik",
ki bode
v soboto, 30. t. m. ob 7. uri zvečer pri „KeSiCtrgu" v Šiški.
Po občnem zboru  se viši istotam ob 2. ts^d
sbodi
Na shodu poročata deželni odbornik dr. Evaa Tavčar in državni poslanec župan Ivan Hribar.
Radi važnosti prosi zanesljivo udeležbe
odbor urastva „Vodnik".
Dnevne vesti.
-'- Draginja živil in državni zbor. V celi Evropi ni. nikjer take draginje, kakor v Avstriji. Meso, moka, mleko, poljski pridelki — vse je tako silno drago, tako nečloveško drago, da je obupati. Mestni ljudje, zlasti razne kategorije slabo plačanih uslužbencev in delavcev že davno ne morejo več zmagovati te draginje in so bili prisiljeni se zadovoljiti s siabšo, manj redilno hrano, kakor jo potrebujejo. Take razmere so grozne in bodo imele grozne posledice. Pomoč je tu ie ena: odpreti meje. Toda kmetski poslanci se temu zoperstav-ljajo z vso silo in s skrajno brezobzirnostjo. Zdaj je bila v državnem zboru dolga razprava o draginji živil. Vse mogoče in nemogoče stvari so pripovedovali poslanci o vzrokih te draginje, kmetski poslanci so vedeli celo povedati, da kmet nima nič dobička od te draginje in brati je bilo tudi gorostasno neumnost, da se kmetska jabolka prodajajo na trgu po !i vinarja, v hotelih pa po 40 vinarjev. Kakor bi v hotelih sploh mogli rabi« i navadna kmetska jabolka! Konec dolgega besedičenja v državnem zboru bo, da bo izvoljen poseben odsek, kjer bo cela zadeva zaspala, meje pa bodo ostale zaprte in draginja bo rasla, dokler ljudje ne bodo začeli divjati kakor pred francosko revolucijo.
+ Mestni dekliški licej in Hu-thov zavod. Tčna uprava je dala prof. Macherju dopust, da more izvrševati ravnateljstvo na dekliškem liceju; ta dopust je bil dovoljen s pogojem, da plača mestna občina za suplenta, ki nadomešča prof. Macher-ja, 2000 K. Znano je, da je realčni profesor ur. B i n d e r ravnatelj Hu-thovega zavoda. Radovedni smo, ali mora Huthov zavod tudi zanj plačevati suplenta ali pa je tudi v tem slučaju obveljalo načelo, da imajo Nemci vedno prednosti in privilegije.
+ Nakup pravniških knjig iz zapuščine pokojnega dr. Ivana M. Hribarja daje »Slovencu« povod, da je po svoji maniri udrihal po županu Hribarju, češ. da bi on kaj takega priporočati nc bi smel. Nam se ta napad zdi jako neokusen, ker je župan le v interesu mesta občinski svet opozoril na j a v n o prodajo knjig iz omenjene zapuščine. Ta prodaja bode se vršila, pa naj »Slovenec« stvar zasukava, kakor mu drago. Seveda bi uredništvo »Slovenca«, če bi imelo kaj čuta dostojnosti, bilo omenilo tudi njemu dobrp znane okolnosti, da je v tajni seji občinskega sveta dne 26. t. m. podžupan dr. Ivan Tavčar naznanil občinskemu svetu, da je župan Hribar, da se ne bi kedaj njegove knjige razteple tako, kakor se bodo knjige iz zapuščine njegovega pokojnega sina, svojo več tisoč zvezkov štejejo,   pribfižno   20.000 kron
vredno knjižnico daroval mestni občini ljubljanski ter jo bode te dni tudi dejansko Izročil mestnemu magistratu.
+ Is deželnega odbora. Glavar poroča, da se je podpora za vodovode deželi odrekla vsled zmote in nesku-šenosti nekega ministrskega podtajnika. Deželni odbor vloži spomenico, da se državna pomožna akcija, kakor velja za Dalmacijo, deloma razširi tudi na Kranjsko. — Nadzornik deželne vžitnine, svetnik Lončar je odpovedal svojo službo. Na njegovo mesto je določen znani klerikalec finančni svetnik Zajec, ki se da ad hoc vpokojiti. — Kupna pogodba z »Mladiko« se odobruje. — Deželna vstanova za eksportno akademijo se podeli Ivanu A v s e n i k u.
+ Ljubljansko občinstvo ima danes zvečer priliko, da se natančnejše pouči o razmerah, ki vladajo pri električni cestni železnici v Ljubljani. Te razmere so postale, kakor ravno kaže Klinarjev slučaj, take, da ni samo koristno za občinstvo, temveč naravnost nujno potrebno, da izve, komu izroče sebe in svojce, ko stopa v vozove električne cestne železnice. Klinar je bil žrtev — ne morda svojega poklica, pač pa, kakor smo že rekli — »štedljivosti (?)« uprave cestne železnice. Ob takih razmerah je prav lahko mogoče, da zaradi te »štedljivosti« pride v nevarnost še marsikatero človeško življenje. Zato pa vse danes zvečer na shod v Mestnem domu. — Ravno tako važno pa je tudi vprašanje obrtnega sodišča. Delavci in delodajalci, vsi so enako interesiram na tej stvari, zato upamo, da ne bodo zamudili te prilike in prišli na shod v naj-obilnejšem številu. Shod se začne ob pol 8!
+ »Slovenec«   o Ferrerju. Kar je le infernalni hudobnosti klerikalcev mogoče izmisliti, vse so klerikalci izmislili,   da   bi   opravičili umor Fcrrerja.   Proglašajo   ga za anarhista,   revolucijonarja, provzročitelja atentatov in umorov,   za goljufa in razuzdanca,   sploh za najgrje bitje, za katero je bilo   ustreljenje še preveč častna smrt. To je stara klerikalna   metoda.   V   resnici   pa   je bil Ferrer ustreljen,   ker   je   vodil boj proti katoliški   cerkvi,   ker je španski   narod s   kulturno   in moralno povzdigo   hotel,  rešiti iz krempljev škofov, duhovnikov in menihov. Katoliška cerkev je trepetala pred njim in klerikalizem ga je dal umoriti, da bi se rešil   najnevarnejšega nasprotnika.   Ta umor je provzročil po celi Evropi, zlasti pa na Francoskem in na Italijanskem, tak vihar, da je klerikalna vlada na Španskem morala odstopiti in da je za svojo krono trepetajoči   kralj Alfonzo   poklical na pomoč liberalce. Španski liberalci so pač nasprotniki   klerikalizma,   a ne preveč nevarni,   sicer pa zvesti pristaši monarhije in radi bi obvarovali kralja Alfonza.   Danes je položaj tak, da se kralj Alfonzo boji revolucije in trese   za   svojo   krono in za svoje življenje.   Celo v Madridu ga meščanstvo   zaradi   umora Ferrerja tako sovraži, da je burno demonstriralo proti njemu, ko se je prikazal v dvornem gledališču.   Kralj je moral iz lastnega   gledališča   bežati in se sploh   več ne upa   iz kraljevskega dvorca. Tudi drugi člani kraljevske rodbine   se   niti   pod vojaškim varstvom ne upajo več na cesto. Naravno je,   da je kralj v takih razmerah od    liberalnega     ministrstva pred vsem zahteval, naj mu zagotovi krono in življenje. Najprej se je poskušalo potolažiti ljudsko nevoljo z bajko,   da kralj   sploh   nič   vedel ni o umoru Ferrerja,   da   se mu smrtna obsodba ni predložila   in da je on ni potrdil. To je španska vlada razbob-nala   po celem svetu,   a zaleglo ni nikjer   nič, najmanj   na Španskem. Zdaj rešuje   vlada kralja Alfonza s tem,   da skuša opravičiti obsodbo in ustreljenje Ferrerja. Vlada razglaša, da je bila krivda Ferrerja dokazana, in da je bil Ferrer   po zakonu obsojen in ustreljen. Avstrijska vlada je tudi trdila,   da je lajtnant Maver v Ljubljani čisto pravilno in zakonito postopal,   ko   je   ustrelil Lundra in Adamiča. Tako postopajo vse vlade in španski   vladi bo preklicano malo za par laži,   izmišljotin j   in obrekovanj   več,   ko se ji ne gre za rešitev kakega obskurnega   lajtnanta, nego za rešitev kralja in monarhije. Klerikalci, ki so pravi Ferrerjevi morilci, so seveda alarmirali ves klerikalni svet, da bi evropsko nevoljo potolažili in grde   spomin Ferrerjev kar le morejo,  a kaj je klerikalizem izven Španske, Avstrije in Bavarske 1 Bankerotna družba. Na Francoskem, Italijanskem, Angleškem itd. .nima klerikalizem nobene moči več; v sa-«mem Rimu,   na sedežu katoliškega papeža, so gospodarji smrtni sovražniki klerikalizma. Prav umor Ferrerja je pokazal   slabost klerikalizma. Svobodomiselci Evrope ~ so potlačili in ponižali Špansko tako,  da je moral kralj   kapitulirati in vlado izročiti liberalcem. Ti rešujejo zdaj kralja in monarhijo. Najprej bi radi pomirili   svet   zaradi   Ferrerja, ker umor Ferrerja, je ustvaril velikan-
sko nevarnost za kralja. A če ta via-da zdaj tudi zaradi rešitve kralja poskuša opravičiti umor Ferrerja — pripravlja se že zdaj, da bo ta umor plačal klerikalizem. Tako je, na kratko povedano, s to stvarjo, naj zdaj trobi za španske morilce tako navdušeni »Slovenec« kar hoče.
+ Nikdar ni prav idrijskemu Oswaldu. Ce razkrivamo njegove blamaže pri raznih njegovih pritožbah, se togoti v idrijskih »Slovenčevih« novicah in repenči, da se je bati za njegovo debelo osebnost, če pa molčimo, pa mu zopet ni prav. Deželni odbor je na pritožbo naprednjakov moral razveljaviti neko popolnoma nezakonito gerentovo naredbo glede občinskih uslužbencev in sedaj se Oswald strašno hudiije, da o tej ge-rentovi bolje Oswaldovi blamaži ne poročamo. Izzvani radi ustrežemo. Predvsem tre ha popravjti Osvvaldo-ve laži in zavijanja. Gerent je hotel urediti občinsko pisarno. Da hotel, tako le po Oswa Ido veni, predvsem odstraniti nepriljubljenega tajnika, to bi bila vsa reforma. Za kaj drugega gerent najzalostnejšega spomina itak ni bil sposoben. Ni bilo pred njim in ne bo zn njim župana, ki bi tako lahkomiselno zapravljivo in strankarsko, pa zraven na skrajno grd način ne upravljal občinskih poslov. Eden najzanimivejših dokazov je prav slučaj z občinskimi uslužbenci. Izvirnik gerentske seje se je potvoril in je z gerentom vred izginil. Gerentski svetovalci so bili priča, da je takrat gerent tudi občinskega slugo stalno nastavil, a v prepisu sejnega zapisnika ni bilo o tem ne duha ne sluha. Tudi ni hetel gerent namestiti le dva v radnika v občini, marveč štiri in še manipulanta, to se vsak čas razvidi iz tabele, ki je napravljena v dotičnem prepisu sejnega zapisnika. Lažnjivi kljukec — Oswald pridi pogledat. Potem mine c. kr. rudniškega kateheta OswaIda vsako veselje se nadalje lagati in zavijati v tej stvari. Gerentski svetovalci pa bi tudi lahko povedali Os-waldu, kako je gerent sodil o delu v občinski pisarni. Seveda nam je neprijetno in malo hvaležno in še manj častno navajati gerenta, da izpodbijamo Oswaldove laži in zavijanja. Najslabšo uslugo pa napravi ja Oswald gerentu, naj bi vendar ne vlačil zopet in zopet gerenta na. dan, ki si teši svojo grešno vest po Oswal-dovi zaslugi tam nekje med brihtni-mi Tirolci, ker bi bili tudi mi sicer primorani spraviti na dan zgodbico o krivi prisegi. Oswald res nima usmiljenja s svojimi pristaši! Velika je tudi Oswaldova jeza, ker ni dal župan pročitati rešitve notarjevega rekurza pred občinskim odborom in naravnost ganljiva namera, kako na-hujskati socijalne demokrate na liberalce, da bo Oswaldova pšenica zopet šla v klasje. Saj vendar lahko Os-wald piše dr. Lampetu in na uvodnem mestu ter z debelimi črkami natisne »Slovenec« ta zanimivi odlok deželnega cd hora, ki naj priča, da deželni odbor mora včasih tudi klerikalne naredbe razveljavili. Pes, zs počt', zakaj vse so Osvrald ešofira!
+ Slovenska napredna mladina na Spoti. Štajerskem se je nedavno kakor smo že poročali, sklopila v svojo zvezo. Tako se je osnovala že davno potrebna združba, ki naj paralizira zlo delo naših klerikalcev, ki so se z vso silo in vnemo vrgli ravno na našo slovensko mladež, hoteč jo izrabljati v sebične svoje namene. — Odslej so lahko vsi napredni naši mladeniči v medsebojnem stiku ter se takoj lotijo intenzivnega dela na vsej črti. Kako naj se tisto vrši, to je stvar vodstva zveze. Spodnještajer* ska slovenska inteligenca pa podpiraj povsod na vso moč stremljenje najmlajše te organizacije! Vsi napredni elementi sc* morajo združene boriti proti mračnjaštvu, nazadnja-štvu in reakciji!
4- Uradovanje šolskih oblasti na slovenskem Štajerskem se vrši večji-del še vedno le v nemškem jeziku. To je naravnost škandal ter jasno kaže, kako malo razvita je še narodna zavednost med prebivalstvom slovenskim na Spodnjem Štajerskem. Okrajni šolski nadzorniki seve poslujejo tudi zgolj le v nemščini. Da se pa 'to tako godi, temu je krivo večinoma učiteljstvo samo. Kaj koristi učitelj-tsvu vsa organizacija, kaj poudarjanje državljanskih pravic, — če se pa tistih ne poslužuje.
+ Važen shod v Trsi u zaradi železniških razmer. Politično društvo »Edinost« sklicuje na nedeljo, dne 31. oktobra ob 10. dopoldne javen shod v veliko dvorano »Narodnega doma« v Trstu. Poročal bo dr. Rybar o germanizaciji na železnicah, torej o stvari največjega pomena, kajti ponemčevalna struja pri železnicah sploh, zlasti pa pri c. kr. državnih železnicah je postala tako silna, da se ji je treba upreti z vsemi močmi.
+ Obsojeno »Hrvatsko Pravo«. »Hrvatsko Pravo«, glasilo dr. Josipa Franka, je 1. 1907. pisalo, da je hrvatski napredni list »Pokret« organ denunciantov, da so njegovi uredniki odpadniki vere in naroda in da se
bavijo z vohunstvom. Uredniki »Pokreta« so vložili tožbo radi razžalje-
nja časti proti »Hrvatskemu Pravu«. Dr. Frauku se je posrečilo z najrazličnejšimi manevri zavlcči obravnavo za 2 leti. Končno je vendar prišlo včeraj do obravnave. Odgovorni urednik »Hrv. Prava« Zoček se je pri obravnavi zvijal   na   vse načine in
:1 isposlovati, da bi se obravnava znova preložila. Toda sodišče mu ni šlo več na ta lini, nego ga je obsodilo radi obrekovanja na 3 mesece zapora in povrnitev vseh stroškov.
-j- Obletnica krvavih dogodkov V Sori. Danes je poteklo 5 let od krvavih dogodkov v Sori, ki jih je povzročil škof Autou Bonaventura. Kakor je znano, je takrat škof z obo->no silo pregnal iz Sore neljubega mu župnika Bereetas Župnik se je iti škofu pritožil v Rim, a še ni do danes dobil od tamkaj rešitve. Pravijo, da je papež Bercetovo stvar ugodno rešil in da škof radi tega ne-če župniku vročiti dotične rešitve. Pri i Bonaventnri je vse mogoče!
+ Udari ga! Naravnost v srce!
Te najnovejše Terseglavove zapovedi so se oprijeli naši »katoliški« politiki z največjim veseljem. Kristu-sov nauk: Ljubite svojega bližnjega, dobro mu storite ... je popolnoma izginil iz src Kristusovih učencev. Pa vkljub temu še vedno trdijo, da so Kristusovi. Rajše naj bi očitno pri-z?iaii:»Mi smo učenci satanovi".«Tega seveda ne bodo storili, ker hočejo še dalje slepariti lahkovernega slovenskega kmeta. — Tukaj zopet zgled klerikalne maščevalnosti. Ob zadnjih deželni zborskih volitvah na Štajerskem je razposlala Narodna stranka na sv,..'.;1 somišljenike več letakov. Ko je o tem zvedel duhovnik dr. Ko-roše \ je takoj brzojavno ovadil državnemu pravdniku učitelja Rado-slava Knaniča, župana Praznika in | slugo Cigaktu iz Kokarjev radi razdeljevanja letakov. Tisti frančiškan Slnni iz Nazarja, ki beži, kadar ga klic; jo na odgovor k sod ni ji, je pozneje vložil proti navedenim pristalem Narodne stranke pismeno ovadbo. Katoliška (naduha sta pa grdo obsedela. Dne 28. t. m. *o bili vsi trije obtoži nci pri okrožnem sodišču v Col ju : oluoma oproščeni, ker niso storili ničesar prc;tipu<^vnega. Katoliškima duhovnikoma sta se nosova r.a de ■•• centimetrov podaljšala.
-Vojaška ver t. štajerski Slovenec, g. dr. o tato Vargazon, stotnik-uvditor ]u*i vojaškem sodišču v Kotora je premeščen k mornarniškemu sodišču a- Pul.m. 1
— Slavensko deželno gleda?išče. j T)ctV\?+, v soboto -e poje drugič (TAl- j be:   >\op^ra »N i ž i n a«; jutri po- j
.;!.•• se ( h   znižanih   cenah   igra j '5 I i n a r i n n j e g o v a h č i«, zve- j T r pa -; -t i o opereta   • D o I a r s k a »' p r i n c *• s a.«-, ki   e potem za več ča- I sa odstavi z repertoarja. 1
— liareiiiine cene. l'i>e se nam: j Pred a -kaj dnevi i-mn brali v vašem j cfirj nem i i:, t n pritožbo gledališkega j vodstva, da z!a->ti dramske prestave j lei   - niso tako dobro obiskane, kakor j v !;e l:em leta. To je pač nekaj   na- J ravu« ga, zakaj gledališko občinstvo ji' v< dno eno i:i i-!:>, cene pa so letos za naše razmere upravhorendne.Tudi najboljši in najmanj kritični prijatelji gledališča so vsled visokih cen primorani, da ne hodijo tolikrat v gledališče kakor prej.    V četrtek je ji. j t. sedež srednje vrste z vsem vred veljal tri kr» ne za osebo,   To je   že ' svota, ki .-i jo človek dobro pogleda, predao jo izda. in ako jo izda, jo skuše: pač pri kaki drugi predstavi prihraniti. Vsako gledališče mora pač računati z denarnimi razmerami svoje- j ga občinstva in ne sme samo gledati, kake vstopnine imajo na Dunaju in v Gradcu, kjer se ljudem tudi vse kaj drugega nudi, kakor   pri nas. Višje cene so mogoče tam,   kjer je mnogo gledališki ga  občinstva, tako da pride posamičnik kvečjemu enkrat ali dvakrat na mesec v gledališče; pri nas pa je gledališkega občinstva malo, in morajo posamičniki po-gostoma hoditi v gledališče, če naj bo obiskano. To pa. se s tako korend-nimi cenami ne de. doseči, nasprotno, doseže se le to, da hodijo ljudje manj pogosto v   gledališče in da   se nič novega občinstva ne pridobi. (llcda-
■' r vodstva javna tožba o slabem obisku ne bo nič pomagala, treba je upoštov.iti denarne razmere obisk >valcev in po te.u cene regulira .;. Će o gledališko vodstvo na to ne bo oziralo, bo šele v decembru in v januarju prav spoznalo posledice svojega n< premišljenega postopanja.
— Omizje pri »belem volku« za
toda i in »Aljažev Doni«. Q ■  eh -vetih prazni j je stalno omizje belem volku« v Ljubljani oblet-kar so začeli nabirati za dru-sv. Cirila in Metoda.   Prvi »dar e   e na oltar« j*- lakrut položil go-spod Kesbo-  (magistnatni uradnik). Omizje ima že dve   častni diplomi, tretja je sedaj na vrsti. Nabralo se je d »slej čez 500 kron! A poleg »Cirilč-ka«, je po znani katastiofi v Vratih prišei na mizo tudi »Aljažev Dom« z milo in nujno rrešnjo: »revčka pozabit nikar, hvaležno sprejmem vsaki
dar!« In vrli   planinci »kanoniki«
omizja so se tudi tega revčka usmilili. Nabralo se je zanj 250 kron, torej so izmed drugih omizji najbrže dosegli prvenstvo. Seveda so »kanonikom« pomagali tudi »kaplani«, to so gostje pri sosednjih mizah, včasih pa tudi od stalnega omizja »degradirani lemenatarji«. Davek na slabe do-vtipe je le malo nesel, ker so slabi dovtipi pri »belem volku« prepovedani. Ob obletnici želimo: le tako naprej, kakor doslej! Kdor da več, ne da preveč!
— »Žensko telovadno društvo v Ljubljani« vljudno naznanja, da v torek, dne 2. listopada ni telovadbe.
— Teovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani naznanja svojim članom, da odpošlje zastopstvo k častni straži na grobu narodnih mučen ikov Lundra in Adamiča. Zbiramo se v ponedeljek, dne I. listopada ob polu 2. uri v društveni sobi, Ilirska ulica 22. Odhod točno ob V..2. V »Narodni dom«, od koder odkorakamo z ostalimi bratskimi društvi na pokopališče. Na zdar!
— Telovadno društvo »Sokol II.« v Lj'abljani naznanja, da se vrši zabavni večer dne 7 decembra t. 1. in ne (>. novembra t. 1., kakor je bilo s\ oječasno naznanjeno, na kar se naj blagovolijo narodna društva ozirati!
— »Ljubljanski Zvon« poje v ponedeljek 1. novembra ob ]x>lu 4. popoldne na pokopališču pri Sv. Križu ob grobu A la niča in Lundra.
— Martinov večer. Maškaraila. Pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo, dne 14. novembra 1909 jako zabaven Martinov večer v veliki čitalnični dvorani v »Narodnem domu«. Spored je jako bogato izbran tako glede petja, kakor glede drugih zabavnih točk. Po sporedu bode v dvorani ples. — Običajno svojo vsakoletno maškarado bode »Slavec« imel na pustno nedeljo, dne 6. februarja 1910., na kar društvo že danes opozarja vse svoje mnogobrojne prijatelje.
— Odiična gosta. Včeraj sta prispela v Ljubljano in posetila naše uredništvo g". Krnil H a u m a n t , »professeur a la Faeulte des lettres« v Parizu, in dr. J a k š i č , vseučili-ški profesor v Belgradu. Profesor rlaumant se zelo zanima za razmere, v katerih živimo Slovenci. Za to pride po leti za dlje časa na Slovensko, da se natančno pouči o žitju in bitju slovenskega naroda.
— »Akademija« ima svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v ponedeljek 15. novembra t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji pri »Zlati kapljici« na Sv. Petra cesti.
D ?mška drožba pivovaroe »Union« ima. kako;* je razvidno iz uradnega razglasa deželne sodnije v Ljubljani, naslednje načelstvo: Fritz R ter v. Huvmann, višji ravnatelj ve graške delniške pivovarne v Gradcu«: Johann Kosler. trgovinski družabnik v Ljubljani: Josef Luck-mann, dirigent c. kr. pri v. avstrij-k ga kreditnega zavoda za trarovino m obrt v Ljubljani; Themistokles Iv it ter v. Meiaxa, član upravnega a na Dunaju: Rudolf Kichter, pivovarniški ravnatelj v Gradcu. — j sama najhujša nemškutarija! — Petin sedemdeset letnica. I z t rgov-skih krogov se nam piše: Tvrdka T. C. Mayer, katera ima v svoji službi tudi obilo in dobrih Slovencev, je stopila letos v 75. leto svojega obstanka. Ustanovljena je bila v letu -:V4. kakor mala manufakturna kramari ja z enim samim uslužbencem. l>o danes pa se je razvila iako, da ima 49 uslužbencev. Načelnik firmi je g. Emerik C. Maver, sicer nemškega mišljenja, ali vselej, kadar smo imeli volitve, slovenskemu svojemu osobju ni nikdar z najmanjšo besedico pre-povedaval, da naj bi ne šli volit. Vselej jim je dal časa, da so lahko volili tudi kakor so sami hoteli! V trun oziru je bila firma dober zgled, kar druge dostikrat — niso bile!
Obrtno sodišče. Volitev pri-sednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in volitev obrtnih prisednikov vzklicnoga sodUča se vrši za volilni razred delavcev v nedeljo, dne 14. novembra 1909 in za volilni razred podjetnikov v torek, dne 16. novembra 1909. Volilo se bode v sekcijah sestavljenih po krajevni h skupinah, ki se na podlagi § 5 odstavek 2 ministrske naredbe z dne 15. julija 1909, drž. zak. št. 112, določajo t a kole: L sekcija obseera občine Bezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vio ter voli na Glincah (občitfa Vič). IT. sekcija obsega občine Črnuče, Devi'- i Marija v Polju, Dobrunje, Jezica, Moste in Pod gorica ter voli v Mostah. III. sekcija obsega občine Medvode, Spodnja Šiška, Šmartno, Št. Vid in Ztrornja Šiška ter voli v Št. Vidu. IV. sekcija obsega občine Grosuplje, Lipljenje, Račna, Slivnica. Št. Jurij in Šmarje ter voli v Strunski vasi (občina Grosuplje;. V. sekcija obsega občine Iška Loka, T.škn Vas, Pijnva Gorien, Studenec, Tomišelj, Vrbljenje in Želimlje ter voli na Studencu. VI. sekcija obsega 1. (šolski okraj), 2. (Št. Jakobski okraj), 5. (Predkraji) in 6. (Vod-mat) okraj mesta Ljubljane ter voli
v Ljubljani. VII. sekcija obsega 3. (Dvorski okraj) in 4. (Kolodvorski okraj) mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. Skupni izid volitev, izvršenih v teh sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VI. sekciji v Ljubljani. Ura pričetka in zaključka volitve ter volilni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Volitev v tretji skupini »trgovski obrati« se mora vršiti ločeno od ostalih skupin obrtnih podjetij. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volilni komisar, ki odloča o identiteti volilcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljna pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede na število došlih volilcev in se zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje, ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volilnem imeniku niso vpisane, n'3 uiorjo voliti. Volilci oddajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Će se pri prvi volit v i ne doseže obsolutne večine, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. Pri morebitni ožji volitvi sinejo voliti samo one osebe, ki so volili pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamovana. Proti volilnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v smislu § 12 min. odredbe z dne 23. aprila 1898, drž. zak. Št. 5(i, ni dopustna pritožba.
— Raz-tava hrv. umet. društva »Med ulic«. Otvorile v razstave se vrši v sredo, o. novembra ob polu 12. uri popoldne ob navzočnosti članov u-metniškega društva »Medulić«. Posebna vabila k otvoritvi se ne izdajajo temvor je vstop dovoljen vsakemu proti vstopnini 2 K. Naj slovensko občinstvo počasti z obilnim obiskom svoje jugoslovanske goste.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo priso-stovalo dne 1. novembra zjutraj ob 8. uri v stolni '-erkvi sv. maši za bivše umrle člane.
»Društvo slov. trgovskih potnikov« ima v ponedeljek, 1. t. m. od borovo sejo, na katero se cenjeni odborniki vabijo, da se je gotovo udeleže. Lokal hotel »Ilirija« ob 9. uri dopoldne.
— Nedeljski počitek mesarjev?
Svoj čas je »Slovenec« poročal, da mislijo ljubljanski mesarji vpeljati nedeljski in pražifiški počitek. Kakor se nam iz verodostojnega iuesta poroča, ta vest ne odgovarja resnici. Mesarji bodo ob nedeljah in praznikih prodajali kakor doslej.
— Odlikovanje. Gospodu Ivanu Mo r e t u , izdelovalcu sodavode v Ljubljani, je razstavna komisija razstave za kuharstvo, zdravstvo in domače gospodinjstvo v Toplicah na Češkem i. 1909. naklonila za razstavljeno sodavodo zlato kolajno z diplomo.
— Kolinska tovarna se preseli
tekom meees decembra v svoje nove prostore ob Martinovi cesti. Veliko število pridnih rok se neumorno giblje, da do tega časa izvrši v novem poslopju, kar je treba. — Ko bodo te dni romale množice po Martinovi ce-s*i na pokopališče k Sv. Križu, naj m pozabijo ogledati si spotoma novo stavbo, v kateri se že v kratkem na-seli Kolinska tovarna za kavine pri-mesi.
— Osuševanje barja. Poglobi je-nje struge v Gruberjevem prekopu napreduje dobro. Preddela segajo že blizo do Karlovškega mostu. Ob izlivu v glavno strugo (pod Stopanju vasjo) so zgradili toliko visok jez, da Ljubljanica ob povodnji ne more poplavljati struge prekopa. Od jeza do sredi Štepanje vasi je za vpogloblje-nje najslabši teren — sam kot skala strjen lahor. Še zdaj jo morajo na več mestih razstreljati z dinamitom. Naprej gori je nekaj 100 m sam prod, (naplavina - sipina). Tu so z vpoglobljenjem mestoma že gotovi. Proti Kodelijevemu vrtu postaja teren zopet slnhejši; menja se rujavi in črni škrilovec s savskim prodom. Tudi tukaj so že precej vpoglobili strugo. Od Kodelijevega bajerja više gori s pravim vpoglobljenjem še niso pričeli. Pač pa te dni pridno delajo in sicer razdelkoma na več krajih pri zgradbi novega betonskega podstavka ob desnem bregu pod progo Dolenjske železnice. Zanimivo je to delo v dvojnem oziru. Prvič so končni izrastki Golovca ravno tu jako mnogolične sestave.. Ponajveč je temnočrhega skrilavca. Pri zadnjem razdelku pa so prišli že na prebodisče trd ine v barje. Morali so najpreje zabiti pilote, na to kamenje in šele nad to podlago betonski -zid. Druga zanimivost je veliki stroj (v zvezi z bencin - motorjem) za izdelovanje betonskega materijala. Oba stroja stojita visoko nad staro škarpo tik pod železniško progo. Spodaj v strogi spravljajo za beton potrebni materijal v posodo, katero dviga motor na-
vzgor in ki se sama izprazni v stroj, ki ta materijal takoj predela, pod strojem pa že čaka voziček, ko je napolnjen, se odpelje po tiru vrh škarpe do posameznih razdelkov. Železniški tir, ponekod i kar po obeh straneh r je že izpeljan ob celi črti zapri-četega dela. Po njem prevažata dve lokomotivi v strugi izkopani materijal ter ga odvažale na Kodelijevo posestvo. Ponekod prevažujejo ta materijal tudi konji. Vodo, kar je uhaja čez zatvornice, in kar je pride iz mestnih kanalov, odvaja na desnem bregu izpeljani posebni jarek po lesenih žlebih.
Surov cerkovnik. Včeraj je šel neki Vičan na viško pokopališče, da pogleda in popravi grob svojega otroka. Ko ga je stari cerkovnik So-jer zagledal, je postal ves divji. Mahal je z lokato ter kričal: »Ti si ničvreden človek, taki ljudje ne spadajo sem, postopač, marš ven, pa delat pojdi!« Bilo je še več psovk, ki si jih pa mož v svoji veliki razburjenost ni mogel zapomniti. In zakaj se je viški cerkovnik tako razjezil? Iz samega golega strankarskega sovraštva! Spoznal je v Vičanu nasprotnika klerikalne stranke, za to ga je psoval kakor psa. Človek že več ni varen pred temi steklimi ljudmi. Stvar se bo nadaljevala pri ljubljanskem okrajnem sodišču.
V Kranju je bil ponoči pred Suho vo gostimo posestnik Janez Kozina iz Cirič nevarno poškodovan.
Utonil je 64 let stari ožnejeni posestnik iz Most pri Kamniku, ko se je vračal zvečer okoli 7. domu. Mož se ga je precej nalezel v vasi Suhadole, nato pa je krenil po stezi ob kraju potoka Pešata domov. Tu je zgrešil pot in se prekucnil v precej globoki potok, kjer je utonil.
Lažejo in zavijajo brez prestanka idrijske »Slovenčeve« novice. Tudi javno stranišče jim pride prav. Pravijo, da je moral biti nov ogled in je stal ta »špas« okoli 70 K.Sedaj se pa lahko pregleda klerikalno delovanje. Čitatelji se bodo morda še spominjali, da smo pred kratkim ožigosali k\e-rikalno nagajivost proti javnemu stranišču, s katero provocirajo nepotrebne komisije in napravi ja jo s tem občini troške. Sedaj pa zavijajo po svoji stari navadi, češ, da so napredni gospodarji v občini povzročili te troške. In samo radi »špasa« je spisal klerikalec Tušar najmanj štiri pritožbe na vse mogoče instance! Se-* daj je umevno, zakaj je politična kot stavbna oblast zavrgla Tušarjeve pritožbe v polnem obsegu in dovolila javno stranišče, ker so si klerikalci dovolili samo majhen »špas« z upravnimi oblastnijami. Res, hvala za odkritosrčnost.
Letošnja trgatev v krškem okraju še sedaj ni povsod končana. Vsled nagajivega vremena v prvi polovici tega meseca se je trgatev za dobra dva tedna zavlekla, kar pa je j bilo za letošnji vinski pridelek prav dobro, ker je grozdje v drugi polovici tega meseca vsled trajno krasnega vremena mnogo pridobilo na sladkobi in trgatev se je počasi in skrbno izvršila. Hvalevredno je od vinogradnikov tega okraja, da se niso s trgatvijo prenaglili, ker z dolgim čakanjem so si svoj pridelek kvalitativno znatno zboljšali. Posamezni mošti v drugi polovici tega meseca trganega grozdja so imeli povprečno po 15—18% sladkorja, kar odgovarja 91/2—ll1 /2cc alkohola. Splošno se bo s trgatvijo šele prihodnji teden končalo. Radi tega se vinski semenj v Krškem ne more še vršiti, a se priredi koj po sv. Martinu, kakor hitro se mošti nekoliko izčistijo. Nekaj mošta se je vendar že poprodalo.
Tega je prav treba! V Mariboru, torej na kritični točki jezikovne meje, tam snujejo — klub Kranjcev! To je že res preveč neslano. V Mariboru Slovenci že tako ne pridejo naprej, tam je pritisk nemštva silno močan in nevaren in zdaj še tak separatizem. Kam pa pridemo, če se bomo že ločili po provincah, ko nas je vseh skupaj tako malo.
Tudi tolažba. Pretekli ponedeljek so obhajali mariborski protestanti obletnico protestantovske reformacije. Mariborski pastor Mahnert je z veseljem naglašal, da je imela mariborska evangeljska cerkvena občina leta 1875. samo 164 članov, danes pa jih šteje 2000. Na to dejstvo odgovarja katoliška »Straža« sledeče: Mi pa postrežemo Mahnertu z drugimi številkami. To so številke tistih, ki na Nemškem izstopajo iz protestantske cerkve ter postanejo večinoma brezkonfesijonalni, ker so popolni brezverci. Protestantovska poročila izkazujejo, da je v zadnjih treh letih izstopilo iz protestantske cerkve 30 tisoč udov. Katoliška »Straža« torej z zadoščenjem konstatira, da protestanti na Nemškem trumoma zapuščajo svojo cerkev ter postajajo brez-konfesijonalni. Je to sicer tolažba, ampak slaba tolažba celo za rimsko cerkev.
Protestant izem na Spod. Štajerskem se kljub ciničnim opazkam v slovenskem klerikalnem časopisju z
veliko naglico razširja. Dočim je bi. lo leta 1900 priglašenih samo 38 otrok za pouk v verouku, jih je leto* že 228, ki sg iih podučuje 19 ur na teden brezplačno. Tudi po vaseh okrog Maribora je že mnogo protestantskih otrok. Pa to nič ne de, da se le uniči te preklicane slovenskt narodnjake, kaj ne, gospoda kato-liška?
Gledališče za Roseggerjev sklad, Celovško mestno gledališče je bilo priredilo »Roseggerjevo predstavo«, od katere se je polovica dohodkov v znesku 478 K 40 vin. naklonilo Bog. eggerjevemu skladu. — Ali bi ne ka-zalo tudi pri nas prirediti kaj enakega 1
Poročil se je v Trstu g. Fr. Kirik z gdč. Elizo Justinovo.
Zavarovalnica proti nezgodam dam v Trstu — korito za Italijane, Po veljavnih predpisih bi morala zavarovalnica vsako službo, ki ima popolniti, razpisati v uradu ti; listih in sicer v »Oservatoru« v Trstu, v »Laibaeher Zeitung« v Ljul-ljani in v »Dalmatinskih Smotrih« v Zadru. Toda na predpise se gori navedena družba prav nič ne ozira. To dni je razpisala v »Osservatoru« dve uradniški službi; v »Laibaeher Zei-tung« in v »Dalmatinskih Smotrih« pa ni niti sledu o kakem razpisu. Pač pa sta razpisani navedeni službi v »Piccolu« in v »Lavaratoru«. Na ta način hoče zavarovalnca preprečiti, da bi se ne zglasili slovenski ozir. hrvatski prosilci. To je pač škandal, kakoršnih je v naši državi nebroj. Dasi so člani tržaške zavarovalnice po ogromni večini Slovani, da torej Slovani s svojim denarjem vzdržujejo omenjeni zavod, je vendar vodstvo in uradnistvo tega nirj delavstvom proslulega zavoda izključno v rokah laških iredentiste. In da ostanejo še nadalje nemoteni pri bogato obloženem koritu, zato -poslužujejo tudi proti postavni h sredstev. Če bi bili na mestu Slovencev in Hrvatov Nemci, o potem hi vlai že drugo pesem zapela, ker smo pa to mi, uboge jugoslovanske pare, si pa mislijo vladni mogotci: Naj jih tepo! Ampak temu bomo napravili konec o tem naj bodo vladni krogi prepri čani!
Zavrnjena društvena pravila. Tržaški neodrešenci so hoteli osi vati društvo pod imenom »Vita »■: energia« (Življenje in eneržija). Mej drugimi nameni je imelo to društ r glasom § 2 predloženih pravil tudi namen podpirati osebe, ki se nahajajo ali ki bi se nahajale v ječi radi političnih vzrokov. Torej vse one, ki bi bili are to van i v kaki demonstraciji proti Slovencem ali kaki dre-irredentovski demonstraciji. Pripravljalni odbor je bil predložil pravila e. kr. namestništvu v Trst, a to poslednje je predložena pravila zavrnilo, češ, da bi se s podpiranje! i političnih kaznjencev uničeval učinek kazni in se celo vspodbujalo k političnim prestopkom, oz. zločinom.
Samomor v Trstu. Josipi na Stri-nar, 401etna kuharica, službujoča v ulici Sanita št 11, se je v četrtek ponoči zaprla na stranišče in odprla plin, potem pa čakala, da se je zadušila. Ko so jo našli, je bila že mrtva.
Smrtna nesreča v tržaški ladjedelnici. V ladjedelnici pri Sv. Marku v Trstu in sicer pri novi vojni iadiji »Nadvojvoda Fran Ferdinand«, je bil zaposlen 551etni Blaž Tarlan iz Milj. V sredo je imenovani delal »>h boku ladije in pri tem izgubil ravnotežje ter padel v globočino. Nesreča je hotela, da je revček zadel ob neko na tleh ležeče železje in si pri padcu zlomil hrbtenico. Nesrečnik je izdihnil čez četrt ure po dogodivši se nesreči.
Drznost tržaških fatev. V četrtek zvečer je bil v ulici Pescheria v Trstu od dveh zločincev napaden prilično 40 let star mož, ki sta ga vrgla na tla, mu brskala po žepih in se na to hitro podala v beg. Pasanti, ki ?o ta zločin videli, so pričeli za bežeči-ma kričati, kar je privabilo redarje, ki so jo udarili za lopovoma. Eneira poslednjih so kmalu vjeli, kliče se Viktor Gonano, star 18 let, iz Irsta, pristojen v Poreč. Pri sebi je imel velik nož, katerega je hotel skrivaj vreči od sebe, kar so pa redarji op* žili. Uzmovič je priznal, da je udaril s pestjo nekega gospoda, a zanilail je, da bi ga bil okradel. Pač pa da j«3 brskal po žepih istega nek njegov tovariš Rico, ki stanuje v ulici S. Fi-lipp. Ob treh ponoči so na to aretirali tudi »tovariša«, ki se imenuje Henrik Madon, star 26 let, iz Trsta. Oba ta dva zločinca sta bila opetovano že kaznovana radi tatvin in drugih zločinov. Čudno je pa na tem, da je na-padenec kar izginil. Priče napada namreč trdijo, da ga je takoj po izvršenem napadu spremil nek njegov prijatelj, ki se je nahajal ž njim, do bližnje kočije in dal koči jazu naslov ulica Torre Bianca št. 5. Ali v tej hiši ni mogla policija o napadencu ničesar izvedeti.
Slovensko društvo »Lipa« v Za* grebu se pod predsedstvom g. Frana Samse prav krasno razvija. Sedaj ei je   društvo   ustanovilo zadrugo m
medsebojno podpiranje in štedenje. Vloga po 50 vin. na teden daje članu
pravico do posojila. Vloge se sprejemajo vsako nedeljo od 8. do 12. dopoldne v društvenih prostorih, ulica št. 10. Članske knjižice niso podvržene eksekueiji radi izvendruštve-nih obveznosti.
Ameriške novice. Umrl je v South Bartonville, 111. France Prah, doma iz Št. Jerneja. — Ponesre-č i 1 se je Josip Majcen, star 27 let, doma iz Moravč. Ko je prijel v žičar-ni, kjer je bil zaposlen, za žico, ga je ta prijela in se ovila okrog njegove glave in telesa. Razbilo mu je črepi-njo in zlomilo tudi druge ude. Zapušča ženo in otroka, v domovini pa očeta in sestro.
Prvi kinematograf »Pathe«, prej Edison, Dunajska cesta št. 22, ima od sobote, 30. oktobra do torka, 2. novembra sledeči spored: tSvetiljka. (Fantastično.) Naloga morja. (Dravo.) Massaua. (Naravni posnetek iz-a časa italijausko-abesinske vojne.) Požrtvovalnost begunca. (Drama.) Pakirjeva čudesna voda. (Smešno.)
Elektro-radiograf »Ideal«, Franc Jožcl'ova cesta št. 1, hotel »pri Mali-c ti«, zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 30. oktobra do torka, dne 2. novembra 1909 sledeči spored: Dobra misel zaljubljenca. (Komično.) Trama v Mesini. (Drama.) Regata v Trstu dne 12. septembra 1909. (Tek-}ne med Tržačani, Istrani, Dalma-inci in Benečani.) Nasilnež. (Drama.) Luka se hoče usmrtiti. (Smešno.)
Seznamki tvrdk najpomembnejših trgovskih mest v srednji in južni Ameriki, Mehiki, zahodni Indiji in Avstralji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom zaupno na vpogled.
Opozarjamo na današnji inserat tvornice kemičnih izdelkov Golob & Volk v Ljubljani, ki izdeluje poleg drugih predmetov mast za usnje in čistilo za kovine v prid naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Omenjena tvrdka izdeluje izborne izdelke, ki se lahko merijo z vsemi najboljšimi tujimi proizvodi te vrste. Novo podjetje na j topleje priporočamo.
Slavnemu ohčinstvu in trgovcem naznanjamo, da je g. I. B o n č a r , Ljubljana, Vegova ulica 6. opustil stopstvo valjčnega mlina Vinko Majdiea v Kranju in P. Majdiča v Jaršai, ter prodaja od sedaj naprej
rdev-ko izdelke iz svojega last-ga   valjčnega mlina v Domžalah.
Preselitev slaščičarne. G. Bogo-
Kalaš, slaščičar v Ljubljani, ■eselil se je iz Sodnijske uilce na i rtnea Jožefa cesto zraven Elektro-Rajiograta »Ideal«.
Aretovan je bil 21 letni Alojzij Lah, rodom iz Cadrama. pristojen v Oplotnico pri Celju, ker je na sumu, <:.i je na Poljanski cesti pokradel ne-aj obleke. Ko so mu natančnejše oregledali obisti, so prišli nato, da i.aha tudi preganja s policijsko ti-ralnico celjsko okrožno sodišče,ker je <»-tal tam še dolžan štiri mesece za-zaradi hudodelstva javnega na-- il .-.Iva.
Sirovina. Včeraj je bil na južni kolodvoru aretovan zaradi pre-topka železnocestnega reda delavec Matevž Sive. Mož se je bil tako raz-i. da j«' začel zmerjati službene •rgaue z »lačenbcrgerji« in   ga en am stražnik ni mogel ukrotiti. Ko došla pomoč in so ga potem tirali »o Kolodvorski ulici, je tudi po poti uierjal stiažo   z ne posebno lepimi esedami, naposled pa se je vlegel na la in tako kljuboval, kakor majhen otrok. No, vse mu pa   ni pomagalo nič in Sive je nazadnje le prišel tja, tor mu je bilo namenjeno   — v /a por.
Dve muhi. Pred nekaj časom je lužil na Tržaški cesti neki Fran Lc-košek, rodom iz Brežic. Ko je izpustil službo je vzel s seboj poleg svoje, • udi delavsko knjižico znanega pri-itelja Mestnega loga, iz Ljubljane /trna nega postopača Lovrenc i j a Mu-\ ki se je tudi   včasih zadržaval am, a ker so mu bila tla prevroča, ,*  popustil voje izkazilo ter   Š€»l na :•■ .rilniče« v Mestni log. Ko je Le-:osek nastopil drugo službo, je od-lal   gospodarju   Muhovo knjižico, vojo ]>a obdržal v kovčegu.   Ko je iolicija izvedela, tla služi iz mesta izgnani Muha tukaj, je bil aretovan, a to ni bil pravi Muha- marveč Le-skošek, katerega so potem izročili so-dišču.   Slučaj je pa hotel, da je bil istega dne aretovan tudi pravi Muha in tako sta sedaj obe Muhi pri sodi-šču in sicer prvi, ker je hotel postati Muha ter s tem spravil v zmoto javno oblast, drugi pa,   ker tukajšnja policija takih nadležnih muh ne trpi.
Nezgode. Matevž Kržmanec, 75 fet stari vdovec, stanujoč v Novem Vodmatu je bil tako nesrečen, da se je spodtaknil v sobi ter padel in si pohabil levo roko. — Hči skladiščnega delavca v Ljubljani Vida Blažič ^e ne dve leti stara je padla na nekem vrtu v Vodmatu v posekani meji na štreinelj in se na vratu smrtno-nevarno poškodovala.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-
riko 16 81ovenoev, 7 Hrvatov in 10 Maeedoneev. V Bnehs je šlo 25« v Budjejevice 35» v Heb pa lfr Hrvatov.
Izgubljeno in najdena. Učenka
Frida Lužarjeva je našla žensko ročno delo. — Učiteljica gdč. Ana Fi-scherjeva je izgubila srebrno, pozlačeno zapestnico. — Neka gospa je izgubila nočne čevlje.
Zatekel se je pes. Dobiti ga je na Radeckega cesti Št. 2.
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri v dvorani hotela »Tivoli«. Začetek ob polu 4. popoldne. Vstop prost.
Rožne stvori.
* Zenitve in ločitve zakonov v Združenih državah. Urad za ljudsko štetje v VVashingtonu je izdal poročilo, glasom katerega je bilo od leta 1887 do konca leta 1906 poročenih 12,832.044 parov. V tem času je bilo uradno ločenih 945.625 parov. Iz poročila je razvidno, da na sklepanje zakonov zelo vplivajo dobre in slabe gospodarske razmere. Čim boljši časi, tem več zakonov, čim večje gospodarske krize, tem manj zakonov.
* Konkurenca časopisom. V New Torku se je ustanovila telefonska družba, ki namerava napraviti časopise nepotrebne. Družba bo vsako jutro po telefonu obveščala svoje naročnike o vseh dogodkih zadnjih 24 ur. Poleg novic bode dobavljala tudi godbo in operno petje, ker bode v zvezi z vsemi gledališči, tako da bodo ljudje   zvečei lahko doma poslušali.
* Grozovit umor. Blizu mesta Ti-vertona v Zjed. državah so našli na drobne kose razsekano žensko truplo. Razni udi in obleka so bili razmetani po močvirju. Samo glave ni bilo mogoče dobiti. Sodi se, da je umorjenka neka 171etna gospodična, ki je pred nekaj dnevi izginila. Zdravniki pravijo, da je bila nesreenica v blagoslovljenem stanju. O morilcu ni nikakega sledu. Za njegovo prijetje je razpisana nagrada v znesku 500 dolarjev.
* Sramotno postopanje madžarske železniške uprave napram hrvatskim uslužbencem. Dne 8. aprila 1908 je bil v izvrševanju službe povožen hrvatski železniški uslužbenec iz Zagreba. Zapustil je 00 let staro ženo, ki si sama ne more zaslužiti niti vinarja. Celih šestnajst mesecev so Madžari premišljevali, koliko bi dali nesrečni vdovi. Po 16 mesecih je šele dobila obvestilo, da se je priznava mesečno 16 K 44 v podpore. Žena se je pritožila, ker je bilo že iz obvestila samega razvidno, da so možu zaračunali premalo službenih let. Pritožbo pa je dobila vrnjeno z naročilom, da jo mora vložiti v 14 dnevih v madžarskem jeziku, sicer se bo smatralo, da se ni pritožila. — 6e bolj kričeč slučaj je sledeči: Pred dvema letoma je bil na železniški progi Vrgiurnost - Karlovce povožen železniški uslužbenec — Hrvat. Bil je dolgo časa v bolnišnici, iz katere je slednjič prišel kot popolen pohabljenec. Za poškodbe ni dobil nikake odškodnine, ampak je bil kratkim potom umirovljen. Ker vse prošnje za odškodnino niso nič pomagale, je slednjič tožil železniško upravo. Sedaj se mu je šele slabo godilo. Železniška uprava je tajila, da se je kdaj na imenovani progi zgodila kaka nesreča, da bi bil tožnik kdaj železniški uslužbenec, da bi bil sploh kdaj ponesrečil, da bi bil kdaj v bolnišnici, da bi bil dobival kdaj kako plačo kot železničar, da bi imel otroke itd. Vse to se je tajilo samo zato, da se je pravda za več let zavlekla. — Pri takih razmerah je res čudno, da obdrže Hrvati mirno kri.
* Pomiloščenje. »Arbeiter Zei-tung« poroča, da je bila vsled cesar-vega sklepa ustavljena preiskava pri okrajnem sodišču v Češki Lipi proti nemško-nacijonalnemu županu tega mesta. Župan je bil namreč obsojen po ^ 23. tisk. zak. in bi bil moral plačati 10 K globe, proti tej razsodbi je dvignil pritožbo, še predno pa je bila ta rešena, je došel ukaz, da se milostnim potom preiskava ustavi. Zupan je svoj čas dosegel sklep občinskega sveta, v katerem se poživlja nemško prebivalstvo na bojkot proti Čehom; oklic je bil seveda konfisciran, pa pozneje imuniziran in župan ga je na to brez oblastvenega dovoljenja dal plakatirati in je bil, kakor rečeno, vsled tega obsojen na 10 K globe. Mož je pač res zaslužil cesarjevo milost... Za moralo ministra Hochenburgerja je stvar v resnici zelo karakteristična. Da se pod tem ministrom s pomilosČenji dela protekcija, ki smrdi do neba, je iz tega slučaja vnovič jasno razvidno. — Kdaj pa je bil kak Slovenec deležen kake milosti? Godilo se je ravno narobe.
* Suženjstvo in katoliška cerkev.
klerikalci prav pogosto naglašajo, da je katoliška cerkev odpravila suženjstvo. Zgodovina pa nam dokazuje, da je ravno nasprotno res. Cela vrsta papežev je imela sužnje ali pa je dala dovoljenje za suženjstvo. L. 1452. je papež Nikolaj dal portugalskemu kralju polno moč, da sa večne čase
sasusnji Arabce, pogane in vse neprijatelje cerkve. Enako polno moč je dal Aleksander VI. španskim vladarjem. Pij V. je sam imel sužnje in Pij. III. je izdal poseben »Breve«, v katerem Rimljanom dovoljuje kupovati in prodajati sužnje. Ohranile so se tudi različne pogodbe, ki dokazujejo trgovino s sužnji, ki so jo imeli papeži Urban VII., Inocenc X., Aleksander VIL, Inocenc XII.; še papež Pij VI. (1775—1799) je imel celo vrsto sužnjev. — Kakor je torej videti, katoliška cerkev nima prav veliko zaslug na tem, da se je odpravilo suženjstvo v stari obliki. Sicer pa današnje moderno suženjstvo ni prav nič boljše od staroveškega, in vendar katoliška cerkev ne stori ničesar, da bi ga odpravila; še podpira ga.
* Švabi na Ogrskem. Iz »Izve-stja društva za nemštvo v inozemstvu« je posneti sledeče: Cesarica Marija Terezija je leta 1764 naselila v Banatu in v Baoki 30.000 švabskih kmetov. V poznejših letih se je k tem priselilo še krog 10.000 Švabov. Teh 40.000 Švabov se je do danes, torej v 135 letih, samo v temešvar-skem komitatu pomnožilo na 600.000 oseb; vseh Švabov pa je v južni Ogrski 900.000. Tem je prišteti še 250.000 Nemcev okrog Budimpešte, 150.000 v severni Ogrski in 600.000 na zahodni strani Ogrske. V bližini Švabov nahajajoče se nekdanje francoske in srbske naselbine so danes popolnoma ponemčene. Tisoči Švabov so se preselili v Slavonijo, kjer so si ustvarili nemško zemljo. Celo v Bosni, na prasru vstoka. živi danes čez 6000 Švabskib naseljencev. — Tako gori omenjeno izvestje. Tudi mi vemo, da nemštvo silno napreduje, zadnja leta posebno v Slavoniji in na Hrvatskem. Velikanskega pomena za nemštvo je tudi lansko leto izvršena priklopitev Bo^ue in Hercegovine k Avstriji. To Neme i dobro vedo, zato so šli s takim ognjem v boj za to priklopitev, ki jim je odprla pot do slovanske Srbije.
* SienkicTviez in noljski renegat. V Šleziji je živel Oskar pl. 01szew-ski, čeprar predniki so se že r»red stoletji ponemčili. Tudi Oskar je bil odločen Prus, dokler ni čital Sienkie-w?czevih del, ki so v njem povzročila čudovito notranjo spremembo. Postal je navdušen Poljak. Nedavno je umrl v Ženovi. Napisal je oporoko, ki je provzročila veliko presenečenje. V oporoki je imenoval svojim glavnim dedičem sina Bo]e«]ava Bogdana, toda pod pojrojem, da položi do svojega 30. leta izpit iz poljskega jezika, da se prizna za Poljaka, da smatra zvezo nemških hakatistov za največjo sovražnico in da nikdar ne stopi v prusko službo. Ako ne bi izpolnil teh pogojem, ima pripasti celo ocromno premoženje zapustnikovi hčerki Drači. Če tudi ona ne izpolni očetove želje, naj uživa njegova vdova vse premoženje do svoje smrti. Po njeni smrti pripade vse imetje Henriku Sienkiewiczu. Pokojnikova vdova, rojena grofica Zed-litz, čistokrvna Nemka, ni bila z oporoko nič kaj zadovolina. Da ne bi bilo treba njenima otrokoma, da postaneta Poljaka, obrnila se je do Sienkiewicza s prošnjo, da se odpove dedščini. Sienkiewicz je odgovoril sledeče: Naj se znrodi. kar eospa Ol-szewska tako vroče želi. Odpovem se za se in za svoje naslednike dedščini in vsem pravicam da nje. Nisem nikdar hotel, niti nečem uerrabiti premoženja sirot, ker se za Poljsko in poljsko idejo nikogar ne osvaja s silo in pretnjo, da se ga hoče iztirati iz podedovane zemlje. To je sredstvo raznih Bulowov, ki se pa ne zlaga z mojim značajem, niti s poljsko kulturo vobče. Da ohrani otrokoma spomin na zadnjo voljo očetovo in na plemenito mišljenje Sienkiewicza, je naložila gospa 01szewska v neki krakovski banki 30.000 mark. Ta svota se ima izplačati pokojnikovemu sinu ali hčerki, ako se odgoji v poljskem duhu. Ako se to ne zgodi, pripade cela svota kaki poljski kulturni instituciji.
Književnost
— Krvava noč v Ljubljani. Lansko leto, kmalu po krvavih' dogodkih 20. septembra, so v največji slovenski naselbini v Ameriki, v Clevelan-du (Ohio) vprizorili pod naslovom »Krvava noč v Ljubljani« veliko zgodovinsko narodno dramo s petjem v štirih dejanjih. V tej drami nastopajo različne, pri dogodkih 20. septembra več ali manj udeležene osebe, tako Lunder in Adamič, župan Hribar, dr. Tavčar, dr. Kokalj, nad-inženir Prelovšek, itd. itd. Sedaj je ta zanimiva drama, ki jo je spisal Jakob Hočevar izšla v tisku. Knjiga nosi naslov »Domoljubja sile« in obsega poleg drame »Krvava noč v Ljubljani« tudi povest iz življenja ameriških »Slovencev«.
M! MmM\ PrMi a Tritaijn umit!
I
Telefonska In brzojavna porotna.
>    Zavržena klerikalna pritožba.
Škof ja Loka, 30. oktobra. Pritožbo klerikalcev zoper občinske volitve je zavržena.
Deželnozborske volitve v goriškem veleposestvu.
Gorica, 30. oktobra. Danes so se vršile tu volitve v kuriji velepose-stva. V slovenski kuriji je uspeh volitev ta-le: Dr. Franko 58, Klančič 59 in Rutar 59 glasov. Klerikalci so dobili: Bolko 51, Grča 52 in Zuchi-atti 52 glasov. Izvoljeni so torej na-prednjaki. S tem so končane deželnozborske volitve. Razmerje v zbornici na slovenski strani je narobe, kakor je bilo lani: klerikalci imajo 9 mandatov, naprednjaki pa 5.
Samomor v Voloski.
Voloska, 30. oktobra. Danes ponoči ob 1. uri se je tu ustrelil orožni-ški straž mojster Škrjanec, rodom iz Kamnika. Bil je zaradi neke ženske iz Kantride premeščen v Vo-losko.
Bienerth pri cesarju.
Dunaj, 30. oktobra. Cesar sprejme jutri v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Bienertha. Od te avdijence je odvisna usoda Bienethovega kabineta.
Kdaj bo prihodnja seje parlamenta?
Dunaj, 30. oktobra. Dasi se danes izplačujejo dnevnice poslancem, vendar je v parlamentu skoraj vse mrtvo. V političnih krogih sodijo, da bo palament imel prihodnjo sejo šele v decembru.
Vlada v krizi.
Dunaj, 30. oktobra. Danes ob 5. je sklicana ministrska seja, v kateri se ima skleniti, da se protislovanski zakonski načrti, ki so jih sklenili deželni zbori nemških alpskih dežela, predlože vladarjevi sankciji. Nemški minister - rojak dr. Schreiner, ki je bil na pogrebu svoje matere, se je vrnil na Dunaj, da se udeleži te seje. Odstop čeških ministrov.
Dunaj, 30. oktobra. Češka ministra dr. Začek in dr. Braf bosta takoj pri današnji seji podala svojo demisijo, na katero sta se že včeraj skrbno pripravila. Vzroke svojega odstopa bosta navedla v posebni vlogi ter bosta zahtevala, da jima baron Bienerth izposluje avdijrnco, da bosta cesarju ustmeno razložila, zakaj sta prisiljena odstopiti.
Stoletnica poljskega pesnika Slo-\vackega.
Lvov, 30. oktobra. Danes so se pričele slavnosti v proslavo stoletnice rojstva pesnika S!owackega. Udeležba z vseh strani Poljske je ogromna. Hrvate zastopata dr. Šišič in dr. Basala, ki sta bila sprejeta z velikim sijajem.
Vojaška vstaja na Grškem.
Atene, 30. oktobra. Veliki del pomorskih častnikov se je uprl. Na čelu upornikov je stotnik Thvbaldos. — Vstaši so zavzeli z eno torpedovko in tremi stotnijami salaminski arzenal.
Atene, 30. oktobra. Vlada je poslala vojaške voje iz Aten v Pireus, da uduše uporne pomorščake, ki jih vodi 9 častnikov.
Atene, 30. oktobra. V mestu vlada silno vznemirjenje in vse kaže na to, da bo prišlo do krvave državljanske vojne. Usoda kraljevske rodbine je toliko kakor zapečatena.
Atene, 30. oktobra. Splošno se sodj, da bodo uporniki odstavili kralja, ako se le ta ne bo prostovoljno odpovedal prestolu. Mnogo upornikov je odločno za to, da se Grška proglasi za republiko.
Atene, 30. oktobra. Vojska je iz skaramanških višin bombardirala torpedovke, ki se nahajajo v vstaš-kih rokah. Ena izmed torpedovk je bila zadeta. Križarke so se pridružile bombardmaju torpedovk. Vladni listi poročajo, da bo vojska udišila vstajo ter prisilila upornike, da se udajo.
Atene, 30. oktobra. Vlada namerava z vso strogostjo nastopiti proti upornikom. Vladi udana armada oblega Salamis. Vsa posadka je arlar-mirana.
Atene, 30. oktobra. Parlament je imel silno viharno sejo. Kralj s princi se je vrnil v Atene. Njegova detronizacija je samo vprašanje časa.
London, 30. oktobra. Uporniki nameravajo odpluti proti Kreti in se polastiti tega otoka.
Ljudske šole na Ruskem.
Petrograd, 30. oktobra. Šolski odsek gosudarstvene dume je sklenil, da se smejo otroci v ljudskih šolah poučevati v njih rodnem maternem jeziku v prvih dveh letih, vendar pa se mora s poukom ruskega jezika pričeti že takoj po treh mesecih v prvem letu. V tretjem letu se morajo vsi predmeti poučevati izključno v ruskem jeziku*
Bratje!
Kakor lansko leto na praznik Vseh svetnikov, postavi .slovensko Sokolstvo tudi letos od 3. do 5. ure popoldne častno straže na pokopališe pri Sv. Križu, ob grobeh Adamiča in Lundra.
Člani ljubljanskih sokolskih dru* Štev, ter društev iz ljubljanske okolice se obveščajo, da je zbirališče v telovadnici v »Narodnem domu« ob 2. popoldae.
Na zdarl
Predsedstvo „Slov. Sok. Zveze'1.
Darila.
UpravniŠtvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda s
Gospod Stanko Verbic nabral na ženitovanju g. Frana Moleia, pekovskega mojstra v Ljubljani, v gostilni pri Čcšnovarju 5 K 60 vin. — G. Ivan Ule v Trbovljah 10 K za poravnavo v zadevi Ule-Letnik. — G. M. Po tokar 60 vin. — Gospici Maruša in Dora pl. Trnk6czy, nabrali za napačno izgovorjene slovenske besede 3 K 60 vin, — G. L). Šetinc na Vrhniki 3 K, skupilo za stari denar. — Gospa Klotilda En-gelsberger v Krškem ter c. rodbina V. Pfeifer-jeva sta darovala mesto venca na krsto gospe Papežave vsaka po 20 K, skupno 40 K, — Rodbina F. Blažonova v Gorici 10 K, mesto venca na krsto g. A. Papeževe. Skupaj 72 K 80 vin. — Srčna hvala! — Živeli!
Za dijaško kuhinjo „Domovina" v Ljubljani
Nabir. pola g. Slčeve: Darovali so: Neimenovani, I. Vidmar, Mar. Boltar, F. Šeber, Kristofič, Amal. Žrjav, I. Gril, Jak. Zalaznik, Jak. Smole, Al. Accetto, Iv. Pezdič, po 2 kroni;
— Ida Škof 3 Krone; — Fr. Škrjanec, A. Repič, A. Dolenc, neimenovan trgovec, Iv. Miklauc, neimenovana trgovca, Karel Žužek, Štef. Klun, članarino, Štef. KI un, za oktober, Mar. Temene, Dav. Snikovič, dr. Rozina, A. Sič, Jos. Puch, neimenovana, po 4 krone; — Petrin Adolf 5 kron; — Štef. Klun, darilo 10 kron; — Fr. Jakopič, 1 sod zelja in 50 kg. krompirja. — Nabir. pola g. Podkrajčeka, tain. „Slov. Mat": Darovali so: dr. Al. Kokalj, c. kr. nadpor. Velkovrh po 100 kron; Milan Lev-stek, lekarnar, Iv. Vole, mest. rač. rev., Marija Rutar po 5 kron ; — Fr. Golob, trgovec, Oro-slav Dolenc, L Ravnikar, Helena Šume, po 4 K;
— Emil Dobrič, tovarnar M. Bayer, tov. sopr. Kristina Bayer, po 2 kroni; — Tomo Mencinger, 50 kg leče. — Nabir. pola g. c. kr. okr. glav. v p. Št. Lapajneta: Darovali so: Janko Terček, Ig. Stembov, po 5 kron; — Ciril Koch, Fr. Ciuha, dr. I. Rudež, Fr. Korošec, pl. Trnkozcy, po 4 krone; — Štef. Lapajne, mesečno, prof. I. Reisner, mesečno, V. Zupane, inžener, mesečno, Ant. Costa, Žara, po 2 K; Iv. Mejač, Viktor Rohrman, Jos. Poklukar, neimenovan, A. Mikuš, V. Borštner, Ig. Verbajs, Jos. Turk, dr. Kane, Jos. Rebek, I. Korenčan, po 1 krono; — Rud. Zarli 1 K 20 v; — Hinko Logar, dr. Marn, Zdenko Švigeli, Ferdo Švigelj, po očetu g. dr. Švigeljnu, Iv. Mikuš, I. Vodnik, I. Avšič, Al. Vernik, Iv. Bonač, Iv. Milohnoja, Fr. Krapež, Fr. Kandare, Ant. Ekar, I. Soklič, Iv. Keber, Iv. Pribil, Fr. Kraigher, vsi mesečno po 40 vinarjev; — Fr. Breskvar, mesečno po 50 vinarjev. — Nabir. pola gg. Milke Derbi cev 3 in Lujize TrstenJakove: Darovali so: Fr. Kalmus, Iv. Valenčič, Trnovo pri Slov. Bistrici, po 10 kron; — M. Hanuš, 6 kron; — Šumi, Antonija Gogola, H. Hieng, Duffe, Ant. Trstenjak po 5 kron; — neimenovan, Josip Čižmar, Santruček, Pretnar, po 4 krone; — Pros, A. Svetek, po 3 krone; — A. Ulbicn, C. Verbič, neimenovana, Ant. Scliulz, Mar. Vedral, Hlavaček, F. Čermak, Avg. Petrič. Jos. Kurath, Colner Janko, Trtnik Viljem, A. Šušteršič, po 2 kroni; — Mar. Steiner, Weiss, Fr. Trtnik, Fr. Abulner, lv. Hiter, Zorko Prelovcc, Matija Rode, po 1 krono. — Iv. Bonač, neimenovan, Čerov, učit. Sv. Križ pri Kostanjevici, nabral, po 10 kron. — X. Knez 100 kron; — Gene-ralmajor I. Lavrič, Visok* Myto, Češko, 20 K;
— Zelcnik, uradnik ,A. Mercur", inžener Foer-ster, Anica Gogola, prof. M. PleterŠnik, dr. Pire, A. Štrukelj, po 4 krone. — Nabir. pola g. Evgenije Popovič: Darovali so: Fr. Rsav. Souvan 100 Iroa; — I. Popovič, Robert Kollmann, po 20 kron; —P. Magdič, 10 kron;
— Ju!. Štor, Jos. Jebačin, Leskovic in Meden, Schneider in Vcrovšek. Manica Milavec, Pretnar, Ant. Kravanja, Cerknica, Jos. Rohrmann, Šerko, neimonovan, po 5 kron ; — Jesenko; Mici Soss, Kajzel, Pire Srečko. Fabiani, R. Mlakar, Kova-čič, Rumpl, Ant. Šare, Mar. Šimenc, A. Domi-celj, Rakek, po 4 krone; — K. Werli, Cerknica, mesečno 2 kroni; — Fr. Christl, 1 K. — Neimenovan po g. dr. Demšarju, vrednostni papir za 200 kron.
Za prebivalce mest, uradnike itd.
Proti težkočam prebavijanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-€ v Seidlitz prašek," ker vpliva na prcbavljanjc trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlanben 0. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat! zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8
Tvornica peči in stedJtnTkov Rudolf Geburth, c. kr. dvorni dobavitelj na Dunaju, VII., Kaiscrstrasse 71, ki je izza svojega obstanka (1862) vse v kurilni stroki storjene izkušnje izkoristila v vedne poboljšave, kamor spada tudi doslej nedoseženo zgorenje brez dima, dela že desetletja z lastno železolivarnico Kot specialiteto izdeluje fine emajlirane peči vseh barv in je povdarjati posebno prelepo opremo, v čemer je nedosegljiva in spada med najstarejše in prve tvornice te stroke v avstro-ogrski monarhiji. Cenovniki in prospekti se n« zahtevo pošljejo zastonj in poštnine prosto.
Zahvala.
Podpisano šolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, da se javno zahvali gospodu Emilu Černetu, posestniku, častniku v rezervi itd. iz Tomaja na Krasu pri Sežani, ki je povodom svoje poroke na Mirni 28. oktobra t 1. z gospodično Amalijo Škarja iz Mirne velikodušno daroval K 40, da se napravi obleka ubogim tukajšnjim učencem.
Bog plačaj tisočkrat!
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Se dobi povsod!
neobhodno potrebna zobna Oemc
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
Kraj veselja postane kraj muke,
p £ ako v koncertni dvorani in v gledali-nj   Jšču kar noče pojenjati, kašljanje, ki-hanje, stokanje in odkašljevanje. Kdor je prehlajen, naj torej vedno jemlje seboj in uživa sodenske mineralne pa-stilje namesto bonbonov, ki samo dražijo vrat. Faveve pristne sodenice hitro odpravijo vsako draženje, dobro de-nejo sleznican: in tudi izborno vplivajo na želodčne živce, razkrajajo in ne dalo, da nastane Katar. Dobivajo se €3 • škatljica po K 1*25 v vseh lekarnicah, *    drogerijah, in trgovinah z mineralnimi vodami.
Glavno zastoostvo za A vstro-Ogrsko: W. Th. Giintzert, 2uu&i IV 1. Grosse feugasse t?.
1
20
iiii z«
<
Proti
Mhflhflln in
LUlIUliUlIl si!
izborno deluje dobra znana £?5i£iseptična
Mekslne ustna in zobna voda
ki »trdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
I steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Miiana Leusteka
v Ljublism. Resijeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
Melusine-nstna in zobna voda.
Sunja,  Hrvaško,   22.   februarja 190S.
Blag. gospod lekarnar!
Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melus&ue-ustne zobne
vede, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zoboboi, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem
Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar.
f
Žitne ceno v Budimpešti.
Dne 29. oktobra 1909. Termin.
Pšenica za april 1910 za 50 kg K 1423 Rž .,   april „   za 50 kg K   7 67
Koruza    „    maj „    za 50 kg K   6 86
i >ves      „   april        .    za 50 kg K 1026 Efektiv. Vzdržno.
Meleoro'D^no poročilo.
Vi-.na na j :norjczi 39C2.
Srednji zračni tlak 7r#6-* mm.
C33
Stanje baro-
zr    1       metra    s «
Vetrovi : Nebo
vanj a
v rrini    t— ~
29. 2 pop. 7335 9. zv    734 4
30.
/. Zj.
190 sl.jjvzhod pol.oblač.
102 sr. zahodi •
jasno
5 9 brezvetr. megla
Srednja včerajšnja'' temperatura  13 0*, norm. 78 . Padavina v 24 urah 00 mm.
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da je naš prcljubljeni oče, stari oče, stric in svak, gospod
Matija Arko
nadučitclj v pokoju
danes, dne 29. oktobra ob 2. uri popi^ noči, previden s sv. zakramenti v 68 §^ letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nepozabnega ranjkega se bode vršil v nedeijo dne 31. oktobra iz luže žalosti na tukajšnje pokopališče.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 4037
Šmartno pri Litiji 29. oktobra 1909.
Žalujoči ostali.
Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo.
• It' \ - ..»v    • >_
Zahvala.
Povodom smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta in tasta,
gospoda
4049
Ivana Šuntarja
•krožnega zdravnika v Idriji
izrekamo podpisani za vse izraze sočutja ob nenadomestni izgubi tem potom svojo najsrčnejšo zalivalo.
Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so dragega rajnika spremili na njegovi zadnji poti, predvsem č. duhovščini, preblagorodnemu gospodu dvornemu sveiniku Josipu Billeku, c. kr. uradnikom in profesorjem, učiteljsivu, zastopstvu mestne občine in zdravstvenemu zastopu, meščanom, pevcem, požarni brambi in sploh vsem, ki so pokojniku na ta način izrazili svojo zadnjo čast. Končno bodi presrčna hvala tudi darovalcem krasnih vencev g. dr. E. Papežu, si. kazinskemu društvu in požarni brambi v Idriji.
Idrija, 29. oktobra 1909.
Ana fiuntar Berta Šuntar
soproga. hči.
Karel Svoboda
c. kr. rud. svetnik, zet.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube ljubega soproga, ozir. dobrotnika-očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Karla Puppo
trgovca, veleposestnika it«S.
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažilo in spremstvo na poslednjem potu.
Posebno zahvalo izrekamo preča-stiti duhovščini, g. dr. Edvardi: Šav-niku za njegovo požrtvovalno skrb povodom bolezni pokojnika, dalje mestnemu zastopstvu z županom na Čelu, cesarskemu svetniku g. Karlu Savniku, požarnima brambama iz Kranja in Dit-pelj. Narodni čitalnici v Kranju, zavodu Salezijancev na Rakovniku, Dijaški kuhinji in podružnici slov. trg. društva .Merkur'", ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Iskreno se zahvaljujemo tudi gg. pevcem Narodne čitalnice za ganljive žalostinke in pa vsem darovalcem krasnih vencev.
Končno srčna zahvala vsenv ki so spremili dragega pokoinika na zadnji poti. 4045
V Kranju, 29. oktobra 1909.
Žalujoči ostali.
finfe i prst! mtto, ti nt in i M
lepo stisnjeno (prešano) in zeleno, sušeno v senci, da obdrži stanovitno barvo
prodaja Tomaž Komac, Soča it 49 na Primorskem.
Vzorci in ceniki poštnine prosto in zastonj. 4023
u dr.
Josip Bt^je
si usoja naznainti si. občinstvu, da
zepet ordinufe
in sicer 4043
dop. od polu U. do polu 1. in pop. od 4. do 5.
Wm MilciošiLsva cesta m 11
planino in gramofon
so oobo proda na Marijo Terezije cesti it 26, I. nadstropje. 4040
za izdelovanje koles, 80 sprejmeta tak? j z dobro plačo v stalno službo pri Josipu KerČU, kolarskem mojstru v Krškem. 4012
mešane stroke,  z  dobrimi izpričevali,
Ponudbe pod „Prodajalka" na
uprav. »Slov. Naroda«. 4012
V lepem kraju na Dolenjskem se
Odda dobro iduća
z zalego piva. 4020
Pismena vprašanja  pod s5zal$ga piva £000" na uprav. »Slov. Naroda«.
Hltf
iHlil
ki ima trgOTSkC Šolo V S€   SprSJiSlie   v trgovino  s špecerijo in dehkatesami F. S^ham v Ljejb-
Sjaati«   —  Dosiuženi   vojaki imajo prednost. Na pismene ponudbe, ki ne odgovarjajo navedenim pogojem, se ne i bode oziralo. 3979
sin.
Al/
Gospodinja
k 2 gosp*.idov?.ia na deželi — v lepem kraju Gorenjske — se išče« Pismene ponudbe s sliko in navedbo starosti sprejema upravn. »Slov. Naroda« pod šifra „€to sns dinja 2" do 10. novembra 190S. 3980
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, ku-hinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo periinice in  delom  vrta, se
osSda takoj (za aioveittlbrav tersain} na Dunajski Gt&ii štev. M. 4044
V Tržiču se takoj odda
• V
3 \ A
ugodnimi pagoSi.
Naslov pove upravništvo »Sloven-
4tel
skega Naroda.«
Dobro idoča
51, 'j
I II
11 H
ji 2
II
se 05J5a s 1. iaz>zzz]t-?zi v najem
ali pa se event. tudi proda  vse pG» SG3tV0.   V hisi je tudi koncesija za žganjetoć.
Kje,   pove upravništvo  »Slo?crv
4022
škrga Naroda«
Sps^&jjrcaG se v Špecerijsko trgovino
[rnnudfi P^iiftfiiib
I lllltflEll i'. • ml Slin
J obstoječe  iz   4 ali 5 sob, kopalnice, I poselske sobe, kuhinje  in vsemi priti-klinami, opravljeno z vsem modernim
Jkomfortom, se da s 1. febr«s?|?si £ v najem.
I z  električno  in  plinevo [razsvetljavo, pripravna tudi za pisarno, S8 da i&kGj
Naslov   pove  upravništvo »Siov. Naroda«. 4038
HI     se odda takoj pod ugodnimi pogoji v najem. Hi Natančneje se izve v upravništvu „Slov. Naroda".
^'Prevzetje restavracije.
Bivša gostilničarka Bpri Zlati ribi" Marzja Rozman, vljudno naznanjam, da sem prevzela znano restavracijo
»pri JKaliču" C»Stadt Vien") v Zjnbljani
z dnem 30. oktobra t. I.
Točila bodem priznano dobra vina iz Zajčeve kleti in druga pristna vina. Izborna kuhinja.   MF" Po gledaliSčn vedno sveža jedila. ~fpyi  Izvrstno pivo.
Zahvaljujem se vsem svojim dosedanjim spoštovanim gostom, kakor tudi slavnemu občinstvu sploh in prosim prijazne podpore in zaupanja.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Rozman, voditeljica.
k in
I
I
ili i: vi? Zli
Oziralo se bode le na strokovno naobražene reficktan-te z večletno prakso in dobrimi priporočili. Pogoj je znanje obeh deželnih je* zikov v govoru in pisavi. Služba je stalna, plača po
dogovoru. Ponudbe  z  izpričevali na upravn.   > Slovenskega Naroda« pod *M4S*-
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1909/10:
a) .    iz ustanove rajnkega gospoda FP23EiG HapO^a
deveterim vi^okošolcssn podpore v znesku po & 30€%
b) .    iz  čistega dobička  upravnega leta  19US v  spomin   petindvajset letnici
zavoda trem V2S&k3&d£em podpore v znesku po K 330.
Pravico do podpor imajo dijaki slovensko n&rodass-i pred vsem it Mariborskega in 2»oštanjskac?a cki'žja,
Prošnje, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih 2
indeski naj se viole pri posojilnici v Mariboru 404:
V Mariboru, dne 30. oktobra 1909.
■oovv
TAmiElfifl1
Na predlog gosp. Antona Gabra iz SkoSje Loke hiš. što 14 prodala se bodo vsa njegova zemljišča (Finf&rjevO pOS£3?VQ) to je vložek št. 20
21, 22, 26S in 339 kat. obč. Škofja Loka, št. 77, kat. obč. Sopotnica, št. 61^ k. obč. PuŠtal, Št. lOS, kat. obč. Suha in št. 193, kat. obč. Jodešiče, na javn nadrobni prostovoljni dražbi.
Posestvo obstoji iz hiš št. 14 in 15 v mestu in Št. 13 na Studencu 1 žago, mlinom in fužino, iz pristave v Karlovcu, iz travnikov, njiv in gozdov.
Vodna moč na jezu je konstantna, ima okrog 100 konjskih sil in se bi lahko dala izrabljati tudi za kako električno napravo.
Dražba se odredi
na dan U. novembra t 1.
in se bo pričela tečno ob 3» uri dopoldne v notarski pisarni
^kofji Loki, ter se bo razun pri gozdih, če se bo izkazala potreba, nadaljevala na licu mesta.
Izklicna cena za posamezne predmete je razvidna iz dražbenih pogojev ki so vsakomur na ogled v navedeni notarski pisarni.
Prodajalec si pridrži pravico skozi tri dni prodajo odobriti ali ne.
Vsak dražitelj ima pred ponudbo položiti 10% izklicne cene kot varščino. Prvo polovico kupnine je plačati v 14 dneh, drugo s 5% obresti pa v treh mesecih. ,
Zemljiškoknjižno zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice ohranjene ne glede na prodajo.
V Škofji Loki, dne 29. oktobra 1909.
4048
Niko L9nčefc, 1
c kr. notar kot sodni komisar.
Vsi vedo
Samo prave z imenom „MAGGI" in z varstveno znamko: zvezda o križcem.
danes, da so
MAGGI
JEVE
Zvesta
kocke
za pripravo
močne goveje juhe najboljše!
i
JCfdvMŽM ponuda n lasa«
aH lam voda za dosego krepke rasti las in brade; v kratkem času presenetljiv uspeh. Cena 2 K in 3 K po povzetju pošilja gosDa Haths Meniti, Duna), II, Pratsrstrasso 63 II. nadstr., vr. 7, O. H
Lastnik večjih vinogradov kupi
ostilnišKo koncesijo.
Ponudbe pod „S. 100" sprejme iz prijaznosti upravnistvo > Slovenskega zaroda*. 3993
Dobro idoča
os
se sprejme.
Ponudbe pod „G O Stilna" na
uprav. »Slov. Naroda«. 4026
Dobro ohranjene
koncertne cifre
dvojno resonanco, se prođ&jO Z notami vred za nizko ceno. 3941 Natančneje se poizve v Dalmatinovi ulici 7, pritličje, v Ljubljam.
Na Kranjskem izvrstno uvedena tvor-
r.-ca za liker in deslilerlja žganja
išče primernega
zasto
11 f% -«sa
ki bi potoval po deželi. Ponudbe  z navedbo dosedanjega
poslovanja pod „šL 125" na mednarodno poslovnico za novine v Zagrebu. 3960
Pridna, mlada
t li m a
sj
ki zna. tudi nemško in ki bi pomagala pri gospodinjstvu, SO iŠČ8 v krščanski družini k 2 dečkoma, 4 in 6  let starima. 4030
Ponudbe na gospo Elizabeto Jmig, Trst, Via ZoveuiorA št. 2,
Irnlnfi
za štiri tedne cl poskužnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito počen in dobri
Hustrcvani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
TOmica koles, O p očno ši. 80, ob dri1 SčlezafciČeskc. 42/
5
3347
I
I |r
'ajamčeno prve kakovosti razpošilja po povzetju za K 4"— poštnine prosto -a vsako avstro ogrsko postno posta o
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 4, Lerchenieldersiracie £   v. 67.
llliij! jiiijcllc
mlajši,   dober   delavec   z  lepo, urno
pisavo,
se sprejme v tvoraisi v Pragi.
Trgovske šole ni treba Mesečna plača 120 kron. Voznina do Prage se povrne
-prejetemu.
Ponudbe s prepisi izpričeval in fotografijo, ki se vrne. pod ,38448956' poste restante Praha VIZI, postavni urad Praha 22. 4025
Pozor!    4013 Pozor!
Okusno doma izdelane
krvave, riževe in letine
klobase
■i dobe od sedaj naprej vsako soboto in nedeljo
v
restavraciji pri Zlati ribi.
Vsak petek morske ribe. Sprejmejo se abonenti na hrano
po zmernih cenah in ob točni postrežbi. Priporoča se Beti PlIk0-K0S.
Slovenske tvrdKe v LJubljani.IS
Čevljarne:
„Združeni čevljarji**
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke,
Wolfove ulioe itev. 14.
Oost ilne. restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulioe itev. 6.
Talanlerijsko blago:
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska oesta štev. 12
Knj-
igarne:
Narodna knjigarna
čilega papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Prešernova ulioa st. 7.
Ivan Vrečko
:rgovina 3 papirjem in galant. blagom, Sv. Petra oesta štev. 31.
Kuj
igoveznice:
Knjigoveznica
^atol, tiskovnega društva
Kopitarjeve alioej II. nadstropje.
Lekarne:
M Ph. Josip Čižm&f
lekarna „pri Zlatem orluu, Jurčičev trg,
Lekarna Leustek
rpri Mariji pomagaj", Iseljeva oesta, (poleg jubileju, moata).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„prl Češniku 1
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
blodna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra
oesta št i.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Spitaiske) ulioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg Št. 7.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu**
(lastnik Ivan Mikiavc) Lingarjeve ulice štev. 1.
A. & Ec Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. lO._
Franc Ksav. Souvan
m&nufakturna trgovina na debelo, Francovo nabrežje.
Franc Ksav, Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hisa.
Franc Šoiivan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Mostni trg Štev. 23._
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo 5t. 2.
Modno in meš. blago
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg. _
E. Skušek
modna trgovina za gospode, Mestni trg it. 19.
A, šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg itev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagem sa otroke dame in gospode, pri »Sotacu* aa vodo.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Merge Tereaj. oeeto M. 7.
Perilo:
Marija Aleiovec
perilo za gospode in dame, opreme, ueililče za šivanje perila, Poljanska cesta itev. 22.
Anton Šare
velika zaloga platna, sifona, namiznega perila, brisalk, žepnih rut, švicarskega vezenja itd. Sv. Petra cesta štev. S
Anion Šare
lastna šivalnica z elektr obratom, izdelovanje raznega perila za dame, g /tpode in otroke. Opreme aa neveste. Sv Petra cesta št. 8
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. s. z o. s. Kongresni trg 4. sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulioe it. 8.
Jakob Zalaznik
slaSČičarna, kavarna in pek arij a.
Stari trg it. 21.
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina a mešanim blagom, Florijanske ulioe it. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami,
Sv. Petra oesta it. 37 in 42.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg it. 3,
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Besljeva oesta itev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina rečnih del židovske ulioe itev. 5.
F. Meršol
trgovina s drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18,
Vrtnarji;
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta it. 2.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik In zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice itev. 6.
Jakob Bončar
zastopnik in uloga valjčnega milna Peter Majdiča v Jaršah. Vegove ulice itev. 6.
Železninske trgovine;
Valentin Golob
trgovina v Mesnino m kuhinjskimi predmeti,  Mestni trg itev. 10.
Ključavničarji;
Jos. Rebek
Slikarji:
JTrseoovo nabrešje itev. 0.
T
Filip Pristou
■Ukar ipsoUlno U m napi.« is grba PraitrnoT« nlioa K. 00.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vr varna In trgovina konopnine, Sv. Petra oesta it. 33.
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje sastav, kako a vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoz itev. 10.
Brata Hlavka
iedelovatelj kirorgiČnih in otropedičnih predmetov in banaaž, Prešernove ulioe.
G. F. Jurasek
uglaievaleo glaeovirjev, Sv. Petra oesta itev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
na*!. K ar« I MegH6 žitna trgovina, Dunajska oesta it 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Reeljeva oesta St. 2.
Fr. Ševčik
puškar in trgoveo s orožjem, Židovske ulioe itev. 8.
Josip Škerlj
spedioijsko podjetje Dunajska oeat it. 29.
Jos. Škerlj
prevoz pobiitva, Dunajska oesta itev. 29.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo it 19     Prešernove ulice št. 4 Stari trg št 4.
Fr. Parkelj
p lakat er, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in okenj. ŠelenbuTgova ulica št 6.
Prva jugoslovanska tvornica drot
Josip Košmerl
Ljubljana, priporoča svoje izborne drože (kvas).
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami (ako mogoče blizu Mestnega trga) za 2 stari osebi brez otrok se lite za februar
1910. 3987 Ponudbe je poslati na upravnistvo »Slov. Naroda« pod „Februar 1910".
Brek
voz z dvema sedežema
jako lahek, ki je stal 320 kron, se
proda sedaj samo za 200 kron.
Naprodaj je samo 5 dni.
Več povn Franc Vene, Drnovo pri Krškem na Dolenjskem. 4031
Restavracija m
Odda zo takol v na|6IH restavracija llPontlgamflka plvaloa" na
Sv. Patra Cesti it 47 pod ugodnimi pogoji. Koncesija je na hiši, prostori so vsi opremljeni. 4003
Učenec
aa aprelsne takol v trgovina ie-lesnlne In špecerije, ki je dovršil
vsaj ljudsko Šolo in je star 14 let.
Traovina i mešanim blagom i Onštia v MetlUri. 4029
4035
z 1 ali 3 sobami, na željo tudi kopalno
sobo aa odda aa Iebraar|ev ali ia sa Jamarjev temin v Prisojal
njlel S. Solncna lega blizu južnega
etfa
kolodvora in, nove vojašnice. VeS M
n pen
sprejme takol m)
franc Starte v Spodnji Šiški 47.
ae išče za takoj.
Ponudbe pod „soba", Ljubljana poštno leteče. 400g
Kdor ne ve,
kaj naj svojim dragim kupi za ženitvanje, god ali božič, naj si ogleda moj glavni katalog s 3000 slikami, kjer vsakdo dobi ka; primernega in ki se na zahtevo vsakomus pošlje zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni zalagatelj Jan Konrad, Most 481 (Češko). 3535
Proda 80 pod ugodnimi pogoji dv3*
na&gteopaa ▼ Škc2£i Loki štev. 11}
z več sobami, s pritiklinami in sadsizsft vrtom, ležeča ob vodi, in za;o posebno pripravna za kakega obrtnika, ker se lahko uporabi vodna moč.
Natančneje se poizve v kavarni Kar lin v tfkol ji Loki. 400s
Pozor!
Naprodaj   je   lepa,   še   skoro nova
enonadstropna hiša
pripravna za vsako cbrt, a najboljša za pekovsko obrt. Leži pri farni cerkvi in blizu kolodvora, v najlepšem kraju v Savinski dolini. Vprašanja na upravnistvo »Slov. Naroda. 401?
Pozor! Ugodna prilika!
Tri
■
& U v". <r$Z *2 &kr~ '.iz'^ćdi
z meSanim blogom, jako dobro idoča, v obljudenem kraju,  kjer je industrija jako razširjena, se Odda pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod „Trgovina št. *00"
na uprav. »Slov. Naroda«. 3955 Išče 80 spretna,   zanesljiva in brhka
za kavarno v VolGSkem. Govorit: mora hrvatski oz. slovenski, italijanski in deloma nemški, ter mora biti zmožna prevzeti kavarno na svoj račun. 397?
Ponudbe s sliko  na naslov: Kavarna „Volosko" v Volc^kem.
Pristen dober ■ ■
11
1 %fc
se dobi pri
45:
l mm p spoa. m
Sprejmejo se takoj
trgovski pomočEtk
izvežban v mešani stroki
kontoristinja
in
3999
učenec
z dobrimi šolskimi izpričevali,
¥ trgovino mešanega blaga
Ivan Šeleker
Šmartno pri Litiji9 Kranjsko*
Uradno dovoljena, ie 15 let obsia fesa najstarejša ljubljanska
gniMiita slaiovani Ii slo» G. Flux
Gosposke ulice s lev. 6,
priporoča in nanaešća le bolfšs
kakor
fffltstno. trtosako ln gostilniško osobje
z« Ljubljano in zunaj.
Izbira različnih služb, zlasti za ionska
Potni na tukaj. Vastaa Ia kolikor saoino hitra postreiba
immmtfm ssskssi Je pritožiti ssasScs za sdgovor.
Prssi as za aitasčal aaslsv. 4019
8C
C.D
5
Mankega pomočnika
•prejme takoj 3986
fr. Kakman, čevljarski mojster Ljubljana, 1 Dunajska cesta št 14.
Dva izurjena
za večje in manjše delo Sprejme v
t stalno službo Karel Benedikt, krojaški mojster v Volšperku na Koroškem. Treba je znati nekoliko nemščine. 3961 |
i
pjrotevana za wSkf nravi »iirte, kristal* uk k staitete svtit
nvipara^ai 255
iprlMIi s».CWji kipMN z znamko: 20. IX 190S in Magovestnikov
_ nadasje vas drage vrste mila, JgiataJno e—lo, atearlnafca avoće znamki „Elektra" in »Solnce«,
lUnUL    FuLK    0  Kllinill tOOsOta* adlO ter vso drugo pralna snovi.
IMUflk    i vili    W   Imllisajll       Čast in ponos vsako gospodinjo zahteva, da rabi odslej le Oiril-Metod. milo z gorenjo znamko.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se j vplačili. j
12
„SLAVUJI"
-  •  ■   vzajemno  zswapowalna  banka  v  Pragi.   -  - -Bos. fasadi 44,437.080-01 K. Ispletene odškodnine In kapitalije 08,323.480-30 E Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
—— ■ m vseskozi slovansko-narodno upravo. ——————
Vas pojasnila daje s
Generalno zastopstvo v Ljubilani, v Sč;;, v Gosnoskili ulicali mi 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti S požarnim škodam po najnižjih cenah. 1 Škode cenjuje takoj in najkulantneje. B Uživa najboljši sloves, koder posluje. I
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Vsled prošnje dedičev po dne 23. septembra 1909 v Ljubljani umrlem
gospodu dr< Ivanu Milanu Hribarin se vrši
prostovoljna sodna dražba
v zapuščino spadajočih premičnin, posamezno kakor: zlatnine in srebminef obleke in perila, pisalnih strojev (3), Ioi3es!©vnifc fa juridičnik knjig in raznik muzikalif, hišne oprave Sa Sorskega orožja
3. in 4. novembra 19G9 in evenl. naslednje dni vsak dan od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop. v hiši št. 2 v Sodnijski ulici.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri podpisanem sodnem komisarju in pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba Št. 36 med uradnimi urami.
^i»0 Franc Vok
I £ £ e m
3964
(028
c. ki*, notas* kot sodni komisar.
Št 589/pr.
4011
Pri deželnem y*?tL~*.}zllzm je namestiti
zdravstvenega tajnika
s prejemki V., za deželne uradnike veljavnega plačilnega razreda, t. j. s plačo letnih 3600 K in z aktivitetno doklado letnih 956 K.
Prosilci za to službo naj vlože svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, domovinskim listom, z diplomo o doktoratu vsega zdravilstva, z dokazili o dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika,
do %3u nove^i^a 1. I-
pri podpisanem deželnem odboru.
Od doielnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23. oktobra 1909.
ob obratni
Razkošno eksistenco nudi kapitalnokrepki, dobro priporočeni, agilni tvrdki ali osebi prevzetje izdelovanja in edine prodaje na debelo relativno lahko razpečljivega in precejšen konsum dosegajočega specialnega predmeta iz stroke živil (pijače). Ni treba niti strojnih naprav niti strokovnega znanja, ker je izdelovanje zelo preprosto in se poleg tega še brezplačno pošlje tehnična moč za ureditev in organizacijo.
Resne ponudbe pod „F£st risikofrcl, solide Eziatenz 79.66711
/ia anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I/l. 4032
nuifaktirista
zmožnega tudi pisarniških poslov.
Ponudbe na naslov tvrdke
Franc Soiivan sin v Ljubljani, fristni kranjski
lanenooljnati Jirnd Oljnate barve
v posodicah po V2, 1 kg k&kor tudi v veftJJk posedi h.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
ia papir za vzorec
£aki
pristni angleški za pohištva ia za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano in stroko preizkušeno najboljši.
Karbolinej JKJavec (gips)
za podobarje ia za stavbe.
Pezor! frodaja najnovejše
lesenshe m zimsKi
fil
za &>$Mfs: toe, MU in MM
po nagni* jI coni edino 3536
OBftltfliis trimlofl n i uki
j>-ed Sofija it 19.      «» * 0 £4 S
Stoj pni
v -jI   t"- ' *
prve
vrste
Predno si kupiš ali izposodiš
Mr, planino aii horma
potrudi se še k rodoljubu, edfnl narodni tvrdki
Alfonz Breznik
Kot strokovnjak, učitelj Glasbene Matice in zapriseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča, jamčim za trpežnost in blago glasnost strokovno preizkušen h instrumentov iz različnih prvovrstnih tvornic. Prodaja na obroke tudi brez zadatja Jamsfi
10 let. Najnižja nafemnins. 2^0
C, kr. avstrijske državne železnice*
Izvleček
W«*lfamw«n
B
bz
voznega
M« oktobra
Odhod is LJubljane (Jut. ieL)
Čopiči
219
domačega izdelka za zidarje ia za vsako obrt
priporoča
jflDolf Jfanptmann
v fjubljani.
Prva kraafaka
steklarskega klala.
Zahtevajte cenike!
7"03 zjutraj« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c kr. drž. žel., Beljak (če* Podroščico), Celovec.
7-2O zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
Il«40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, dri. žel., Trst. c. kr. dri. žel., Beljak, (čez Podroščico), Celovec.
I'S2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3"28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico, dri. žel, Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
S)"23 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
7*40 rveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
10 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podroščico) Prago, Draidane, Berlin.
Is Mnbljaae (driavne železnice):
zjutraj: Osebni vlak ▼ Kamnik. 8*OS popoldne s Osebni vlak v Kamnik. I-70 zveSer: Osebni vlak v Kamnik.
Prihod v LfsbZfano {{izlne železnic 7al2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan
Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic
Gorice, Trsta, Tržiča. 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23  dopoldno:   Osebni vlak iz Berlina
Draždan, Prage, Celovca, Eeljaka, juž. žcL
čez Podroščico in Trbiž, Gorice, diž. žel
Jesenic, Tržiča. 2*59 popoldne:  Osebni vlak iz Kočevjz
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*15 popoldne   Osebni vlak iz Beljaka, jni
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre
žico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dVi
žel., Jesenic, Tržiča. 0*49 zveAer: Osebni vlak iz Berlina, Draž
dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro
ščico), Jesenic 8'42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jci
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čež Podroščico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri
žel., Jesenic, Tržiča. 0*O7 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. II-C8 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca
Beljaka (čez Podrcščico), Trsta, c. kr. dr?
žel., Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v LJcbl^ano (državno ieleznlc?/ Oa46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. lO'O© dopoldne:  Osebni vlak iz Kar.:: ' • 6>aIO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v src:'.-evropejskem času.
G. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu
SSSSflSSSG Q9&*-9 * 99
ume 1
vseh vrst za orsdc, S društva, trgovce itd. |
Anton Čeme §
graver in tzdelovatelj S kavčukovih StampiUji §
IjuHIjana, Sv. Petrac. 6. S
Ceniki franko. S
Lil
Telefon St. 287.
Telefon št. 287.
Pozor! 50.000 parov čevljev. 4 pari čevljev za samo K 8.
Ker je ustavilo več velikih tvornic svoja plačila, so mi oddale veliko število čevljev, da je razprodam daleč pod izdelovalno ceno. Prodam tedaj vsakemu dva para moških in dva para lanskih čevljev na trakove, usnje, rjave ali črne, galoširane, z močno zbitimi usnj. podplati, veleelegantne, najnovejše oblike. Velikost po številkah. Vsi 4 pari čevljev stanejo samo 8 K. Po povzetju pošilja 4039
L ZWEI09 Krakov ttev. 116.
Zamena dovoljena ali denar nazar.
Ljubljana, Stari trg št 19
3953
najboljše in najokusnejše Sanke, pripravljene po praškem načina, raznovrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobaso, g IJSV" hrenovke in ssffslsdo vsak dan Škrat sveže.
PtftM peilljatv« Mlh| ■■prti P« pwi«tht
Za izborao blago, točno postrežbo, solidne cene, jamci in se priporoča zgornja tvrdka.
r i i "i"
aO sprejme zdravo, izobraženo tiekld ki ima veselje do otrok in zna šivati Pismene ponudbe pod ..TraJR? Služba" na uprav. »SI. Naroda«.
•-v cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J, Havliček a brata
v Podobradoh. samar sssr~ sjssjr Narooite takoj
»eiio 862
VaSe blagorodje!
Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali s največjo zsdovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J V.
Frydek, 14. januarja 1908.
07
zsoaouinsne Crtice.
Kmet — gospod — baraba — s iini drastičnimi besedami je origi-;ilna kranjska surovina karakterizira socijalni proces, da vzraecjo iz nietskih nižav ljudje posebnih ta-ntov, ki se ali sami ali v svojih šivali s svojo eneržijo povzpno do rji h ali manjših časti ali vsaj do osratstva, čijih potomci pa potem >rt\i ali slej propadejo in vzemo koli-or toliko žalosten, če že ne sramoten mec.
V IG. stoletju se je zgodil slučaj, p posebno značilno označuje ta socialni proces. •
Preprost dolenjski kmet z ime-iom Guštačič si je kot kupčevalec z inom in tihotapec pridobil lepo para-noženje, katero je njegov sin s spret-imi kupčijami že znatno pomnožil, lihael   Guštačič, prvoimeuovaneg-a meta. vinskega trgovca in tihotapca nuk, je bil že gosposki človek. Poso-il je denar mladim plemenitašem in »veda jemal velikanske obresti. Ku-v.vnl in prodajal je posestva, hiše in ,;-čine in si tako napravil veliko vmoženje. Veljal je za enega prvih >lenjskih bogatašev neplemenitega miu in temu primerno tudi živel, oje bivališče je imel na grajščini igrad pri Eadečah. Ko je umrl, so si njegovi sinovi vlelili premoženje in vsak je dobil iiko, da so zamogli gosposko živeti i več potrositi kakor prvi kranjski pnienitaši, ki so imeli pač velikan-:;i posestva, a le redkokdaj kaj več vega denarja.
Mladi Guštačiči so se razkropili -volu in brezskrbno uživali živ--i.je. Xi ga bilo užitka, da bi si ga luli privoščili, a   delali ničesar, ili predniki so pridobivali, ti so sa-zapravljali   in   se porazgubili, ion Guštačičev je umrl v Gradcu v ijvečji bedi, ker je   bil  vse svoje .remoženje zapravil, o drugih, ki so iipustili dom, se sploh ničesar ne ve. Na graščini Novi   grad ostali ištačič se ni prav nič razlikoval od jih bratov. Brez skrbi in brez po->leka je zapravljal po očetu pode-v;:no premoženje.
Se hujše je divjal njegov vnuk naslednik Engelbert Guštačič. Na
0 m gradu ni bilo popivanju in vanju nikdar konca. Pri teh gostili, kadar so bili vsi udeležniki poroma pijani, so privlekli iz mrtve neiztrohnjeno (najbrž balza-
nno)  truplo nekega Guštačičevih . inikov in je prenašali po dvorani r   ž   njim   ucranjali vsakovrstne irke.
To je pač vrhunec vso podivja-! >>ii in razuzdanosti.
Engelbert Giištačič je bil zadnji !\cra rodu. Bil je pač oženjen in •1 več otrok, a vsi so mu pomrli,
1 da je ostal sam na svetu. Menda nislil, da svojega premoženja ne
po smrti prav ničesar zapustiti, zapravljal jo brezniiselno, do-■ mu je kdo kaj posodil. Ko mu je injkalo denarja in kredita, je mo-• j grad prodati. Nekaj časa se potikal pri znancih in prijateljih, so se ga ti naveličali in mu od-i gostoljubnost,   je popolnoma padel. Kot potepuh se je klatil po lih najraje okrog Kadeč, in če ni I ničesar priberačiti, je pa kaj <!el.
Leta 15G8.   je beračil   v neki ki koči, v kateri je gospodinjila ;\ ki je več kot dvajset let nosila •x\ smrtno   sovraštvo do Engel-Guštačiča.   Kot   grajščak je vč Engelbert Guštačič to ženo, ■ bila še mlado dekle, dal po svo-dužabnikih zvabiti v Novi grad s »za desert« dal golo položiti na > in jo ponudil svojim pijanim go-i, ki se seveda niso sramovali iz-;i na dekletu kar po vrsti posililo je Eng. Guštačič prišel kot beče dolga leta pozneje v hišo te že-a ona ni spoznala.A med pogovb-se je Engelbert   Guštačič izdal • da je, in s tem sam nad seboj iž-1 smrtno obsodbo.   Žena mu je vina in ko je bil Engelbert ne-esten od pijanosti mu je odsekala in noge in ga vrgla prešičera, nni pa pobegnila v dalnji svet.
Izpred sodišča.
Kazenske  obravnave preti deželnim sodiščem.
Lažnjiva izpoved ha   pred sodiščem.    Janez Kosirnik, posestnikov vm iz Komenske Dobrave in Marija Kuustelj, kaj žar jeva žena iz Podbor-la.   sta v kazenski   zadevi Antona Slaparja in Janeza Debeljaka zaradi teške telesne poškodbe Andreja Ste-leta krivo pričala.  Trdila sta, da ni .  da bi bil kdo iz njihove družbe metal kamenje na Slaparja in Dehe-Ijaka takrat, ko sta stala pod kozol-Dognalo se je pa, da je Kosir-|iik sam vrgel kamen proti kozolcu, *ar sta kasneje sama priznala. Obsojana sta bila vsak na 6 tednov ječe. Utihotapil se je malopridni,   25 1
let stari delavec Frane* Crnologar v
hišo Jurija Gnezde v Zgor. Kanom« ljL Pobral je is skrinje 49 K gotovine, žepno uro, 3 prstane in moško obleko. Crnologar dejanje priznava. Obsojen je bil na 10 mesecev teške ječe.
Priliko je znal porabiti. Sobni slikar, 19 let stari France Kržmanc in mizarski pomočnik France Oblak sta skupaj delala pri sirotišnici na Bledu. V ponedeljek, dne 13. septembra t. 1. je Kržmanc pregovoril Oblaka, da cel dan nista delala. Popivala sta po blejskih gostiluah, ker je bil Kržmanc trgovca Ivana Pretnarja opeharil za 6 K. Prišla sta tudi v Koroščevo gostilno na Rečico. Tam sta se šalila z deklami, ki so pozneje odšle na delo. Kržmanc je porabil to priliko in je izpod vzglavja vzel denarnico, ki je bila last Angele Podpeskar z vsebino 12 K. Kerž-maneevse priznava. Sodišče ga je obsodilo na 13 mesecev teške ječe.
Skrajna podivjanost. Janez Ce-lar, 30 let star iz Šenčurja, je delal pri zgradbi vodovoda na Primsko-vem. Dne 2. avgusta zvečer je pil v družbi drugih delavcev v Šusterši-čevi gostilni na Klancu. Kar naenkrat potegne žepni nož, ga odpre in začne brez povoda mahati proti so-pivcema Janezu Kugi in Pavlu Hermanu. Prvega je le lahko poškodoval, Hermana pa teško. Celar se je že nekaj dni pred tem dogodkom izrazil proti Janezu Šumi, katerega je orožnik peljal v kazenski zapor: »Le čakaj, jaz pridem kmalo za teboj«, — in res se je to uresničilo, kajti obsojen je bil na 13 mesecev teške ječe.
V roke je prišel. Kopitar France, dninar v Savijah, je v Tržiču opeharil Jožeta Smoleta za zlat prstan, ki mu ga je le za en večer posodil. Še istega dne je opeharil na posojilu Janeza Stačuna za 4 K in Lorenca Sajovica za 5 K. V trgovini Marije Vahtar je vzel obleko za 48 K 98 h, češ, da jo ho na obroke plačeval. Kopitarju se je pa tako mudilo jo popihati iz Tržiča, da je pozabil celo na zaslužek 5 K 53 h, katerega je imel dobiti v tamošni predilnici. V Ljubljani ga je mestna policija vsled izdane tiralnice zasledovala in ga izročila sodišču, ki ga je obsodilo na šest tednov ječe.
Silni gost. Janez Maselj, posestnik v Lužah, prišel je precej pijan v Juvanovo gostilno v Olševku. Ko tu vidi navzočega gostača Jožeta Ko-ritnika, ga je jel iz gostilne goniti. Da ne bi bili posegli drugi gostje vmes, gotovo bi bilo prišlo do tepeža. Kmalu na to se je Maselj odstranil, a se s pivom napolnjeno steklenico vrnil, katero je iz daljave kakih deset korakov proti Koritniku vrgel, a ga k sreči ni zadel.Le en kos stekla, ki je od stene odskočil, ga je zadel v levo roko. Obsojen je bil na štiri tedne zapora.
Aretovanju se je uprl. Kamnoseški pomočnik Janez Stanovnik v Škofji Loki je prišel 22. septembra ponoči precej pijan domu. Tu je razsajal, da se je na daleč slišalo. Lotil se je najprve svoje žene, ki je imela otroka v naročju ter jo pahnil od sebe. V strahu pred možem je poklicala stražnika na pomoč. Ta pride, mu napove aretacijo in mu vrže zanjko na roko. Stanovnik se pa sedaj s silo upre, in »če bi prišla tudi dva žan-darja, se jima ne pokorim, velik) manj pa policaju,« je vpil. Z eno roko ga je zgrabil za suknjo, z drugo pa za hrbtišče roke in ga precej opraskal, le s težkim trudom ga je bi! i mogoče spraviti v zapor. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
Tatinski tovariši. Kropčani: Ši-men Kavčič, tesar; Hiacint Pibrovc, ključavničar; verigarja Alojzij Dobre in Janez Leš ter žebljar Vin-cenc Škrlba so ljudje, ki ne poznajo razločka med »moje in tvoje«, zlasti je nevaren tujemu imetju Pibrovec, ki nima nič manj kot 6 kazni zaradi tatvine. Vse tu navedene tatvine so izvršili v Kropi. Tako se je Šimen Kavčič vtihotapil v prvo nadstropje hiše Frančiške Klinar ter ji iz zaklenjenega predala izmaknil 60 K gotovine. Šel Je na to v Trohovo gostilno, kjer je pokazal svoj plen Do-bretu, Lešu in Pibrovcu. Na to so se vsi štirji napotili k Pesjakovi hiši, kjer je Pibrovb z vetrihom odprl vezne đuri. Vplertili so tam 7 steklenic piva. Ker se je Leš kmalo opil, jih je zapustil, ostali trije' pa so se vrnili v Trohovo gostilno, ki je pa bila že zaprta. Pibrovee in Dobre sta se skozi okno splazila, odprla v kuhinji pre-dalin odnesla 20 K denarja, zavitek viržink in drugih smodk v vrednosti 15 K 30 v. Pibrovec in Vincenc Skri-ba sta se bila že preje enkrat vtihotapila v Ažinanovo hišo in vzela iz zaklenjene sobe vsak po en cekin. Sodišče je obsodilo: Pibrovca na 8 mesecev, Kavčiča in Dobreta vsakega na 4 mesece, Skribo na 3 mesece in Leša na 2 meseca težke ječe.
Mladi pohotnež. Janez Kineza, 18 let stari mizar, je oskrunil neko mlado šolarico na Mlinem. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
G. Skrbić
Zagreb, Ilica it 40
priporoča tvojo veliko in razširjeno tvornico
žaluzij
iz neJflc, želeno n lesenih rolel« za oboa lo pralojolila
po najnovejšem sestavu Vsa vrste lesenih, tka« n!h In platnenih
01 a 4 iz različnega plota«, sati-* C l nff, diimuste, rlffeaa itd
Nova patentirana peresna drl tla.
ftatfo skladišče vsake vrsta odej.
•s* s.
i isti samo s
W«riS
C/ft
Globus
~ K 'Stilni izvleček
Vinske sode
Iz hrastovega lesa, zdrave, močne
ođ   56 do   65 litrov,
,,   100 „   200    „ 593
,,   200 „   220 „
„   600 5I   800 „ nadalje  8  komadov   prav močnih^ zdravih hrastovih sodov z vrsticami v obsegu hl 3G, 36, 39, 39
40, 4S,   42   in 50 ima naprodocUr po primerno nizki ceni tvrdka
i Ho
v nabijani, iclgg Koslorjen MM.
-
Jftadi ogromne $aloge
prodajam %e seda/ pod tovarniško ceno:
obleka površnike, pelerine in zimske suknje sa gospode in dečke; jopice, paletate, mantih, pelerino, fafiume, krila in bluze $a dame in deklice. — Velika izbira kožuhov inastih ali s kGŽuhovino podloženih predmetov kakor: icratfa mestne in potne kožuhe $a gospode; jopice, boe, mufe in garniture
ja dame in deklice.
O. J^ernatovič, Angleško skladišče oblek
S0l4 JLjubljana, Jrfesfni trg štev. 5.
■ M-	■
	
jflUMI)
Dunajska cesta štev.
ran, tovorna m stale m kil
umi-
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko  spadajcČih predmetov: strojev, priprav za mline in žage, moderne Franois-turbine za vsak padeo in množino vode, kakor tudi tr&nsmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer liri že, kotle, peči, klopi, stebre, tromba za vodo itd,   dalje  najraznovrstnejŠe železne IzGzM nikelj S s kakor stresne Stole, mesto ve, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavni-čarska dsla: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travni kom itd. T4693-10
Načrti in proračuni na razpolago.
Vse po primernih tovarniških cenah.
J4-
A0R0
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v
reg- z. z o- z.
Ljubljana, Janez Terdfnova ulica štev. 8.
Skladišče tudi v Trstu.
Agro-Morkur dobavlja svojim Članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro,
soliter, kalijevo sol itd.), modro galica, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in Špecerijsko blago itd. 3700 Agro-itorfcT prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istr-
skih, dalmatinskih in goričkih jamŽeno pristnih in i g vrstnih vin. Cene
jako nizke.
ima jako obzirne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako
dobro in hitro postreže.
-
tehnična pisarna ii stavili prijetje
»os
Ini A. Jovo Sinili, m. min
"Donja Tuzla, Bosna
izvršuje načrte, statične proračune in stroškovnike ter prevzeme vee v srhitektoveko, etav-binsko,   inženirsko  in   zemljemersko stroko
spadajoča dela
vse proti primernim oenam in po najnovejših inanstvenih in strokovnih načelih.
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem preselil svoj
brivski in jtizerski obrt
v hišo na Sv. Petra cesti 32 poleg kavarne Avstrija".
Salon za dame s posebnim vbodom in separiranimi jddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje n barvanje   las,  priporočam svoj gorki  in mrzli zdravniško priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Ypletke (kite) striženih in zmešanih las v veliki izbiri. 3749 Z vsem spoštovanjem se priporoča
M. Podkr-ajšek
frizer za gospode in dane, Sv. Petra cesta šiev. 32.
Ustanovljeno leta 1842.
Tovarna oljnatih barv, laka in fimeža
Brata EBERL
Ljubljana 343
črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
I
Prodajalnica s i-.
Miklošičeva  ulica št. 6. ^ nasproti hotela „Union". iSI
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
0< 3 ■
S.
Ustanovljeno Ista 1842.
Št. 8141/V. u.
3988
Razglas
Mestni magistrat ljubljanski razglaša glede rednega nabora 1.1910 nastopno:
1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 18S7, 1888 in 1889 rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni in pristojni kraj
se je tekom meseca novembra 1909
pri vojaškem uradu mestnega magistrata v ..Mestnem doma:", I.
nadstr. k zabeležbi zglasiti.
2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list).
3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti starši, varhi ali
pooblaščenci.
4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega za-Kona navedenih udodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januarja aii februarja 1930 pri omenjenem mestnem uradu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5. Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pr ivojni upravi (vojni mornarici) in so v naborni!; letih, 5e je ravno tako zglasiti.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovoromi da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 200 K ali pa s primernim zaporom.
Masistrot deželnega stolnega mesta LJubljane,
dne 14. oktobra 1900.
Župan: Ivan
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
H
c
L
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju Izključena, omogo-čujejo samo
patentna dimniška
dvojnata vrata
s trojnim proti ognju varnim zatvorom.
(C, kr. avstr. patent št. 26.175 od 1. junija 1906)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. — Mestni magistrat ljubljanski predpisuje ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa jih priporoča z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem.
Pojasnila daje       ^m STRICELJ, dimnikarski mojster.
Dobivajo se v vseh ielezninikib trgovinah ali pri L »trleljm kakor
tudi pri tvrdki Av§- tabkar. Ponarejanje natentnlfc vrat ae kaznuje pa
4023
HiHVVaUHBUSUnHBaUVSnMUUvUHUH&SnHi
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it 8.
Reichova hiša. Iz vrsta« ta aSfcTpl iel*. Cene zmerne. Popravile ee
I  i točno izvi
HM nlna inaiiil S uMil
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
HcmaniB untiikt. se p«ii'|i i ponitjca.
Josip Rojina
krojač prve vrste
v Selen&uroovih hU štev 5.
nasproti glavne poste
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Mula zalaga najfinsišiti angl. in tranc. specijalitet blaga.
: Zavod za uniformiranje.:
P
«
k
Kupujte In suhtovujtu edino le)
Cim hi Metodov tal
? zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 vin. 289i ki se prodaja v prid dražba av. Cirila in Metoda.
Glavna zaloga pri Prvi alov. zalogi tala in rama na debelo v Ljubljani. Rožna ulica štev. 41.
i
i
3558
Hi
J. KORENČAN
Ljubljana, Stari trg 5.
ni
Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in
na debelo. :-
II
Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač, : otroške obleke i. t. d.
nobava kruha.
401«
D
Svoji k svojim!
Te žitne drože, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Frodaja jih
v korist Ciril - jffetodovi MIhi
po nizkih cenah samo
v Ljubljani
v lastni nisi
Kladezna ulica št. 17 in Rečna ulica št. 5.
gaes- v korlat fj|
Ciril-Metodovi družbi!
Prva kran|ska
tvornica hloolrln
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5
RUDOLF A. VVARBI
Gradišče
<
> a E
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno  narejene   plunluup   klavirju in harmoniju tudi samuiurulnu
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
za prisiljence V Ljubljani od 1. januarja 1910 naprej so po naročilu dež odbora kranjskega z dne 28. oktobra 1908 št. il.i93 razpisuje in sicer:
1. Dobava na leto okroglo 00.000 komadov sorčnega kruha po
56 dkg., narejenega napol iz pšenične moke št. 6, napol iz ržene moke št. 2 in
2. dobava belega kraha za bolnike, za poboljšek prisiljencev in za cmoke iz zemeljske moke.
Ponudbeni pogoji so v vodstveni pisarni na ogled, ter je v ponudb izjaviti, da se ponudnik podvrže tem pogojem.
Cene je nastaviti za vsako vrsto kruha, in sicer za sorščni kruh od komada, za beli kruh od kilograma.
Z zdražiteljem dobave sklepne ravnateljstva prisilne delavnice običajno pogodbo, katere dobava je odvisna od potrdila deželnega odbora.
Postavno kolkovane ponudbe in po en vzorec dobavnega kruha je vložiti
do 15. novembra 1909
pri ravnateljstvu dež. prisilne delavnice v Ljubljani.
Pozor kolesarji I ^
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava
860
Puchova kolesa
Puch-.Speciar K 150
k
„Cnrier"-kolo K 115 l
k k k
flajloliie pnevmatike leitboffenne
Najbolji! šivalni stroji od
66 K naprej. Za prekupovalce ista cena, kakor
v tovarni.
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosti. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
_w
Dobava jestvin.
Odda se po naročilu deželnega odbora zakupnim potom zalaganje potrebnega blaga za hrano prisiljencev za leto 1910 in sicer:
Blago
Goveje meso...........
telečje „.......;...
svinjska mast ogrska
„ „    domača    • •••<»••
moka za prežganko
n     „ cmoke prednja moka
koruzna    „........• .
pšenični zdrob   .   .   .   . ......
fižol..............
krompir, kolikor se ga že letos ne bo
preskrbelo.......■
riž..............
jeŠpren ješprenček •
olje  .   .   .   .   *   .   J   . .!...!
soi.....[ .
kava.....•••••
kumen .
poper •••t«**«?*-*«
\ T ,. i    I    j    I        i    \        s ►
cespije • kaša
za prisiljence v prisilni delavnici franko Ljubljana.
kg
5700 100
4600
5000 5500 30 4700 620 6100
22120 1200 1670 20 150 3100 10 50 10 120
za oddelek prisi ljencev franko Ja-vornik.
kg
740
510
370 700
620 80 1230
6780 230 200
70 400
8 4 460 620
mer Jan Bet Ijen val.
je I ri s
doli felc izse klei »po ti, vsl< od 1 non to s mo, ter upr
ni i vse po nia< nen svo Nel deč nes ne zarl naš dok
je i n in
\Vi
ško stai usli jeti otr< poš nen doc hod slo^ nen želi vsa nas la i ko (Pi l.ia bod ča šel me zna Sic škil ne m o nai mu nep pog Ni naš ših žal« vat pri slo'
na^ H i m o pec dra ruš slo
vse škc Lji je, kri poc se pol vse
To blago je dostavljati v skladišče v prisilni delavnici on roma v ono prisiljenskega oddelka itn Jesenicah«
Ponudbeni pogoji in vzorci blaga, ktero se mora zalagati, so ponudni kom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva, ter je ponudbam prista viti izjavo, da se ponudnik podvrže {ena pogojeni.
Postavno kolekovane in ▼ dveh zavitkih, od katererih mora imeti su nanj! naslov podpisanega ravnateljstva;, notranji pa ime ponudnika in pripombo »po* nudba sa zalaganje jestvin«, zapečatene pismene ponudbe vložiti je do
4017
15. Mvtmfera
in iTiliiinf fi n
U 1 da
spe
om
spe
ko,
lep
dež
ki
ust
po
to
ni
ne
ska
luž
ji ] on* žiti Ji
kal
uni
ske
di
za
prt
ko,
Zd
pri
usj
RC
1Q
Drosi okupacija Bosne.
Po »Hrvatski   Slobodi« povza-ieino sledeče: Od okupacije   pa do
[janes ni bil muslimanski   živelj v [erceg* - Bosni     nikdar zadovoljen. Ves čas se je neprestano izseljeni. Na muslimanska   zemljišča so Iprišli skoro sami Nemci. Največ jih |je privabila Vrbasova dolina, v kateri so nastale krasne   naselbine Ru-Jdolfsthal,   Windthorst   in Konigs-|feld. Ako se je   muslimanski živelj izseljeval za trajanja okupacije, dokler je bil sultan vsaj po naslovu go-L.oriar, kateremu so se smeli pritožiti. — danes, ko še   čutijo moslemi Iv^led aneksije popolnoma odtrgane M\ Tuivije, danes, ko so prišli popolnoma pod krščanskega vladarja, je ho za nje vendar prehudo, zato vidimo, kako zapuščajo svojo domovino, Iter prodajajo svojo rodno grudo za iprav smešno ceno. — Nemci v Bosti so vrlo dobro organizirani. Imajo ivse polno agentov,    ki poizvedujejo po deželi, odkod se nameravajo domačini izseliti. Tja napotijo potem nemške kupce, ki   za malenkostno kvoto nakupijo velikanska zemljišča, keki nemški agent se je izrazil sledeče: »Dedščine po   muslimanu danes ne more prevzeti Bosanec, ker še ne -zna gospodariti, pa je tudi preveč zadolžen. Ves ta lepi svet   pride v InaŠe nemške roke. ki    ne mirujejo, dokler se ne privadijo posla. Sedaj je napočil čas, da se za vedno nastanimo v Bosni. Od Save pa   doli do VVindthorsta bo v kratkem vse nemško. Duhovščina, katoliška in protestantska, je nam v vseh stvareh na :>Ingo. V Bosni je Nemcem zelo prijetno. Tu se čisto nič ne   sili naših otrok k učenju domačega jezika. Na poštah in na železnicah   se   uradu je I nemško. Pa če bi se tudi hotelo v bo-[dočnosti v tem oziru kaj spremeniti, bodo znali naši nemški veljaki izpo->!»)vati. da   se nam zajamči   v šoli nemški pouk. Saj je doslej tudi delna vlada v Sarajevu zadovoljila vsako našo željo.   Za veliko nemško naselbino   na Schutzbergu je dovoli-lii nemško ime: zgradila je tudi veliko šolo z nemškim   učnim jezikom. Premišljujte, kako pri nas ustanav-i avstrijska vlada slovenske šole in
• (lite ji za to hvaležni!) Seveda plača tudi nemškega učitelja, ki je prišel iz »reicha». — Zdravstvene razmere v Bosni so izvrstne. Tu ne poznamo nikakih enidemičnih bolezni. Sicer je pa v Bosni že vse polno nemških zdravnikov. Denarnih neprilik ne poznamo. Imamo v Gradiški zelo močan denarni zavod, pa tudi vlada nam rada pomaga. Zato je v Bosni
nogo udobneje za naše naseljence nego v amerikanskih pragozdih, ki pogoltnejo toliko žrtev in novcev.« Ni I i to nova okupacija, ki grabi po naši zemlji. Z oziroin na politiko naših gospodarjev, moramo na našo žalost zaklieati: Finis Bosniae za Hr-;iTsku. — Mi pa lahko s polnim prepričanjem dostavimo: Bodoči jugoslovanski zarod bo še preklinjal tiste : ;iro<lovanske politike, ki so z vsem navdušenjem hote ali nehote delova-i na uničenje jugoslovanstva. Saj bi moral vendar celo vsak političen slepce uvideti, kako se germanska hidra pod berolinsko - dunajskim va-
i.štvom vedno bolj vsesava v jugo-vansko telo.
Vsak Jugoslovan bi se moral z v>onii močmi upreti tej za nas tako škodljivi politiki, in kaj vidimo? Ljudje, ki kriče, da so Slovenci, ljud-
. ki kriče, da so Hrvati, ljudje, ki kriče, da so Jug-oslovani, vsi ti ljudje
'>dpirajo z vsemi silami politiko, ki - določa v Berolinu in na Dunaju,
• lit i ko, ki stremi za tem, da uniči
Jugoslovane!
Na daljnem Vztoku.
Kitajska in Japonska sta skleni-i pogodbo, katere določila so taka, da morajo Japonci postati pravi gospodarji v južni Mandžuriji, oziroma onem delu Kitajske, kateri je v gospodarskem pogledu najbogatejši, tako, da je tamkaj pričakovati najlepše bodočnosti. Za pridobitev te •ležele je Rusija zgradila železnico, ki vodi v nepregledne daljave, in ustanovila je mesta, katera so se lepo razcvitala. Vendar je pa bilo vse to zaman, kajti onega, kar je želela, ni dosegla in vsled pogodbe, sklenje-• s Kilajsko, je sedaj postala Japonca dedinja Rusije, v kolikor pride iužna Mandžurija v poštev.
Ker je Rusija v južni Mandžuriji prehitro napredovala in ker je onemogočila drugim deželam udeležiti se tamošnje trgovine, pričele so i i nasprotovati Zedinjene države, katere so se bale, da bi Rusija ne 'iničila vse tamošnje in sploh azijske ameriške trgovine. To je bil sadi vzrok, da je nastopila Amerika za časa rusko japonske vojne očitno I>roti Rusiji in v prid Japonske, tako, da so se v merodajnih krogih 2druž. držav veselili, kadarkoli je Prišlo kako poročilo o japonskih uspehih.
JtJft »  tft--■
Ko so Zedinjene drŽave proglasile glede trgovine na Daljnem Vztoku takozvana »odprta vrata«, je s tem vsa mednarodna vzhoduo-azi j-ska politika zadobila povsem drugo smer in tudi mirovna pogajanja med Rusijo in Japonsko, katera so se vršila v Portsmouthu, so se vršila izključno le na podlagi takozvanih »odprtih vrat«, kajti nedotakljivost tega principa se je povodom sklepanja miru za vedno določila. Ze tedaj, ko se je sklepal mir med Rusijo in Japonsko, so Zedinjene države sprevidele, da so napravile napako, ko so podpirale Japonsko in vsa javnost je bila takoj kar preko noči na strani Rusije. To se pa ni zgodilo radi lepih postav ruskega zastopnika \Vit-teja in ostalih Rusov, temveč vsled zavesti da bode prišla ameriška trgovina na Daljnem Vztoku izpod ruskega dežja pod japonski kap.
Ono, kar so zavedni Američani tedaj le sumili, postalo je danes dejstvo. Japonska je pričela s vojno, da tako pomanjša rusko gospodstvo v severni Kitajski in ruski vpliv na Kitajskem sploh, toda šele sedaj si je Japonska zagotovila vse sadove tedanje vojne, kajti sedaj, ko nastopi rusko dedščino, pridobi zajedno tudi gospodstvo nad severno Kitajsko in merodajni vpliv v vsej Kitajski. V južni Mandžuriji so sedaj prešle tamošnje železnice, kakor tudi bogate' rudniške pokrajine v japonske roke, tako, da je tekmovanje Kitajske celo na kitajskih tleh izključeno. Kitajska se je zavezala, da ne bode v Mandžuriji gradila paralelnih železnic, tako, da Japonski ne bode škodovala. S tem je tudi princip »odprtih vrat« za vedno odstranjen in vsa trgovina v južni Mandžuriji od strani drugih držav je za vedno uničena.
Povsod se je mnogo pisalo in govorilo o takozvani rumeni nevarnosti, katere na dosedaj ni hilo mogoče dokazati. Sedaj je pa položaj postal tak, da je ta nevarnost kaj več, nego le prazen strah, kajti že sedaj je Kitajska pod japonskim vplivom. Kitajska je ie nejevoljno sklenila z Japonsko imenovano pogodbo in podpisala jo je šele potem, ko je uvidela, da zaman išče p6 svetu pomoči proti Japonski. In to pomoč je iskala tudi v Zedinjenih državah. Kitajskega poslanika Wu Ting Fang so preje le vsled tega iz Washingtona odpozvali, ker se mu ni posrečilo pridobiti ameriške vlade za to, da bi Kitajsko podpirala   proti Japonski.
Kitajsko-japonska pogodba po-menja povsem novo dobo v vzhodnoazijski zgodovini, kajti sedaj se ne gre le za vzdrževanje principa »odprtih vrat«, temveč tudi za dejstvo, da je Kitajska postala sedaj le orodje Japonske in njenih ambicij.
In Zedinjene države se sedaj ke-sajo, da so bile na strani Japonske, ko se je Rusija borila na mandžur-skem bojnem polju za koristi vsega belega prebivalstva na svetu.
Po Kranjskem dobro vpeljanega
zastopnika
išče znana trgovina za olje.
Provizija po dogovoru.
Ponudbe pod „1. 100" sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. 3994
WW        wvw        vsa^ vvs/
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
ssste*
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939
Zastopstva in za oge: V LJubljani, Podgradn, Trnovem, Eocevfu, Trsta, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolesno, Inemostn, Tri-dentn, Zadra, Spi je tu, Zroegnovem, Kotora, Barajera in Palju. Brzojavi: valjčni mlin, Kranj.
Sukno
In modno 3219 blago za obleke
priporoča firma
Karel locii
tmrnleinnlM
v Humpolcu
Perje
ta postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Cene brez konkurence!
EđiMia zaloga !o pri tvrditi
J. Eetter
(pri zlatem čevlju)
jasa, Start trg 9.
Ustanovljeno 1S45. Ustanovljeno 1845.
Edini savofi
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par.
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4. ■ Sprejemališče
Šelenbtirgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene
Ljubljana,
Dunajska cesto 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
m**    *      a* * * «* * ***** ^*£**44&
* :----------~ ~
m m m
a
m m
e
2
m
m
za Važno!
gossodinje, trgovce io živinorejce.
Hsj&olišn in najcenejša postrežba
- za drogve, kemikalije, zešišda cve- 'š 3 tja, korenina itd. tndi po Kneippu, jj ustne vode in zobni prašek, ribje ^ ol$8s redimo in postpaine moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografićne aparate in potrebščine kirurgićaa . obvezila vsake vrste, sredstva sa J dezinfekcijo, vosek In paste sa tla * Itd. — Velika zaloga naftinejsega |J rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soli za kopel.
Š Oblastv. konc. oddaja stropov. *        Zrn živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvoina sol, soliter, ecojan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana* Židovska ulica št. 1. Knna|o po nairiaji ceni ram zelišča Urože), cvetje, karesise, tešeta, skorje iti.
Ljudevit Borovnik
»74
pušk
v BoMvlJafc CForlaoSi)
mm Reretkem.
se priporoča v Izdelovanje vsakovrstnik pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstne popravila, ter Jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — lluetro-€62 vnnl oenlkl zastonj.
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena In zanesljiva voinla
Cunard Line.
Odkod ls domačega pristan«46a Trsta:
Pannonia, 26 oktobra 1909. Caroathia, P. novembra 19 9. Ultonia, 30. novembra 1909.
Is Liverpoola: 1515
Lusttania (največji in najlepši pamik sveta) 6. novembra, 27. novembra,  18. decembra
l9Cfc, 8. januarja, 26. februarja, 19. marca 1909. Mauretania dne 23. oktobra, 20. novembra, 11. decembra 1909, 29 januarja, 19. februarja, 12. marca 1910.
Pojasnila in vozne karte pri
v LJubljani, Slomškove ulice sto*. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Najbolje za £obe>
j.
t Mi -
Svoji k svojim 1    Karoona tvrtka!
Milko Kropeš
urar in trgovec
£jub!jana, Jarciccv trg štev. 3.
Ustanovljeno leta 1852.
priporočam
s vol o
1954
Cenj. občinstvu bogato zalogo
stenskih la iopnih ar, uhanov, prstanov in vorlž&o.
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem se prodajati dobro blago po Uredno miki ceni.
Popravila točno in ceno!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto.
Omiki ImzpiačM li saftnisa prosti.
Jfabop kosmetikši predmeti
da
olepšanje polti in telesa so:
mlin po 80 k, 8 cream po s smmni       1 *•
za gojitev zob in ust: JM** n Bfentbol a OB ustna voda po
sobni prašek po 00 a;
sa ohranitev in rast las: lasna voda po
1387 __
BO IS.
TI izdelki ,Ada-, Id so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
n. m. Josip Ožnfi
v UubUani.
U iemate latalkal
MM briketi
niso najcenejši, ampak kurjava z istimi pride najcenejša. 6000 kalorij, samo pepela, nerazpadljivi, kurjenje kakor z navadnim premogom, brez vsakih komplikacij. 1090 kom&fJOV za S 16 priporoča samozaložnik J. Pau-lin, LJuhlfanaj Nova Blaoa 3. Kurite peči le s Češkimi briketi!
Ac@
Podpisani   napeijuja cajcenejSe
ocety!enoio rojsvetllro
in postavlja Sf&diilae # aGof.yioasha
aparata najnovejšega sistema, popravila   izvršuje   po  najnižjih cenah. Slavnemu občinstvu sa priporoča
J®
SI
koscesijonirani plino- in vodovodni instalater,
Doloafa i-as ori Ribale! na lDo> itmhm^), 266
Nedosežiio
Eigijensko tjinsiz^to blaun za mef*k@. Porabno na Xe*a. k 4*60.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa.
Higišensko gum?,2io fels^o xe ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porr.bno na leta. xL 2lS0. Kdor posije denar naprej (tudi pismene znamke) mu posije diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
S   tvornica za gumasto blago. ^ Dunaj IX % Kiis^đorlc-rstT^aaMi 3—0.
p©si6lp© perje
Najboljši češki naknpni vir. 2315
Kg. si7£ga, dobrega, poljenega 2 K; boljšega 2'4'i K; prima polbelepa   2 SU K;
belega 4 K; belega puhastega 5*i0 K;
kg   velefinegi sne-[nobelega, pulie-nega, 6 40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prni puh 12 K. Naročila od 5 k£ naprej Iranko.
zsotoniiens postiš
drega, belega aH rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm žiroka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 58 cm šir , polnjen z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K] puh t'4 K; posamezne pernice 10 K, lš K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3 50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. BenUcii. DefEifcb si. 727, lain&vft.
Dragot!!! ruc
: tapetniški in srsprogarski : •       mojster ==
v tvrdki Puc & E^mp.
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078       nizkih cenah.
"4?
Jdarije £crezys cesta 11.
Io stmšL
Puh (Styrla), Globus« Bo^en^ in drugih specialnih zn&mk tor : posasaezaili dsZov.:
Izposojevanje koles
prefem koles za emaj* liranje, poalMjasle ter popravila solidne m cen®.
mmm
Karel Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
____
3382
Anton Polonc ?
_ §
pri Zidanem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
vseh ^psi pšenična in koruzne moke.
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za g. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko.
-t ■
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanaovljen leta 1888.
21|9
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
Alojzij ^ožsj w Ljubljani,
Gjekarska ceste,     Veliki strađon st. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo nr.jtrpcžnejšili in sicer oc! najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših prstenih peiJ različnih vzorcev Kakor: renaissance, barok, got?ke, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krasne peći lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
mzna;
Najcenejša vožnja v Ameriko. TESS
E. Kristan
^ allastv. toesijoniraaa i J potovalna pisarna
i__' .... .
. Al V.
■Js*
za
246
v Ljubljani, KoSodvs*5«!;*;® uSiee 41
3
2?^"   ?falcenc|i*a vožnja w Ameriko.
. : V
■ An
ti 3 d  <9 A
1 itf -15
t& B t j i (Sisi v
m ifi
PP1H1PV
^ Sjnbljoni
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančne ns firmo.
f.Zek) važno za trgovce In obrtnike!
-e? Isnassa Is ^roGeffea salona
S 9
I (J ££32
Bfn t ^ 3ti 53
V*t*v      los      s& ^y
i
g llTJ
6a P
in je sedaj skrajni čas, cfa si jih vsakdo nabavi, ker bode gntovov najkrajšem  času zaloga pošla in se Vam te?ISP mifcl zelo ugodna,  prilika,  za&tevajte  TCOrCS,  katere rade volje pošiljam na oglud. — Z vele^poštovaniem
■tf O) >j<
Ulic
ligami
jubJj
* it si.
3913
Slovensku tvrdk«
AVGUST REPIĆ
■odar v U*»lja*l
RolEzijski eliti ff. it (i Trum)
40
izdeluje, popravlja ii prodaji vsakovrstne
po najnižjih cenah.
03
|!ai Jesenko
Zi?KMJana3 Stari trg 11
priporoča
v*
is®
cilindre, čepice itd.
■    najnovejše fasone =
po najnižji ceni.
£3 išZžZii LS2S©SZJSESCS3JCBCTatSS5K
Majjcenejjše
n nrnivfl ??
i
domačega izdelka priporoča
'idmar
Ljubljana Prsa Š3*o?i|o 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
JlliOER „66" SINGER
najnovejši in najpopolnejši PHp& šivalne stroje dobite 2i= Šivalni stroj. = ^Sfi^ samo po naših prodajalnicah.
rjiibijana Singer Co. deln. dr. za šivalne stroje, sv. petra cesta,
Varstvena znamka: Sidro.
Linlment. Capslci comp.
nadomestilo za
Pain-Expeller s sidrom
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlafenjn itd.
po SO h, K 1 40 in K T— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek.
~ Pa?
Br. IvMm lekarna pii zlatem leva v Pragi. Elištioa l ] nova.
3E
3E
3 d
nove, letošnjega pridelka, mehko lusinaste in belozmate, kupuje v vsaki množini
.*. po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka /.
II. A. Ii
v Ljubljani, na
v« v/
m in. tet
|e Terezije cesti št. 2.
Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno ohranjenih, močnih in trpežnih
99sodov od finega špirita"
deloma enkrat rabljenih, deloma popolnoma novih od 300 dO 400 litrov in od 600 dO 700 litrov, večje množine po jako nizkih cenah, f&koj
dobavni. 3750
Št. 15541.
Razpisi
Podpisani deželni odbor razpisuje
okrožnih zd
v 1.) Fari (okraj Kočevje); 2.) Grosupljem (okraj ljubljanski); 3.) Kočevju in 4.) na Raki (okraj Krško).
S temi službami je združena plača in sicer: ad 1) in 2) 1600 K, ad 3) 1200 K, ad 4) 1400 K in aktivitetna doklada 200 K.
Dosedanji zdravnik v Fari je dobival od zdravstvenega zastopa še pri-boljšek v znesku 1000 K za posebna službena opravila.
Zdravniku na Raki gre po nekem vblitu naturalno stanovanje z vrtorn, in vinogradom na h. št. 40 za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru
do dne 21. novembra 1309 j
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijske državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od DEŽELNEGA ODBORA KRANJSKEGA
v Ljubljani, dne 22. oktobra 1909.
35letnica.
u ri€\sl/iv*ty pctoia/i na/ st> vbrn<y<?
fa dofe©i® m
35letnicc..
Privatna plesna šola
mm,
f\
S
L|&2bljanaf Stari tr>g štew- 18
se priporoča si. občinstvu kot zelo solidna za nakup raznega
modnega blaga.
Velika zaloga letnega in zimskega moškega, ženskega in otroškega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, mo-dercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavrat-n:c, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov. Otročje oblekce, svile, haržuni za blnze in nakite, svilni trakovi, vezenine, poza-mentrije, borte, čipke, čipkasti ovratniki in vse potrebščine
za šivilje. 0 1995
jKfe^:^^ 1 1 m iit'b«n«nMMi«nMMMnM
v dvorani bolola „Union".
Imam čast naznaniti, da sem otvoril jubiiejski tečaj za plesalke in plesalce, že vajene plesa, v ponedeljek, 25. t. m. in se bode nadaljeval vsak ponedeljek od 8. do 11. zvečer ter izjemno še v četrtek, 28. t. m. ter 4. novembra.
Novost: Figuriram plesi.
Vsak petek od 8. do 11. zvečer je tečaj z& začetnike
in se prične v petek, 29. t. m. Poučeval bodem vse moderne plese.
NB. Pri teh tečajih imajo samo vstop gospodične m gospodje boljših rodbin.
Privatne in separatne ure v rodbinah, ali v institutih po dogovoru.
Vpisuje in vpraša se vsak dan od 11. do 1£. dop. in od 2. do 4. pop. v hotelu pri „Slonu" soba št. 73. Z odličnim spoštovanjem
3989 Giulio Morterra. avt. plesni učitelj.
J. K. Kaiser puškar
v Ljiijaai, MvMmi ulice It. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
1 is »ta
lovskih potrebščin, vseh del koles (biciklov) katar tudi
ndetalnl ogenj
po najnižjih cenah.
Popravila pušk, samokresov, biciklov točno in I
solidno.
!KXKXXX >XX3£XXX
xx ------
XX XX XX
Najnižje cene.
xxxxxx xxxxxx
*xx
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
850
Haiveua zaloga pohištva
n qpalM la Jedilne sobe, salone In gosposke sobo. Preprogo, snotorU, modreci na vzmeti, ilmnatt modro cl, otroški voslekt Itd.
XK
co
p*
p 0 e <
O 0 »
•J
NalseUdneJie bla«e.
77
M3U
•■«•••«•«•11
Frane Vlsjan
Ljubljana, KoMvonka alka
priporoCa tvojo bogato aalogo 16        MTtk fal t«
VOZOV.
kurilnih peči
Ustanovljeno 1M2
Rudolf Geburth, Dunaj
c. in kr. dvorni strojnik
VIL Kalaoretramae 71, mm ogla
Največja in najbogatejša zaloga vseh vrst posebno najf ineje v vseh barvah v ognju emajlirane peči z nikljasto montažo.
Regulirne polnilne peči od 15 kron naprej. Trajaogorilne peči za kurjenje s premogom. Štedilna, kuhinjska in strojna ognjišča vseh velikosti. Peči z železnimi petnicami za kurjenje dveh ali treh sob. — Plinove peči ia plinovi kamini. _
Katalogi gratis in franko. 3252 £^^3
Ravnokar izšle nove
- —
Cena 4«— krone In po 2 K M vin.
Velika zaloga
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč.
Fr. P. Zajec
urar in o ptik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
3van ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bo
voznih
a (Vajeti i v
:esta 17 mf^hfŠm Hf
ogato zalogo    ^af BR
koles. JpHa&JH
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
Ežiisa izborna naknpna prilika za mannlaktorlste ia krošajarje ob direktnem dobavanja lz tkalnice.
W*W Razpošilja se tudi zasebnikom I "M
40 metrov ostankov lepo sortiranih 13 K 90 h 9 40 metrov veleprlma
po želji sortiranih 15 kron.
Eanafaa žive barve, za posteljne preobleke.
Oksford za moške srajce, izvrstna trpežna kakovost.
Barhent za obleke lepih vzorcev, za
obleke, bluze in spodnja krila. Flanela nežni vzorci, za srajce in bluze. Delain z borduro, za obleke in bluze. Angleški cefir 80 cm širok za barvaste
srajce, prsnike in damske bluze. Modrotlsk za kuhinjske predpasnike in
domače obleke.
Krizet barvast za spodnja krila, tkan iz
debelega blaga.
Dolgost ostankov od 3 do 10 metrov. Zajamčeno brezhibne in stanovitne kakovosti, zajamčeno popolnoma pralno.
rizika!
Znesek se takoj vrne ako blago ne ugaja in se po-šiljatev lahko nefrankovano pošlje nazaj. Čez 1000 priznalnih pisem od 1. januarja naprej.
40 metrov najfinejšega beljenega rumburskega platna za najfinejše telesno in
posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo K 17"90. Že popolnoma zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, tkane iz najboljših platnenih niti, nepokončljiva kakovost, zajamčeno  platno,  kos 2*40 K. Vzeti se mora najmanj 6 kosov. — Razpošiljanje po povzetju.
- Tkalnica R. Homer, Nachod, češko- —
3385 Ob naročltvl 2 zavojev franko.
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (parket)
različne vrste od priprostega do najfinejšega izdelka, naslonjače, giigalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize vsake velikosti, vrtne stole, stole za glasovir itd.
Imam vedno veliko zalogo bmkovlk Ia hrastovih na par prepariranu dettle (parket po na|nltjlk cenah).
Na zahtevo pošljem svoj ilustrovani cenik zastonj in franko.
Ivan Bahovec,
tovarnar na Daplio! p.
3099
A. KUN3T
tM*vska ulio« štev. 4.
Velika zaloga obuval
▼sakrlsa zaročila m izvrftajejo tečne ia f stiki cesi. Vse sierc se shranjujejo is zszsssinjeje. — rti zunanjih naročilih nai jj se blafeveti vierce poslati.     40 £
i
Fr. P. Zajec
optik, urar In trgovec s zlatnino In erebrnino-
Stari trg 26.
Popravila se izvršujejo točno In ceno.
jim, infiiwn.ui..........        .mf^mw '"" _ j
C kr. pnv. tovarna za cement
TiaaaaMiaa framogokopaa draibe v Trb©*Iiaa
priporoča svoj priznano izvrsten MHM«MHl v vedno avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede j" odporne todote*SSl artkrilMoei dobroti kakor tudi svoje priznano tavretao apno.
Priporočila in/ izpričevala
2944
raznih uradov in najslovitejših  tvrdk so  na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
JL
3E
Slovanska tvrdka obuval
Združenih čevljarjev v Ljubljani
Wolfove ulice štev. 14-
priporoča slav. občinstvu svojo veliko ZalOffO za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoSe in dokole&ice (gamaŠne) in vse k stroki spadajoče potrebščine.
Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno
izvršujejo v lastni delavnici. 1525
Zahtevajte cenike! Zahtevajte 1
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežfio opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
Br. Hlovka
Atelje ia ortopedične aparate in bandaže.
Prešernovo ulico št. 5.
jO
o
G
><->
.Si
a?
cd
•p.
cd
o
IzdelovatelJ kirurgičnih medicinskih inštrumentov in vseh potreb« ščin za bolnike.
fini Krejči
tjubljana, Volfova nI. II5.
priporoča svoio bogato zalogo
najmodernelšik, najfinejših
kožuhovin,
klobukov la čepic.
Prevzema tudi m v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupnje mi vsakovrstne kala dhr-Jaalaa ii Jih najbolje plačuje.
Blago ceno in solidno..
vseh sestavov postavlja
Češki specijalni zavod: strojna tvornica
Jan Štefka
Praga-Kralj. Vinoliradyf Fričova ulice št. 892.
Pr^phnri^t*      stavbe železnih rastlinjakov i U3CU11UM.  iB njih opremljenje s toplo vodo.
€tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2, l ali 6 sobami.
IŽelezne konstrukcije streh, mostov itd. 1 3281_B
•v
mm
u Ameriko
17
7 modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane tez fintwerpen v Hew-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kr o oni and, Vaderland, Zeeland, Lapland In Sani lan d,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwcrpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v judna postrežba in spalnice po novem urejene v'kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz tjnbljane vsak !orek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani?
Kolodvorska ulica 0*14 štev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno f,pri Starem TiSlerJn'1.
Kada bi se oženila
vsak s tako damo, ki si naroči svojo opremo pri tvrdki
Brafle Krejcar, Um»M It. 9191. (fin
P°5^? 8e tudl      blago H fOt»odfnitt¥0 izborne kakovosti v vseh množinah. Reklamna prodaja; naročite torej, dokler je kaj zaloge. * aafaSfH?lUil "I11" ■r#I ***** izvrstne kakovosti 150 200 cm velikosti, samo ■ Y?orci lepih barhentov in flanel, dalje vse platnine ki pavolnine samo
najpopolnejše kakovosti, gratis in franho. 3276
628924
7E4
5706
93
Stoj« a Mujetau
Ceniki zastonj ii poštnine prosto.
debelo moko (tMi), pripravo za parenja krma, itedOna koflOča, seaalke za fneJalM
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvdrka 3770
Pb. Maytarth & Go.
tvornica a iispMash sinje, Hnalivini ii ližite m pm Dunaj II., Taberstrasse 71.
Sprejemajo se zastopniki in razprodajalci.
Julija Štor
v Prešernovih ulicah štev. 5.
največja zaloga moških, damskih in otroški!) čevljev, čevljev za ldwn tennis ii prisilili
golsserskili gerskiH čevljev.
Elegantna in Jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
hranllnloa at. 49.0M.
Telefon at« 135.
Glavna posojilnica
liani
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
piana u Koogresnein trga štev. 15, Soiivanova hiša v
sprejema in izplačuje hranilne vloge,
\ \ i dfle viole fim *
brez odbitka rentnega davka. 2 Uradne ure od 3.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižite u sprejemajo kot gotovina, ne da bi se oliresfovanje pretrgalo.
a
3
u
<
•o a
f
9 1
3
217S
3711
Jrfodni salon
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. i?a//7/ klobuki vedno v zalogi
Palača J^esine hranilnice-
Prešernova ulica.
Koliko veselje in kakšen ponos obhaja gospodinjo, kadar pogleda svojo svetlo, okusno čisto kuhinjo. In kako hitro je vse osi.^ženo, perilo in vsa hiša. Car udobnosti in veselje vlada po Vašem domu. S
ovim
milom
te lahko dosežete.
■Ji
mm
Fr. Ševčlk siti
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lasnega izdelka, kakor tudi belgijskih, stilskih in teških str_„
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Fosebno pripo ročam lahke trocevke in pučke Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
SV   po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno In zanesljivo.
Cenovniki no zohtevonjo znatonj lo poštnino prosto o
krojač 40
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaŠcev za gospe, nepre-rnočljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
loli-—~—-sni— lisi
Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbar.čeve mannf. trgovine priporoča
mm, razno meSfce perilo, kravate, evratrnke iti!, ili
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
ii
Pekarijss?
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Sv. Petra cesta št. 26.
■   *   ir^m   m^^. ■ ■■■   i^m rf^ta
DiniDlDlDIOlDia
2*
•'/i,' o
r1>p-. biek^- .^r:rfVV Poprav;1 i
W L.Mikuš
tovarna dežnika« j
Ljubljana, Mestni trg. I
L
□ □ □ □ □IDIDID
Vv*sSf «~ . -n-n —. --
v _ M • _   splošna delu. dražba
prva ccsKa 5*^5«* na žtvijenjg
Generalno zastopstvo za vse slov. dežele v Trstu, ul. DosizeitiS
EDINA slovanska delniška dm>ba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekozn, EDINA, katera koleknje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejša na vse načine! Svoja k spojim!
Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh verjih slovenskih krajih, j
k3 3386
gospod GESTEIN IVAN, Radeckvjeva cesta 16.
m
Izvolite pisati po vzorce!
iČMCil
U. J. HsvlKsk in brat u Po
Clarslj. O!;e&l£0*$
Izvozna hiša modnega in mannfakturnsga blaga.
Kri poročam o > IzTretafto. k^ko\( Atih :
Hodne Hlnsooe - sukna
Jssea 1909—19S0 Zima '
Bdrhote. Flanele. Opreme za neveste.
Vscorrl franko. 1 zavoj  40 m pralnih ostankov okusno odbranih 18 K franko po povzetju. Od teh se vzorci ne pošiljajo.
776    "        ' " •Tf" IVafbol j hI siM^up!
m
■ V-
m
l'OUKV
" 1 V
3267
najcenejša in oajiiilrejša vožnja v Amerika s
Bremna
^WJm^B7TTF?nsT'
NewYork
cesarskimi nrzoparniki „KAISER WIUELM"f „^ROMPRINZ EIAI", „KAISER VILHELM d. SBGSSE1'.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. *9
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ©
parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite M
v LfnMJaal edino le pri ^
nasproti obceznani gostilni „pri Starem Tišlerju".
Odkod iz LJaM|ane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa poiasnila, ki so tikalo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena« reelna In solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksiko, Kalifornijo* Arizona, Utai, Wioming, Nevada, Orecon ia Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez Oalveston. Odhod na tej progi iz Bremna
enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Btltimora in na vse ostale dele sveta kakor Brazilija, Kile, Bietos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
RQ6
19
65
■ -v
91 " . ■ ■•
{rinmph-štedilna ognjišča
f t '   !      » —J
za gospodinjstva ekonomije i. t. d. v vsa-koršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Štedilna ognjišča iz hotele, gostilne, restavracije kavarne 1. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti do-poslani znamki. 2506
Tovarna za itejiln oanjiHa ..Tiiampr
S. Golcfechmidt & sin Wels 18, Gorenje Avstrijsko.
H- Suftner
LJubljana. Mestni trg
razpošilja * 3C56
are, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta Obrnile se zanesljivo aa domačo slov. tvrdko!
Veliki novi
cenik zastonj! "^Sgf nevest!
PlOisla, ieia, m čitala Mer-Sos-
l/flllf HT3 na ^ kamnov, pokrovi osta-KU|J1  lil U nejo vedno beli.  prav na-aačno 36 ur idoča. — §3?"* E 4*50*
Srebrne nre od 6 kron naprej,
Cečletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Sokolske verišižice s sl®?= trakovi
nikelnasta K 1-20, srebrna K 5'—.
Ali že imate
brezplačno
4> O
viiaai ~i
Ako ne, pa se potrudite, da jo dobite Imamo prav zanimivo be-rivo, ki obsega dragocene nasvete za bolnike in zlasti opozarja na do-brodejni učinek galvanskega trajnega toka pri mnogovrstnih belezaih živčnega sistema. Bolniki, ki po premnogih po izkusih smatrajo svojo bolezen za neozdravljivo, bodo v tej brošuri gotovo našli tolažbe in pomoči.
Električno zdravilno postopanje po-rmre večkrat, ko kopeli, masaže in zdra-vila popolnoma odpovedo. Proti snloinl iivčni slabosti, revmatsMm težavam, pom<inikan)u spanj , potrtosti, ne-vralgUi, motaciem prebave sla t» otac stim vseh vrst, malokrvnosti in mnogim ženskim boleznim se je električno zdravljenje v mnogih slučajih sijajno obneslo.
Zahtevajte to knjigo, in pošljemo Vam jo radi
gratis In franko
pod z-prto kuverto in brez vsake obveznosti. o'J28
- terapevliška ordinacija
Dunaj, I., Schwangasse l.Mezzanlo,
A#L 1 s 2.
m
1
U
i
36 X. 1909 Enpon za brezplačno knjigo.
Na
Elektro-terapevtlško ordinacijo na Dunaju, I. Schwangasse 1, Mezzanln Abt. Is 2
Prosim pošljite mi knjigo:
»Razprava o moderni elek-tro-terapiji"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: _ Naslov:
^5!
#11
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarev,
naj zahteva izključno
V »9-5
w
Ottoman
cigaretni papir.
Vsak kmetovalec -ajjjf -
z f epanioiim patent krnšnimi pečmi
V tej pesi se ob prihranitvi drva in prostora aa 60 do 80% peče izboren kruh kakor tudi vsako drago pecivo. Lahko se tudi soli sadje in sodi rje, pa tudi meso se da prekrasno speči. Te patentne krnina peti «e izdelujejo v velikosti aa 4 hlebe po K 100 do 40 hlebov in ae pripravno dajo postaviti v kuhinji, na hodniku, kolar-nioi itd.
vsaka peč se da za 6 tednoi no poizkusijo.
Kataloge polije brezplačno poleg vsakega žaljenega pojasnila (Dopisnica aadostuje) Fr. Kalana A F. F. VHUe
ip. v L|nU|anL 3W
•mota]
2781
abife za streho vaših hiš
Glavno zastopstvo za južne dežele i
V, J AN A C H in DRUG, Trst.
Vprašanja na Teodorja Kopna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi,
kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Uhiskes
is hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 400, 600, 1200, litrov proda pt nizki ceni.
FRAN CASCIO
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
sledeče izborne snažUne In čistilne predmete:
Za čevlje:
mast za usnje
v prid družbi sv. Cirila in Metoda
kremo „Ilirija", kremo „Pi°axincl,
za kovine:
WkW čistilo TSH
v prid družbi sv. Cirila in Metoda
Čistilo „Polerin" i
□stilni pet „Ilirija",
za mrčes:
prašek »Dalmatin6*
v prašiinih škatljicah.
Te predmete, ki se dobe v vseh trgovinah, zdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk,
Ljubljana« 4007
•V   Kvaliteta Izborna. Cene povsem konkurenčne.
Za lesen In zimo
priporoča tvrdka
Gričar&Mejač
v fjttbljani, Prešernova ulica 9
svojo bogato zslogo
iziotovlienlh oblek
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko
<ST
Vedno laa
gsa^ zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
= iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Vidu pri LJubljani
in opeko za zid, dalje stavbni Huma za zidanje iz domačega Kamenoloma v Podprti
t>rl J. KatDflSU M JUjtat>ljazal.
4706
7
A2B
8
klobuke za dame
po znano najnižjih cenah, priporoča
L
i
Ljubljana, Stari trg 21.
Klobuke sprejemam v popravilo, zunanja naročila izvršujem točno. Žalni klobuki vedno v zalogi.
=11        i^ii„._„i^ir ii==7r
ta Mirti!
alhr ki krniek, izvrstne za krmo prašičev kakor tudi sa gnojenje njiv, Oddaja ▼ vsaki množini in po vsaki ceni veleiganjama sadja 3926
11190 i tU. i LMIjaii
Anton Leutgeb,
968   rekavlčar te bandsžtst.
Pod trenco 1. £j|lb!J2IUL Pod ^ančo 1.
344
3%
•1
i
priporoča največjo zalogo krasnih
robnik
evhi
kov
Cene izredno nizke!
glič
fjubljana, JKfestni trg 11
ctikr3.t
izvolite si ogledati veliko izbiro v največji
narodni konfekciji
H 8SJ
• a&IŠjI!
£jul']ana.    Stari trg št. 28.
Ijubljana.
3927
domače bcfle, Hr!!? preSpssniHe, cfročis o&IeHce In Krstne eprave. Najboljše perila la m mm predete za gospode in gospe.
Po pošti natanko po naročilu.      Cene radi majhne režije najnižje.
■aaiatth trn vojaških rokavic.
izdelovatelj kilnih pasov.
Vsa Idrur-gična dela. Zunanja na* ročila točno.
Cene    niz k«
Svoji k svojimi
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrnine
ran bi in očal.
Blago prvo vrate.
Solidna postrežba.    Cene najnižje.
Lastna delavnica
za popravila in nova dela.
Lud. černe
jnvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sednijski cenilec.
fjubljana, Vol/ove ulice 3.
IO
Največja zaloga
JI. Sfunc
/Ljubljana, Dvorski trg Štev. S.
Podružnica: JAcvo mc^te, CJleimi trg.
1157
365-38
Fotografski umetni saws)
1 It
AVGUST
II Mm W As 11 [§
i)
O
C N
e
9
e
>o
*»
a
m
m
e o.
o
KI
e e
C
h
I
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje fcžj tehničnih predmetov, interijerjev itd. I S r0
J)
m
Vsa dela se izvršujejo točno in v največji množini.
f
i.
r
'. -
\<
i •■•
O
< ii v- v
£ <
a ;;*>
< o
i«..
£f Bi
em
a »
j* o.
tr p
is o
B
3
B
■A
Priporočam so za izdelovanje kožuhov vszti vrs£; kakor tadi damskih jop, kolerjev, mufow*
V zalogi Imam vedno veliko izbiro vseh vvst Escžii-hovine. Sprejemam popravila vseh v to strofeo spadajoči^ predmetov. Izdelujem vse po najnižjih cenah.
5
J. WANEK, I,
Sv. Petra cesta
IZasr
3919
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Rezervni zaklad: 65,000.000 kron.
Av
B R
skega kreditnega
asa. trgovino In obrt
bljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na obrestovanlo v tekočem raćnnn« na etro-rataa in proti hracUaim kniižicam;
izdaja obrestnjoče se blagalniike liste;
dovoljuje: posolila na tefcofti račvn, dalje stavbna posoffla, hipotetaa pesOiHa, carinska poselila, davčna {amstveaa poselila itd.
eskomptira menice in devize in preskrbn|e njih lnkaso,
iadaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tosemska in
inozemska trži&Ča,
kupuje in prodala tn- in inozemske rente, zastavna pisma, dehdee in;
in daje vestna navodila za nalaganle *
priskrbnje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadijo za nieleibe prt draibak.
sprejema v shrambe vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost,
oddaja proti ognja in vloma sigurne sameshrsmbe (Safe-Deposits) pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema tiednoslBO predmete (preoijoze v hranitev, zavaruje srečke in izirebajoče efekte proti lsirebnl izgnbi in oskrbuje brezplačno pi SglsdOlSHje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje hnpeae, izžrebane papirje in valnte pri svoji blagajni,
daje prodnima na blage, na vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
m ta- in inozemske borze, 589 3
priskrbi m svoje naročnike trgeisks ialormaeije v ta- in Inozemstva itd. itd.
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Botcan, Bregenc, Brno, Foldkirch, Jablanioe, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, Opava, VVarnedorf.
Izdajatelj in odgovorni urednik Raste P u a t o al e m iek*
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
93
14
87
E2