8656 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PkimuRSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXV. Št. 23 (10.242) TRST, sobota, 27. januarja 1979 DNEVNIK ]e začel izhajati v irstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* renjl Trebuši, od lo. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je iZvšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. LOGIČNI^ ZAKLJUČKA SESTANKA NA VRHU MED TAJNIKI PETIIf STRANK Izstop komunistov iz parlamentarne večine sprožil krizo enobarvne Andreottijeve vlade Berlinguer: «Ne zamenjujte naše odgovornosti za popuščanje» - Craxi: «Razpust parlamenta bi bilo nezasluženo darilo rdečim brigadam» - Zaccagnini: «Vstop komunistov v vlado je neaktualen» - Andreotti v ponedeljek pred zbornico ial — Srečanje odposlanstev petih strank «bivše večine« je tra-» W ure in pol. Vsak izmed tajnikov je namreč govoril dvakrat, t . ,ar so bili zaključki sestanka jasni v trenutku, ko je spregovoril ‘Pnk KPI Enrico Berlinguer: «Po skrbni proučitvi dejstev smo zaje i"’- t*a ne moremo več ostati v tej vladni večini.« Temu stavku sledilo podrobno naštevanje nerešenih problemov in primerov, ki oh. Prepričale komuniste, da sodelovanje ni več mogoče. Berlinguer je 'ozd ostale stranke, da se niso za- vzele za pravo demokratično enot- 0SC da so zavirale reforme in, * koncu, označil kot »ncsprejem-'.e žalitev« zatrjevanje, da KPI * demokratična stranka in sploh . sme stopiti v vlado. Berlinguer j; 1rnPenja, da demokristjani komaj “kajo, da bi se vrnili k starim adnjm in političnim formulam in f } '■ero citiral tudi 'Zaccagninijeve lzJave v ZDA. «Ne. zamenjujte naše odgovorno-.’ za popuščanje,« je posvaril taj-^ RPI, «ker bi pe bridko zmotili.« *elo malo pa je Berlinguer go-°ril o tem, kaj predlaga. Najprej j^pdejal ostalim tajnikom, da izstop Pl ne preprečuje nadaljevanja ob-•°3a sedanje vlade ali oblikovanja j.ove vladne formule, saj «KPI ni ^®vilčno potrebna«. Dejal je tudi, a komunisti nasprotujejo predčas-temu razpustu zbornic. Edina reši-«ohi- na katero Pristaja pa bi bilo ... bkovanje vlade narodne enotno-j w> se pravi koalicijske vlade vseh epiokratičnih strank, brez vsakršne dtskriminacije, , Kri so več ali manj pričakovali ključke, ki jih je Berlinguer na-vedait začudil pa jih je izredno . 'er ton. Mnogi so imeli občutek, setJ6 k°tel tainik KPI podreti za Ud l VSe mos'ove' da bi kdo ne da je še možen kak kompromis, V-j^uugniniju ni uspelo razvedriti uusje srečanja, čeprav je vse po-a ■, naj vendar «obnovijo sodelova-Por* naPrežejQ v to vse svoje na-d !e- V tem smislu je tudi pove-je fen*®® so koncesije, na katere ga;, . Pripravljena: «Globalna po-? Janja o novem programu vlade bil Ce^° 9 njeni strukturi, češ da bi Sori i2e*° škodljivo, če bi se sedanje zač .vanje okrnilo v trenutku, ko tj enJa Italija polagoma premošča-gospodarsko krizo in se mora e-110 spoprijeti s pojavi terorizma. . Poznoje je Zaccagnini v Piccoli-erri spremstvu odšel k Andreotti;-. *n seznanil z zaključki sre-Ja-, Po tem srečanju je Zacca-karn' odgovoril na vprašanja časni-Cj lev in pojasnil, da ponudba si-(jj , velja vsem, vendar KD noče (j„'riniinirati nikogar, vendar meni, h,- ^Prisotnost komunistov v vladi ni aktualna«. ......i, Craxi je na srečanju ponovil, da se strinja s predlogom o «globalnih pogajanjih«, kjer mora bitj cilj «najti novo stično točko«. Ni pa hotel povedati, za kakšno stičišče gre. Bil je očitno jezeri zaradi poteka srečanja, kar je poudaril s stavkom: «Resni dvomi nas navdajajo, ko slišimo, da se v dveh večjih strankah pripravljajo na čelni spopad.« Drugi socialistični voditelji pa opozarjajo na pomen drugega zagonetnega stavka: «Predčasne volitve bi pomenile nezasluženo darilo rdečim brigadam, tistim, ki jili manevrirajo v Italiji in na tujem ter oboroženi stranki sploh.« Po nekaterih namigih naj bi to pomenilo, da bo PSI v najslabšem primeru podprla tudi vlado, glede katere bi KPI ostala v opoziciji. Socialisti bi se lahko vzdržali. Formalno se bo kriza začela v trenutku, ko bo Andreotti prihodnji teden (v ponedeljek in morda tudi v torek) poslušal izjave načelnikov parlamentarnih skupin v obeh zbornicah. Pravijo, da ne bo zahtevat glasovanja o zaupnici. KPI bo vsekakor tedaj še enkrat sporočila svoj prehod v opozicijo, PSI pa bo potrdila, da je zatorej kriza neizbežna. Andreotti bo tedaj moral sporočiti predsedniku republike, da odstopa. Začela se bo kriza, ki bo verjetno dolga, zapletena in za katero nj še jasnega zaključka. P. P. PREDSEDNIK SZDL MITJA RIBIČIČ V KOPRU Italijanska narodna skupnost subjekt v samoupravni družbi Letos v Kopru srečanje vseh narodnostnih skupnosti Jugoslavije Tajniki strank ustavnega loka na včerajšnjem sestanku. Tel. ANSA) *...»""n...................umili..mn...minimum.................................................................................mi...nuuuuin PO ZAPORI TEHERANSKEGA LETALIŠČA KRVAVE DEMONSTRACIJE V IRANU PROTI BAHTIJAROVI CIVILNI VLADI Vojska streljala na množice v Številnih iranskih mestih (Poseben dopis) TEHERAN - Bahtijarova vlada je doživela prve poulične izgrede z mrtvimi in ranjenimi, V trenutku, ko poročam, se širijo govorice, da je vojska ubila 9 oseb, ranila pa 40, druge vesti pravijo, da je ubitih nad 30 demonstrantov,, vah in demonstracijah poročajo tudi iz drugih iranskih mest. Na osrednji, teheranski Šahreza aveniji gorijo barikade, gost dim se vali iz teheranskega mestnega središča. Epicenter spopadov je še vedno vseučilišče, -okop svobode«, manir festacije pa se širijo kot oljnati madež. Vojska je ponovno zasedla mesto po nekajdnevni odsotnosti. Na križiščih so se pojavili tovornjaki in oklepna vozila: vse strateške točke so obdali s španskimi jezdeci in bodečo žico. Ljudstvo pa je brez pomisleka kršilo štiriintrideseti komunike vojaškega poveljstva, ki na podlagi izrednega stanja prepoveduje mani- "■HniiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmHiMtiiiiiiiHiMiMJiimilMiiiiiiiiiiHiiiiiiinitiim) £ UDELEŽBO DELAVCEV IZ VSE ITALIJE DANES POGREB UBITEGA SINDIKALISTA V GENOVI komENOVA — Tiho stopicanje in tnišpJ zaznavno mrmranje, trdi za-pfPjJen’ obrazi se vijejo v vrsti der« avditorijem jeklarne «Italsi-Sriio •r na tisoče delavce iz vseh krsi°Vskih tovarn stopa mirno odprte Guiri S *'ruPJ°m ubitega sindikalista Pom ^ossa' ki ga bodo danes do-l0v Pospremili na zadnji poti dejo a tQyariši jz vse Italije. Računa-najk jih bo na stotisoče, tudi iz Že “Ji.^daljenih mest, od koder so do ^rinili posebni vlaki, ki bodo jmjovrdi v iigurski pristan v prvih Dog j J'h urah ali še prej, sredi Jfreba se bo udeležil tudi pred-to i/k Republike Sandro Pertini, na-hov raJevne oblasti, prebivalci Ge-na e’ kjer bo danes popoldne sploš-stra3avka vseh strok, zastopniki - nk in vlade. Za komunistično sa; ,J0> kateri je Rossa pripadal, Je KPr i aktivist tovarniške sekci-g. , «Amilcar Cabral«, bo na po- liiien* pr's°ten tajnik Enrico Ber-chjni-r s sodelavcema Natto in Pec-str, 1Jern. PSI bo predstavljal tajnik ip Cii ®ettino Craxi, KD Taviani st0pa| on.i>. medtem ko bo vlado za-ditv* m*n*ster za turizem in prire-hodn ^ast°rino. Na čelu sprevoda njja ’ Poleg Berlinguer ja in Perti-Vta ’ 'ajoiki sindikalne federacije Ubit/1-10' JJenvenuto in Lama, ki bo od sindikalistu spregovoril ob bo , e® grobu. Pogrebno svečanost dr/,' znano, neposredno prenašala u televizijska mreža. ***> ubitega Guida Rossa so ce n ZVe stališče. Nasprotoval je namreč globalni u-reditvi zaščite ki jo je po njegovem »bolj pravično* zagotoviti postopno s posameznimi zakoni in drugače za Slovence v Trstu, Gorici in v Benečiji. Melonar Dolcher je kljub osladnemu zatrjevanju, da hoče Slovencem dobro, označil globalno zaščito za provokacijo, češ da nam je že dobro, saj smo itak dvojezični. Izkoristil je priložnost, da je nesramno napadal sosedno prijatelj sko državo in zatrdil, da smo Slovenci manj kulturen narod, saj i-mamo šele 100 let pisan jezik. Kakšno spričevalo za človeka, ki bi moral vzgajati mladino na univerzitetni ravni! Najbolj strupen je bil drugi de-mokristjanski poslanec Tombesi, ki je vse svoje izvajanje osredotočil na obujanje starih sovraštev, sklicujoč se na »fojbe* (dobesedno je zatrdil, da se mu «upira, da je Rižarna narodni spomenik, fojbe pa ne»), večkrat pokazal površno poznavanje predmeta in v bistvu poudarjal, da je po njegovem položaj Slovencev zadovoljiv in da pomeni globalna zaščita hudo provokacijo. Vse to seveda, ne da bi z eno besedo pokazal, kateri člen ali del člena zakonskega predloga ogroža pravice italijansko govorečih sodržavljanov, ampak v stilu melonarskega glasila. Niti večkratno opozarjanje sogovornikov, da so njegova stališča daleč bolj nazadnjaška od uradnih stališč KD, ga ni mogle spraviti s provokatorskega tira. (Iv) Predkongresno delovanje KPI V okviru predkongresne dejavnosti KPI bosta danes dva sekcijska kongresa, in sicer sekcije na Pon-čani in devinsko - nabrežinske sekcije. Prva bo ob 16. uri, druga pa ob 17. Na sedežu federacije v Ul. Capi-tolina pa bo ob 9.30 predkongresna skupščina sekcije tovarne Velikih motorjev, na kateri bosta o kongresnih tezah govorila Claudio Riaviz in Giorgio Canciani. NOVA PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI «AIDA» BREZ BLESKA VELIKE PREDSTAVE Režija Giancarlo Menotti, dirigent Francesco Molinari Pradelli, zborovodja Andrea Giorgi - Naslovno vlogo je pela Orianna Santunione, Radamesa Giorgio Casellato Lamberti «Aida» je že od svoje prve uprizoritve v Kairu decembra 1871 in prve evropske uprizoritve februarja 1872 ena najbolj slovitih Verdijevih oper, ki sodijo v železni repertoar vseh velikih gledališč. Njene monumentalne scenske in vokalne razsežnosti zahtevajo seveda velik uprizoritveni napor, ki pa ni vedno ustrezno poplačan z aplavzi občinstva, ki razumljivo pričakuje od uprizoritvenih možnosti tudi največji efekt. Je že tako, da si občinstvo vedno želi nekaj faraonsko mogočnega in pompoznega in se ne zadovoljuje s polovičnimi rešitvami, ki pa so v današnjih težkih finančnih razmerah italijanskih gledališč, praktično neizbežne. Zato je treba tržaškemu gledališču »Verdi* izreči toliko večje priznanje, da je vključilo «Aido» v svoj letošnji repertoar, obenem pa z razumevanjem upoštevati če ni moglo nuditi zaželene pompoznosti. kot jo pričakuje poprečno občinstvo, in niti ustrezno izenačenih vokalnih interpretov, kot jih pričakujejo ljubitelji Verdijeve glasbe in kot jih *Aidat> zahteva. S tem po nočemo reči, da premierska pred- PREDAVANJE NA POBUDO ZDRUŽENJA ACLI Južnoameriški kristjani pred konferenco v Puebli Govoril je Luis Badilla, tajnik čilskih revolucionarnih kristjanov Potovanje papeža Wojtyle v Južno Ameriko, kjer bo prisostvoval tretji škofovski konferenci, je pomembno, a hkrati problematično. Problemskost papeževega potovanja je včeraj nazorno prikazal Luis Badilla, tajnik organizacije čilskih revolucionarnih kristjanov, !.i je na pobudo tržaškega odseka združenja ACLI, predaval v dvorani ENAIP. Badillovo predavanja moramo strniti v bistvene točke, ki pa jasno dokazujejo, s kolikšnimi problemi se bo moral Janez Pavel II. soočati na škofovski kjnferenci v Puebli. Tretja južnoameriška škofovska konferenca se začenja 10 let po drugi, v tem desetletju pa se je v Južni Ameriki marsikaj spremenilo, predvsem na slabše. Iz druge konference je izšla smernica, po kateri naj katoliška eerkev- prične razpravljati, o problemih Južne Amerike. Ni bilo mogo^v£(l**roblemov uvažati iz Evrope, južnoameriška cerkev si je morala ustvariti in potrditi lastno identiteto. Deset let krvave zgodovine je izostrilo stališča vernikov in privedlo do «teologije osvoboditve*. Južno Ameriko pesti revščina, v več kot polovici držav vladajo diktature, ogromno ljudi je nepismenih, ravno tako je ogrom no ljudi brezposelnih. Izredno visoka je otroška umrljivost. Tuje sile, predvsem ZDA, se grobo vmešavajo v južnoameriške zadeve in na širokem področju nemoteno črpajo naravna bogastva, medtem ko pre- bivalci dežele večkrat nimajo niti kosš kruha. Velik del južnoameriš kih vernikov zato sledi geslu, da ni toliko važno razpravljati, ali je duša umrljiva ali ne, važno je vedeti, da je lakota brez dvoma smrtna. Skratka, vedno več škofov, duhovnikov in vernikov trdi, da pomeni zvestoba evangeliju boj za človekove pravice, skratka boj proti diktaturam, kolonializmu in imperializmu. Revolucija in vera sta v Južni Ameriki večkrat vzporedna pojma, prav tako govorijo kristjani o novi poti v socializem. Od papeža Woj-tyle omenjeni verniki pričakujejo jasno stališče do bistvenih južnoameriških vprašanj, pričakujejo tudi, da se jasno izreče o «teologiji osvoboditve*. Papež se bo moral izjasniti, je dejal Luis Badilla, o specifičnih zahtevah in stališčih številnih kristjanov, ki lq se odločili v imenu evangelija za neizprosni boj proti izkoriščanju i:i diktaturam. Papež se bo moral izreči tudi o režimih, ki v Južni Ameriki teptajo najosnovnejše človeške pravice. stava, ki smo jo gledali v četrtek, ne bi bila na sprejemljivi ravni, poudariti hočemo le dejstvo da so uprizoritvene možnosti tega Verdijevega dela mnogo večje in da jt tudi scenski učinek lahko impresivne jši. Režijo je zasnoval Giancarlo Me-notti in je natanko ista, kot pred dvema letoma. Prav taJco je bil tokrat tudi dirigent isti: Francesco Molinari Pradelli. verjetno eden najboljših današnjih poznavalcev Verdijevih opernih partitur in «Aide* še posebno. Orkester gledališča Verdi je vodil z ustrezno zvočno odmevnostjo pa tudi s čustvenostjo intimnih trenutkov. Morda bi mu lahko očitali le forsiranje na nekaterih mestih. Sceno in kostume. 0 skladu z že prej omenjenimi možnostmi je zasnoval Pasquale Grossi. koreografijo, zdela se je vendarle nekoliko preskromna, Alfrede Koellne, zbor pa je uvežbal Andrea Giorgi. ki nas je že navadil na to, da lahko pričakujemo od njega največ. Tudi tokrat je zbor več kot solidno opravil svojo nalogo, pri čemer je treba poudariti, da je zla' 'sti v pianissimih deloval brezhibna- Naslovna vlogo Aide, etiopske sužnje na faraonovem dvoru, je pelo mezzosopranistka Oriana Santunio-ne, ki je zamenjala najavljeno Mario Chiaro, ki pa je tudi sicer b-lo predvidena za alternativno nastopanje. Pevsko je .bila solidna kljub rahlim glasovnim zameglitvam ,v srednjih višinah, zadovoljila pa i* tudi igralsko. Kraljevo hčer AmnO-ris je vokalno in igralsko zanesljivo interpretirala Bruna Baglioni 1 lepim pastoznim sopranom'. V moških zasedbah sta glasovne izstopala basist Luiai Roni kot pogla\ var duhovnov Ramfis in Benito P* Bella kot etiopski kralj Amonasro, ki pa je tudi igralsko podal nadvse prepričljiv lik. Egiptovskega kralja - faraona je pel baritonist Giovanni Foiani. Radamesa pa tenorist Giorgio Casellato Lamberti-Radames je za vsakega herojskega tenorista izredno zahtevna vloga predvsem zaradi visokih izenačenih tonov. Imeli smo vtis da Casellato Lamberti, ki je sicer dober pevec, ni imel najboljšega dne in da rnU je glas zastajal v grlu. Težave j1 imel že pri uvodni ariji prvega dejanja in čeprav se je v drugem tretjem glasovno popravil (toda dejanja v dejanje je od bledega začetka rasti a tudi celotna predstava). se je v zadnjem ponovna utrudil zaradi očitnega forsiranja glasu. Toda kot rečeno, v celoti dostojna predstava čeprav brez bleska monumentalnosti, ki jo bo zanimiv0 gledati in poslušati še v najavljenih alternacijah v vseh glavnih vlogah, (jk) • Deželno združenje umetnikov sporoča, da sprejemajo na sedežu organizacije v Drevoredu Ippodromo št. 2/2 prijave za tečaje risanja, slikarstva in grafike za leto 1979. Zainteresirani se lahko zglasijo na sedežu združenja, kjer bodo vsak ponedeljek od 17. pa do 19. ure dobili vse potrebne informacije. IIIIIIMMIIlIllIlllllllMIHIIIIIIIIIIMMIIIIKlilllllllllllHIfllllMIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllMIIIMIMMIIIIIIIIIIIIII mala črna kronika Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice so včeraj nekaj po 14. uri sprejeli 69-Ietnega Lodovica De Zor-zija iz Ul. Pinturicchio 3, ki se je ponesrečil pri prometni nesreči na pokrajinski cesti, ki pelje proti Zavijam. Ko je s svojim dostavnim vozilom guzzi 500 hotel zaviti proti odlagališču pri Orehu, je trčil v nasproti prihajajoči volkswagen, ki ga je šofiral 45-letni Pier Antonio Ma-rone iz Milj. De Zorzi bo okreval v 30 dneh. * * * V Žavljah se je kmalu zatem pripetila še ena prometna nesreča, pri kateri se je poškodoval 34-lctni Adriano De Marchi iz Stare istrske ceste 42: ko je v višini bencinske črpalke hotel prečkati cesto, ga je s svojim fiatom 128 podrl 43-letni Marino Bossi iz Milj. Tudi De Marchi se bo mora! zdraviti mesec dni « * * Predvčerajšnjim okrog 23. ure pa so na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice s prognozo okrevanja prav tako v 30 dneh sprejeli 40-letnega trgovca Porta Romola iz Ul. Bel-poggio 10: v Ul. Locchi je v višini hišne številke 20 trčil v ustavljeno vozilo. Pri tem je poškodoval še tri druge avtomobile. • • • Včeraj so identificirali priletno žensko, ki jo je predvčerajšnjim zvečer v Ul. Rossetti s svojim avtomobilom podrl 29-letni Osimo Porcel-luzzi: gre za 7Met.no Olgo Giorgi iz Ul Biasoletto 26, ki so jo sprejeli na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice. Po zdravniško pomoč se je včeraj nekaj po 13. uri moral zateči tudi mestni redar 30-letni Renato Negri: v Ul. Scomparini je opazil mladeniča, ki se je nameraval polastiti motornega v ozda, skušal ga je usta viti, pri tem pa skupaj z njim končal na tla. Mladoletnika so aretirali. ...................... ZA RAZDOBJE FEBRUAR 78-JANUAR 79 CIPI odobril odlok o priznanju dopolnilne Magajne za «Dreher» Srečanje o predilnici «S. Giusto» na deželi preloženo - Danes sindikalni posvet o preosnovi obrata SIRT, prihodnji torek razprava o splošni stavki, ki je napovedana za petek, 2. februarja Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI je včeraj izrekel pozitivno mnenje o odloku, ki priznava olajšave dopolnilne blagajne za delavce bivše pivovarne «Dre-her», oziroma sedanje družbe »Nuo-va Trieste*. Družba je doslej zagotavljala delavcem ustrezne prejem ke iz svojega, in sicer je ta praksa trajala od februarja lani do januarja letos, saj je delavstvo prav pred dnevi prejelo najprej akonta cijo in nato še saldo na račun prejemkov za mesec december. S podpisom odloka bo zavod INPS sedaj vrnil družbi izdano vsoto. Vest o pozitivnem stališču CIPI je včeraj Drejel demokrščanskj parlamentarec Belci, ki je pred časom opozoril na vprašanje bivše «Dreher* ministre za delo Scottija, za industrijo Prodija in za proračun Morlina. Delavstvo bivše pivovarne — skupno gre za okrog 100 ljudi -pstane seveda še naprej v dopolnilni blagajni po zakonu 464, in sicer do trenutka, ko se bo dejansko začela preosnova obrata. Po obveznostih, ki sta jih konec preteklega tedna prevzela industrijca Carda relli in Polengh' — da bosta namreč ob primerni finančni podpori deželne družbe »Friulia* in Krožnega sklada -- premestila tovarno v žavel.jsko industrijsko cono in jo usposobila za proizvodnjo električnih črpalk, naj bi sedanja dopol nilna blagajna tra;ala še nekaj mesecev. Ko bodo odobreni načrti in zagotovljena finančna sredstva (»Nuova Trieste* potrebuje bajč 11 miiiiard lir) in ko se bo torei dejansko začel postopek preosnove stare pivovarne v nov obrat, pa bodo delavce vpisali v drugo specifično dopolnilno blagajno po zakonu štev. 675, ki velja izrecno za osebje industrijskih obratov v preosnovi. Ugodnosti te blagajne naj bi trajale okrog 18 mesecev, saj je za izgradnjo in opremo novega o-brata v Žavljah predviden rok približno poldrugega leta. Kakor smo že zabeležili na tem mestu, je delavstvo bivše pivovarne načelno sprejelo to rešitev, ven dar pod pogojem, da se pred začetkom preosnove ugotovijo potrebe tržišča, da se reši vprašanje odpravnin in da se poskrbi za pravočasno prekvalifikacijo prizadete delovne sile. Če .je vest o odobritvi odloka o priznanju ugodnosti dopolnilne bla gajne začasno razpršila moro za skrbljenosti v obratu »Dreher*, se položaj nasprotno v ničemer ni spremenil v predilnici »S. Giusto* ki so jo delavci kakor znafio 18 decembra zasedli in kjer zasedba še vedno traja. Za včeraj je bil na povedan pri deželni upravi nov se stanek z lastnikom tovarne, Fabbri jem, vendar dc sestanka ni prišlo, po vsej verjetnosti zaradi začasne odsotnosti deželnega odbornika za industrijo Rinaldi.ja. Včerajšnja sindikalna kronika be leži stavko osebja italijanskih šol vseh vrst in stopenj. Stavka, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL CISL UIL je le deloma uspela, ker se je je v poprečju udeležilo menda le 20 odstotkov vseh prizadetih delavcev. Danes pa bo v središču pozorno sti sindikalnih organizacij vpraša nje tovarne SIRT (bivše steklarne Vetrobel). Na sedežu CISL se bodo namreč dopoldne sestali predstavniki enotne sindikalne zveze, člani tovarniškega sveta in štirje parlamentarci iz našega mesta, da ponovno pretresejo problem dokončnega prehoda k preosnovi stare ste klarne. Ta bi se morala kakor zna I no preusmeriti k proizvodnji kovin skih izdelkov V torek. 30. januarja, pa se bo na sedežu UIL na Trgu Papa Gio- vanni sestal pokrajinski odbor sindikalne zveze CGIL-C1SL-UIL. Na dnevnem redu bo razprava o položaju v državi in o problemih splošne stavke, ki je napovedana za petek, 2. februarja, (ef) Hranilnice iz Veneta nakazale 9 milijard lir za «Cassa di Risparmio dciristria» Zveza hranilnic in posojilnic iz dežele Veneto je sklenila priskočiti na pomoč tržaškemu denarnemu zavodu «Cassa di Risparmio deUTstria* z vsoto 9 milijard lir. S tem bi zavod izravnal primanjkljaj, ki znaša prav devet nilijard in nadzorni organ, Banca dTtalia, bi v takem primeru lahko preklical nedavno prepoved opravljanja pasivnih operacij. Z drugimi besedami bi «Cassa di Risparmio deUTstria* lahko začela ponovno izplačevati zneske, ki jih dolguje svoji klienteli, ki jo, kakor znano, predstavljajo pretežno istrski begunci. V marcu izplačilo povišanih pokojnin Od 1. januarja imajo upokojenci pravico do 2,9-odstotnega povišk® pokojnin zaradi avtomatične pove* zave prejemkov na splošno naraščanje življenjskih stroškov. Povi* šane pokojnine pa bodo interesent* prejeli šele marca, ker niso pristoj' ni organi (ministrstvo in pokrajinska zakladna ravnateljstva) utegnili pra' vočasno pripraviti ustreznih račn' nov. Hkrati s povišano pokojnino 2® marec in april bodo upokojenci prejeli tudi zaostanek za dvomesečj® januar-februar 1979. Odloženo na ponedeljek žrebanje loterije Ministrstvo za finance je sporo-čilo, da so žrebanje loterije, ki bi moralo biti danes, iz tehničnih razlogov prenesli na ponedeljek, 29’ januarja. Za teden 29. januar - 3-februar pa se bo zbiranje stav normalno začelo v ponedeljek. Danes zvečer ob 20. uri bo v knjigarni «Utopia 3» v Ul. del Bose® predvajanje filma o potovanju v rezervate Indijancev, ki ga je pripravil Giorgio Štern. Sledila bo debata- Pijani so se spravili nad izložbeno okno Včeraj okrog treh zjutraj sta ®" genta javne varnosti opazila nedaleč od tržaške kvesture štiri mladeniče, Kazalo je, da ga imajo precej pod kapo. Kmalu zatem je bil° slišati žvenketanje razbite šipe. P°" segla je izvidnica letečega oddelkai vendar se je vesela druščina razbežala, za sabo pa pustila razbito izložbeno okno neke trgovine v M-S. Spiridione. Nedaleč od Ponteroš® so agenti ustavili 26-letnega Gior' gia Marchija iz Ul. Baiardi 9 tef 20-letnega Roberta Lugnanija iz O Vemichis 46/2. Lugnani je imel Porezano roko, zato so ga odpeljali "® oddelek za prvo pomoč, kjer so 6® obvezali. Zapustila nas je naša draga FRANČIŠKA KOCJANČIČ por. PEČAR Pogreb bo danes, 27. januarja, ob 12,45 iz mrtvašnice glavne oolnišnice v cerkev v Gropadi. Žalostno vest sporočajo: mož, sinovi, snahe ter vsi vnuki. Trst, 27. januarja 1979 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C GORIŠKI DNEVNIK 27. januarja 1979 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) Danes, 27. januarja, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v Doljuncu (abonma sobotni). PD SLAVEC RICMANJE - LOG Jutri. 28. januarja 1979, ob 18. uri gostuje v društveni dvorani SPD Tabor z Opčin s predstavo B. BRECHTA PUŠKE GOSPE CARRAR Režija in priredba D. Gorupa. Vabljeni! Gledališča DANES V PORTOROŠKEM AVDITORIJU ZAKLJUČEK SEMINARJA ZA ITALIJANSKE ŠOLE Sprejem pri italijanskem generalnem konzulu S S G Stalno slovensko gledališče v Tr-stu gostuje v torek, 30. t.m., ob 20. ? v Portorožu s predstavo Carla "Oldonija «Nergač». Rossetti Danes ob 16. uri red prosti in ob '•30 red II. sobota, Boli «Un sorso tena* v izdaji ATER - Gli Asso-V abonmaju odrezek štev. 4. ezervacije pri osrednji blagajni. * torek, 30. januarja, I Gatti di lcolo Miracoli v «Slogan rock ope-a2>- Rezervacije pri osrednji blagaj-n‘ v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes 0b 16. in 20.30 Leopardijevo e,o «H galantuomo e il mondo» z enzom Giovampietrom. Kupon št. 3 alternativi. Rezervacije pri osred-JI blagajni v Pasaži Protti. ne(leijo °b uri bo v okviru Meljskih koncertov* nastopil ko-n 0Pn' orkester, ki ga vodi Severi-o Zannerini. Rezervacije pri osred-Jl blagajni v Pasaži Protti. Kino V portoroškem avditoriju se danes zaključi 18. seminar italijanskega jezika in kulture za profesorje in dijake višjih razredov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom na območjih Kopra in Buj. Začel se je 22. januarja s slovesnostjo, na kateri je bila izrecno poudarjena važnost takšnih pobud, tudi kar zadeva utrjevanje vloge mostu, ki jo igrata italijanska narodnostna skupnost, na jugoslovanskih tleh ter slovenska na italijanskih v prizadevanjih za še nadaljnjo poglobitev čim širšega sodelovanja in prijateljskega sožitja med jadranskima sosedama. V resnici se tudi v iztekajočem se seminarju v organizaciji zavo da za šolstvo SR Slovenije ob sodelovanju s tržaškim uradom tajništva italijanskega zunanjega ministrstva odraža dosledna politika o seznanjanju manjšinskih krogov v Istri z najnovejšimi dosežki italijanskega jezika in kulture, pa tudi n.pr. z raznolikimi vzgojnim, vprašanji. Pred slušatelji seminarja se je Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni NOVINARSKI PLES Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma. Dijaki trgovske šole «1. Cankar* vabijo na DIJAŠKI PLES ki bo danes od 20.30 dalje pri Zlatem pajku v Gorici. Za glasbo skrbita Robi in Maurizio, disc - jokeya radia Estereo International. do včerajšnjega dne zvrstilo skoraj 25 predavateljev, docentov z raznih italijanskih vseučilišč, ki so profesorje in dijake seznanili med drugim z etničnimi in jezikovnimi značilnostmi v Furlaniji - Julijski krajini, z zvezdoslovnimi problemi in pomenom raziskovalnih laboratorijev pri proučevanju znanstvenega gradiva. Včeraj so se šolniki soočili z delovanjem pisatelja in filmskega režiserja Bellocchia, z ustvarjanjem italijanskih arhitektov na tujih tleh v 18. in 19. stoletju ter s pekočim problemom ponovnega uokvirjanja telesno oziroma duševno prizadetih otrok v družbo, študentje pa so sledili predavanjem o napredovanju procesa za pravočasno napovedovanje in zaznavanje potresov, o mednarodni vlogi italijanskih založb ter o pripravljanju posebnih filmskih efektov. Na sporedu je bila tudi še okrogla miza o pomenu animator stva, ki jo je vodila prof. Luciana Della Fornacc. Italijanski generalni konzul v Kopru Francesco Labruzzo je pozneje priredil v neki koprski restavraciji prijeten sprejem vsem udeležencem seminarja. JAVNA SKUPŠČINA PREBIVALSTVA V PEVMI Pri gradnji namakalnega jezu čez Sočo gre upoštevati gospodarsko problematiko Kritike na račun tehnokratskega vodenja občinskih poslov ■ Je namakalni jez zares potreben? ■ Bo mirujoča voda v bazenu imela kake posledice za vinogradništvo? :■ h t ' 16.00 Faye «Occhi di Laura Dunaway. Barvni Cappella Underground 18.00 - 22,00 *Gable Lombard*. Jill Clayburg, James Brolin. tfston 15.30 «Un mercoledi da leo-‘b>>. Jan Michael Vincent, \Villiam Katt, Graw Buscw. Barvni film. 16.30 «Un poliziotto seomodo*. Maurizio Merli. Prepovedan mladi-ai pod H. letom. Barvni film. "M 16.00 »Un matrimonio*. Vitto-Jj° Gassman, Luigi Proietti. Mia Farrovv, Geraldine Chaplin. Barvni Mm. Mltacielo 16.30 «Emesto*. Martin Halm Michele Placido, Vima Lisi, ^a*a VVendel, Renato Salvatori. Prepovedan mladini pod 14. letom. *‘Xcelsior Mars* ei|jce 16.00 «Come perdere una mo-?*e e trovare un’amante». Johnny “Orelli, Barbara Bouchet. Prepovejodan mladini pod 14. letom, azionale 16.30 «La fuga di mezza-aotte*. Prepovedan mladini pod 18. etom Barvni film 'Knon 16.00 «Una corsa sul prato*. Barvni film. tostalio 16.30 «Assassinio sul Nilo*. pgathe Christie. Peter Ustinov in Pii 8 Farrow. Barvni film. "'Irammatico Zaprto. Merno 16.30 «Giganti d'acciaio». Barvni film. l,rora 16.15 «Profesor Kranz. tede-aco di Germania*. Paolo Villaggio. Barvni film. mt°l 16.30—21.30 «Dove vai in va-canza?* Alberto Sordi, Ugo Tognaz-?*• Prepovedan mladini pod 14. letom. 'Borio Veneto 15.00 «1 quattro del-v,cca selavggia*. Barvni film. a Milje 17.00 «Rocky». Barvni »Im. Koncerti V ponedeljek, 29. januarja. Iro v gledališču Rossetti koncert pianista Stephena Bishopa za abonma tržaškega koncertnega društva. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo dne 3. februarja, ob 17,30 v . prvem ter pb 18. uri v drugem sklicanju, v gostilni pri Vereni v Križu. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, diskusija, volitve in razno. Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v ponedeljek. 29. t.m., ob 20.30 v dvorani PD «Igo Gruden* v Nabrežini javni sestanek o Spremni listini (Bolletta accom-pagnamento) — Podobne sestanke bo v prihodnjih tednih Združenje priredilo še na Opčinah, v Boljun-cu, v Trstu in v Gorici. Smučarski klub Union priredi v ne- , deljo. 4.. 11.. 18. in 25. februarja' t.l., smučarski tečaj za otroke in o-drasle na Zoncolanu Ravasclettu. Informacije in vpisovanje v Ul. Val-dirivo 30/11. vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah. Ob 30-letnici Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, kj jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi študijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18 ure. ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost. Posvet o izvozu strojev za predelavo stekla v Jugoslavijo V prostorih časnikarskega krožka je bil včeraj dopoldne posvet na temo: «Izvoz industrijskih naprav za predelavo stekla iz Italije v Jugoslavijo*. Posvet, ki so se ga poleg italijanskih strokovnjakov udeležili tudi izvedenci iz Jugoslavije in predstavniki nekaterih bančnih zavodov, je organizirala družba «Inter-Tem-per» iz Trsta, ki se ukvarja z izvozom posebnih vrst stekla, strojev za predelavo stekla in podobnih artiklov, Tržaška družba ima podružnico v Beogradu in je ekskluzivni zastopnik za proizvode Merckens-Lackchemie in Westerwald. O rezultatih posveta bomo poročali v jutrišnji številki. Danes praznujeta 50. rojstni dan FRANJO in JULKA COLJA iz Samatorce Obilo sreče in zdravja jima iz srca želita Lidija in • Joško z družino Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavce v Rojanu sporoča, da zaradi bolezni večjega števila dijakov odpade odhod na zimovanje na Lavarone. Prosveta PD Vesna iz Križa prireja fotografski tečaj. Ki ga bo vodil strokovnjak fotografije. Zainteresirani naj se javijo pri odbornikih društva ali na tel. štev. 225320. Ob začetku tečaja ni potreben fotoaparat Izleti GLASBENA MATICA in STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM V petek, 2. februarja 1979, ob 20. uri in v soboto, 3. februarja ^979, ob 20. uri Gostovanje Opere in baleta SNG iz Ljubljane P. I. ČAJKOVSKI EVGENIJ ONJEGIN Prodaja vstopnic v četrtek, L, in petek, 2. februarja, od 10.30 Bo 12.30 in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacij po telefonu ne sprejemamo. VSTOP S POPUSTOM ZA ABONENTE GM IN SSG SPDT prireja jutri, 28, t.m., izlet na Kras. Zbirališče je ob 9. uri pri glavni postaji avtobusa št. 44 na O-berdankovem trgu. Izlet bo potekal od Nabrežine na Kosten in Sv. Lenart. Povratek v popoldanskih urah. Smučarski klub Union priredi smučarski izlet na Zor.colan Ra-vascletto in sicer za 2 nedelji zaporedoma. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30. tel. 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30. ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00. miru— i V spomin na Ivanko Malalan darujeta Mara in Neva Ferjančič 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole na Opčinah po Francetu Bevku. Ob 4. obletnici smrti moža in o-četa darujejo Mara, Neva in Sonja Ferjančič 20.000 lir za Glasbeno matico. ,<,l||i>nii„,ll|llllllltlllMllllllmtll„lllll|,l„lli,l„„iiiillil.i]miiiMimiiiiiiiii"ii>itliiiiMlm....i mm m mu Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 27. januarja Son„ JANEZ 17 „,e vzide ob 7.33 in zatone ob tU ' Dolžina dneva 9.30 — Lu-vzide ob 6.29 in zatone ob 16.25 Jut,*> NEDELJA 28. januarja PETER 6;jPll’e včeraj: najvišja temperatura 6jj st°pinje, najnižja 3.1, ob 13. uri rah| stoP'nje, zračni tlak 1006,9 mb Konic .PaBa. vlaga 80-odstotna, nebo Vete Pen°- dežja je padlo 0,7 - - 5 km ‘birno. je padlo 0,7 mm, na uro zahodnik, morje temperatura morja, 8,2 stop. k ROJSTVA IN SMRTI tr|:.’e 26. januarja se je v Trstu Rim*1 olr°k. umrlo pa je 11 oseb. i_uDILI SO SE: Paolo Corradini. ni ?'° Cherini, Federico Bernardi Cia,'farco Schiraldi. Fabia Cossutta, jn ,'a Klauer, Giovanni Desanctis Bktoris Lelli, SO: 72-letni Lauro Mun-76-letni Bruno Brumat, 74-Clenovar vd. Massaro. a Giuseppina Marchi, 75-letna Rcsta, 72-lclni Francesco ?.XU ^°lores Postogna, 72-letni Vittorio Stavar. 92-letna Pierina Iurada, 19-letna Bruna Kolega, 75-letna Elda Filipuzzi por. Cassetti. 77-letna Margherita Fiorel-la vd. Divincenzo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Ul. Montorsmo 9. Trg Valmaura II. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) (Jl. Rossetti 33, Ul. Roma 16. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225-141 Božje polje. Zgo nik: tel. 225-596; Nahrežina: tel 200121; Sesljam tel 209 197: Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA OF.ŽlIRN/i SLUŽBA Nočna služba za zavarovance IN AM in ENPAS od 22. do 7, ure: telef. štev. 732-627. Mali oglasi STAROPRUSK1 slovar in gramatiko staropruskega jezika kupim. Ponudbe z navedbo natančnega naslova kraja izdaje letnice, založbe, ob sega itd., prosim na naslov: A Makarovič, Kajuhova 14 • Izola Jugoslavija. MLADA slovenska družina išče v najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464 ZAVAROVALNICA «GENERALI» - agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem zavarovalne usluge na vseh področjih zavarovanja. V Trstu, Ul. Genova 14, tel. G1034-5 ali na Opčinah. Ul. dei Salici 1, tel. 211489 PRODAM vespo 150 v dobrem sta nju. Ponudbe pisati na Primorski dnevnik pod šifro »Vespa* PRODAM avto prinz 4 L letnik ’67 v dobrem stanju. Telefon 724031. PRODAM FIAT 500 L letnik '70 po zelo ugodni ceni. Telefon 227372 v večernih urah UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro da 850 '68; 127 '72-'73: alfasud '73: ja 850 '6H; 127 '72 '73: alfusur 13. AR 2000 '72: I2H 72; 124 '68. 125 68 71 72; A 112 70 R 16 '72 AR 1300 '70: 238 furgon 69: forri Iran sit 70: 124 '71. Ogled v Ul. B. Ca sate 7. , Živahna razprava o gradnji jezu na Soči nekje pri Pevmi, do katere je prišlo n,- javni skupščini, ki jo je v dvorani prosvetnega društva «Naš prapor* sklicala rajonska konzulta za Pevmo, Oslavje in Štmaver, je dokazala, da vlada za to vprašanje med našimi ljudmi veliko zanimanja, dokazala pa je tudi, da se o tako važni stvari govori prepozno, potem ko so pod pritiskom razih strokovnjakov na gorički občini že sprejeli sklep o gradnji jezu. To so poudarili v svojih izvajanjih tako nekateri zastopniki političnih strank, kot domačini. Konzulta bi bila morala o tem razpravljati pred dvema letoma, a se takrat na žalost ni sestajala, da bi poleg drugih, preučila tudi to vprašanje in zavzela jasno stališče. Zato si bo treba odslej prizadevati, da bo jez, ki ga bodo skoro gotovo zgradili, čim manj oškodoval prebivalce tega predela goriških Brd in s tem v zvezi tudi razvito kmetijsko gospodarstvo. Na skupščino je predsednik kon zulte Silvan Bensa povabil strokovnjaka ing. Gnida Fornasira, ravnatelja namakalnega konzorcija za krminsko gradiščansko polje in predstavnike političm' strank. Odzvali so se zastopniki PLI, PSI, SSk in KPI, k temu dodamo še neuradni nastop demokristjanske stranke, saj je ing. Fornasir občinski svetovalec te stranke in se je v občinskem svetu najbolj zavzemal za odobritev sklepa o gradnji jezu. Ing. Fornasir je v glavnem govoril o tehničnih aspektih vprašanja, o nujnosti namakanja furlanske ravni , > količini vode, ki jo na podlagi mirovne pogodbe z Italijo mora dajati Jugoslavija Sosedna država se ni tem obvezam izneverila .vendarle pa potrebujejo za namakanje kmetijskih površin v furlanski nižini veliko večje količine vode od teh, ki so določene v mirovni pogodbi. Zaradi tega, je dejal ing. Fornasir, bo potrebno za namakalne potrebe imeti večji jez na italijanski strani, da bo v bazenu shranjeno toliko vode, da jo bodo koristno uporabljali v namakalne namene. Jugoslovani so se tudi z osimskim sporazumom, ki predvideva gradnjo hidrocentrale na Soči pri Solkanu, obvezali, da bodo dajali tiste količine vode, ki so predvidene v mirovni pogodbi, vse to pa je premalo za današnje potrebe namakanja. Zaradi tega naj bi na italijanskem ozemlju zgradili jez. Električna centrala - v Solkanu je predvidena v osimskem sporazumu in j j izkljdčno jugoslovanska stvar .namakalni jez pri Pevmi pa je nekaj dodatnega, kar bo finansirala izključno italijanska vlada. Tem izrecno t.hničnim ugotovitvam so sledila izvajanja drugih. Zastopnik socialistične stranke Mar ' ko Waltritsch je dejal, da so vse politične stranke, razen liberalcev, v gori.škem občinskem svetu odobrile okvirni načrt za jez, v resoluciji pa je rečeno, da je treba obvarovati ekološke in gospodarske posebnosti. Po najnovejših vesteh o sestanku strokovnjakov iz Rima na goriškem županstvu prejšnjo soboto naj ne bi gradili pod pevm-skim mostom 17 metrov visokega jeza, niti kakih deset metrov visokega jezu nekje «Pri zintarju*. marveč pod pevmskim mostom 6 metrov visok jez, kar naj bi odgovarjalo, po mnenju strokovnjakov, višini, ki jo voda doseže ob izrednih nalivih. Treba bo seveda ugotoviti če izjave strokovnjakov odgovarjajo resnici. Zastopnik PSI pa je obsodil prikrito delovanj - občinskega odbora, ki ni obvestil vseh organizmov o pripravah za gradnjo jezu, ni vprašal za mnenje rajonskih kon-zult, kmečkih organizacij, ni o pripravah obvestil občinskega sveta, marveč je na pogove v Novo Gorico s tamkajšnjo urr.dno občinsko delegacijo poslal le nekaj strokovnjakov, ki niso imeli nobenega pooblastila občinskega sveta. Tajnik liberalne stranke Prandino Prandi je prikazal načelno stališče svoje stranke - -roti jezu. PT je bila edina stranka ,ki se je v občinskem svetu uprla temu načrtu. Liberalci si še sedaj prizadevajo, da bi bil načrt zavržen in menijo, da bi lahko krminsko-gradiščansko polje namakali na drugačen način in z manjšimi stroški (jez na Soči naj bi stal 13 milijard). Komunist Boris Coceani pa je izšel iz premise, da je treba neka- tera javna dela napraviti, ker to služi celotnemu gospodarstvu Goriške in da so nekatera dela skupno koordinirana med jugoslovanskimi in italijanskimi strokovnjaki, kot je tudi predvideno v osimskem sporazumu. Zato je treba paziti na nekatera stališča, kot so v našem primeru nasprotovanje jezu, saj so si na las podobna onim, ki so nasprotovala industrijski coni na Krasu. Coceani pa je tudi dejal, da se komunisti skupno s socialisti in Slovensko skupnostjo zavzemajo za to, da bi bila tudi opozicija prisotna v občinskih komisijah, ki se pogovarjajo z Novo Gorico. Pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin pa je dejal, da ima goriška občina zelo malo posluha za probleme slovenskih ljudi in da je treba tudi v tem primeru paziti, da ne bi bili slovenski kmetje oškodovani, kot so že bili kmetje v štandrežu, kjer ni hotela občina sprejeti pre- dlogov, da bi avtoport prenesli na bližnje letališče. Smo za jugoslovansko - italijansko sodelovanje, je dejal Terpin, vendarle moramo paziti, da ne bodo pri tem oškodovani slovenski ljudje. V razpravo so posegli še številni domačini, ki so izrazili dvome o nujnosti in koristnosti takega dodatnega jeza in tudi bojazen, da bodo kljub vsem obljubam oškodovane nekatere hiše in zemljišče v spodnjih predelih štmavra, okrog Pevmice, ter še drugo bojazen, da bi mirujoča voda v novem bazenu povzročila spremembo podnebja, kar bi lahko oškodovalo vinograde v tem predelu Brd. Domačini so zahtevali točna jamstva, da ne bi bilo oškodovano kmetijsko gospodarstvo Brd v trenutku želje pomagati kmetijskemu gospodarstvu Furlanije. Govorili so Radinja, Silvan Primožič, Marjan Sošol, Srečko Mušič. MRAZ. SNEG IN DEŽ «GLAYNI» KRIVCI Radič za ceno govedine ali obisk na tržnici Namesto običajne sezonske podražitve so se cene nekaterih vrst zelenjave kar podvojile Mraz, dež, sneg. Vse to se neverjetno odraža na cenah kmetijskih pridelkov na tržnicah. Cene so namreč v zelo kratkem času neverjetno poskočile in tudi za pridelke, ki so bili že nekaj mesecev spravljeni v hladilnicah. Sicer je porast sredi zime že nekaj skoraj povsem običajnega in z določenega vidika tudi opravičljivo. Računati je namreč treba s težavami pri nabiranju zelenjave, prj prevozu in ne nazadnje pri razpečevanju. Če pride vmes še pozeba, kar se je letos tudi zgodilo, je preskrba z določenim blagom pač bolj pomanjkljiva in so višje cene skorajda neizbežne. To kar smo doživeli zadnje dni tudi v Gorici, pa je preseglo vsa pričakovanja. Cene nekaterih vrst zelenjave so se v zadnjih tednih skorajda podvojile. To velja tudi za tako imenovano sezonsko zelenjavo, ki je na žalost od sezonskega ohranila le ime. Pri samem vrhu lestvice je rdeči radič. Včeraj, ko smo obiskali goriško pokrito tržnico, so ga ponujali po 4.000 lir za kilogram (cena za naj- ................................ SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ V GORICI Poudarjena nosilna vloga gospodarstva pri obstoju in razvoju naše skupnosti Vilko Nanut je opisal delovanje SDGZ na Goriškem ter nakazal smernice gospodarske politike - Obsodba provokacije pripadnikov oddelka «Tagliamenlo» Pogovor o položaju slovenskega gospodarstva ter o njegovih razvojnih možnostih je bila osrednja točka dnevnega reda seje goriškega teritorialnega odbora. Vilko Nanut, ki je v odboru odgovoren za gospo darstvo je osvetlil dejavnost Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter njegovega pred letom dni izvoljenega pokrajinskega odbora v Gorici, ki «utrjuje gospo darsko moč Slovencev ter po svojih močeh prispeva k razvoju vseh dejavnosti, ki so vanj vključene*. Vilko Nanut je uvodoma poudaril ,da je fašizem povzročil ogromno škodo našemu gospodarstvu ter je uničil domala vse, kar so skupnega u- prizadevanja za krepitev gospodarske moči naše skupnosti. Teritorialni odbor je nato obsodil grobo provokacijo pripadnikov nekdanjih vojaških oddelkov «Taglia mento* in »Mussolini*, ki so postavili spominsko ploščo v poslopju ško-rije v Ul. Alviano, kjer so danes slovenske šole, ter s tem poveličali gnusne zločine, ki so jih pripadniki teh oddelkov, po propadu fašizma in pod okriljem nemških nacistov, počenjali na Tolminskem. Izrazili so nato prepričanje, da bodo demokratične sile v Tržiču razumele nauk, ki izhaja iz skupnega boja Italijanov in Slovencev v naših krajih proti fašizmu, in v ladjedelni stvarili naši predniki. Fašizem se ] ci postavile na spomenik padlih Ita- je namreč prvi it. točno zavedel, da je močno slovensko gospodarstvo temelj narodnega obstoja in razvoja in je zato udaril ravno po njem. Ostala je sicer močno ošibeia. dejavnost individualnega značaja, te lijanov in Slovencev v narodnoosvobodilnem boju dvojezični napis. Odbor je pozdravil današriji prihod delegacij ZSM i oroške, Kluba slovenskih študentov t Dunaja in republiške konference Zvezč socialt- melj sedanjih organiziranih prizade-1 stične mladine Slovenije. Obširno se vanj. Potrebno je bilo veliko truda, je seznanil z letošnjo proslavo žen- da so bile postavljene sedanje struk ture, potrebna je bila tudi nova politična klima, predvsem pa odprta meja, ki predstavlja močan dejavnik v gospodarskih gibanjih. Nanut je izrekel priznanje ljudem,' ki so si s trdim delom ustvarili to, s čimer danes naša skupnost razpolaga na gospodarskem področju. Nadalje je dejal, da si gospodarsko združenje, nestrankarska organizacija, ki združuje slovenske operaterje, prizadeva delovati tudi v drugi smeri, in sicer združevati svoje moči na vseh področjih, kjer je to mogoče. Takšna usmeritev nalaga strokovni organizaciji še večjo odgovornost, drugačne gospodarske prijeme in prav gotovo kvalitetnejši pristop. Potem ko je nanizal nekaj konkretnih pobud, ki poleg delovanja urada, dajejo goriškemu odboru SDGZ novih perspektiv, se je razvila živahna razprava, med katero so pozdravili vsa GLASBENA MATICA SPZ ZSKP V okviru abonmajske sezone za Gorico bo v Kulturnem domu v Trstu 3. februarja ob 20. uri operna predstava «EVGENIJ ONJEGIN« v izvedbi solistov, zbora in orkestra ljubljanske Opere. Za Goričane bo poskrbljen avtobusni prevoz. Abonenti in drugi naj se nemudoma javijo v pisarni Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95. MiiiiiimiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiUHiiii VČERAJ PROTI VEČERU IZ SOČE POTEGNILI TRUPLO STAREJŠE ŽENSKE Obličulo je j»red zapornico elektrarne ENEL v Stražicali Včeraj popoldne, nekaj minut pred 17. uro, so goriški gasilci potegnili iz vode pred zapornico hidrocentrale ENEL v Stražicah, truplo približno 65 let stare ženske, ki je obtičalo pred železnimi rešetkami. Gasilce so o najdbi obvestili delavci v cen trali. Do pozne ure sinoči še niso uspeli ugetoviti istovetnosti utopljenke, saj ni imela pri sebi nobenih dokumen tov. Po telefonu smo povprašali tu di na upravo javne varnosti v No vi Gorici, vendar na njihovem po dročju, kakor pravijo, zadnje dni ni ogar ne pogrešajo. Pozno zvečer snij izvedeli, da gre za 70-letno Marijo Prinčič vd. Ru- tar, ki je bivria v domu Ločniku. starč. Zrušil se je dimnik in prebil streho Dokaj nenavadna nesreča se je skega praznika, ki bo v Gorici s celo vrsto prireditev priredil Ženski iniciativni odbor. Beseda je nato tekla o pripravah na občni zbor SKGZ, ki bo v polovici meseca marca v Gorici, ter o sklepu slovenske konzulte pri goriški občini, da zahteva pismeni odgovor na svoje stališče o slovenskih šolskih središčih v Gorici, Takšno zahtevo je slovenska konzulta postavila zato, ker so se v zadnjem času pojavile protislovne vesti o šolskih gradnjah. Uspela stavka učnega in neučnega osebja na šolah Včerajšnja celodnevna stavka u-čnega osebja je na Goriškem v glavnem uspela, čeprav je bilo zlasti na višjih srednjih šolah nekoliko zmešnjave, saj so se razširile celo govorice, da je stavka preklicana. V glavnem pa so ss šolniki odzvali pozivu sindikalnih organizacij. Pouk so imeli, in še to v skrčenem obsegu, le na redkih šolah in v posameznih razredih. Menda je stavka najbolj uspela med učitelji na osnovnih šolah in v vrtcih. boljšo sorto). Polovico manj je veljala glavnata solata (iz južnih krajev), medtem ko so se cene drugih vrtnin v glavnem sukale od 1.000 do 2.000 lir. Špinača 1.000/1.200, koromač 1.200/1.500, cikorija 1.200 do 1.400, cvetača 1.000/1.100, zelena 1.000/1.300. Na »zadovoljivi* višini so tudi cene jabolk (od 500 do 700 lir) ter tudi »sezonskih* pomaranč (od 500 do 1.000 lir), tako da se bo kmalu splačalo po nakupe v Avstrijo ali celo Nemčijo, kjer j« tovrstno sadje sorazmerno poceni. Pa še to. Zavidljivo ceno so desegli tudi domači «vržoti», ki jiii marsikatera gospodinja po krivici podcenjuje. Včeraj so jih ponujali po 600 lir za i kilogram. Pa tud j krompir, ki z mrazom zadnjih dni nima nobenega opravka, je kar precej pridobil na ceni, in bo najbrž prihodnje dni dosegel za žepe manj premožnih občanov zaskrbljujočo ceno, okrog 400 lir. Seveda se spričo takega, največkrat neosnovanega navijanja cen, postavlja vprašanje, kako ublažiti draginjo. Zaenkrat menda ni pravega recepta, morda pa tudj politične volje ne. Pa še to. S prodajo sadja in zelenjave na drobno se v Gorici ukvarja kakih 120 oseb. 40 prodajnih mest je na pokriti tržinici, dvakrat toliko pa je specializiranih trgovin za prodajo zelenjave, to dragoceno blago pa je mogoče kupiti tudi v številnih trgovinah jestvin. Zanimivo bi bilo vedeti tudi koliko je grosistov in takih, ki se ukvarjajo s preprodajo. Morda bi potem lažje razumeli dinamiko nihanja cen. Prosveta Prosvetno društvo »Sovodnje* in so-vodenjska sekcija prostovoljnih krvodajalcev priredita od 29. januarja dalje serijo dvajsetih predavanj o zdravstvu in prvi pomoči. Vpisujejo Olg« Fajt. Sonja Vižintin in Marinka Batič - Tomšič v Sovodnjah, Albin Kon-cut v Rupi. Albin Florenin na Peči, Marjan Černič in Ciril Černič na Vrhu, Branko Černič v Gabrjah. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 4. februarja, smučarski izlet z avtobusom na Ne-vejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu društva do 31. t. m. Prednost imajo člani društva. Za izlet sta predvidena dva avtobusa, vendar bo drugi odpeljal le če bo dovolj prijav Predavanja Slovenska prosvetna zveza priredi v sredo, 31. t.m., ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva Jezero v Doberdobu predavanje na temo »IZ* VENZEMEUSKE CIVILIZACIJE IN NLP (UFO)*. Predaval bo astrofizik Zdenko hvala. ...................................................... PRVI DAN OBISKA MLADINCEV S KOROŠKEGA IN IZ SLOVENIJE Poglobiti sodelovanje na športnem kulturnem in prosvetnem področju Delegacije RK ZSMS, ZSM iz Celovca m KSŠ z Dunaja na razgovoru s predstavništvom SKGZ v Gorici • Ogledale so si tudi slovenske ustanove v Beneški Sloveniji Srečanje, ki poteka te dni v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji, bi lahko predstavili kot srečanje mladih zamejcev s Slovenci iz matične domovine. Na povabilo mladinskega odbora SKGZ se mudijo na tridnevnem uradnem obisku predstavniki republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije predstavniki Zveze slovenske mladine iz Celovca in Kluba slovenskih študentov z Dunaja. Torej devet mladih s Koroške in iz Slovenije spoznava realnost slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini in načrtuje skupne smernice za bodoče sodelovanje. Po sprejemu na goriškem sedežu SKGZ se je skupina v prvih popoldanskih urah najprej odpravila na gradbišče bodočega slovenskega kultumo-športnega središča, kjer jih je sprejel predsednik gradbenih del Gorazd Vesel. V skopih potezah jih je seznanil s potekom dela na gradbišču. Nato so se odpravili v Čedad. Na sedežu društva Ivan Trinko so jih pričakali mladi kulturni delavci iz Benečije, Viljem Černo in Izidor Predan pa sta prisotnim podala položaj Slovencev v Nadiških dolinah, v Reziji in sploh v vsej Beneški Sloveniji. «Nimamo šol, nimamo zaščite, nimamo zakona, je oovedai profesor Černo, ne moremo se pri merjati 3 Slovenci tržaške in go riške pokrajine. Pomembno ie že to, da se dviga narodna zavest, da se širi delovanje naših organizacij*. Izidor Predan, odgovorni urednik petnajstdnevnika Novj Matajur pa se je zaustavil pri zgodovinskem boju beneških Slovencev za svoje pravice. Omenil je 15 tisoč emigran tov, ki služijo kruh v Belgiji Franciji, Švici in Nemčiji. Omenil je osimske sporazume in da je vlada imenovala posebno komisijo, ki bo morala dokončno rešiti problem Slo pripetila včeraj v stanovanjski hiši j vencev v Furlaniji - Julijski kraji v Ulici Favetti, na številki 13 Naj-1 ni. govoril ie o mladinski angaži brž zaradi dotrajanosti se je zrušil ranosti. o šolstvu, o sodelovanju z star dimnik. Pod njegovo težo pa1 matično domovino. Na uredništvu je popustila streha in tako so opeke lista Novi Matajur pa je prikazal ter korci prileteli v kuhinjo Vittoria še probleme urejanja tega beneške-Dai Coma. Na srečo ni bilo hujšega, j ga lista, ki izhaja v slovenskem, le da bo treba zdaj prekriti nekaj l italijanskem jeziku in v narečju, metrov strehe. | Po kratki ekskurziji v videmski pokrajini, so se gostje vrnili na sedež goriške SKGZ, kjer so jih čakali predstavniki občinskih konferenc ZSMS iz Tolmina, Nove Gorice, Kopra in Sežane. Pozdravil jih je predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Gorico Mirko Primožič. Po prikazu položaja Slovencev v Italiji je prevzel besedo predsednik MO SKGZ Igor Komel. Poudaril je važnost takih srečanj, na katerih prihaja do konkretnih izmenjav izkušenj in do načrtovanja nadaljnjega dela. Prvič je prišlo do takega srečanja, >.Jer so bili poleg predstavnikov iz matične domovine tudi rojaki iz Koroške. Še vedno pa so manjkali predstavniki slovenske manjšine iz Madžarske. Razvila se je diskusija. V imenu RK ZSMS se je predsednik Boris Vaudek zavzel za sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami v zamejstvu. še naprej bodo organizirali strokovne seminarje in razna posvetovanja o osimskih sporazumih in o globalni zaščiti slovenskih manj šin. Za ZSM iz Celovca je spregovoril tajnik Valter Gutovnik, za KSŠ z Dunaja pa Jaruj OswaId. Ob zaključku razgovorov so izrazili željo, da bi s« srečanja med Slovenci iz treh držav ne omejila le na uradno in strokovno raven, temveč, da bi prišlo do širšega sodelo-van a na športnem, kulturnem in prosvetnem področju. Po končani razpravi so imeli skupno večerjo v gorišker. Dijaškem do mu. Srečanje se bo dane" nadalje STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V SODELOVANJU S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Sezona 1978 79 CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih f2 delih) V sredo. 31. januarja, ob 20.30 v gledališču »G Verdi* v Gorici (goriški abonma) valo z razgovorom s člani izvršnega odbora SKGZ v Trstu, popoldne se bodo srečali z županom in z odborom devinsko - nabrežinske občine, zvečer pa si bodo ogledali predstavo »Nergač* v Boljuncu. (kt) Koncerti V avditoriju bo drevi, ob 18.30, koncert v priredbi goriške občinske uprave o salonskih glasbenih virtuo zih iz začetka 19. stoletja. Izvajali bodo flavtistka Donatella Gulli, fagotist Emilio Pomarico in pianist Ivan Fedele. Kino Gorica CORSO 17.00—22.00 »Sasofone*. Renato Pozzetto in M. Melato. VERDI 17.00—22.00 »Come perdere una moglie ...e trovare una aman-te». J. Dorclli in B. Buchet. Prepovedan mladini pod 14. letom VITTORIA 17.00— 22.00 »Incontri ero-tici del quarto tipo*. D. Tom in M. Arnold. Prepovedan mladini pod 18. letom. v • «» irzic ENCELSIOR 16.30— 22.00 »Corleone* PRINCIPE 17.30 -22.00 »Geppo il fol-le*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.0V-20.00 «Smoky bandit*. A-meriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »črni pirat* Italijanski film DESKLE 19.30 »Paul Kerzi ne opre-šča*. Ameriški film. DEŽURNA lekarna Danes ves dan jn ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. V GORICI ponoči je DEŽURNA LEKARNA V IRZICU Danes ves dan tn ponoči je v Ti* tiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497. NAVODILA KOORDINACIJSKEGA ODBORA LASTNIKOV PRI KMEČKI ZVEZI ŠE MNOGO ODPRTIH VPRAŠANJ PO POSTAVITVI BENCINOVODA AQUILE> PO TRŽAŠKEM OZEMLJU V Skoda tudi izven dogovorjenega ppsu in nezadovoljiva ureditev zemljišč po opravljenih delih - Odškodnino, ki so jo prejele občine, naj bi vložili v prosvetne strukture za najbolj prizadete vasi V preteklih dneh-se je na sedežu Kmečke zveze v Trstu sestal koordinacijski odbor, ki predstavlja večino kmetov in zemljiških lastnikov pri pogajanjih s podjetjem AQUILA za odškodnino zaradi postavitve bencinovoda Trst-Visco (pri Palmanovi). Sestanek-je v skladu s sklepi, ki so jih prizadeti sprejeli na sestankih po vaseh, da se med izvajanjem del o-menjeni odbor sestane in podrobno preuči morebitne probleme in ne- Na današnji dan... 27. 1. 1949 Bivši fašistični hierarh in že davno pred vojno znan faš:stič-ni zločinec Francesco Giunta, ki je med drugim tudi zažgal slovenski Narodni dom v Trstu, je bil oproščen kazni, na katero je bil obsojen 19. novembra 1947, se pravi na 6 let in 5 mesecev zapora. 27. 1. 1959 Začetek XXI. kongresa KP Sovjetske zveze, na katerem je Hruščov imel najprej poročilo o gospodarstvu SZ, nakar Se je ukvarjal z vprašanji zunanje politike in obrambe. Povedal je, da Sovjetska zveza že serijsko izdeluje medcelinsko balistično raketo in poudaril potrebo po konferenci med Vzhodom in Zahodom. Ko je govoril o Daljnem vzhodu, je omenil dejstvo, da je največ ji vir napetosti na tem področju napadalna politika Združenih držav do Kitajske. V zadnjih dvajsetih letih, se je gledanje Sovjetske zveze na to vprašanje bistveno spremenilo. . i 27.1. 1969 V ameriškem mestu Seattle je bil umorjen Edvvin Pratt, črnski voditelj, ki si je prizadeval za pomiritev med črnci in belci v Združenih državah. Neznanci so Edvvina Pratta u-morili pred pragom njegovega stanovanja. Črnski voditelj je bil zadet v obraz in je bil pri priči mrtev. Neznancem je u-spelo zbežati še pred prihodom policije. sporazume, ki bi nastali med lastniki zemljišč in podjetjem. Od zadnjih sestankov po vaseh je minilo že več mesecev in tudi dela za postavitev bencinovoda so v nekaterih primerih že v zaključni fazi. Poleg izplačane odškodnine je bilo namreč v več primerih opravljeno tudi delo vzpostavitve prejšnjega stanja zemljišč. O omenjeni zadevi je razpravljal koordinacijski odbor na seji, katere so se udeležili, poleg tajnika Kmečke zveze Alfredo Brajnik od Domja, Marjo Milič iz Repniča, Karlo Gombač in Karlo Čok iz Lo-njerja, Benedikt Žerjal iz Boršta, Janko Rebula in Leonard Gherlani iz Saleža, Ivan Doljak iz Sama-torce, Miro Žigon iz Zgonika, Silvan Dobrila iz Loga, Sandro Gruden iz Gabrovca, Danilo Lupine in Boris Škrk iz Praprota ter Boris Rebula iz šempolaja. V obravnavi so člani podrobno prikazali stanje v posameznih vaseh. Ugotovljeno je bilo, da je podjetje, ki opravlja dela za postavitev bencinovoda, v več primerih zaseglo širši pas zemljišča kot je bilo dogovorjeno. V pogodbi je bilo sklenjeno, da bodo vsa dela opravljena na 15-metrskem pasu, medtem ko se sedaj ugotavlja, da je bilo v resnici zaseženih v več primerih celo 30 m zemljišča. Precej škode so povzročili tudi na poljskih poteh ter na glavnih cestah, kar povzroča vaščanom in kmetom določene težave, ko se jih poslužujejo. Člani odbora so še posebej poudarili problem popravila in gradnje kraških zidov, ki so bili porušeni in za katere se postavlja sedaj vprašanje, ali bo podjetje spet zgradilo na istem mestu pravi in soliden kraški zid, kakršen je bil prej. Precejšnjo zaskrbljenost so predstavniki vasi izrazili tudi v zvezi z dejstvom, da podjetje ne opravlja del za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljišč, kot je bilo dogovorjeno, ter da v več primerih po slabo opravljenem delu izsiljuje lastnika zemljišča, da mu podpiše dokument, da je z njim zadovoljen. Nakazanih je bilo tudi več posameznih primerov še neizplačanih odškodnin, dodatne škode, povzročene na pridelkih, kulturah, strukturah itd. Po obširni obravnavi so člani odbora sprejeli sledeče sklepe: a. da bo odbor zaradi navedenega zaprosil za sestanek z župani zainteresiranih občin, da jim podrobno obrazloži vso zadevo in predlaga skupen nastop pri podjetju «AQUILA». b. da prek zaupnikov po vaseh in prek občil množičnega obveščanja seznani tudi vse ostale lastnike zemljišč, ki so že pred leti podpisali pogodbe s podjetjem «AQUILA», z rezultati, ki jih je koordinacijski odbor dosegel na pogajanjih za postaffttfcv služnosti. Poudarjeno je bilo, naj bodo tem na razpolago ceniki in pogodbe, za katere lahko zaprosijo v uradih Kmečke zveze v Trstu. c. da se opozorijo vsi prizadeti, naj ne podpišejo podjetju, ki opravlja dela za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljišč, če dela niso pravilno opravljena, kar velja tudi za kraške zidove ter za postavitev mejnih kamnov. Vsak lastnik ima namreč pravico, da nadzoruje delo, ki ga podjetje opravlja. Zato bo odbor zahteval, naj «AQUILA» nastopi pri podjetju, ki ima dela v zakupu, da to upošteva, ter naj zahteva, da bodo dela o-pravljena v soglasju z prizadetimi lastniki. Poudarjena je bila tudi zahteva, naj podjetje ne povzroča nepotrebne škode na zemljiščih, kulturah ali strukturah, kot se je že zgodilo pri Domju, kjer je zaradi zasutja struge potoka po prvem dežju voda preplavila bližnje njive in vrtove. V šempolaju pa se je zgodilo celo, da je razstreljevanje min močno poškodovalo spomenike na bližnjem pokopališču. V zaključkih so člani odbora o-bravnavali tudi vprašanje prispevkov, ki jih je podjetje «AQUILA» namenilo prizadetim odbčinam kot dodatno odškodnino za družbeno škodo, ki jo bencinovod povzroča celotni krajevni skupnosti. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da je dolinska občina, upoštevajoč zahteve občanov, že investirala o-menjeni prispevek, s katerim je o-bogatila vso krajevno skupnost z ureditvijo lepega kulturnega in socialnega objekta v Ricmanjih. S tem v zvezi so predstavniki vasi iz nabrežinske občine izrazili željo po skupnem nastopu pri občinski upravi, da bi omenjeni prispevek, namenjen nabrežinski občini, bil vložen v korist tistim skupnostim, ki so bile neposredno prizadete zaradi bencinovoda in ki imajo, kot je bilo poudarjeno, dejansko potrebo po kulturno-socialnih strukturah. Enako zahtevo so izrazili predstavniki L Lonjerja, ki so izrazili potrebo po skupnem nastopu pri vseh političnih predstavnikih ustavnega loka v tržaškem občinskem svetu. E. B. Na zadnjem torkovem večeru v Slovenskem klubu je Ace Mermolja predstavil svojo novo pesniško zbirko »Med kaktusi kuham kavo* MiMiiiituiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiik OB POPLAVI RAZNIH STRIPOV IN NADALJEVANK ZA OTROKE Negativen vpliv nekaterih «junakov» na duševni razvoj doraščajoče mladine Kaj o tem menijo pedagogi in psihologi - Diskriminacija in potvarjanje Furia, Rin-tin-tim, Heidi, Ufo-ro-bot, Goldrake, Sandokan so junaki, ki so se najprej pojavili na televizijskem enkranu, v risankah ali stripih za otroke; ko jih je mlada publika z veseljem sprejela in se zanje navdušila, so osvojili pravzaprav vso publiko. Pojavili so se v kinematografiji in v založništvu, pa tudi industrija se je z njimi okoristila, da bi bolje plasirala svoje proizvode, namenjene najmlajšim potrošnikom. Pravzaprav sploh ni več mogoče razumeti, ali je čudežni konj Furia bolj všeč otrokom ali odraslim, katerim je, kot kaže, zmanjkalo fantazije in časa, da bi svoje malčke razvedrili na drugačen način. Morda drži, da v naši družbi ne moremo več živeti brez mitav^irv1,da.rza£a(Ii tega tudi o-troci potrebujejo svoje; Ali pa so ti novopečeni junaki samo nadomestili nekdanje pravljice, saj je bistvo njihovih zgodb ostalo isto: zmaga dobrega nad zlom in črno-bela podoba sveta. O tem vprašanju smo se pogovorili s tistimi, ki imajo z otroško psiho im psihologijo več opravka. Egidija Košuto, psihologa in ravnatelja tržaškega učiteljišča ter Nadjo Filipčič, absolventko psihologije na tržaški filozofski fakulteti smo vprašali, kaj misli- liiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiMiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiimiMHiiiiiiiMiiiiiiiiiMi Jedrske centrale na Hrvaškem ZAGREB - Pred dnevi je bilo dokončno sklenjeno, da bodo v 20 letih, kolikor nas loči od novega tisočletja, zgradili ali dogradili na področju SR Hrvaške štiri jedrske elektrarne s 1.000 megavati zmogljivosti vsaka, to se pravi, da bodo 4 centrale dajale nad 30 milijard kWh elektrike na leto. To izhaja iz študije z naslovom »Elektroenergetske osnove za 15-letni načrt razvoja porabe in virov električne energije na Hrvaškem do leta 1995, nanašajoč se tudi na leto 2000». Študijo je izdelal zavod z? elektrogospodarstvo v Zagrebu, ki ga vodi inž. Božo Udovčič in v katerem delujejo najvidnejši hrvaški strokovnjaki za elektrogospodarstvo in energe- tiko. Da ne gre le za študijo, pač pa za bolj konkreten načrt, dokazuje tudi dejstvo, da je bil ta osnovni dokument sprejet na seji posebne komisije skupnosti elektrogospodarskih organizacij Hrvaške. Glavni direktor te skupnosti inž. Rade Pavlovič pa je povedal, da bo prva tovrstna elektrarna zgrajena razmeroma kmalu, druga do 1995, ostali dve pa bosta začeli obratovati v dobi med 1995 in 2000. Prvo jedrsko centralo Hrvati gradijo skupno s Slovenci in če bodo obveljali sklepi iz 1970, bodo prj gradnji druge jedrske centrale sodelovali Slovenci, kajti prva centrala v Krškem je pravzaprav skupna centrala in bo dajala tok Hrvaški in Sloveniji. Z zmogljivostjo 664 kW bo začela okoli leta 1961 dajati okoli 4 milijarde in pol kWh elektrike na leto. Druga skupna slovenska in hrvaška jedrska centrala bo po vsej verjetnosti ali na otoku Viru blizu Paga ali pa blizu vasi Pre-vlaka na severni obali Save pri Ivanič - Gradu, torej vzhodno od Zagreba. Ta centrala bo imela zmogljivost 1.000 mgW. Za ostali dve centrali, ki ju bodo gradili na Hrvaškem, pa še ni bil niti nakazan kraj. Kot vidimo, se Hrvaška odločno usmerja v gradnjo jedrskih central, medtem pa ob pomanjkanju domačih energetskih virov rine tudi na področje Kosova, kjer so največja ležišča premoga v Jugoslaviji. ta o ierii množičnem pojavu tele-fiimov, stripov in drugega čtiva, namenjega otrokom, kako ti »nadnaravni* junaki vplivajo na razvoj otroka in na njegov odnos do okolja, v katerem živi. »Nadaljevankam, risankam in rojstvu teh "junakov za otroke” sledim bolj slučajno, ker me zanima, kaj je mladim všeč* je dejal Egidij Košuta. »Treba je sicer vse te "produkte” za otroke ločiti v več kategorij. So slikanice in risanke za najmlajše ter kratki serijski filmi kot je Furia za fante in Heidi za dekleta. Ti otroški junaki so prikrojeni. Nekako ustrezajo psihologiji otroka v razvojni dobi. Otrok na eni strani uživa v svetu fantazije, v katerem realizira svoj ekshibicionizem in svoje sanje, na drugi pa ga te sanje še bolj oddaljujejo od resničnih razmer, v katerih živi. Založniki, pisci in kinopro-duceriti so torej znali izvrstno izkoristiti otrokovo željo po realizaciji in sprostitvi ter se na tak način dokopati do bajnih zaslužkov*. Prof. Košuto smo vprašali tudi, kako to vpliva na otrokov duševni razvoj. «Splošnega pravila ni. Veliko je odvisno od otroka samega, od tega, ali živi v rednem družinskem okolju. Če je to okolje prestrogo, kar je danes bolj redko, ali če se mali čuti prikrajšanega zaradi prevelike zaposlenosti staršev, so te fantastične zgodbe celo koristne. Gledanje filmov in branje do- ločenega čtiva otroku sprošča fantazijo in mu daje možnost, da se v tem magičnem svetu sprosti in obenem sprošča tudi svojo a-gresivnost. V primeru pa, da je otrok izredno občutljiv in da ne živi v nekem toplem in varnem družinskem okolju, bi {»udarjanje agresivnosti teh junakov utegnilo še oslabiti njegovo že itak labilno .razvijajočo se osebnost. Otrok bi izgubil čut dolžnosti do določenih nalog in se še bolj vdal sanjarjenju*. Nadjo Filipčič smo vprašali, kako gledajo avtorji teh zgodb za najmlajše na družbo in na njene probleme. Odgovor je bil zelo kritičen. «Iz televizijskih nadaljevank in risank se jasno vidi, katere vrednote in miti prevladujejo v italijanski družbi. Pomembni premiki, ki so nastali v zadnjih letih na vseh področjih, niso imeli nobenega vpliva na tiste kroge italijanske televizije, ki programirajo oddaje. Vse je namreč tako, kot bi ne smelo več biti*. «Poglejmo, kakšne vrednote proglašajo ti junaki: v glavnem so si edini v diskriminaciji med spoloma. Ni naključje, da so to predvsem moške figure, ki imajo karakteristike nadčloveka, ali bolj skromno "pravega moškega”: so vsemogočni, nepremagljivi, izrazito nasilni in hladnokrvni*. «Izjema v teh oddajah je deklica Heidi. Slovenci smo jo poznali že pred mnogimi leti (Sama sem jo brala pred dvajsetimi leti). Knjiga je seveda nekaj drugega kot film. Kljub temu nam je ta deklica bližja od raznih Tarzanov in Goldrakov, ker ne izraža takega nasilja, ker dopušča čustvom, da pridejo do izraza. Toda razen te površne sodbe, ki je pozitivna samo, če Heidi primerjamo z drugimi nadaljevankami, nima Heidi nič drugega, kar bi bilo res privlačno, če jo količkaj analiziramo. «Sporočila, ki jih ti filmi posredujejo, so skrajno siromašna: u-bogljivost, preprostost in otroškost, ki meji na omejenost; kljub vsemu so otroci lahko srečni, ne glede na družinske in družbene razmere, dovolj je, da skačejo po planinah, ali da imajo konja. Če je to za normalne oirpke ne-doseljivo, ni važno. Glavno je, da so dobri*. _____ »Poudarila bi še ,da TeTiadalje-vanke niso nedolžne pravljice, ampak so postale, zaradi sredstva, ki jih posreduje in ima veliko prepričevalno moč (krščanski demokrati niso zastonj imeli televizijske mreže trideset let v zakupu) ter zaradi vsega televizijskega aparata, ki jih spremlja, nevaren negativen model, ki nedvomno močno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti*. Po razgovoru je prišel na dan še marsikak problem, ki se ga ne zavedamo, in nujnost, da poiščemo alternativo sedanji kinematografiji za otroke. Pomislimo npr. na eksperimentalne filme, ki so skoro izdelek otrok samih. S. P. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-up Oddaja o medicini 13.30 DNEVNIK 14.00 Svetovno prvenstvo v ciklo-krosu Rim: ODBOJKA 16.30 Papeževo potovanje v Mehiko — direkten prenos 17.00 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 HAPPY DAYS — TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 DUE COME NOI Glasbena oddaja z Ornello Vanoni in Pinom Carusom 22.00 Spomini in leta; TRDA LETA — 2. del Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 10.00 Pogr b Guida Rosse — prenos iz Genove 12.30 DRUŽINA ROBINSON film 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Iz našega žepa 14.00 ODPRTA ŠOLA Vzgojna oddaja 14.30 Evropski dnevi 17.00 Buli in Bill, risanka 17.05 POSLANSTVO V LOS ANGELESU — TV film 18.00 Bela, roza, črna 18.25 SI DICE DONNA — 9. del 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 — DRIBBUNG Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 NEDOLŽNE MODRE OČI 2. del 21.35 Risanka 21.55 IZPOVED GOSPE DOYLE film Ob koncu Premiera filmov DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Stare japonske pravljice 8.15 VRTEC NA OBlSKtJ: Igrajo se z nami 8.30 Tako so živeli: Ariel ^ Hpl 8.50 BABIČIN VNUČEK 9.50 Maja z viharnega otoka TV nadalj. 11.55 Garmisch: SMUK ZA MOŠKE, prenos 15.45 ROMEO IN JULIJA — film 17.00 Košarka: ZADAR - JUGOPLASTKA 18.40 Naš kraj 18.50 Očka, dragi očka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 MARIE CURIE — TV nadalj. 20.55 TV žehtnik 21.30 DNEVNIK 21.40 PEKARIJA celovečerni film Koper 17.00 Košarka: ZADAR - JUGOPLASTKA 18.00 Smučanje 19.30 Otroški kotiček: PETER IN VOLK — glasbena pravljica 20.15 DNEVNIK 20.35 SLADKA LJUBEZEN - film Režija: Jean Marie Pallar-dy; v glavni vlogi Beba Lončar 22.05 Dosje našega časa: LETO 1961 23.00 27 KANAL Zagreb 15.30 Otroška oddaja 18.45 Humoristična oddaja 20.00 Celovečerni film 22.00 Koncert ob 60-letnici L. Bernsteina ŠVICA 17.55 ZGODBA MESTNE ČETRTI film 19.25 Razvedrilo 20.45 lntermezzo 21.00 Festival popevke TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Radijski trim; 9.05 Kulturno pismo; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Z jug. pevci in ansambli; 11.35 Na goriškem valu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš; 14.10 «Slika Doriana Graya» 6. del; 14.30 Vse lepo, vaš Peter!; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Ne kliči vraga* — radij, igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Hi-fi magazin; 9.15 Orkester A* .Hirt; 9.32 pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in na sveti; 11.00 Kini, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.00 LP tedna: 14.33 Orkester Ambros Seelos; 14.35 Kirn parade; 15.00 Koncert na trgu; 15.40 Glasbeni trenutek; 15.45 Orkester Borghesi; 16.00 Pismo iz; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne: «S polnimi jadri*; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigramo; 19.33 Glasbeni vveekend; 22.00 Plesna glasba. RADIO ^ 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujenje; 8.50 Turistični napotki; 10.35 lina vec- chia locatidina; 11.30 Ena dežela na enkrat: Marche; 12.05 Glasba C. Alberta Rossija; 12.30 Evropa, Evropa; 13.35 Iste poti; 14.05 Ital. povevke; 14.30 Popevke za mlade; 15.05 Va pensiero; 15.55 Jaz, protagonist; 16.35 Glasbene novosti; 17.05 Jazz; 17.35 L’eroe sul sofa, radij, priredba; 18.00 Blues; 18.30 Predstava v kleti; 19.35 Oddaja o medicini; 20.10 Radijska priredba; 21.05 Trik je; 21.30 Jazz; 22.15 Ra dio sballa; 23.05 Za lahko noč. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam kako in po čem?; 10.45 Turistični na-napotki; 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevko Metko Štok; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Od arije do arije; 18.30 Festival Kurirček — Maribor; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič; 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite; 21.00 Za prijetno razvedrilo: 21.30 - 23.00 Oddaja za naše izseljenec. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Reševati boste morali eko finančno zadevo, ki ne bo lahka. Preveč ste napadalni. Tudi v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vsestransko primerno razpoloženje za poslovne podvige. Verjetno boste morali na pot. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Danes bo na vrsti naporno delo, ki pa ga morate o avit:. Popustljivi boste, hkrati pa nervozni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Raje se lotite organizacijskih priprav, kot pa drobnega dela. Skušajte biti do svojcev bolj prizanesljivi. LEV (od 23. " do 22 8.) V po- Horoskop slovnih zadevah nekaj novega, celo nepričakovanega. Prijetno razpoloženje v družini in v družbi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neko delo, ki vam je pri srcu, se bo dobro izteklo. Preveč ste navezani na nekoga, da bi ga zapustili. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V poslovnih zadevah bo nekaj narobe. Ne zaupajte preveč ljudem, ki jih poznate. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 2. 11.) Če se ukvarjate s trgovino, izkoristite priložnost. V čustvenih zadevah vse kot po navadi. STRELEC (od 23. 1. do 20. 12.) Od poslovnih tovarišev zahtevate tudi to, do česar nimate pravice. Preveč ste objestni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Danes delo le organizirajte, jutri bo šlo lažje. Počutili se boste skrajno osamljenega. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Če ovojih uspehov ne boste obešali na veliki zvon, bo za vas veliko bolje. Nova poznanstva. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prenaglo se navdušite in prenaglo iigu-bite voljo. Skušajte razčistiti vsa dvomljiva vprašanja. ŠVARA *“ O 3 ŽALOSTNI > !N VESELI SPOMINI 1 IZ TEŽKIH ČASOV Drugi dan smo nagovorili nekega drugega, brez zob in zelo slabo oblečenega. Ni znal slovensko. Ko smo ga vprašali, zakaj je tu, nam je odgovoril: »Veste, brezposeln sem in če hočem jesti, moram krasti. In tako se je zgodilo, da sem šel v neko zlatarno s pretvezo, da kupim neko darilo. Medtem ko mi je zlatar razkazoval, sem v širok žep spustil kaj malega. Ko sem odhajal in ko je bil zlatar obrnjen proč od mene, sem spustil v žep tudi malo budilko, ki je prav takrat začela zvoniti. In zato sem tu.» Takrat mu je Jofeš rekel: »Veš, če bi k meni prišel kupovat tako slabo oblečen in še brez zobov, bi te takoj pri vratih odpravil.« Pa nama je odgovoril: »Veste, kadar grem na tako delo, mi posodi prijatelj obleko in protezo.« Po šestih mesecih zapora so nas razdelili v tri skupine. Prvo skupino so poslali domov pod policijsko nadzorstvo, drugo skupino v internacijo, tretjo v Rim pred »posebno sodišče«. V tretji skupini so bili tudi Tomažič in drugi. Med tem časom je bilo tudi zasliševanje. Začelo se je nekako tako: «Parlate!». Ko sem vprašal o čem naj govorim, se je komisar razjezil, poklical policaja in ukazal, naj me pelje v samico in naj me zopet pripeljejo, ko se bom odločil govoriti; ves ta čas naj mi ne dajo jesti. Ko sem zopet odgovoril, naj mi pove o čem naj govorim, je samo pokazal z roko in policaj me je odpeljal na dvorišče v prazno celico. To je bilo v ponedeljek zjutraj. Proti večeru so se odprla vrata in v celico so vrgli nezavestnega fanta. Ko so se policaji oddaljili, sem skočil k njemu in ga s tisto malo vode, ki so mi jo pustili, zmočil; ko je prišel k sebi, je povedal, da se piše Uršič, da ga že ves teden trpinčijo in da ne ve, če bo preživel še eno »izpraševanje«. Isti dan, par ur kasneje, so ga zopet odpeljali in nikdar nisem izvedel, kaj je bilo z njim. Drugo jutro se je policaj vrnil, prinesel malo vode in me vprašal, če sem se kaj premislil. Na enak odgovor kot dan prej je odšel in se vrnil naslednji dan; tako je šlo do petka. V petek okoli devetih, me je odpeljal pred istega komisarja. Ko je ta videl, da. se ves tresem od gladu, je ukazal naj mi prinesejo malo «paštešute», nakar me je začel izpraševati, če poznam tega ali onega; na negativni ali pozitivni odgovor, me je vprašal, zakaj hodim v tako družbo. Omenil je več oseb in nato izpraševal, zakaj učim slovensko petje, ki je prepovedano. Odgovoril sem mu, da pač učim v cerkvi, kjer pojemo slovensko in latinsko. Ker ljubim glasbo zahajam zato tudi v opero in na simfonične koncerte, pa tudi na koncerte v »dopolavoro« pač povsod, kjer se poje ali igra. Če pa gremo z družbo v kako gostilno ali na izlet, zapojemo kakšno nedolžno pesem v našem materinem jeziku, ki nima nobene protiitalijanske vsebine. Tedaj se je razjezil «Kako da ne, saj pojete tudi ’Oj Triglav’!« Ko sem mu odgovoril, da ta pesem nima nobene politične vsebine, sem ga prosil, naj mi da kos papirja in svinčnik, da bom napisal najprej pesem v slovenščini in mu jo nato prevedel. Porinil mi je papir in svinčnik in ko sem to napravil, je vzel papir in odšel. Ves čas sem opazoval, da ima na mizi kup slik. Ko me je pustil nekaj minut samega, sem pogledal sliko, ki je bila na vrhu; bila je prav z našega izleta na Gregorčičev grob. Ko se je vrnil, je popravil vprašanje: «Ni ta tista pesem, katero sem mislil, ampak pesem ’Od Urala do Triglava’.« Ko sem se zlagal, da te pesmi ne poznam, je prišlo vprašanje, ki sem ga pričakoval: «Bili ste na grobu protiitalijana Simona Gregorčiča!« Ko sem mu potrdil, je vprašal: «Kdo je govoril?« Odgovoril sem mu, da nihče in da smo samo zapeli Miserere. Izpraševal me je do večera, nakar me je poslal zopet v Coroneo. Nekaj dni prej je govoril Mussolini, zagrozil je s sedem milijoni bajonetov ter dejal: «Danes je fašistična Italija, jutri bo fašistični ves svet!« Jaz pa sem si mislil: «Tako močan, pa se boji ene same pesmi«! Kot sem že napisal, sem bil dodeljen tisti skupini, ki so jo internirali. Bili smo štirje, med nami že omenjeni Jofeš. Enaindvajsetega marca 1941 smo v družbi petih policajev, eden je bil Tržačan, odpotovali v neznano. Po celodnevni in nočni vožnji smo prispeli zjutraj okoli devetih v Manfredonio. Prijazno in zanimivo mestece. Takoj pri postaji se je začela glavna ulica »Corso«. Ko smo šli po njej, smo takoj uganili, da nas peljejo v take kraje, kjer nam hočejo pokazati 2000 let, med temi tudi 20 iet fašistične civilizacije. Ko smo hodili po tej «glavni ulici«, smo videli na pločnikih stolice in stolčke; na stolici je sedela ženska, na stolčku pa dekle, ali obratno in si brskale po glavi. Vprašal sem policaja, Tržačana, kaj neki delajo. Pogledal me je in smehljaje odgovoril: «Si spidocchiano!« Ko sem ga začudeno pogledal, je dodal: »To ni še nič, še marsičemu se boste začudili!« Najprej so nas peljali na kvesturo, kjer smo tudi izvedeli, da nas peljejo na otoke Tremiti Majhna, nabasana soba; po pravici naj povem, da sem tisti trenutek mislil samo na uši... Potem se je začel zapisnik. Kot tretjega je vprašal uradnik Jofeša: «Come vi chiamate? Giuseppe Kravos, con Kapa. Padre? ... Madre? Ana Skrt! Come, come?« In si da roko na uho. «Ana Skrt pač,» odgovori Jofeš. Uradnik pa: «Scrivete, serivete voi,» (napišite vi) Jofeš pa «kos pisatelja«: »Non so serivere si-gnore.« Kako je to ime napisal, bi še danes rad videl. Potem ko so nas popisali in povedali, da nas peljejo na otoke Tremiti, so ukazali, naj nas peljejo v zapor, zvečer ob devetih pa na parnik za Tremiti. Policajem so dejali naj gredo na kosilo v kasarno. Ko smo bili na cesti, smo prosili policaje, naj nas ne bi peljali v zapor, ker se bojimo, da bi se nalezli uši in za protiuslugo smo jim ponudili kosilo. Odgovorili so, da morajo ubogati, obljubili pa so nam, da nas bodo peljali tja opoldan in da bodo prišli po nas takoj po kosilu. Nekaj minut pred poldne je pozvonilo na vrata zapora. Nekdo je odprl in nas pošiljal v zadnje nadstropje. Tam so bila zopet debela lesena vrata. Pojavil se je možakar z uradno kapo ter nas odpeljal skozi dolg nepokrit hodnik. Na desni strani smo videli skozi okna ženske, na levi moške, na koncu hodnika pa nekaj deklet, ki so šivale. Najbrž so bile paznikove hčerke. Ko je pregledal papirje, nas je peljal skozi spalno sobo. Na postelji je ležala neka ženska, ki se je pokrila, ko smo šli mimo. Tik ob postelji so bila debela vrata v celico. Tam smo našli pet ljudi, med katerimi je bil zamorec in dva, ki so ju pripeljali zaradi nekega prekrška z otoka Tremiti; od njih smo še izvedeli, kako bo tam. IZBOR IZ DELA Pobuda iz Pjongjanga: stara tema, nov okvir Predlog za medkorejski dialog — Njegova azijska razsežnost — Interesi ZDA in Kitajske so komplementarni »Odbor za miroljubno združitev domovine«, ki ima sedež v Pjongjangu, je v sporočilu, ki so ga objavili v sredo, dal pobudo za nov dialog med Severno in Južno Korejo, ki naj bi v skrajni posledici pripeljal do združitve obeh deiov ko-rejskega polotoka. Sporočil ) pravi, naj bi dialog potekal v prestolnici Severa vil Juga, v Pjongjangu ali Seulu. Pobud take vrste je bilo že nič koliko in ta zadnja ne bi vzbujala večjega zanimanja od prejšnjih, če ne bi prišla v čisto drugačnem času kot prejšnje, in če ne bi imela »predzgodovine«, ki se je začela z novo polarizacijo sil v Aziji in torej z novim, 4e ne ustaljenim ravnotežjem na azijskem kontinentu. »Predzgodovina« pobude To, da je Kitajska začela odpiranje v svet s potovanjem Hua Kuo-tenga v Pjongjang, se je zdelo v logiki »stvari same« glede na zgodovinsko zainteresiranost Kitajske za korejski polotok. Takrat je javnost skoraj prezrla okoliščino, da je domala v istem času prišel v Seul ameriški obrambni minister Brown. Gledano nazaj, sta bila obiska komplementarna. Prepričala naj bi vladi v Pjongjangu in Seulu, da v novi konstelaciji azijskih razmer nikakor ne bi bilo zaželeno in odobravano ne v Pekingu ne v Washingtonu, če bi se na Koreji zaradi združitvenih teženj odprlo novo konfliktno žarišče. Nasprotno. Peking in Washington bi bila zainteresirana, da bi se združitvene težnje na korejskem polotoku iz konfrontacije med Pjongjangom in Seulom preusmerile v sodelovanje med Severom in Jugom, ki bi v končni posledici spremenilo korejski polotok v trdno postavko sicer fluid nega azijskega ravnotežja. Objektivni pogoji za to so dani. Severna Koreja je svojo vojsko s prejšnjih 23 divizij povečala na 40 divizij, Južna Koreja pa je postala gospodarska velesila v Aziji. Korejski problem je znova stopil v ospredje zanimanja, ko je tokijski časopis »Sukan Gendai« 21, Januarja objavil, da bi »utegnil južno- korejskl predsednik Park Cung Hi po vrnitvi Teng Hsiao-pinga iž Amerike obiskati Kitajsko«. Informacija je bila ocenjena kot senzacija brez otipljive podlage, toda ob njej so prišle v javnost tudii otipljive informacije, ki se nanašajo na ta problem. Južnokorejski veleposlanik v ZDA je 18. januarja izročil Parkovo poslanico Carterju, v kateri je rečeno, da želi Seul izboljšata, če že ne normalizirati odnose s Pekingom. Japonski žur-nalisti pa so pobrskali po analih Tengovega obiska na Japonskem jeseni lani in iz-votkali, da se je podpredsednik kitajske vlade 29. oktobra lani v Osaki srečal z nekdanjim južnokorejskim pre-mierom Kim Jong Pilom. Njihova domneva, da je bil ob tej priložnosti dogovorjen Parkov obisk v Pekingu, je v današnji konstelaciji sicer razumljiva špekulacija, ki kljub zunanji logiki ostaja le špekulacija. Umik ameriških čet do 1982 Pomenljivo je, da se je ob poslanici, ki jo je v Belo hišo prinesel južnokorejski ambasador, oglasil State Department z izjavo, da bi naklonjeno podprl prizadevanje za zboljšanje odnosov med Pekingom in Seulom, iz česar sledi, da bi bil za to potreben neposredni dialog med Seulom in Pjongjangom. Ovire za vsebinski dialog so znane in stare. ZDA imajo v Južni Koreji svoje čete (trenutno 34.000 vojakov, 2400 vojakov pa je že odšlo). Pjongjang postavlja pogoj: dialog s Seulom bo možen, ko se bodo umaknile vse ameriške čete, kajti Južna Koreja je sedaj okupirana dežela. Seul postavlja nasprotno tezo: Severna Koreja ndnehno' krepi vojsko/zato je navzočnost ameriških čet na Jugu nujna. Ameriška in kitajska diplomacija se sedaj očitno prizadevata, da bi zaustavili eskalacijo nezaupanja med Seulom in Pjongjangom, in obe prestolnici pripeljali za okroglo mizo neposrednega dialoga. Carter je skušal omehčati Pjongjang z zagotovilom, da bo evakuacija ameriških čet iz Južne Koreje (kljub nasprotovanju Seula) potekala po predvidenem načrtu, in da se bo 1982 iz Južne Koreje umaknil zadnji ameriški vojak. O usodi naijnovejše severnokorejske pobude za med-korejski dialog bi bilo prezgodaj govoriti. Seul je nanjo odgovoril z izjavo, da o njej ni bil uradno obveščen. Očitno pa je, da je Koreja ena od glavnih tem ameriško-kitajskih pogovorov, ki so v teku, po aktualni pomembnosti najbrž celo pred temo o Taivanu. O Koreji se je Teng pogovarjal z ameriškim veleposlanikom v Pekingu Leonardom Woodcockom, Koreja bo po napovedih ena bistvenih tem na razgovorih, ki jih bo Teng v ponedeljek začel s Carterjem v Beli hiši. Štab »opazovalcev in analitikov«, ki iz Bangkoka razčlenjuje dogajanja v Indoki-ni, napoveduje, da bo »morala« Kitajska najkasneje v šestih meseoih odgovoriti na vietnamski izziv v Kampučiji. Pri tem Imajo v mislih predvsem kitajsko »potezo« na vietnamsko-kitajski meji, kjer so Kitajci obmejne čete okrepili s 150.000 vojaki. Po dosedanjih izkušnjah pa ne bi bilo veliko presenečenje, če bi Kitajska na vojaško intervencijo Vietnama odgovorila s politično in diplomatsko potezo na nasprotnem koncu Azije: v Koreji. To bi bilo nekako bolj v stilu njene težnje, da še poudari ugled »velike sile, ki nima svojega vojaka na tujem ozemlju«, ustrezalo pa bi tudii stopnji njenih trenutnih materialnih možnosti. MIRAN ŠUŠTAR AVGUST PUDGAR Kompromis v džanati Po tridnevnem zasedanju izvršnega komiteja vladajoče indijske ljudske (džanata) stranke so strankarski pravniki našli kompromisno formulo, ki naj bi na eni strani ponovno zakrpala razrahljano enotnost v vladajočem vrhu, po drugi pa so spet zapolnili, izpraznjene ministrske položaje v osrednji vladi po lanskih odstopih..Bivši notranji minister Caran Singh je po sedmih mesecih spet prišel v vlado, tokrat kot prvi podpredsednik in finančni minister, novi notranji minister je posta! bivši finančni minister Patel, novi minister za zdravstvo Rabi Ra, poleg tega pa so napovedali, da bo premier Desai spet sprejel v vlado še štiri državne ministre, ki so junija lani odstopili v znamenje solidarnosti s Čaranom Singhom. Do tega kompromisa je prišlo po tem, ko je v strankarskih in vladnih sporih posredoval idejni tvorec ljudske stranke, ostareli in bolehni Džajaprakaš Narajan, ki Je tudi že prej ničkolikokrat posredoval v teh sporih in miril vroče glave v imenu solidarnosti in enotnosti v vladajoči koaliciji. Kaže, da je Narajanu nenehno po-mirjevanje sprtih duhov presedlo že do te mere, da je pred časom javno izjavil, kako Desai teva vlada ni nobena vlada in da je nad njo zelo razočaran. Tokrat je Naraja-novo pismo Desaiju m džanatinim prvakom očitno zaleglo, vsaj za zdaj. Zelo pomemben element, ki Je sprte ministre in vladajočo stranko pravzaprav prisilil v kompromis, je prav gotovo tudi v tem, da je Tndira Gandhi uspela združiti razbiti kongres pod svojo zastavo, kar seveda pomeni, da se bo ljudski stranki postavila po robu v parlamentu enotna opozicija. Ta opozicija v sedanjem razmerju moči seveda še ne more ogroziti džanatine večine v spodnjem domu parlamenta (v zgornjem domu ima večino kongres), če pa bi se dosedanje razprtije v vladajoči koa Ilci)) nadaljevale, b1 prej ali slej prišlo do prehajanja koalicijskih poslancev v opozicijske klopi, če ne celo do sodelovanja dela koalicije s kongresom. Nekaj podobnega bi se prav verjetno zgodilo, če premier Desai in minister Caran Singh ne bi privolila v kompromis, kajti Singh Je zagrozil, da bo s svojo stranko zveza indijskega ljudstva izstopil iz koalicije tn bodisi nastopal samostojno kot »resnična ljudska stranka,« ah pa bi se utegnil priključiti celo opoziciji. Indira Gandhi je ta namig takoj zagrabila in povabila Carana Singha k sodelovanju Z zadnjo pomiritvijo duhov v vladi in džanati Je za določen čas izključena tako prva, še bolj pa druga možnost. Obrisi kompromisa med Desaijem in Singhom so se pravzaprav nakazovali že prej, saj je premier po dolgotrajnem razmišljanju sredi decembra le popustil »jastrebom« v stranka in privolil v aretacijo, nekajdnevni zapoir m odvzem poslanskega mandata Indiri Gandhi, v začetku decembra pa se je vlada odločila za ustanovitev posebnih sodišč, ki naj raziščejo zlorabe oblasti bivše ministrske predsednice in njenih najbUžjih sodelavcev med lzred-nim stanjem (junija 1975 do Januarja 1977), kar mora potrditi še parlament. Takšne ukrepe proti Gandhtjevi je Singh zahteval že veliko prej. Desai pa jih je vztraj. no zavračal, nakar se Je bivši notranji minister obrnil direktno proti premiera in terjal, naj posebna parlamentarna komisija razišče domnevno protizakonito bo. gatenje in podkupovanje afere premiero-vega sina Kantija. Takrat je bilo Desaiju dovolj in je ministra odstavil iz vlade, češ da ni spoštoval kolektivne odgovornosti, hkrati z njim pa še ministra za zdravstvo Radža Naraina, ki je na marčnih parlamentarnih volitvah predlani v volil nem okrožju Rae Bareii premagal Indiro Gandhi. Na ljubo sprave v vladi in džanati sta morala sedaj popustiti oba: Caran Singh je opustil zahtevo, da hoče ponovno prevzeti notranje ministrstvo, poleg tega je odstopil od obtožb proti Kantiju Desaiju, pre mier pa ne zahteva več Singhovega javnega opravičila. Na prvi pogled Je videti, da je nekaj več dobil »uporniški« Caran Singh, saj je postal prvi podpredsednik vlade, v vlado pa bodo sprejeli tudi štiri ministre, ki so ga lani podprli z manifestativnim odsto pom. Najkrajšo je najbrž potegnil bivši minister za zdravstvo Radž Narain, ki je veljal za eno najbolj protislovnih osebnosti v vladi, po odstopu pa je celo pozival indijske množice, naj »vržejo premiera De-saija,« na njegovo mesto pa postavijo Ca rana Singha. Naraina je takšno »navijanje« očitno še bolj kompromitiralo v stranki nib in vladnih vrstah. Morardži Desai je z imenovanjem prvega podpredsednika potegnil še drugo po tezo ko je za dragega podpredsednika vlade postavil obrambnega ministra Džagd živana Rama, znanega nasprotnika Carana Singha in prevejanega politika, ki bi naj »krotil« Singha. Premier Je to v bistvu tudi moral storiti, kajti Ramov ugled v koaliciji je nesporen, kar je bilo opaziti že pri sestavljanju vlade predlani, ko so ga opazovalci že videli na položaju novega indijskega premiera. Džagdživan Ram pa je mimo tega znan tudi po svojih disidentskih »sposobnostih,« zato ni rečeno, da ne bi tokrat obrnil hrbet Desaiju, tako kot ga je pred volitvami Indiri Gandhi z izstopom iz kongresa in z ustanovitvijo svojega kon gresa za demokracijo, kar je v precejšnji meri botrovalo kongresnemu porazu. V Desaijevl vladi so torej karte na novo razdeljene, kronična neenotnost za silo skr pana, čas pa bo pokazal, ali so novi mo stovi enotnosti tudi dejansko postavljeni in ali bo lahko ljudska vlada naposled le pokazala operativnost na žgočem social nem in gospodarskem področju. Vrenje izpitnega pekla Pri sprejemnih izpitih na japonskih univerzah skrbi policija za red — Preveč prijav — Šola odloča o službi OD DOPISNIKA TANJUGA TOKIO, 25. Januarja — Sredi tega meseca je na Japonskem okoli 13.000 policistov skrbelo za red ob sprejemnih izpitih na fakultetah, od katerih je v dobršni meri odvisna prihodnost mladih Japoncjv. Ce ob teni omenimo še tragične novice o prvih samomorih mladih, je očitno, da se je na Japonskem, tako kot običajno ob začetku leta, že začel »izpitni pekel«. Letos so se izpiti začeli prej kot sicer. Okoli 340.000 kandidatov mora najprej opraviti /kupni, preliminarni izpit, na katerem preizkusijo svoje znanje iz japonščine, matematike, tujega jezika ter prirodoslovnih in družbenih ved. Tisti, ki bodo izpit uspešno opravili, se lahko marca prijavijo za dokončne izpite na univerzi, ki si jo bodo izbrali. Na uglednih univerzah, kakršna je na primer tokijska univerza, se za vsako prosto mesto poteguje kakih 30 kandidatov, a tisti, ki se mu posreči, da se vpiše na eno vodilnih univerz, si je že zagotovil življenjsko kariero. Študentje uglednih univerz pravijo, da študij ni težak, potem ko opraviš sprejemni izpit. Po diplomi jim je zagotovljeno mesto v eni izmed uglednih velikih firm. Ce ne napravi grobih napak, se mladenič z diplomo lahko postopoma vzpenja po hierarhičnih stopnicah podjetja, s tem pa se veča tudi njegova plača in pravica do vstopa v golf klub ali do odprtega računa v restavraciji z gejšami. Na posameznih univerzah tudi nastajajo skup.ne študentov, ki So tesno povezani med sabo in nato vse življenje podpirajo drugi druge. Kot primer navajajo »Toaai klub«, v katerem so ljudje, ki so končali tokijsko univerzo. Iz njihovih vrst je doslej prišlo največ japonskih premierov in ministrov. O pomenu sprejemnih izpitov na uglednih univerzah priča tudi podatek, da Je letos med kandidati okoli 30 odstotkov študentov ki že drugič ali tretjlČ' poskušajo srečo, Pravi j p jam ronini. Tako so se v srednjem veku imenovali samuraji brez gospodarja. Današnji ronini čakajo tudi več let, da bi se vpisali na eno izmed uglednih univerz, medtem pa jih Rekord španskega turizma Nad pet milijard dolarjev dohodka — Več turistov kot prebivalcev MADRID, 25. januarja (Tanjug) — Z dohodkom nad pet milijard dolarjev se je Španija lani povzpela med tu. rističnimi deželami na prvo mesto. Hkrati je prva dežela, ki jo Je obiskalo več tujih turistov (skoraj 40 milijonov), kot ima prebivalcev (37 milijonov). Po neuradnih podatkih se je število turistov zvišalo za 15 odstotkov v primerjavi z letom 1977, do. hodka pa je bilo 5,3 milijarde dolarjev ali za dobro tretjino več kot predlanskim. Do tega velikega, nepričakovanega porasta Je prišlo za-radi večjega števila turistov pa tudi zaradi podražitev v Španiji. Cene so se zvišale, hkrati so tujci trošili več zaradi revalvacije pesete v letu dni približno za 20 odstotkov. Pred poldragim letom se je dobilo na primer za ameriški dolar 86, zdaj pa le 70 peset. K rasti španskega turizma tako glede števila turistov kakor dohodka je pripomoglo več stvari. Kot poglavitna razloga omenjajo ustalitev političnih razmer v Španiji in ekonomsko okrevanje zahodnoevropskih dežel, iz katerih prihaja večina turistov. Visoki dohodki od turizma bodo ugodno vplivali tudi na špansko plačilno bilanco, ki je bila v prejšnjih petih letih stal. no negativna, lani pa se je predvsem po zaslugi turizma izravnala. Svoje )e prispevalo tudi to, da so španski turisti potrošili na tujem razme roma malo — manj kot 600 milijonov dolarjev Cisti dohodek od turizma je torej tam znašal nad 4,7 milijarde dolarjev. preživljajo starši. Ce se jim to tudi po več poskusih ne posreči, marsikateri izmed njih konča tragično, s samomorom ali zločinom, tako kakor srednjeveški ronini. Med sprejemnimi Izpiti je na Japonskem čutiti posebno psihično napetost. Japonka, ki je posvetila svoje življenje družini in vzgoji otrok, velikokrat intenzivneje doživlja »izpitni pekel« kot njen sin, ki se odpravlja na skušnjo, saj se v tem izraža ves smisel njenega življenja. Družina, ki porabi za otroka od vrtca do srednje šole veliko denarja, da bi ga čim bolje pripravila na ta trenutek, vidi v njegovem uspehu na izpitu tudi svoj uspeh. Japonski sociologi resno svarijo pred »izpitno mrzlico«, ki že ogroža družbo, voditelji opozicijskih strank pa razpravljajo o tčm problemu kot o najbolj perečem političnem vprašanju v državi. Sprememb pk ni, ker sedanji izpitni sistem, četudi strog, omogoča obnavljanje sedanjih družbenih odnosov. DRAGO BUVAC Odprta meja V Rimu končan sestanek mešane komisije SFRJ-ltalija — Novi prehodi OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, 25. januarja — Stalna Jugoslovansko-italijanska komisija za izvajanje /idemskega sporazuma Je danes v Rimu zaključila tridnevno zasedanje. Jugoslovansko delegacijo, v kateri so bili strokovnjaki za maloobmejni promet in carinska vprašanja ter predsednik tolminske občinske skupščine, je vodil Tone Poljšak, namestnik republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Italijansko delegacijo je vodil pooblaščeni minister italijanskega zunanjega ministrstva Girolamo Protta. Komisija je obravnavala tri sklope vprašanj, ki so povezani z maloobmejnim prometom: prekategorizacija nekaterih mejnih prehodov, promet oseb ter spremembe carinskih in valutnih olajšav. Strokovnjaki obeh komisij so obravnavali potek del za prekategorizacijo mejnih prehodov in gradnjo novih. Mejni prehod pri Lipici naj bi bil usposobljen za med. narodni promet v letu 1980. Načrti za obnovo tega mejnega prehoda so pripravljeni in tudi denar je že zagotovljen. Ce bodo priprave potekale uspešno, tako kot doslej, bi se morala pričeti obnovitvena dela že čez dober mesec. V kratkem se bodo pričela tudi dela za mejni prehod na Erjavčevi cesti, ki bo povezoval Novo Gorico z Gorico. Ta mejni prehod, ki naj bi bil odprt julija letos, bo namenjen maloob-mejnemu prometu. Komisija je nadalje proučevala nekatera vprašanja v zvezi z gradnjo mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi, ki bo usposobljen za mednarodni promet do lota 1980. Petindvajset milijonov pot. nikov, kolikor je lani prešlo mejo v obe smeri z maloobmejnimi dovolilnicami, je ve. činoma potovalo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Vedno več ljudi pa se odloča za eno izmed 22 avtobusnih linij, ki povezujejo kraje na obeh straneh meje. število potnikov v avtobusnem pro metu iz leta v leto narašča V letošnjem letu bo obnov ljen tudi pomorski promet med Trstom in litrskimi mesti, ki je bil lani začasno prekinjen. Dogovor z Italijan skim ladjarjem je v teku in JAKA STULAR Kaj je prinesel Atherton? Alfred Atherton, potujoči ambasador predsednika Carterja, je potreboval v Jeruzalemu precej več časa kot je bilo pričakovati ob začetku, pred tednom dni. Včeraj je končno prispel v Kairo In se dopoldne sestal z zunanjim ministrom Galijem k analizi tistega, kar prinaša iz Izraela. Toda, če v ameriški delegaciji trdijo, da so bili »doseženi pozitivni rezultati«, Egipčani, ki so ga pričakali z velikim zanimanjem, nikakor niso tako optimistični, zlasti po trdem stališču, ki ga je izrekla izraelska vlada v sredo dopoldne o kočljivem petem odstavku šestega člena mirovnega sporazuma: o prednosti mirovne pogodbe pred vsemi drugimi pogodbenimi obveznostmi Egipta do drugih arabskih držav v primeru napada nanje. Tako se zdi, da tisto, kar Američani imenujejo »minimalni nesporazumi«, ki naj bi ostali glede razlage ali spremembe členov 4 in 6 načrta mirovne pogodbe (oziroma njunih ključnih odstakov), ni tako minimalno po vsebini, čeprav gre le za nekaj kratkih stavkov. Pri tem je treba najprej povedati, da Athertonova misija nima za nalogo raz rešiti ključnega vprašanja, od katerega je na koncu odvisna celotna »mirovna iniciativa«, to je vprašanja povezave med iz-raelsko-egiptovsko mirovno pogodob in prenosom oblasti na avtonomne palestinske organe v Cisjordanlji in v Gazi. To je zadeva, ki bo predmet težkih pogajanj na predvidenem sestanku na »višji ravni« verjetno med tremi zunanjimi mministri in — če ne bo šlo drugače — na drugem vrhu Sadat — Carter — Begin in izid Athertonove naloge je pogoj za vse to. Za kaj torej gre ln kaj naj bi bil Atherton prinesel iz Jeruzalema v Karlo? Za tri kratke odstavke, ki pomenijo hujšo oviro kot zgolj preformuliranje formuliranega. Prvič. Egipt smatra varnostne ukrepe in napreve na Sinaju (opazovalnice in letališča) v prid Izraela za začasne in želi imeti možnost, da Jih spremeni v kratkem roku, če bi tako zahteval položaj. rTvotni predlog predvideva eventualno revizijo po petih letih, najnovejši kompromisni načrt pa naj bi bilo »pismo« (aneks), ki dopušča spremembo v »razumnem roku«. Drugič. Izrael smatra, da izraelsko-egip-tovska mirovna pogodba ni združljiva s prejšnjimi sporazumi Egipta o medsebojni obrambi z drugimi arabskimi državami (5. odstavek 6. člena). S tem brani svojo pravico do obrambe, češ da so v zadnji vojni arabske države obtoževale Izrael za agresijo (s čimer uveljavlja trditev, da je bil napaden). At-hertonov kompromis predstavlja drago »pismo«, ki definira, v katerih primerih ima Egipt legitimno pravico do vojaške intervencije zoper Izrael. Eden takšnih »scenarijev« menda ocenjuje, da bi imel Izrael pravico do preventivnega napada, če bi na Golanu prišlo do koncentracij iraških in sirskih čet, medtem ko Egipt ne bi smel poseči v boj. Tretjič. Izrael hoče z 2. odstavkom 6. člena uveljaviti pravnomočnost mirovne pogodbe neglede na rezultate »palestinske avtonomije«, medtem ko Egipt oboje povezuje. Pri Athertonovi misiji gre predvsem za prvi dve točki, tretja, kot rečeno, Je rešljiva šele na naslednjih predvidenih sestankih, če bo do njih prišlo. Ce bi se Athertonu posrečila njegova posredniška misija, bi bil naslednji sestanek »na visoki ravni« (Vanče — Dajan — Halli) že februarja, marca pa vrhunski sestanek pri Carterju. V kolikor bi v Kaira pristali na stran in četrt dolgi Ather-tonov papir, ki ga prinaša iz Izraela, bi se najbrž vrinil v Jeruzalem še pred odhodom Moše Dajana v Francijo, v nedeljo. Toda veliko vprašanje Je, če bo Egipt pristal na vse, kar je zapisanega v Ather-tonovem papirju V kairskih krogih trdijo, da so že dovolj omehčali svoja stališča in da niso pripravljeni na nikakršne nove koncesije, vsekakor ne na takšne, ki bi bile vsebinskega pomena. Tako bi Egipt verjetno še mogel sprejeti formulo o »razumnem odlogu« za varnostne postojanke Izraela na Sinaju — čeprav je veliko vprašanje, kje je stiščišče med pojmovanji razumnega. Ta določila, pravijo v Kairu, ne smejo biti toga. Izrael pa po najnovejšem razvoju v Iranu (in v arabskem svetu, zlasti ob sirsko-iraškem zbliževanju) hoče ostati na Sinaju čim dlje. Toda, če bi se bilo že mogoče sporazumeti o tem odstavku četrtega člena, ni mogoče spregledati njegove strateške povezave s šestim členom, prednostjo mirovne pogodbe pred egiptovskimi sporazumi z Arabci, kjer Egipt ne more spremeniti stališča, dokler upošteva svoje mesto v arabskem svetu. Usoda Athertonove misije, pravijo v Kairu, podobnega mnenja pa so najbrž tudi v Washingtonu, je odvisna »izključno od poštenih namer Izraela«. Prostor okrog planeta bojišče v tretji vojni? Premoči v vesolju prisojajo izvedenci večji pomen kot strateški oborožitvi — Doslej 1386 vojaških satelitov STOCKHOLM, januarja (Tanjug) — Mednarodni vojaški Izvedenci sodijo, da bi tretja svetovna vojna, če bi kdaj izbruhnila, potekala ne samo na Zemlji, temveč tudi v ve. solju. Premoč v vesolju, ki ga zdaj na veliko uporabljajo za vojaške namene, bo kmalu postala pomembnejša od premoči v strateški oboroUtvi. Ni izključeno, da bi se naslednja velika vojna lahko začela z bojem satelitov — predvsem s poskusom, ua bi uničili obstoječi sistem satelitov ene izmed velesil. Trenutno zveni to kot znanstvena fantastika, vendar gre ca stvari, id so že zdaj sestavni del voja-ško-strateškega načrtovanja velesil. bi se moral kmalu uspešno zaključiti. Mešana italijansko-jugoslo-vanska komisija je soglašala o tem, da bi bilo potrebno povečati carinske in valutne kvote imetnikov maloobmej. nih dovolilnic. Komisija je Izdelala predlog o podvojitvi vrednosti blaga, ki ga lahko posameznik nese čez mejo. Prdlog morata zdaj sprejeti obe vladi. Prihodnji, 23. sestanek mešane komisije, bo novembra v Jugoslaviji. J. T. Pogovor med pripravami za Manilo Dr. Marko Vrhunec v Ženevi obiskal Coreo in Stanovnika ŽENEVA, 25. januarja (Tanjug) — Stalni predstavnik SFRJ v OZN v 2enevi dr. Marko Vrhunec je danes obiskal generalnega sekretarja konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) Gamanija Corea. Izmenjala sta mnenja o raznih vidikih mednarodnih gospodarskih odnosov, zlasti še v zvezi s pripravami na peto konferen-co OZN o trgovini in razvoju, ki bo maja letos v Manili. Generalni sekretar UNCTAD je posebej poudaril dejavnost in prispevek Jugoslavije v delovnih telesih in pogajanjih, ki potekajo v okviru UNCTAD. Kar zadeva sedanjo proizvodnjo orožja, opozarjajo strokovnjaki na »preusmerjanje velikih sil od kvantitativnega h kvalitativnemu oboroževanju«. Tako v ZDA kot v ZSSR raziskujejo možnosti za proizvodnjo žarkovnega in svetlobnega orožja, s katerim bi lahko uničili tudi robotske projektile in vesoljske satelite, že zdaj bi brez težave sestrelili vesoljski satelit z lovcem kamikazejem, ki bi hkrati uničil satelit in sebe. Toda to ni cilj raziskav, trdijo mednarodni izvedenci. Gre za to, kako bi ceneje in enostavneje uničevali vesoljske satelite, med dragim s tem, da bi satelitu zameglili »oko« ali ga s posebnimi žarometi »zaslepili«. Računalnik v kubičnem centimetru Stockholmski mednarodni inštitut za proučevanje miru (SPRI) ima podatke, po katerih je bilo od leta 1957 do konca leta 1976 izstreljenih v zemeljsko krožnioo 1386 vojaških satelitov, Ti sateliti so prevzeli naloge, na podlagi katerih se Je, kot sodijo izvedenci, neopazno, zvito in verjetno za vselej spremenil način vojskovanja. Vojaški sateliti so velesilam zdaj »oči, ušesa m komandni položaj«. S signali, ki jih oddajajo sateliti, je mogoče natančno voditi bombnike, projektile in podmornice. Sateliti lahko prav tako zmeraj potrdijo, ali so jedrski projektili eksplodirali nad sovražnimi mesti ali ne, oce- nijo povzročeno škodo in dajo podatke o oiljdh za nov napad. V ZDA se intenzivno pripravljajo na proizvodnjo nizko letečih robotov oziroma izstrelkov z velikim dometom, znanih pod imenom »manevrimi projektili«. Gre za kombinacijo letala in robota, ki jo poganja reaktivni motor, deluje pa kot projektil oziroma letalo z lastnim Upravljanjem. Navigacijska naprava je v bistvu majhen računalnik, ki v prostoru, manjšem od kubičnega centimetra, vsebuje okoli 100 milijonov podatkov. V »orožarni« znanstvene fantastike je že dolga leta znan »smrtonosni žarek« v obliki laserja. V ZDA in Sovjetski zvezi s tem izredno učinkovitim rušilnim orožjem že delajo poskuse. Ameriški znanstveniki sodijo, da so v SZ na tem področju precej pred Američani. V Kaliforniji so lani izvedli poskus z laserskim orožjem. Prototip močnega laserja je »uničil projektile, ki so leteli z zelo veliko hitrostjo«. Pri tem laserju so uporabili težki vodik. Laser iz satelita Laserji oddajajo elektrone, protone in nevtrone s hitrostjo, ki se približuje hitrosti svetlobe. Satelitski »lovec ka-mikaze«, opremljen z laserjem, bi lahko izstreljeval rušilne svetlobne žarke na sovražne satelite, oddaljene več sto kilometrov. Ce bi smrtonosne žarke izstreljevali iz satelitov, »parkiranih« v ve- solju, bi lahko uničevali medcelinske balistične izstrelke. Nadalje sodijo, da bi laserji lahko postali prvi uspešen obrambni okop ob napadu z jedrskimi raketami. Vojna industrija obeh velesil raziskuje tudi novo orožje. žarki protonov, helijevih jeder, nevtronov in drugih delcev lahko postanejo, potem ko dobijo velik pospešek, za človeško življenje m za materialne dobrine ravno tako rušilni kot sevanje po jedirski eksploziji. To in drugo vesoljsko orožje pa bi pripeljalo k nevarnemu stopnjevanju oboroževalne tekme In bi postavilo pred ameriške in sovjetske udeležence Dogajanj o omejitvi oboroževanja velike, težko rešljive probleme. Večina vojaških strokovnjakov sodi, da je obramba pred satelitskimi lovci zelo negotova in da se pred laserji tako rekoč sploh ni mogoče braniti. ‘'iiimimiimniiiimiiiiimiimiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimii BERITE REVIJO DAN jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SPODREZAN FRAK Na nenadno obogatele arabske naftne države so se kot muhe na med prilepile številne sumljive »firme«, ki služijo kopico denarja na rasnih neumnostih. Kot piše kairska »Al Gum-hurija«, je ena takšnih »firm« pospravila v svoje žepe kar dva milijona dolarjev, s tem da je neki naftni državi prodajala navadno vodo iz vodovodne pipe kot »zdravilno«. Neka druga »firma« pa je prekosila vse: voditelje neke države, ki ima tričetrt ozemlja pokritega s puščavskim peskom, je prepričala, da so kupovali »dragoceni uvoženi pesek«... Liga arabskih držav je izračunala, da so v zadnjih sedmih letih razne sleparske firme obrale arabske naftne države za milijardo 640 milijonov dolarjev. MAKS TOBOLJEVIC: V muzeju HOMO NEANDER-TALENSIS LETA 100.000 PKED NAŠIM ŠTETJEM HOMO SMOGfNSIS LETA 2000 Po NAŠEM ŠTETJU Kavi hotel bodo odprli prilu V£ V hotelu Holliday Inn, ki bo luksuzne kategorije, bo 169 postelj LJUBLJANA, 22. januarja — Novi hotel Holliday Inn, ki ga gradijo v bližini hotela Union na Miklošičevi ulici, bodo predvidoma odprli aprila. Investitor je tozd Grand hotel Union, ki posluje v okviru sozd Emona, stal pa bo okoli 150.000.000 dinarjev. Z izkopom ih zavarovalnimi deli so pričeli že maja 1977. leta, po načrtu pa bi moral biti hotel zgrajen že do konca lanskega leta. Do zakasnitve je prišlo predvsem zato, ker so v bližini pričeli graditi poslovno stavbo Ljubljanske banke, in to dve leti prej kot so načrtovali. V novem osemnadstropnem hotelu luksuzne kategorije bo šest apartmajev, 70 enoposteljnih sob in 57 dvoposteljnih sob. Poleg aperitiv bara, bazena, trim kabineta in drugih prostorov bodo v hotelu tudi štiri konferenčne dvorane in podzemno parkirišče za 100 avtomobilov. M. V. Čevlji za vzpon na najvišji vrh Člani jugoslovanske alpinistične odprave na Everest bodo nosili obutev, ki jo posebej zanje ročno izdeluje tovarna Alpina v Žireh — Dva čevlja v enem ŽIRI, januarja — V žirovski tovarni Alpina so izdelali za 25 jugoslovanskih alpinistov, ki bodo odšli čez dober mesec dni iz Ljubljane proti Mount Everestu, posebne višinske čevlje, kakršnih doslej še ni izdelal nihče na svetu. »Pred dnevi sem preizkusil te čevlje na mrazu skoraj 30 stopinj pod ničlo,« nam je dejal zmagovalec nekaterih himalajskih vrhov in številnih previsnih sten v Alpah Roman Robas. »Povsod me je zeblo, samo v noge ne« Ko so naši izkušeni alpinisti našteli vse dobre in slabe strani višinskih čevljev, kakršne so imeli na dosedanjih odpravah v naj višja in najtežja pogorja sveta, je izdelal samostojni modelir iz žirovske Alpine Lojze Žakelj načrt za višinski čevelj, ki ga je še trikrat spremenil in dopolnil, preden je dobil sedanjo obliko. »Tako odličnih višinskih čevljev doslej še nikoli nismo imeli na nobeni odpravi,« pravijo naši alpinisti, »čeprav smo imeli doslej s seboj modele znanih svetovnih tovarn.« Višinski čevlji iz Alpine, katerih prve pare bodo prvič praktično preizkusili na večno zaledenelih in zasneženih pobočjih naj višje gore sveta, so izdelani tako, da lahko kljubujejo izjemno nizkim temperaturam, da je v njih hoja udobna, da so lahki in • Sedmo jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo, ki bo odšla iz Ljub. ljane konec prihodnjega meseca in katere cilj je Mount Everest, bo kot po. ročevalec spremljal novinar časopisne hiše »Delo« MARJAN RAZTRESEN, ki bo bralce obveščal o vzponu jugoslovanskih alpinistov na najvišjo goro sveta. da je nanje mogoče trdno pripeti dereze. Trdno pripete dereze Vsak Alpinm višinski čevelj je sestavljen iz dveh, ki sta drug v drugem. Notranji čevelj, ki sega pod koleno, je sešit iz najboljšega jagnječjega krzna, na podplatu celo dvojnega, na katerem je prišit še podplat iz posebno mehkega jelenjega usnja. Zgornje usnje za zunanji čevelj je posebej impregnirano in zaščiteno proti mokroti, sprednji del pa je tako obdelan in utrjen, da je mogoče tod okrog trdno pripeti dereze. Tega so se alpinisti doslej bali, ker se je pritisk z derezinih jermenov prenašal na noge, ki so nekaterim zmrznile ker ni bila mogoča dovolj dobra cirkulacija krvi. Podplat je sestavljen iz več plasti, med drugim iz lesa, ki je dober toplotni izolator, in iz tanjše profilirane gume. Zunanji čevelj se zapira na spodnjem delu s kovinskimi zaponkami kot pri smučarskem čevlju, zgoraj pa z vezalkami. Posebno opetni del je dobro oblazinjen. Enake višinske čevlje kot za alpiniste so v Alpini izdelali tudi za višinske nosače, Logaritemsko računalo je seglo do Marsa in davnih ledenih dob Letos bomo proslavili stoletnico rojstva matematika in geofizika Milutina Milankoviča, tvorca teorij, ki jih potrjujejo sodobne znanstvene raziskave BEOGRAD, januarja — Letos bomo proslavljali pomembno obletnico naše znanosti — stoletnico rojstva po vsem svetu znanega matematika, fizika in geofizika Milutina Milankoviča. S posvetovanjem, ki ga pripravlja srbska akademija znanosti in umetnosti, z razstavo del, z objavo bibliografije hi z natisom nekaterih neobjavljenih člankov bomo pripomogli, da se bo širša javnost še bolj seznanila z znanstvenimi dosežki tega našega matematika, ki je z navadnim logaritemskim računalom v rokah »prodrl« vse do Marsa in ledenih dob daljne preteklosti, zalo da bi odgovoril na vprašanje o prihodnosti podnebja na Zemlji. »Profesor Milankovič je izračunal že pred 50 leti,« je dejal akademik Tatomir An-djelič, »da znaša srednja temperatura na Marsu okoli 20 stopinj pod ničlo, kar sp danes potrdile najnovejše sonde, spuščene na ta planet. Z navadnim logaritemskim računalom in svinčnikom je postavil teorijo o nastajanju in trajanju ledenih dob na Zemlji v preteklih milijon letih. Pri teh maratonskih matematičnih operacijah sta profesorju Milankoviču zelo pomagala tedanja asistenta in kasnejša profesorja univerze dr. Stanimir Fempl in dr. Dragoslav Mitrinovič. Na podlagi Milankovičeve teorije zdaj mnogi znanstveniki po svetu »izračunavajo« nastajanje ledenih dob v pri- MILTTTIN MILANKOVIČ — Sodobne raziskave potrjujejo njegove hipoteze. Foto: Tanjug hodnosti. Milankovič se je že leta 1911 posvetil preučevanju podnebja In posledicam sončnega ogrevanja Zemlje. Sintezo teh ugotovitev je objavil pred drugo svetovno vojno. Zanimivo je, da so njegovo delo leta 1968 na pobudo nekaterih ameriških znanstvenikov v angleščini iz- dali v Jeruzalemu. Mnenja o Milankovičevih teorijah, pripoveduje profesor Andjelič, ki je bil asistent, potem pa kolega tega našega znanstvenika, so bila dolga leta zelo različna. Nekateri so jih v celoti sprejemali, drugi v celoti zavračali. Pred štirimi leti pa so strokovnja-« ki centra za raziskave ozračja ZDA sklenili, da bodo na sporna vprašanja poiskali dokončen odgovor, bolj v pričakovanju, da se bo Milanko-vičeva teorija izkazala za zmotno, kakor v upanju, da jo bodo njihove ugotovitve potrdile. »Odpravili smo se na Indijski ocean, da bi lahko prečrtali z dnevnega reda Mi-lankovičevo hipotezo o zaporedju ledenih dob,« so govorili člani te odprave. »Toda najsodobnejše meritve so pokazale, da je imel Milankovič prav. Zdaj smo prepričani, da spremembe, do katerih prihaja na poti Zemlje okrog Sonca, povzročajo ledene dobe na našem planetu. Zdaj velja Milankovičeva teorija za dokazano in bo prišla v vse učbenike paleontologije na svetu. »Bistvo te teorije,« nadaluje profesor Andjelič, »je v tem, da se razdalja med Zemljo ln Soncem, okrog katerega kroži, spreminja in da se spreminja tudi nagib osi naše Zemlje v prostoru.« Milutin Milankovič se je rodil v Dalju pri Osijeku. Potem ko je doštudiral, je najprej delal kot gradbeni inženir. Ze v tem poklicu je prijavil pet gradbenih patentov, po svetu pa je zaslovel z osnovnimi enačbami za določanje armature betonskih nosilcev Sloves si je ustvaril tudi z gradnjo elektrarn in z razno gradbeno dejavnostjo v Beogradu. »Verjetno je redkim Beograjčanom na primer znano, da ie projekt vodovoda in kanalizacije Iz leta 1906 delo Milutina Milankoviča. Po letu 1909, ko je postal profesor beograjske univerze, pa je svojo dejavnost usmeril v uporabno matematiko. Leta 1911 je v svoja predavanja vpeljal tako imenovano vektorsko metodo, dosti prej, kot so to storili na nekaterih znanih zahodnih univerzah. Predvsem pa se je zanimal za matematično teorijo podnebja, planetnih temperatur in sončnega obsevanja Zemlje. Velika nemška znanstve- Zagrebški stanovanjski načrti Letos naj bi v Zagrebu zgradili 6661 družbenih stanovanj ZAGREB, 22. januarja fTanjug) — Po programu družbeno usmerjene stanovanjske gradnje bodo letos v Zagrebu končali 6661 stanovanj, obenem pa bodo zgradili 2000 stanovanj v zasebnem sektorju. Ce se bodo vsi držali dogovorov in rokov, bone v- tem letu začeli graditi nadaljnjih 17.740 stanovanj, tako da jih bo v gradnji 26.139. Za gradnjo predvidenih stanovanj bi bilo treba investirati 6606 milijonov dinarjev, od česar naj bi 84,1 °/o zagotovili združeno delo, sredstva občanov ter sredstva stano vanjskih in poslovnih prosto rov, preostali del pa bi dobili s krediti. T0 je prvič, da so problem stanovanjske grad nje v Zagrebu skoraj v celoti če izvzamemo 170 stanovanj, oprli na programe in načrte za reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih v za nika VVegener in Koppen sta ga zaradi teh njegovih raziskav povabila k sodelovanju pri študiju klimatologije in geofizike. Tukaj je profesor Milankovič orisal svojo slavno teorijo o spreminjanju orientacije zemeljske osi v prostoru in o zaporedju ledenih dob na Zemlji. Milankovič se je ukvarjal tudi z zgodovino znanosti, zlasti astronomije. Predlagal je popravek gregorijanskega koledarja in njegov predlog so sprejeli, vendar ga še niso mogli uporabiti, ker se bo razlika, ki jo je Milankovič ugotovil, pokazala šele v naslednjem stoletju. Izkazal se je tudi kot avtor del s področja poljudnoznanstvene literature. ROSA GRCIČ za Šerpe, ki bodo našim plezalcem pomagali osvajati strma in visoka pobočja najvišje gore sveta. Do vznožja v čevljih iz redne proizvodnje Poleg tega so v tej žirovski tovarni podarili sedmi jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi, ki bo odšla 25. februarja na pot iz Ljubljane, tudi gorske čevlje, kakršne imajo v svojem rednem programu, Te čevlje bodo potrebovali za dostopni pohod od kraja, kjer se nehajo vse ceste, do baznega taborišča pod Everestam, ki bo trajal 19 dni. Delovni kolektiv Alpine je dal odpravi 50 parov najboljših gorskih čevljev, ki jih izdelujejo v tej tovarni. Ker je potrebno za te čevlje le najboljše usnje in ker izdelujejo zdaj zaradi trpežnosti in drugih kvalitet te čevlje ročno, je proizvodnja izredno draga. Zato v tovarni premišljujejo, da bi nekatere delavne faze industrializirali, s čimer pa bi se kakovost nemara poslabšala. Medtem ko veljajo gorski čevlji iz redne proizvodnje Alpine, kakršne imajo na primer tudi naši gorski reševalci, vsaj tisoč dinarjev, je načrtovalec visokogorskih čevljev Lojize Žakelj dejal, da bi stail par te, posebej za Everest izdelane obutve, vsaj štiri tisoč dinarjev. Naši alpinisti niso bili doslej še nikoli tako dobro pripravljeni in opremljeni, kot bodo na odpravi Everest 79. Član odprave Roman Robas, ki je bil med drugim na vrhu skoraj osemtisočaka Kangbačena v Himalaji, je prepričan: »Ce se ne bodo vse naravne sile zarotile proti nam, moramo priti nana>j-višji vrh sveta!« MARJAN RAZTRESEN REVIJO OTROK IN r DRUŽINA ,1/ VSAK DOM/■ Kmalu prvi avtomobil iz Prištine Leta 1981 jih bodo začeli izdelovati po licenci francoskega Peugeota PRIŠTINA, 24. januarja (Tanjug) — Predstavniki francoske avtomobilske Peugeot, so brli danes v gosteh pri delavcih tovarne amortizerjev. Z gostitelji in s predstavniki pokrajinskega izvršnega sveta so se pogovarjali o uresničavanju skupnih načrtov obeh tovarn. Kot je znano sta francoska avtomobilska tvrdka in prištinska tovarna amortizerjev sklenili dogovor o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, ki med drugim predvideva, da bodo v Prištini zgradili tudi tovarno za proizvodnjo posameznih delov in za sestavljanje nekaterih modelov avtomobilov Peugot. Francozi so si po pogovorih ogledali tudi prostor za bodočo tovarno, ki naj bi že koncem leta 1981 izdelala prve potniške avtomobile po francoski licenci. Cimos se bo razširil Šempetrski Cimos snuje dolgoročne načrte — Lani so sestavili 11 tisoč avtomobilov, letos jih bodo 15 tisoč NOVA GORICA, 22. januarja — Protokol, ki so ga pred dnevi podpisali predstavniki našega Cimosa in njegovih sovlagateljev s predstavniki Cimosa in Citroena v Franciji, je skladen z že veljavno pogodbo, opredeljuje pa sodelovanje in razvoj Cimosa v naslednjih desetih letih, podrobneje pa za naslednje srednjeročno obdobje do 1985. leta. Tako naj bi v šempetrskem Cimosu 1985. leta izdelali že nekaj več kot 60.000 vozil letno, med katerimi naj bi bilo največ avtomobilov GY. Ti avtomobili, ki naj bi prišli iz šempetrskega Cimosa na trg po predvidevanjih pomladi prihodnje leto, so izboljšana in dopolnjena varianta sedanjega GS. Vendar naj bi bilo 1985. leta v žabi GY že več kot polovica domačih, jugoslovanskih delov. Znano pa je, da je v sedanji šempetrski mali žabi GS domačih delov mnogo manj. Ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja naj bi okrog 30 odstotkov izdelanih avtomobilov GY izvozili na zahod. Razen GY, ki naj bi bil kar najbolj jugoslovanski, nameravajo izdelovati še en avtomobil, ven- dar se za zdaj še ne ve, kakšen bo. Lani so v šempetrskem Cimosu sestavili skupno okrog 11.000 vozil, od tega nekaj manj kot 8.000 dyan. Letos pa naj bi dobili kupci iz Cimosa okrog 15.000 avtomobilov. Seveda pa bi jih lahko prodali mnogo več, saj je, zlasti po malih žabah GS, povpraševanje mnogo večje od ponudbe. Ozko grlo v proizvodnji predstavlja sedaj lakirnica, ki dopušča sedaj največ 15.000 avtomobilov letne proizvodnje. Do avgusta letos bodo zgradili novo, ki pa bo pričela delati šele prihodnje leto, saj je dobavni rok opreme dolg. V novi lakirnici bo enako število zaposlenih kot v sedanji, naredilo dvakrat več. Nova lakirnica pa bo imela letno zmogljivost 60.000 avtomobilov. Ko bo steklo delo v novi lakirnici, bodo v šempetrskem kolektivu Cimosa uvedli delo še v drugi izmeni. Računajo, da bodo 1982. leta tako že naredili okrog 35.000 vozil. Z dograditvijo nove lakirnice v Šempetru zaključena graditev prve etape, kolektiv pa bo imel na voljo skupno 17.000 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov. Z dograditvijo drugega dela tovarne, za kar kažejo veliko zanimanje tudi francoski partnerji, pa bo dobil šempetrski Cimos še novih 40.000 kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih prostorov, to pa mu bo omogočalo »skok« med velike proizvajalce avtomobilov v Jugoslaviji. BRANKO PODOBNIK POSEBNI ČEVLJI ZA NAŠE HIMALAJCE priti na vrh Everesta!« Roman Robas: »Tako opremljeni in dobro pripravljeni moramo Foto: M. R. Invalidne mlade ljudi bi bilo treba zaposliti Vsakdanji življenjski utrip bolnišnice za prizadeto mladino v Stari gori, ki trenutno zdravi že osemdeset otrok NOVA GORICA, januarja — Bolnišnica za telesno in duševno prizadete otroke leži v mirnem okolju na vrhu griča v Stari gori pri Novi Gorici. Človek, ld mu niso natančno raz. ložili poti, bi jo le stežka našel, ker je daleč od glavne ceste, do nje pa drži samotna pot, po kateri se sprehajajo fazani. Prijeten in romantičen kraj. Romantike pa je hitro ko. nec, ko stopite v bolnišnico, kjer se trenutno zdravi kakih 80 otrok. Dr. Edmund Kovačič je rad ugodil naši želji in nam je pripovedoval o delu humanitarne ustanove, kamor prihajajo prizadeti otroci, ki veljajo sprva za brezupne primere, nekateri izmed njih pa se lahko po zdravljenju pri priči vključijo v nor. Finančne,mojstrovine1 Mnoge delovne organizacije si na trgu privoščijo igrice s cenami — Tekstilci pa vodijo v tej »novi disciplini« BEOGRAD, 25. januarja (Tanjug) — Sliši se sicer smešno, vendar je v resnici vse prej kot to. Lesno industrijski kombinat iz Karlovca je označil standardne železniške pragove kot »poseben rezan gradbeni material« in jih prodajal po 42 odstotkov višji coni kot bi sicer iztržil za navadne pra-gove. To je le eden iz niza »biserov« in načinov, s katerimi so — kot so ugotovili v zveznem tržnem inšpektoratu — lani nekateri proizvajalci segali globlje v žepe svojih kupcev. Podobno »mojstrovino« so izpeljali cementarji »Radonje« iz Siska, ki so prodajali cement standardne kakovosti po cenah, ki gredo cementu za posebno uporabo in za specialna naročila. Cementarji imajo sploh precej masla na glavi. V Cementarni v Kosjeriču na-primer oblikujejo cene cementa kar po povpraševanju kupcev in po internih kalkulacijah. Da bi povprašali za mnenje zvezno gospodarsko zbornico in dostavili zveznemu zavodu za cene svoje cenike, pa kar pozabljajo. Podobne čarovnije so si la- erebških delovnih organizaci- , Podobne čarovnije so si laja^. 1 ni privoščili predelovalci pla- stičnih mas v osiješkem Ana-litu, novosadskem Emonitu, šibeniškem Poliplastu, laškem Timu ter lesni kombinati v Plevlju in Ivanjici. Podobnih idej ni manjkalo tudi v subo-tiškem Hemosu. Pokazalo se je, da so posamezne delovne organizacije združenega dela že tako nezakonito povečane cene, povečevale še za tri, pa tja do 18 odstotkov ter tako neposredno kršile veljavne predpise o načinu oblikovanja cen po tržnih pogojih, ki so v pristojnosti federacije. Kontrola je pokazala, da nekateri proizvajalci ne spoštujejo niti tride set dnevnega roka za spremembo cenika, temveč blago prodajajo že pred njegovim iztekom. Ne manjka nam delovnih organizacij, ki si ne pomišlja- jo igrati slepe miši z zveznim zavodom za cene. Na voljo je kopica primerov, ko zvezni zavod za cene ne sprejme proizvajalčev predlog za višjo ceno, ta pa ga zatem kljub temu po njej prodaja, pogosto pa celo po višji ceni, kot jo je poprej prijavil zavodu za cene! Na našem tržišču imamo lepo število strokovnjakov in specialistov za izmišljanje »novih« proizvodov. V tej »tržni disciplini« premočno vodijo tekstilci. S takimi igrami neupravičeno povečujejo cene posameznim proizvodom od 12 do 68 odstotkov. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo letos tržna inšpekcija učinkovitejša pri teh igricah in da bo tesneje privila pipe iz katerih teče nezasluženi dohodek. Natančneje, doho dek, ki je rezultat dela druge delovne organizacije oziroma potrošnika. Prekrški, o katerih je govor, predstavljajo motenje in podiranje enotno sti jugoslovanskega trga. malno življenje, ne da bi jim bila potrebna rehabilitacija v podobnih ustanovah. Začeti že pred rojstvom ali takoj po porodu »Veseli nas, da je patološ-kih pojavov med mladino čedalje manj po zaslugi pre-ventive. ki jo omogoča višji standard v zadnjih letih,« nam je pripovedoval dr. Kovačič. »Zdaj je zdravstvo bolje organizirano, tako je mo-goče že med nosečnostjo ali takoj porodu zdraviti otroka s prirojenimi duševnimi ali telesnimi motnjami, kajti s hitrim posegom se da odpraviti marsikatera poškodba. Možgani so ob rojstvu še nerazviti, tako je mogoče vplivati na prirojene pomanjkljivosti. Vendar, ponavljam, le z ustrezno in takojšnjo te. rapijo Pri nas se velikokrat lotimo takšnega zdravljenja, ki nam vselej prinaša uspehe. Od tega je odvisno, ali bo otrok shodil, ali ne.« »Pred nekaj leti smo v bolnišnici ustanovili ambulanto za otroke, ki prihajajo na pregled iz otroških dispanzerjev. Tukaj ugotavljamo, ali se normalno razvijajo ali Starši se šolajo v bolnišnici Ce gre za lažje primere in za otroke, ki živijo v ureje. nih družinskih razmerah, lah. ko terapijo zaupamo staršem in torej ni potrebno, da otrok ostane v bolnišnici. Takšni otroci prihajajo le na redne preglede, seveda dokler je to potrebno. Težje primere in otroke iz neurejenih družin zdravimo pri nas Izkušnje pa so pokazale, da je zdravljenje učinkovitejše, če otrok živi doma, pri starših. Preden ga pošljemo domov, poučimo starše, kako naj ravnajo z njim. Nekateri' starši preživijo tudi več dni v bol. nišnici, da bi se naučili, kako naj pomagajo svojim otrokom. Ne morem mimo žalostnega dejstva, da naša družba, ki toliko vlaga v zdravljenje otrok s priroje. nimi motnjami, ni poskrbela za to, kako bodo živeli, ko bodo odšli iz naše ustanove. Kje dobiti primerno delo? Invalidne otroke bi morali nekje zaposliti, ne bi smeli čutiti, da so osamljeni. V njih bi morali spodbuditi ob-čutek, da so enakovredni čla. ni družbe. Zdravljenje terja veliko denarja, saj nekateri otroci ostanejo pri nas tudi tri ali štiri leta. Nato na jih pošljejo v zavod v Vipavo, kjer se šolajo in usDOsabljajo za življenje., Poudarjanji, da to velja le za otroke, ki niso zmožni obiskovati drugih šol Kr> takšen otrok konča osem. let-ko, se nima kje zanosliti, čeprav ip družba skrbela zanj 10 ali, 12 let,. Grenko le soo-znaale, da nekateri invalidni ot.roc! po šolan iu končajo v domu za ostarele. Dokler se zdravstvo ni za-nrlo v reg’ona'ne okvire, so k nam pošiljali otroke iz vseh naših reniitilik in nokrajin. Zdai se nri nas zdravi 20 otrok iz drugih renubiik in 60 otrok Iz Slovenije Zadrt ia leta pošiljajo k nam hujše primere, trumi nrizadet.1 otroci na se zdravijo doma. Po mojem mneniu je mogoče doseči nadaljnje u«nehe pri delu na tem ondrnčiu le. če ho družba organizirano pomagala telesno in duševno prizadetim otrokom. Naj naposled povem še to, da se je dogajalo, da so nekateri starši svoje invalidne otroke »nozabili« v naši bolnišnici. To velja predvsem za starše, ki so zaposleni v tu-jini. A te težave, s katerimi se včasih soočamo, so že zgodba zase.« MILOŠ JOVANOVIČ Pomoč borcem z manjšimi pokojninami V Sloveniji je po lanskih podatkih 59.838 upokojenih udeležencev NOB LJUBLJANA, 24. januarja — V Sloveniji je po podatkih iz lanskega avgusta 59.838 upokojenih borcev NOV. Njihov gmotni položaj je dobro urejen. Približno 60 odstotkov borcev prejema pokojnino od 3500 do 6000 dinarjev. Borcev, ki prejemajo manj kot 3.500 dinarjev je okoli 30 odstotkov, drugi pa prejemajo pokojnino višjo od 6.000 dinarjev. Udeleženci NOB imajo pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in ivalidskega zavarovanja ugodnejše pogoje kot občani, ki se upokojujejo po splošnih predpisih. To velja še zlasti za nosilce partizanske spomenice 1941 in pa za borce pred 9. septembrom 1943. Borci po 9. 9. 1943 so do povečanja pokojnine upravi, čeni le, če odmerjena pokojnina po dopolnjeni pokojninski dobi ne dosega 85 odstotkov pokojninske osnove. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je pripravila posebno informacijo o gmotnem položaju upokojenih udeležencev NOB. Na seji komisije za vprašanja borcev NOV pri republiški skupščini so informacijo ugodno ocenili. Menili pa so, da informacija sicer nakazuje nekatere probleme, ne daje pa konkretnih predlogov za njihovo rešitev. Poudarili so, da bo treba razlike med borčevskimi pokojninami čimprej zmanjšati, tistim z najmanjšimi piejemki pa bi kazalo pomagati s priznavalninami, izjemnimi pokojninami in podobno. K odpravljanju razlik bodo verjetno precej pripomogli tudi obnovitveni postopki za priznanje udeležbe v NOB. SMUČANJE SMUK ZA SP V SCHRUNSU MOSER-PR0LLOVA NEDOSEGLJIVA Svojim tekmicam jc zadala hud zaostanek - Na lestvici za SP ima 51 točk naskoka CHRUNS — Kot smo napovedo-vceraj je tudi v Schrunsu Av-dok 8 ^nne Marie Moser - Proll svojo premoč v smuku. rJ^tnjka je tokrat smučala res iz-nj no’ saj je zadala svojim nasprotji ani dokaj hude zaostanke: tako r;„j,pr’ drugouvrščena Američanka »j ene Epple in Švicarka Terese ai8- ki je sedaj tretja na le- 1Cl za svetovni pokal. Pričakova-Jr, za letošnji svetovni pokal se ni-ni ^Polnila, saj se je napoveda-dvoboj med Priillovo in Nadigo-• ki bi morali biti brez konku-. nce, končal dokaj hitro. Prollova lič v zadnjem času v od- n n}. formi, nasprotno pa Švicarka P eživlja krizo, tako da bo Avstrij-_ po vsej verjetnosti končna zma-sovaika letošnjega svetovnega smuškega pokala. 1-^. včerajšnjem smuku je startalo , 7 tekmovalk, ker so Kanadčan-ud !n l^orvežanke odpovedale svojo nii?\ b° zaradi (po njihovem mne- nju) •■»Hillu Prevet nevarne proge. ""■iiiiiim, im ninmmunnmimmmimnu domači šport DANES SOBOTA, 27. januarja 1979 KOŠARKA promocijsko prvenstvo '■30 v D0hni adran - Cartaria Milje MLADINCI ta.30 v Dolini adran - Ferroviario ,, KADETI '.00 na Kontovelu •^ontovel - Intcr 1904 ... DEČKI a u0 na Kontovelu Kontovel - Alabarda * * * 16.00 v Nabrežini °kol - Don Bosco NOGOMET ,2. AMATERSKA LIGA 1130 v Žavljah Primorje - GMT PRIJATELJSKA TEKMA 14.30 v Dolini HreS - Vozila NAMIZNI TENIS „ DRŽAVNI TURNIR Jf-°0 v Pratu "astopa tudi Kras ODBOJKA , MOŠKA C LIGA t-15 v Nabrežini Kras - Apics * * * 20.30 v Trstu, stadion «1. maj» 8or - CUS Benetke ŽENSKA C LIGA {.V'00 P« Banih ,0ga - Bolzano ,n„ 1. ŽENSKA DIVIZIJA 45 v Dolini BreS - Julia * * * 16.00 v Spilimbergu ‘nnastica Spilimhergo - Kontovel * * * 2(1.()0 v Trstu, Ul. Zandonai luigi - Hrast 10n 2. MOŠKA DIVIZIJA v Gorici "1 Gorica - Dom 1„ 2. ŽENSKA DIVIZIJA _00 v Marianu 'repida - 01ympia 1R„ NARAŠČAJNICE L?-00 Pri Banih S °ga - Breg JUTRI NEDELJA, 28. januarja 1979 KOŠARKA .promocijsko prvenstvo 00 v Dolini °r • Ferroviario ,, MLADINCI Inj na Kontovelu “dran - Stclla Azzurra q KADETI h00 v Dolini °reg . qNARAŠČAJNIKI ji’u na Kontovelu °nt°vel - Ferroviario * # # p’9® na Opčinah olet - Libertas SMUČANJE 9 noTR0FKJA C1A0 CREAM m ^ na Piancavallu astoPa tudi SK Devin * # # .trofeja lpc v tekih V Timauu ’ astopa tudi SK Devin NOGOMET u 2. AMATERSKA LIGA j,, D v štandrežu '“‘ventina - Itala S. Marco ,, 3. AMATERSKA LIGA v«j“d v Doberdobu Radost - pro Farra # # 4» 4.3o v Sovodnjah vodnje - Brazzanese in ..prijateljska tekma JM^OO v Križu 38 - Primorec ODBOJKA ,n NARAŠČAJNICE -30 na Proseku Kontovd - Sokol NAMIZNI TENIS Smuk je veljal tudi za kombinacijo, kjer je prvo mesto seveda o-svojila Anne Marie Moser - Proll, ki je tako pospravila še ostalih 25 dragocenih točk za skupno lestvico. Prollova je z včerajšnjo zmago osvojila prvo mesto v svetovnem pokalu v smuku. Točke v kombinaciji je dobro izrabila tudi Hanni Wenzel (Liechtenstein), ki je sedaj druga na skupni lestvici. Vrstni red smuka: 1. Moser - Proll (Av.) 2. Nelson (ZDA) 3. Epple (ZRN) 4. Nadig (Švi.) 5. Peter (Av.) 6. Habersatter (Av.) 7. Zurbriggen (Švi.) 8. Mittermaier (ZRN) 9. Solstysova (Čeh.) 10. Flanders (ZDA) Vrstni red kombinacije: 1. Moser - Proll 2. Nelson 3. Wenzel 4. Giordani 5. Epple 1’21”99 1’24”34 1’24”39 1’24”40 1’25”14 1’25”27 1’25”52 1’25”57 1 ’26”62 1'25”79 10,18 41,63 48,67 49,29 68,24 Lestvica za svetovni pokal: 1. Moser - Proll (Av.) 180 2. Wenzel (Liecht.) 129 3. Nadig (Švi.) 119 4. Giordani (It.) 85 5. Nelson (ZDA) 84 6. Epple (ZRN) 83 7. Sackl (Av.) 72 8. Kinshofer (ZRN) 61 9. Mittermaier (ZRN) 60 10. Pelen (Fr.) 56 # # * GARMISCH - PATENKIRCHEN — Italijan Herbert Plank je v včerajšnjih poskusnih vožnjah smuka za SP, ki bo na sporedu danes v tem kraju, obakrat dosegel najboljši čas, čeprav z minimalno prednostjo pred ostalimi smučarji. Solidno je smučal tudi Avstrijec Griss-mann, ki spada (kot Plank) med favorite za zmago v smuku. Dosegel je 2., oz. 4. mesto. Ostali favoriti (Kanadčan Read, Švicar Miiller in Avstrijec Winsberger), pa se niso preveč potrudili. V tekih in alpskih disciplinah SK Devin v Timauu in na Piancavallu Smučarski tečaj v Ovčiji vasi se bliža koncu. Novost letošnjega tečaja bo v tem, da bo organizator vsem tečajnikom izdal slovensko izkaznico o doseženem uspehu. Da bi tečajniki ne bili prikrajšani pri učnih urah je organizator sklenil, da bo testiranje in tekmovanje tečajnikov po zaključnem tečaju. Zaradi obveznosti(ll. februarja se bodo tekači SK Devin udeležili maratona v Črnem vrhu nad Idrijo in 18. februarja bo na sporedu 4. pokal Lepi vrh) bo testiranje za tečajnike šele 25. februarja, ob priliki klubskega prvenstva, tako za alpske kot za nordijske discipline. Ekipe SK Devin bodo tudi to nedeljo na delu. V Timau bodo odpotovali tekači, kjer se bodo pomerili s svojimi vrstniki za trofejo «Le portatrici Carniche*. Tekačica Roberta Sardoč se bo u-deležila tekmovanja za trofejo «Ciao Creaim, ki bo n aPiancavallu. Z njo bodo odšli tudi alpski smučarji, ki bodo nastopili v istem zimskem središču, eni za trofejo «Ciao Creams, najmlajši pa za trofejo «Torvis». Vsi ostali pa bodo odšli v Ovčjo vas, tam bodo nabirali moči za bližnji maraton. avtomobilizem RALIY MONTECARLO Darniche presenetil Tik pred zaključkom dirke je prehitel Waldejjaarda 37-letni Francoz Bernard Darniche je skupno s svojim sovozačem Ma-hejem opravil na rallyju Monte Car-lo na lancii stratos skoraj neverjeten podvig: potem ko ni imel pred končnim delom tekmovanja skoraj nobene možnosti za osvojitev mesta na vrhu končne lestvice, mu je to uspelo prav v zaključnem delu tekmovanja, ko si je priboril minimalno prednost šestih sekund pred Švedom Waldegaardom, ki je vodil praktično ves čas dirke. Damicheje\ a zmaga predstavlja lep uspeh za avtomobilsko hišo Lancia, vendar pa je tudi Fiat lahko zadovoljen, saj ima kar tri svoje posadke na prvih sedmih mestih. Lestvica je taka: 1. Darniche - Mahe (Fr.) stratos 8.13’38” 2. Waldegaard - Thorszelius (Šve.) ford escord 8.13'44” 3. Alen - Kivimaki (Fin.) fiat 131 abarth 8.17’47” 4. Andruet - Lienard (Fr.) fiat 131 abarth 8.19’20” 5. Mikkola (Fin.) - Hertz (Šve.) ford escord 8.23’07” 6. Nicolas - Todt (Fr.) porsche 8.26’37” 7. Mouton - Conconi (Fr.) fiat 131 abarth 8.34*46“ 8. Frequelin - Delaval (Fr.) renault 5 alpine 8.44*27’’ 9. Almeras - Gelin (Fr.) porsche 8.49’56” 10. Vatanen (Fin.) - Richards (VB) ford fiesta 8.50**15'* 11. Ragnotti - Andrie (Fr.) renault 5 alpine 8.56'53” 12. Clarr - Mahuteau (Fr.) opel 8.59'45” 13. Clark - Porter (VB) ford fiesta 9.03’12” 14. Fritzinger - Schons (ZRN) toyota 9.11*33’’ 15. Carrello - Meiohas (It.) ford escord 9.14’27” ŠD MLADINA priredi v nedeljo, 28. t.m., smučarski izlet v Ovčjo vas (Valbro-na). Vpisnina znaša 5.000 lir, zainteresirani se lahko prijavijo pri odborniku Stojanu Sossiju, Križ 220 (tel. 220423). Odhod bo ob 6.30 izpred spomenika v Križu. NOGOMET, V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Redno kolo le na Goriškem Na Tržaškem bodo odigrali le nekaj zaostalih srečanj, med temi danes tudi GMT - Primorje 2. AMATERSKA LIGA Medtem ko se bo na Goriškem prvenstvo redlno odvijalo s pari tretjega povratnega kola bodo na Tržaškem odigrali le nekaj zaostalih tekem. Od naših enajsteric bo igralo le proseško Primorje. GMT — Primorje Prosečani gredo že danes popoldne v goste k ekipi GMT. To srečanje je bilo napovedano že štirikrat in vsakokrat so morali tekmo od-goditi zaradi slabega stanja igrišča v Žavljah. Torej bo zdaj že petič Primorje potovalo v Žavlje in tudi tokrat ni gotovo, ali bodo tekmo odigrali. Igrišče v Žavljah je tudi tokrat v slabem stanju in zato ni izključeno da pride do ponovne od-goditve. O tem bo imel zadnjo besedo sodnik. Po zadnjih dveh porazih si Primorje ne sme dovoliti tretjega, posebno ker tokrat igra z neposrednim tekmecem, ki se (kot Primorje) bori proti izpadu. Po zadnjih neuspehih je razumljivo, da bo prišlo v postavi Primorja do nekaterih iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA V 3. MOŠKI ITALIJANSKI LIGI Borovci pred najtežjo natego Na stadionu «Prvi maj» se bodo drevi spoprijeli s šesterko CUS iz Benetk ■ Krasu drugi par točk? - 0lympia v gosteh Odbojkarski konec tedna bo tokrat nekoliko okrnjen, ker bosta naša dva drugoligaša Sokol in Bor počivala. Ne glede na to pa bodo prišli prijatelji odbojke na svoj račun. MOŠKA C LIGA Po treh uspešnih zavrtljajih bodo drevi odbojkarji Bora slej ko prej pred najbolj zahtevno nalogo. Tržačani bodo namreč gostili odlični Cus iz Benetk, ki ga je lansko leto doletela ista usoda kot Bor — nazadovanje iz 2. lige. Po prvih treh kolih pa sta prav ti dve ekipi tudi najbolj resna kandidata za kakovostni skok, Lansko leto je Cus zmagal doma, borovci pa so se jim v Dolini oddolžili za poraz. Glede na dejstvo, da je pri Tržačanih ta čas morala na višku in so v preteklih treh nastopih pokazali res odlično odboj- V prvenstvu kadetov Kontovel • Inter 1904 Tekma bo odločala o prvem mestu v B skupini O __ DRŽAVNI TURNIR V®° v Pratu ‘Vstopa tudi Kras V skupini A so borovci že odigrali tekmo z Don Boscom A v četrtek ter izgubili le s točko razlike. Ta teden nas zanima razplet v B skupini, kjer je osrednja tekma danes na Kontovelu: spoprijela se bosta namreč Kontovel in Inter 1904 A, ki sta s polnim številom točk na vrhu razpredelnice. Trener Kontove-love ekipe, ki pa ima v svojih vrstah tudi več poletovcev, Lukša, nam je dejal, da je prepričan o zmagi svoje ekipe. Uspeh bi seveda predstavljal že resno hipoteko na prvo mesto, kar bi Kontovelovcem dalo možnost, da igrajo s prvouvrščenim A skupine za naslov pokrajinskega prvaka ter prestop v naslednji del. Brežani bodo končno po dveh težjih nastopih imeli lahkega nasprotnika: ekipo Sabe, ki je zadnja na lestvici. Po dobri igri v tekmi z Don Boscom bi morali Lakovičevi fantje z lahkoto premostili to oviro. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Danes in jutri je na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva, nato bodo člani Bora in Jadrana imeli kar dva tedna počitka pred pričetkom drugega dela. Jadran se bo pomeril z miljsko Cartario, ki v tem prvenstvu še ni dosegla zmage. Ker bodo jadranovci nastopili z najboljšo postavo, bi jim zmaga ne smela uiti (kajti epizode kot poraz s Stello Azzurro so verjetno težko ponovljive). Bor pa bo igral že drugič zapored na domačih tleh, sprejel pa bo neposrednega tekmeca za drugo mesto, ekipo Ferroviaria. To bo izredno važen test za Perkovo vrsto, ki je v zadnjih dveh uspešnih nastopih dokazala, da je prebolela krizo, ki jo je pestila praktično od začetka prvenstva. Z zmago bi borovci ostajali še vedno v boju za prvo mesto, poraz pa bi verjetno dokončno pokopal vsakršen up. MLADINCI Prav tako kot člani se bodo tudi Borovi mladinci spoprijeli z ekipo Ferroviaria. Ekipi sta trenutno skupaj na tretjem mestu, vendar pa ima Ferroviario lažji spored (srečal se je že s Hurlinghamom, medtem ko morajo borovci še v goste k tržaški ekipi; z Jadranom pa morata igrati še oba tekmeca): tako morajo Parovelovi varovanci nujno zmagati, če hočejo obdržati ta položaj na lestvici. No, če bodo naši fantje zaigrali zbrano kot v prvem polčasu proti Alabardi, jim je peta zaporedna zmaga prav gotovo dosegljiva. Jadran bo imel ponovno lahkega nasprotnika - ekipo Stelle Azzurre; nedvomno se bodo hoteli jadranovci oddolžiti za poraz, ki jim ga je v članski konkurenci prejšnji teden zadala prav ta ekipa. NARAŠČAJNIKI V tem kolu imata oba naša predstavnika, Polet in Kontovel, končno možnost, da osvojita ves izkupiček. Poletovci bodo kot nasprotnika imeli ekipo Libertasa, ki je v dveh dosedanjih nastopih obakrat ostala prazhih rok. Isto velja seveda tudi za Konto-velce, ki so doslej imeli dokajšnjo mero smole, saj so dvakrat tesno izgubili, tretjič pa so nastopili v močno okrnjeni postavi. Proti Fer-roviariu bi morali Lukševi fantje dokazati svojo realno moč, seveda če bodo igrali z vsemi najboljšimi. DEČKI To koio ni preveč ugodno za naši dve ekipi: Sokol bo namreč gostoval ekipo Don Bqsca, Kontovel pa Alabardo. Obe ekipi sedita med favorite za končno zmago in bo torej za naše predstavnike časten poraz že uspeh. Marko NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM TURNIRJU DANES IN JUTRI KRAS V PRATU Danes se v Pratu prične dvodnevni državni namiznoteniški turnir, katerega se bodo udeležili vsi najboljši igralci in igralke. Ta turnir je namreč zadnji izmed petih vsedržavnih turnirjev, ki se upošteva pri točkovanju za določitev državnega prvaka in prvakinje. Nastopile bodo tudi Krasove zastopnice, z izjemo Blažinove in Rebulove, ki sta zadržani. Sonja Milič je na dosedanjih turnirjih osvojila dve prvi in eno drugo mesto, v Genovi pa ni nastopila. Tudi v Pratu odločno računa na prvo mesto in če ji bo uspel ta podvig, si bo verjetno že predčasno zagotovila naslov državne prvakinje. Mlajše igralke Krasa pa bodo tekmovale le med tretjekategornica-mi in bodo ta nastop izkoristile kot odlično priložnost za nabiranje tekmovalnih izkušenj. V okviru propagandnega programa je prejšnjo nedeljo bilo žensko mladinsko tekmovanje dvanajsterice, katerega se je udeležilo 12 mladink, oziroma naraščajnic Krasa, CMM in Begliana. Tekmovanje je bilo v Samatorci in ga je organiziral ŠK Kras. Nastopajoče igralke so bile razdeljene v dve podskupini: v prvi je zmagala Cergol pred V. Doljak in Furlan, v drugi pa je o-svojila prvo mesto S. Doljak pred Sedmakovo in Puričevo. V finalnem srečanju je odlično razpoložena Cergol (CMM) nekoliko presenetljivo odpravila z 2:1 Sonjo Doljak, v borbi za 3. mesto pa je Vesna Doljak prevladala nad Damjano Sedmak. —bs— ko, so v tem derbiju favoriti. Moralna podpora gledalcev bo prav gotovo izredno dobrodošla. Po drugem spodrsljaju v Vidmu, se tokrat obeta Krasu lepa priložnost/ da pospravi drugi par točk, in to pred domačimi gledalci. Današnji gostje iz Fiume Veneta sodijo med slabše zastopnike v skupini, kar daje Grilancu in tovarišem še večje upanje in samozavest za uspeh. Srečanje med Torriano in 01ympio bo neposredni spopad dveh šesterk, ki se bosta dokaj težko izognili najhujšemu. Oba tekmeca sta zaenkrat še praznih rok, kar pomeni, da bo zmagovalec le osvojil prvi dve točki. Kljub temu da igrajo Goričani v gosteh, se jeziček izenačenosti, po našem mnenju, nagiba na njihovo stran. ŽENSKA C LIGA Po treh zaporednih spodrsljajih se tokrat ponuja lepa priložnost tudi Slogi, da prekine vrsto neuspehov. Gostje iz Bočna so novinke v tej ligi in poleg tega nastopajo z močno spremenjeno in pomlajeno postavo kot pred dvema letoma, ko so igrale v 2. ligi. Slogašice so nesporne favoritinje, ker edino z zmago bi se znebile nevarnega začelja razpredelnice. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Za odbojkarice v tej ligi se bo danes in jutri pričel pravi «tour de forcev, saj bodo v tednu dni odigrale kar tri tekme. V sredo in četrtek se namreč igra 5. kolo. Po zadnji prepričljivi zmagi v slovenskem derbiju čaka v 4. kolu najlažja naloga Kontovel, pa čeprav igra v gosteh. Skromna Ginnastica iz Spi-limberga slovenskim igralkam res ne bi smela zagreniti sobote. Vrsta 1 Brega bo tokrat gostila Julio, ki ni več tako nevarna kot v preteklih letih. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da so bile Tržačanke vedno trd oreh za slovenske ekipe in tudi razočaranj v neposrednem obračunu s tem tekmecem ni manjkalo. Najtežji nastop pa verjetno čaka v tem kolu Hrast iz Doberdoba, ki odhaja v goste h tržaški šester-ki S. Luigi. Domačinke so letošnji prvenstveni ples pričele izredno spodbudno, kar pomeni, da jih bo pred domačimi gledalci izredno težko ugnati. 2. MOŠKA DIVIZIJA Potem ko so bili igralci Doma v prvem kolu prosti, so bili v tretjem spet prisiljeni počivati, ker tekme s Solarisom ? Trstu niso pač odigrali, ker ni bilo sodnikov, To je, žal, že drugi primer v tej skupini in prvenstvo se je šele pričelo. Za sodniško organizacijo to res ni spodbudno, ker s tem prvenstvo prav gotovo veliko izgubi na svoji regularnosti. Naj bo tako ali drugače, go-riški derbi med Agijem in Domom obeta ogorčen razplet, ne glede na iuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit(||,|||,„lin,mm OBVESTILA ŠD KONTOVEL sklicuje dne 29. januarja ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva na Proseku (Soščeva hiša) REDNI LETNI OBČN ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila, 3. pozdravi; 4. diskusija; 5. volitev novega odbora; 6. razno. to, da so tekmeci Doma imeli dokaj spodbuden začetek prvenstva. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Tudi drugo prvenstveno srečanje bodo zastopnice 01ymple iz Gorice odigrale v gosteh. Tokrat se bodo morale podati na pot v Mariano del Friuli, kjer se bodo srečale z domačo Intrepido. Tekma bo verjetno izenačena, toda gostje niso brez u-panja na uspeh. NARAŠČAJNICE Tokrat bosta v tej kategoriji kar dva derbija. Popoldan se bosta pri Banih spoprijela Sloga in Breg, jutri dopoldan pa Kontovel in Sokol. Obe tekmi bosta izenačeni, ker dosedanji nastopi so pokazali nekoliko boljšo igro mladih odbojkaric iz Nabrežine in Kontovela. G. F. KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Goričani in Tržačani tokrat v gosteh Goriški Pagnossin in tržaški Hurlingham bosta v prvem povratnem kolu A-2 lige igrala v gosteh. Goričani bodo v Cagliariju skušali iztržiti nov par točk. da bi ne izgubili stika z vodečimi, tržaški Hurlingham pa bo pred mnogo težjo nalogo. Tržačani bodo namreč v. Rimu igrali s prvun na lestvici, s peterko Eldorada. JUTRIŠNJE 14. KOLO Acentro - Pagnossin; Eldorado -Hurlingham; Šarila - Manner; Mo-biam - Bancorama; Pintinox - Jol-ly; Superga - Postalmobili; Juve Caserta - Rodrigo. A-l LIGA JUTRIŠNJE, 14. KOLO Antonini - Canno.i; Xerox - China-martini; Amaro Harrys - Gabetti; Arrigoni - Mercury; Emerson - Bil-ly; Mecap - Perugina; Sinudyne -Scavolini. sprememb, in prav zato je postava Primorja neznanka. Omenili bi lahko še, da je disciplinska komisija na svoji zadnji seji vzela delno v poštev priziv Primorja (glede tekme z Opicino) in znižala kazen nogometašu Barnabi od šestih na štiri nedelje. Poleg GMT — Primorje bodo danes odigrali še tekmo Sovrana — Costalunga, jutri pa Rosandra — Campanelle, Aurisina — Zaule in Opicina — S. Marco. Juventina S. Marco Štandrežci bodo gostili žilavo e-kipo S. Marca, ki je trenutno z 21 točkami na šestem mestu lestvice. Gostje so morda nekoliko pomanjkljivi v napadu, razpolagajo pa s solidno in močno obrambo, zato se predvideva težka naloga za Ju-ventino. štandrežci v tem prvenstvu so precej razočarali, posebno v napadu in zato je tudi njihov položaj na lestvici res kritičen. Vendar ni še vse izgubljeno. Doma vsekakor ne smejo več zapravljati točk in morajo jutr odločno jurišati na zmago, saj bi jim le s celotnim izkupičkom še ostalo nekaj upanja za obstanek v ligi. Pozabiti ne smemo, da ekipi Tope in Malisana, kj imata šest točk več od Juventi-ne, gresta jutri v goste k vodečemu Seveglianu, oziroma drugouvrščeni Romani, kar pomeni, da ima Juventina v primeru zmage možnost skrajšati razdaljo na štiri točke. B. R. 3. AMATERSKA LIGA Mladost Pro Farra V prvem povratnem kolu bo do-berdobska Mladost sprejela v goste vodečo enajsterico iz Fare, kateri je v prvem delu tega prvenstva podlegla z 2:1. Po nedeljskem zasluženem remiju pred domačimi gledalci z moštvom Fogliana bodo varovanci trenerja Barbane tudi tokrat nastopili na doberdobskem občinskem igrišču, tokrat pa bodo odločno strhtali na zmago. V prvem delu prvenstva so naši fantje nezasluženo podlegli, gotovo pa bodo izkoristili jutrišnjo priložnost in se za ta poraz tudi primerno oddolžili. Sovodnje — Brazzanese Po nedeljski zmagi v gosteh nad San Lorenzem bo jutri tudi sovodenj-ska enajsterica nastopila pred domačo publiko. Tokrat bo njen nasprotnik dokaj skromna enajsterica Brazzaneseja, proti kateri so Sovodnje v prvem kolu prvenstva remizirale z 1:1. Trener Valle bo jutri zelo verjetno lahko poslal na igrišče tudi veznega igralca Pete-jana, ki je med tednom okreval. Računajoč na zadnje nastope in na moč nasprotnika, tokrat Sovodnjam zmaga res ne bi smela uiti. (fg) KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljančanom novi par točk? V prvem povratnem kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige bo drevi ljubljanska Iskra Olimpija igrala doma z reškim Kvarnerjem. Rečani so trenutno zadnji na lestvici in Ljubljančani imajo tako lepo priložnost, da pospravijo novi par točk. DANAŠNJE, 12. KOLO Zadar Jugoolastika (po TV ob 17.00); Iskra Olimpija - Kvarner; Beko - Crvena zvezda; Metalac -Cibona, Bosna - Borac; Radnički LMK - Partizan. Ascoli - Napeli X 1 Atalanta - Catanzaro X Avellina - Milan 2 Fiorentina - Torino 2 Inter - Bologna 1 Juventus - Lazi o 1 2 X Vieenza - Perugia 1 2 X Roma - Verona 1 Cagliari - Foggia 1 Palermo - Udinese X t Pescara - Sambenedett. 1 Impcria - Mnntecatini 1 X Casertana - Siracusa X 1 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 1 X 1 X 1 2 2 1 1 X EP v Parizu RIM — Evropsko prvenstvo v karateju bo 10. in 11. februarja v Parizu, medtem ko bo mladinsko od 3. do 6. maja v Helsinkih. ŠD BREG vabi na trinajsti redni občni zbor, ki bo v Prešernovi dvorani (gledališče Boljunec) v ponedeljek, 29. januarja, ob 20.30. Dnevni red; 1. Otvoritev in izvolitev predsedstva; 2. Predsedniško tajniško in blagajniško poročilo; 3. Poročila referentov; 4. Poročila nadzornega odbora; 5. Pozdravi; 6. Razrešnica; 7. Izvp'''ev novega odbora; 8. Razno. RTV Ljubljana TOZD PRODUKCIJA KASET IN PLOŠČ PRIMORSKA POJE • Dvojni album ■ LD 0437 i/rt ‘\ jknmjAM] ’ *r‘ BENEŠKA SLOVENIJA VČERAJ KD ■ 0516 BENEŠKA SLOVENIJA-DANES ljudsko, zborovsko ?n umetno pesem BENEŠKA SLOVENIJA DANES KD ■ 0517 Kasete in plošče so na razpolago v Tanila kn^aM. • Ul. sv. Frančiška 20, TRST Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3 C00 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino zo inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za^|pliio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 8 PRIMORSKI DNEVNIK 27. januarja 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Ijr beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskait Hojnikov fieg 'UJV SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER SE JE VRNIL V DOMOVINO Deljena mnenja o odnosih s Kitajsko na razgovorih Gromiko-Forlani V sklepnem poročilu o tem vprašanju ni govora - Kalija je včeraj podpisala predhodni sporazum o investicijah na Kitajskem - Polemično pisanje agencije Novosti RIM — «Pogovori so se končali zelo dobro. Italijanske oblasti so potrdile vabilo Brežnjevu in Kosigi-nu, naj obiščeta Italijo, medtem ko smo mi povabili ministra Forlanija, naj obišče Sovjetsko zvezo.* Tako je začel zunanji minister SZ Andrej Gromiko svoj pozdravni nagovor ob zaključku petdnevnega obiska v I-taliji. Gromiko je dejal, da so potekali razgovor' v prisrčnem vzdušju in da sta delegaciji soglašali, da je treba še okrepiti medsebojne odnose, obenem pa je ocenil kot »koristno* obravnavanje mednarodnih vprašanj, o katerih je ugotovil, da je vrsta možnosti medsebojnega sodelovanja. Prav tako «koristen» je bil, po Gromikovih besedah sodeč, razgovor z papežem Janezom Ponoven zastoj Athertonove misije na Bližnjem vzhodu KAIRO — Po neuspehu v Tel Avivu je ameriški potujoči veleposlanik Atherton naletel na trdno zadržanje kairske vlade, ki noče popustiti pri svojih zahtevah glede 6. člena campdevid-skega sporazuma. «Izraelsko-e-giptovski sporazum nima prednosti pred drugimi medarabski-mi sporazumi, ki predvidevajo medsebojno vojaško pomoč ob izraelski agresiji*, je včeraj izjavil Athertonu predsednik e-giptovske vlade Halil. Na Bližnjem vzhodu je ponovno prišlo do zastoja, saj bo a-meriška diplomacija le s težavo spremenila egiptovsko in izraelsko zadržanje. Kairo bi hotel vključiti mirovni sporazum v širši okvir reševanja bližnje-vzhodne krize, Izrael pa bi hotel ločeno pogodbo, da bi si obvaroval hrbet, ločil arabske države in še bolj vezal ameriško politiko v tem delu sveta, (voc) v katerem je rečeno, da sta delegaciji izrecno poudarili nujnost, da «vse države prilagodijo v vseh okoliščinah svoje ukrepe nujnosti po-mirjevanja*. Končno pa je v poročilu rečeno, da obe državi pripisujeta izreden pomen izvajanju vseh načel helsinške listine in da enako gledata na realizacijo konkretnih ukrepov za prekinitev oboroževanja in za razorožitev, ki sta prvenstvenega pomena v svetovni politiki. V poročilu je nadalje rečeno: «Ministra sta se tudi pogovarjala o ostalih mednarodnih vprašanjih, med katerimi je stanje na Bližnjem vzhodu, v Afriki, v Aziji in na Daljnem vzhodu.* O konkretni vsebini teh vprašanj torej ni govora, kar še enkrat dokazuje, da se pri oceni zadnjih dogajanj obe državi -azhajata. Jabolko spora je odnos do Kitajske: Italija očitno ne sprejema Brežnje-vega pisma s prepovedjo prodajanja orožja Kitajski dobrohotno, ampak očitno vztraja pri svojem odprtju do Kitajskega tržišča, ki nedvomno predstavlja ventil za italijansko gospodarstvo v tako kritičnem trenutku. Dokaz za to je dejstvo, da je delegacija državne družbe IMI prav včeraj v Pekingu podpisala predhodni načelni sporazum o investiciji milijarde dolarjev v Kitajski. Operacija je š; v povojih, vendar pa se govori o gradnji Fiatove tovarne dieslovih motorjev in o izvažanju strojev Olivettijevih e-lektronskih strojev. To razliko •• gledanju na Kitajsko je razbrati tudi iz včerajšnjega pisanja agencije Novosti, ki v bistvu trdi, da na Zahodu ne razumejo Kitajske in da ne uvidijo, da Kitajci dejansko težijo po tem, da postanejo najmočnejša velesila na svetu, (bbr) SYDNEJ — Dva tasmanijska pod vodna ribiča sta ob Fumeauxovem otočju v Bassovem prelivu odkrila »pokopališče* prazgodovinskih kitov in morskih psov. Izvedenci domnevajo, da so ostanki stari 20 milijonov let. ZARADI ATENTATA V ZAGREBU Obnovitev procesa proti 7 ustašem ZAGREB — Pred tukašnjim sodiščem so obnovili proces proti sedmim ustaškim teroristom, ki so septembra 1975. leta podtaknili peklenski stroj v banko v središču Zagreba. Po preiskavi se je znašlo na zatožni klopi sedem teroristov. Sodišče je junija 1976. leta obsodilo pet obtožencev na smrt (kazen so jim takoj spremenili na 20 let zapora), dva pa na 8 oziroma 6 let zapora. Vrhovno sodišče je obsodbo, ki naj bi bila izrečena na podlagi «malo verjetnih in očitno nasprotujočih si elementov*, razveljavilo in odredilo obnovitev procesa, ki bi se moral zaključiti v sredo. STOCKHOLM — Po dvotedenskem odmoru je številne predele švedske in Baltika ponovno zajel polarni zrak. V nekaj urah je temperatura padla s prejšnjih 15 na 30 stopinj pod ničlo. Sneg in led povzročata že prve zastoje v cestnem in železniškem prometu, močno je uviran tudi ladijski promet po Baltiškem morju. PO BEGU FAŠISTIČNEGA ZALOŽNIKA Freda in Ventura sta prespala noč v hotelu na jugu Bavarske v ZRN Vest potrjujejo uslužbenci hotelu ■ V Cutunzuru se naduljujejo preiskuve ■ Že dunes možno soočanje med Luigijem Venturo in učiteljico Curmelo Papello BAD TOLZ — Kaže, da je resnična vest, ki jo je pred dnevi objavil beneški dnevnik «Gazzettino», da sta bila Franco Freda in Giovanni Ventura do prejšnje nedelje v mestecu Bad Tolz na jugu Bavarske v ZRN. Vest so namreč potrdili uslužbenci hotela «Jodquellenhof», ki so Fredo in Venturo prepoznali na fotografijah, ki jim jih je pokazala nemška policija. V hotelu sta Freda in Ventura prespala noč med soboto in nedeljo,'spremljala sta ju dva nemška državljana. Freda in Ventura, ki sta z Guidom Giannettinijem glavna obtoženca na procesu zaradi pokola v Kmečki banki, sta dospela v hotel, po pričevanju vratarja, v soboto, 20. januarja, pozno zvečer. Zahtevali so štiri enoposteljne sobe, predstavili pa so se z lažnimi imeni. Fašistični založnik Ventura se je predstavil kot gospod Maestri, Freda kot gospod Bamin-go, Nemca pa kot Waager in Schmidt, običajna in zelo razširjena priimka v Nemčiji, štirje gosti, kot je še povedal vratar hotela, so takoj odšli spat, v nedeljo zjutraj pa so se zadržali dalj časa na zajtrku. Dolgo so se pogovarjali, Waa-ger je tudi telefoniral, po vsej verjetnosti neki ženski. Tudi Freda in Ventura, ali bolje Maestri in Ba-mingo, sta telefonirala iz svojih sob, kam pa ni znano. Telefonski pogovori so bili vsekakor dolgi, saj je vratar vsakemu zaračunal 20 mark, to je okrog 10.000 lir. Vratar se nadalje še spominja, da so »nevsakdanji gosti* . plačali vsak svoj ra-ču, v denarnicah so tudi imeli kar precej denarja. Nemška policija je torej, vsaj po IIIIIMIIIIIIinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllHIIIINIIIlIlIllIllllllllllllllllIllIllllllililIlliMlilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii) NENAVADEN USPEH AMERIŠKE NANIZANKE V ZRN pa se le obrobno dotika pomembnih vprašanj, ki so jih obravna ali na razgovorih s Forla-nijem in z Andreottijem. Tako je govor o medsebojnem sodelovanju, medtem ko je vprašanju razorožitve namenjen le kratek odstavek, .............................................................um SKORAJ 7 LET PO UMORU MLADE MILENE SUTTER V GENOVI Na dosmrtno ječo obsojeni L. Bozano padel v roke francoski žandarmeriji Sodni organi pripravili vso potrebno dokumentacijo za ekstradicijo GENOVA — Lorenza Bozano, ki se je izmuznil roki pravice in se umaknil v tujino preden ga je prizivno porotno sodišče obsodilo zaradi umora Milene Sutter na dosmrtno ječo, je sedaj v pričakovanju ekstradicije v celici francoske žandarmerije. Bozana so namreč zasačili med cestnim blokom nedaleč od Le Grand bourga, kjer je stanoval z ženo, z dvema osebnima izkaznicama. Ena lažna je bila na ime Bruna Bellegattija Viscontija, druga pa na 'm Lorenza Bozana. Na komisariatu, kamor so ga spremili zaradi identifikacije, so ga a-reurali, ker je visel nad njegovo glavo mednarodni zaporni nalog. Vest o Bozanovi aretaciji je posebno razveselila policijske organe v Genovi, ki se niso nikoli, pa čeprav je od njegovega bega poteklo 5 let. odpovedali iskanju morilca mladega dekleta. Sodna oblast je nemudoma zbrala potreben material, katerega so skupno z zapornim nalogom, poslali preko Interpola francoski žendarmeriji. Po mnenju pravnikov, ovire za ekstradicijo ne bi smelo biti. vprašanje je samo časa, ker ni izključeno, da se bo moral Bozano zagovarjati pred francoskim sodstvom zaradi posesti ponarejenih dokumentov. Z aretacijo Lorenza Bozana v Le Grand hourg Creuse se bo zaključilo žalostno poglavje tragedije, ki se je pričela 6. maja 1971. leta ob 5.; uri popoldne. Tedaj je Milena, 13-letna hčerka indust.rijca Artura Sutterja, prišla iz švicarske šole v Genovi in se napAtila domov, kamor pa ni nikoli prišla. Dan kasneje je v Sutterjevem domu zazvonil telefon. «Če hočete imeti živo Mileno, položite 50 milijonov lir k gredi na Korzu Italija, »je zagrozil neznanec jn odložil slušalko. Policija je že po dveh dneh imela opis Plavolasega fanta, ki je večkrat parkira! svoj rdeči »spider* pred šolo. Dun kasneje je moral Bozano, ki so ga aretirati, ko je vstopal v avto, ':f"š Jytif* , Lorenz« Bozano na kvesturo, a je bil koj na svobodi. Toda policija je med tem našla v njegovem stanovanju dva obtožujoča dokaza: na enem listu je bil naveden potek ugrabitve s hladnokrvnim opisom umora žrtve, drugi pa je vseboval oris četrti Quar-to, ki je bilo, kot so kasneje ugotovili, prizorišče tragedije/ Bozano je moral tako pod obtožbo ugrabitve Milene Sutter v zapor. Izsiliti priznanja niso mogli in fanta so morali ponovno izpustiti. Zadeva je počasi tonila v pozabo, ko so ribiči 20. maja potegnili iz morja iznakaženo truplo Milene Sut-terjeve in z njo tudi obtežilni pas za podvodne ribiče. In prav ta pas, ki je pripadal Bozanu, je dokončno spravil fanta pred odgovornostjo. Dve leti kasneje, 7. maja 1973, se je Bozano predstavil porotnikom. Spremstvo je moralo napeti, vse sile, da je Bozana rešilo pred razjarjeno množico, ki je hotela fanta linčati. Dokazov, vsaj za porotnike, ki so zasedali celo noč, ni bilo, zaradi česar je njegov zagovornik izpo- sloval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, sodniki pa so ga obsodili zaradi napada na drugo dekle, na 2 leti in 15 dni zapora. Ker je kazen v celoti prestal, se je Bozano ponovno znašel na svobodi. Šest mesecev kasneje je Bozano peljal pred oltar Grazio Guerrini. Ob začetku prizivne obravnave je Bozano zavrnil predsednika sodišča, češ, da je v pogovoru s prijatelji zagovarjal tezo krivde. Proces so morali prekiniti in se je nadaljeval šele 6 mesecev kasneje, ko je ka-sacija zavrnila zahtevo Bozanove-ga zagovornika. Sodna obravnava se je začela z razburljivimi zaplet-ljaji: Bozano je šel v bolnišnico, e-den njegovih zagovornikov pa se je odpovedal obrambi. 20. maja 1975 je tožilec izrekel svojo zahtevo — dosmrtna ječa, ki jo je sodni zbor dva dni kasneje v celoti potrdil. Toda tedaj je bil Bozano že daleč in nedosegljiv za pravico, niti na dokončni potrditvi razsodbe s strani kasacijskega sodišča. Majhna neprevidnost pa je Bozana, ki je znal tako skrbno zabrisati za seboj vsako sled, tako da ni nihče vedel, ne njegov zagovornik, ne njegov oče, ki je pred smrtjo zanikal, da bi bil Lorenzo njegov sin, kje se nahaja, spravila v roke žandarmeriji. Genovska policija je sicer sumila, da je v Franciji. Bozano je nekaj časa živel v Parizu, kasneje pa se je z ženo, ki je imela lažne doku mente na ime France Carpignano, umaknil v bolj odročni kraj. Kaže pe, da se je Bozano znašel v finančnih težavah. Samo sorodniki bi mu lahko pomagali in tako je Bozano stopil večkrat po telefonu v stik z njimi. In prav to a je izdalo: policija je prestregla njegove telefonske razgovore in ugotovila tudi odkod prihajajo pozivi. O vsem tem je o-pozorila žandarmerijo v Le Grand bourgu, ki je samo čakala na ugodno priložnost, da mu natakne -lisice. In to se je tudi zgodilo, (md) nerazumljivim imenom. Sinoči so na vseh tretjih, to je regionalnih programih zahodnonemške televizije prikazali tretji del nanizanke, ki ima skupno štiri dele. V televizijski centrali so sporočili, da si je prva dva dela ogledalo med 11 in 13 milijoni qledalcev. Približno toliko jih je tudi pozno v noč prisluhnilo razpravi z okroglo mizo v leoelnskem studiu zahodnonemške televizije Ni dvoma, da se preteklost in sedanjost nemške politične stvarnosti te dni prepletata. Reakcija javnosti na informacije o množičnih u-morih v koncentracijskih taboriščih je bila v ZR Nemčiji vedno izredno slabotna in pospremljena 'z o-bupnhni poskusi zabrisati kar je neprijetnega iz spomina in zavesti. Vse do danes je ostalo tako, da vsebina redkih procesov, ki jih tukaj uprizarjajo pozno odkritim nacističnim zločincem ne zanima nikogar, najmanj pa množične medi je. Povsem drugače je, kadar gre za akcije zahodnonemških teroristov. Isti ljudje, ki ob zločinih teroristične nacistične države najraje skomignejo z rameni, zahtevajo po vsaki akciji anarhoteroristov total ni pregon in najstrožjo obsodbo. Dejavnost skupinice skrajnežev, ki so se z nasiljem kot edinim sredstvom za spreminjanje družbe onemogočili in sami izobčili, zadostuje, da se poprečni Nemec odpove osnovnim demokratičnim svoboščinam in dosežkom povojnega časa. Tistim, ki niso pripravljeni podrediti se histeričnim kampanjam ulice, zalepijo etiketo «simpatizerjevp. Povsem drugače je z dostopom do aktivnih soudeležencev, sokrivcev Hitlerjevih zločinov. Zanje se v javnem življenju vse do najvišjih državnih funkcij najde še dovolj prostora. Tu tudi «Ilolocaustn> ne bo veliko spremenil. IVO VAJGL dilo na osem mesecev zapora 63-let-nega upokojenca Frančesca Minni-tija, ki je prejšnji teden javno hvalil početje rdečih brigad. V nekem poštnem uradu je namreč Minniti izjavil, da 4>i, bilo treba Italiji vsaj 20 tisoč rdečih brigadistov, le. tako bi se zadeve v državi popravile*. Minniti pa je imel pri tem smolo, saj je bil v uradu tudi neki karabinjer, ki je upokojenca prijavil sodnim oblastem. teh prvih podatkih, že opravila nekatere preiskave, uradno pa je sporočila, da o zadevi ne ve n česar. Pa še to, v mercedesu, s katerim so se Freda, Ventura in njuna nemška sopotnika odpeljali, je eden izmed uslužbencev hotela opazil radijski sprejemnik in oddajnik z mikrofonom. Medtem se v Catanzaru nadaljuje preiskava o pobegu fašističnega založnika Venture. Kot smo,že poročali, sta bila y četrtek aretirana Venturov’brat Luigi in čatanzarska učiteljica Carmela Papello. Osumljena sta, da sta v sodelovanju z doslej še neidentificiranimi osebami, omogočila založniku pobeg. Na zahtevo namestnika državnega pravd-nika v Catanzaru dr. Bova, so včeraj zjutraj pripeljali Luigija Venturo Iz Rima v Catanzaro. Tako bo morda že danes možno soočenje med njim in učiteljico Papello, soočenje, ki je po mnenju dr. Bova nujno, saj je pričevanje učiteljice izpadlo izredno dvoumno in izkrivljajoče. Papelline izjave namreč, ki jih Luigi Ventura doslej ni ne potrdil in ne zanikal, jasno obremenjujejo založnikovega brata, ki riaj bi prevzel Venturcvo mesto. Na drugi strani pa izjave učiteljice izključujejo sodelovanje tistih, ki spletajo V- državi strategijo napetosti, ki i-majo v upravnem stroju države prav gotovo trdne položaje in brez pomoči katerih pobeg Giovannija Venture ne bi bil možen. Nujno je torej, po takih izjavah, soočenje med Luigijem Venturo in Carmelo Papello. No, kot smo dejali, je Luigi Ventura od včeraj v Catanzaru. Kot pa je že običaj v takih primerih, je že včeraj zagovornik Venture, odv. Ivo Reina, predložil zahtevo, da Luigija Venturo takoj pošljejo v bolnišnico, saj je hudo bolan jn bi brez stalne zdravniške nege lahko tudi umrl. Odvetnikova zahteva ne pojasnjuje, za katero bolezen sploh gre, (ap) ZARADI SAMOSTOJNEGA NASTOPA NA VOLITVAH Kritika koroških socialistov «Narodnerau svetu Slovencev* Dr. Zvritter: stališče socialistov omejuje ustavni pravice slovenske narodnostne skupnosti CELOVEC — Koroška socialistična stranka je včeraj ostro kritizirala Narodni svet koroških Slovencev zaradi njegove podpore samostojnim listam na bližnjih občinskih volitvah. Kot je rečeno v izjavi, je treba sklepati, da se «krščanski del koroških manjšinskih organizacij hoče etablirati kot samostojna politična stranka*. Zato je jasno, da bodo koroški socialisti v volilnem boju napadali tudi «Slovensko listo*. Nadalje pravi izjava, da so socialisti svetovali vsem Korošcem, da se integrirajo v tradicionalne politične Stranke in tako prispevajo k raz-, ostritvi manjšinske problematike. Nadalje so koroški socialisti mnenja, da bi samostojna kandidatura Slovencev lahko povzročila, «da se ostale politične stranke ne bodo več čutile odgovorne za zadeve slovenske manjšine*. Poleg tega se mora-je Slovenci zavedati, da bi se s samostojnim volilnim nastopom vedno s (ret' podvrgli »prostovoljnemu preštevanju manjšine*. Ob koncu pa socialisti pozivajo vse Korošce o-beh narodov, naj tudi pri občinskih volitvah podprejo njihovo stranko. V zvezi s to izjavo koroških socialistov je predsednik Zveze slovenskih organizacij, dr. Franci Zwit-ter danes menil, da tako stališče lahko samo z začudenjem jemlje na znanje. «čeprav ima Zveza slovenskih organizacij do samostojnega nastopa koroških Slovencev svoje lastno stališče, ki se razlikuje od Narodnega sveta in Kluba občinskih odbornikov, je treba poudariti, da ima vsak avstrijski državljan ustav-np zajamčeno pravico, da ustanovi svojo stranko ali volilno skupnost. To velja jasno tudi za koroške Slovence*, je rekel dr. Zwitter. Zato se nikakor ne more strinjati s stališčem socialistov, ker to omejuje ustavne pravice slovenske narodne skupnosti in morebitni slovenski volilni skupnosti že vnaprej podtikava, da hoče zaostriti odnose med o-bema narodoma v deželi. Nerazumljivo je tudi, pravi dr. Zwitter, kaj je mišljeno s tem, da se politične stranke ne bodo več čutile odgovorne za zadeve slovenske manjšine, kajti te stranke v zadnjih letih niso pokazale, da bi jim skrbi slovenske manjšine bile pri srcu. Popolnoma odkloniti pa je končno treba posredno grožnjo s »prostovoljnim preštevanjem manjšine*, * strani stranke, ki je v tem vprašanju kapitulirala pred nacionalističnimi silami in je skupaj z ostalimi strankan i zlorabila celo številke bojkotiranega ugotavljanja manjšine za osnovo povsem nesprejemljive Zakonodaje,* je zaključil dr. Zvvitter. (Sindok) Calanzarsko sodišče zavrnilo zahteve po strožjem nadzoru Guida Giannettinija CATANZARO — Porotno sodišče j* pod predsedstvom dr. Scuterija za; vrnilo zahtevo Digosa po strožjem nadzorstvu nad Giudom Giannettinijem in tudi nad osebami, s katerimi je obtoženec v stalnih stikih. Sodišče je v razsodbi potrdilo, da sat Giannettiniju že omejili svobodo ih da ni mogoče brez kršenja strogih zakonskih predpisov, sprejeti novih Ukrepov. Prav tako je nesprejemljiva zahteva, razen v izjemnih primerih, po predhodnem dovoljenju za preiskave v stanovanjih Giannettini-jevih prijateljev, ker je to v nasprotju z načeli republiške ustave. Vsekakor je hotelo sodišče z izredno pravno utemeljeno razsodbo ih t, navedbo strogih meja, ki jih predvideva kazenski postopnik za nadzorstvo obtožencev na začasni svobodi, odgovoriti kritikam, ki so jih izrekli catanzarskemu sodstvu po begu Giovannija Venture tudi vladni organi. NEW YORK — Kaže, da se bo po več kot dvajsetletni «odsotnosti» spet pojavil na newyorških ulicah tramvaj. Olajšal naj bi promet v središču ameriškega velemesta, saj bi 12 tramvajev opravilo to, kar o-pravi sedaj 68 avtobusov in to celo hitreje. Obsojen, ker j« hvalil rdeče brigadistc BOVALINO - Sodišče , v Locriju (Reggio Calabria) je včeraj obso-1 ZALOZBA «BOREC» Miklošičeva 28 - LJUBLJANA A. NED0G UUDSKOFRONTNO GIBANJE V SLOVENIJI Avtorica v svoji obsežni razpravi obravnava eno najpomembnejših obdobij v novejši slovenski zgodovini. Opisuje čas, ko je obnovljena KP posegla v vse najbolj žgoče gospodarske in družbenopolitične probleme na Slovenskem in je njeno članstvo dokončno spoznalo, da splet teh problemov more u-spešno rešiti samo enoten delavski razred ob najtesnejšem sodelovanju najširših ljudskih množic. Ena izmed najuspešnejših o-blik delovanja KP pri aktivizaciji vseh svobodoljubnih in patriotskih sil je bilo prizadevanje, da ustanovi ljudsko fronto kot zvezo vseh protifašistov za obrambo pred fašizmom, za rešitev slovenskega narodnega vprašanja, za demokratizacijo Jugoslavije in resnično enakopravnost njenih prebivalcev in narodov. Alenka Nedog je v svoji razpravi po krajšem uvodu orisala nastanek ljudske fronte na splošno, nato nakazala nastanek enotne delavske fronte in ljudske fronte v Franciji, VII. kongres kominterne in mirovno gibanje ter orisala razvoj ljudske fronte po VII. kongresu kominterne ter njen upad po nemško-sovjetskem nenapadalnem paktu. Glavni in najobsežnejši del razprave je posvečen nastanku in razvoju ljudske fronte na Slovenskem, pripravam za ustanovitev Zveze delovnega ljudstva Slovenije, njeni ustanovitvi in nadaljnjemu razvoju, prizadevanjem za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze ter protidraginjskim akcijam. Rezultate svojih raziskav je strnila v sklepne misli. Obsežna razprava na 363 straneh tipkopisa je plod dolgoletnega prizadevnega raziskovalnega dela, o čemer med drugim pričajo izredno številni uporabljeni viri najrazličnejših provenienc. Avtorica je nameravala z delom še nadaljevati, a jo je prehitela prezgodnja smrt. Kljub temu je njeno Ljudskofrontno gibanje na Slovenskem izrazito pionirsko in predstavlja solidno izhodišče za nadaljnje zgodovinske študije. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo A. NEDOG — LJUDSKOFRONTO GIBANJE V SLOVENIJI — cena 273,00 ND Podpisani(a) Natančen naslov: Zaposlen(a): PLAČILNI POGOJI: 1. Znesek bom plačal takoj s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj) Datum: r odpis: Naročilnice odpošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, kn|fgotrški oddelek, Miklošičeva 28, Ljubljana Knjiga je na razpolago tudi v UiaM knjiga*** m Ul- sv. Frančiška 20, TRST