IZHAJA TRIKRAT TEDENSKOi OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Haročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v tnozemstvu mesečno Din 15.—» — Uredništvo in upravni Maribor, Raška testa 5. poštni predal 23. ielef&n 3376. Čekovni račun it 14 335. — Podruinice: Ljubljano, Dr Savska zbornica *— Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom —- Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — N etrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din euR oglasi, M sizMio v toeielae namerne delavstvu tu uamtičastem. vsaka haseda Ota Atm
Štev« 80 » Maribor, sobota, dne 15, julija 1939 m Lete XIII
Ne mev2e, ampak od-loini moramo biti!
Slovenci smo res čudni ljudje. Prav nobenih posebnih svojstev ali vrlin nimamo. Morda imamo eno samo, ki nam jo vte-pajo že tisoč let in ta je pohlevnost in ponižnost. Svojih misli, svoje politike, svojega prepričanja in svoje zavesti pa nimamo, dasi so ta svojstva potrebna za vsak rod, ki hoče živeti in se uveljavljati. Če kdo pride z mokro cunjo, z raskavo besedo, pa smo že pod klopjo, da nas ne bi tisti, ki nekaj od nas zahteva ali nam jemlje, ne oplazil po našem plemenitem delu telesa.
Tudi tuji potopisci, ki prihajajo v naše kraje, nas opisujejo navadno kot vljudne in pridne ljudi, nikdar in nikjer pa še nismo čitali v kakem spisu o naših ljudeh, da smo junaški, pravicoljubni, energični in da vemo, kako moramo braniti svoje moralne in naravne pravice ter se, če treba, tudi boriti zanje. Te pohvale o nas ni bilo, kar znači, da teh vrlin pri nas nihče ni opazil.
To so posledice tisočletnega suženjstva. To je resnica, ni pa opravičilo, da ostajamo kar naprej v stari duhovni indolen-ci in lenobi.
Sedaj živimo v Jugoslaviji. V svobodni državi, -p Ali smo pa tudi postali drugačni? Ne!
Naše notranje politične razmere so nudile mnogo prilike, da bi pokazali svojo duhovno čilogt in aktivnost. Ah tega nismo storili. Služili smo samo drugim, enkrat eni, enkrat eni; kaj naša misel, naše prepričanje in splošni višji interesi, kakor so duhovna konsolidacija na podlagi realnih vrednost! Ti se tepi sam, jaz sem zadovoljen s tem, kar dobim, časih tudi le s prijaznim pogledom.
Tako vprašanje je hrvaško vprašanje, ki ga ni mogoče tajiti. Mi smo molčaii, izogibali smo se mu, češ, drugi naj ga rešijo. Vendar je to državno vprašanje, ki ga je treba urediti, je realno vprašanje, ki bo splošnosti koristilo, če se reši pravilno. In še danes nas Hrvati pisano gledajo, češ, da smo v tem vprašanju prej1
V vrl
vrtincu mednarodne politike
Balkan Balkancem
dl
v
Nam je Balkan najbližji. Vsa evropska i da se poruši ali omeji neodvisnost in su-1 kaže, da se Balkan zaveda svoje velike politika se suče direktno ali indirekt. okoli verenost balkanskih narodov.	odgovornosti ter skuša s sporazumeva-
tega polotoka in obmorskih dežel na ^ Bafan Ba,kancem je postalo
sedanjih mednarodnih razmerah
vzhodu in jugu Balkana. Balkan je važna točka v evropski zemljini. Vsa azijska in evropska zgodovina je prepletena z važnimi dogodki na tem prostoru. Balkan je bil vedno trd oreh. Če Ahilova peta m bila ranjena nikjer drugje, je bila ranjena prej ali slej na Balkanu. To dokazuje, da so tod prebivali od nekdaj svobodoljubni rodovi, ki so bili večkrat zaradi svoje ne-složnosti plen tujih teroristov in vlasto-držcev. Tudi Kumanovo in Sarajevo smo imeli.
Po svetovni vojni so balkanski narocii vstali. Z navdušenjem; so proklamirali potrebo zveze balkanskih narodov, da si v tej zvezi ustvarijo najlepše politično in gospodarsko sožitje, ki naj bo obenem obrambni zid proti vsakršnim poizkusom,
prav v
važno. To uv/idevajo balkanske države same. Trdna zveza je napravljena med Jugoslavijo, Romunijo in Turčijo. Bolgarija zagotavlja, da hoče ostati v priatelj-stvu z Jugoslavijo in sicer nevtralna. — Celo v Egiptu se živo zanimajo za balkansko politiko, kakor dokazuje obisk egipčanskega ministra na Balkanu. Tudi Turčija in Egipet imata velik interes na tem, da se nahajata v dobrih političnih in gospodarskih odnošajih s složnimi in enotnim Balkanom, ki odpira vrata v Orient.
Navidez kolebajoča mednarodna politika, če pregledamo vse tuje mednarodne intervencije in posredovanja, vendar le
francosko-turški sporazum položaj v de lu Sredozemskega morja in tudi Balkana znatno izpremenil.
Listi trdijo, da državi osovine imata v svojem načrtu takozvano bliskovno (naglo) vojno, ki bi se naj izvedla z nepričakovano nagl)co. Po tem načrtu bi se preko Sicilije, Pantellerie in Libije presekalo Sredozemsko morje s pomočjo podmornic, ladij in hidroavijonov, vzhodni del bi se odsekal od zahodnega tako, da francoska in angleška mornarica ne bi mogli prodreti v vzhodni del, in tako bi
škodovali Hrvatom kakor koristili, ‘ker bila onemogočena pot skozi Sueški pre-smo molčali, namesto da bi bili zavzeli koP- Ena- mocna vo!ska bl produala iz
jasno in pravično stališče. Seveda se Hrvati motijo, če to očitajo slovenskemu ljudstvu. Slovensko ljudstvu je ves čas zagovarjalo rešitev problema; socialistično delavstvo je povsod jasno povedalo svoje mnenje; drugo politiko so vodili drugi, ker niso cenili pravičnost in svobodo, ampak so računali le z — uslugami. Ljudstvo je bilo in je za pravičen sporazum.
Skoraj enak položaj, kakor v hrvaškem vprašanju imamo glede političnih svoboščin, zlasti tudi delavskih svoboščin. Delavstvo ima prav iste pravice in dolžnosti v državi, kakor vsi drugi državljani. V nobenem pravu in ne morali ni zapisa-
Bliskovita volna na bližnjem vzhodu
nemogoča
V	čem	je	pomen	sodelovanja	Turčije	z Anglijo in Francijo.
Dočim se boji	na	ualjnjem vzhodu	laz-1 Pakt	s Turčijo je te načrte	onemogo-
vijajo in zapletajo v pravo zmešnjavo, I čil. Turška politika je bila jako vztrajna je na bližnjem vzhodu angleško-turški in j in dosledna. Leta 1Q20. je sklenila pakt z
Rusijo ter se na ta način zavarovala s te strani. Potem je prišlo do sestanka v Saadabadu, na katerem je prišlo do sporazuma med islamskimi državami sprednje Azije, Turčije, Iraka, Irana in Afganistana. Turčija je na ta način stopila na čelo močnega sporazuma držav. Angleška politika je bila dalekovidna ter je delala za	sporazum s Turčijo že	od konference v	Montreuxu. Sedaj je	ta politika
venčana z uspehom. Še pred tem je Turčija sklenila sporazum z Grčijo in te državi sta si podelili oblast v Egejskem morju in ko je Turčija pristopila balkanski zvezi, si je zagotovila svojo posest v Evropi. Sedaj je dobila pokrajino Hatai ob Sredozemskem morju in s tem. pridobila važno pozicijo ob tem morju, ki ji nalaga obenem važne dolžnosti.
Libije v Egipt in dalje v Sudan ter proti Sueškemu prekopu, druga bi prodirala preko Balkana in preko Dardanel v Malo Azijo. Obe vojski bi se potem srečali nekje v Siriji ali Palestini.
njem med posameznimi državami doseči čim tesnejše sodelovanje v svoji balkanski kakor tudi zunanji politiki. Politika nevtralnosti je A te politike, politika B pa je tesna strnitev vseh sil, ki lahko soodločajo o usodi Balkana.
Če nas ne varajo znaki, se zvršava zveza balkanskih narodov vsaj ideološko, kar pomeni prvo stopnjo preporoda, ki je bil doslej tako težak.
Balkan mora čuvati svojo samostojnost, čuvati mora načela dmokracije, ki so edina pot k ustvaritvi prave zveze balkanskih narodov. Voditi mora politiko strpnosti ter se naslanjati načelno politično na svet, ki goji iste vrline, da postane ob teh vrlinah močan zaščitnik balkanskih in sosednih narodov.
Ha bojišču v Mongoliji
Japonska vojna poročila so še mnogo bolj pretirana, kot so bila zmagoslavna poročila nekdanega avstrijskega generalnega štaba.
Na meji med Zunanjo Mongolijo in Mandžukujem trajajo boji še kar naprej. Japonsko-mandžurske čete napadajo sov-jetsko-mongolske ob reki Halakar. Japonska poročila govore o zmagah in trdijo, da je bilo v teku enega meseca sesreljenih 520 sovjetskih bojnih letal, ubitih 1500 mongolskih vojakov, več sto pa vjetih. Poročila angleških dopisnikov s tega bojišča pa trdijo, da so imeli priliko opazovati boje med letalskimi silami obeh taborov in da sta v bojih zgoreli dve japonski letali, ostala letala obeh sovražnih si taborov pa so se vrnila nazaj na svoja oporišča.
Gdansk Se vedno v ospredju
i Zatišje glede vprašanja o Gdanskem je nastalo radi razpleta v mednarodni politiki. Angleži in Francozi hočejo braniti Poljsko, če se pa Poljska pogodi z Nemčijo, bo pa tudi obema prav.
V Rimu in Berlinu očitno zagovarjajo priključitev Gdanska Nemčiji. Italija celo tem smislu med Nemčijo in
na južnem Tirolskem. Stotisoč Nemcev naj se preseli iz Gdanska v Nemčijo, Poljaki iz Nemčije pa v Gdansk. Rešitev bo dovolj pravična.
Razen tega je prinsel angleški poslanik Henderson v Berlin nove predloge angle-, .	,	.	.	,	Xt	ške	vlade, ki merijo na mirno ureditev
no, da je delavec manj državljan, kakor	nTbi	imela	tem	p os o	''prašanja.	Pravijo,	da	ne	gre
drugi ljudje. In vendar se gode delav- ! ?l]Sk0' 1 ol)Ska naJ bl imela tan pl°sto za kako novo Monakovo.
skemu razredu krivice s tem, da se mu omejujejo naravne pravice. Delavec dela, ima pamet ali razum, je sestavni del gospodarskega in političnega življenja. Zakaj bi torej ne smel uživati istih pravic kakor drugi državljani? Dolžnosti ima delovni razred navadno še več, kakor višje plasti prebivalstva.
Tudi tukaj se nreveč izraža tista lepa čednost slovenskih ljudi, o katerih pravijo opisovalci, da so ponižni in poslušni. Te čednosti so lepe za naše pokvarjeno uho, dobro denejo tistemu, ki se boji samostojnih ljudi, toda zdrave niso v toliko, v kolikor so pokorni tudi tedaj, če Se jim godi krivica.
Svoje pravice, ki so v intencijah pra-yičnosti in splošne enakopravnosti, sme 'n mora braniti vsak, če ima kaj značaja.
luko.
V Franciji pričakujejo ta pogajanja, ki da utegnejo imeti uspeh.
Prav karakterističen je predlog angleškega konservativca v spodnji zbornici. Ta pravi, kar tako naj se napravi kakor
Srbi, Macedonci. Dalmatinci, tudi Hrvati so razmeroma zdravejši, kakor mi v tem oziru. Poskusi Srbu ali Macedon-cu delati krivico in videli boste, da tedaj ne pozna nobenega pardona. Resnica je pri njem resnica, pravica pravica. Stepe se zanjo, ker ima zavest in pogum, da brani svoj prav. Te odločnosti je potreba tudi nam, potreba jo je tudi delavstvu, da bo branilo pravico.
Kar sta slaba vzgoja in zgled pokvarila. to se mora popraviti!
Seveda najprej v svojih vrstah!
Razne časopisne vesti pa poročajo, da se v Gdansku pripravljajo na vse eventu-alnosti z raznimi pripravami.
Vesti o odgodlftvl pogajanj z Rusijo niso tožne
Razširjajo se vesti, da želi Rusija odgo-ditev pogajanj za trozvezo na tri tedne. Po ruskih vesteh so te vesti neresnične. Utegnejo se pogajanja sicer podaljšati ali trenutno ni za to razloga.
V Franciji kljub dolgotrajnim posvetovanjem z Rusijo trdno upajo v uspeh.
Protest proti letalskim napadom
je vložila kitajska vlada pri Društvu narodov, ker Japonci že od januarja neprestano napadajo z letali nezaščitene kraje in kitajsko prebivlstvo.
Predsednik Dragiša Cvetkovič in predsednik senata dr. Korošec odideta na Bled na poletne
počitnice.
Italijanski failzem za sporazum s Sovjetsko Rusijo
Fašistična »Gazetta del Popolo« ie objavila daljši članek o Sovjetski Rusiji. List trdi v tem članku, da Rusija nima nič skupnega s kapitalističnimi državami in da se zato mora približati totalitarnim državam. List pravi, da so bile revolucije v Italiji, Nemčiji in Španiji ljudski upori proti bur-žuaziji. Ti »ljudski upori« so bili kot v Rusiji revolucija proletarijata. Razlika obstoja samo v tem, da je Rusija ostala zve-
sta ideji razrednega boja, med tem ko so Italija, Nemčija in Španija prenesle ta razredni boj le na zunanjepolitično področje (kjer razlikujejo med državami buržuaz-nimi in plotokracijami in državami, ki ničesar nimajo). Končno prihaja list do zaključka, da se Rusija na vsak način mora približati fašističnim režimom in se sprašuje, če bo imel Stalin dovolj moči za to.
Nov centralni tajnik imenovanih delavskih zbornic
Milojevič je bii odstavljen, Mitič postavljen, ministrstvo je pa potrdilo skopeljske
sklepe.
šnje uradnike ter jim obenem odpovedal službo. Nastavil je svoje uradnike. G. Milojevič je po prevzemu službe odpovedai službo uradnikom, ki jih je našel v tajništvu, ter namestil nove. Tako je nastal položaj, da ima centralno tajništvo tri uradniške garniture. Rešitev tega vprašanja je sedaj odgodena do kongresa delavskih zbornic, in do takrat morajo vse oblastne zbornice staviti predloge.
V vprašanju tajnika je odbor sklenil š 7 glasovi proti 5, ker sta se dva člana vzdrževala glasovanja, da naj bo novi tajnik Zarija Popovič, kakor smo že poročali. Ta bo proučil posle, katere naj tajništvo opravlja in predložil predloge, zaradi česar naj se skliče nova seja dne 15. in 16. julija.
Dne 2. t. m. je bila v Novem Sadu seja odbora centralnega tajništva delavskih zbornic. Obravnavala je večinoma notranje stvari. Bavila se je v glavnem z iz-premembami v tajništvu, s katerimi sta se bavili že zadnji dve seji odbora centralnega tajništva.
Na skopeljski seji je bil izvoljen za tajnika D. Milojevič, tajnik delavske zbornice v Skoplju in ožji odbor. Ožji odbor je po ugotovitvi položaja sklenil, da D. Milojevič ne more biti tajnik in je zaradi-tega določil Lj. Mitiča, da vrši tajniške posle. Na pritožbo Milojeviča je ministrstvo socialne politike potrdilo skopeljske sklepe in s tem potrdilo tudi Milojeviča za tajnika.
Ožji odbor je poslal na dopust vse prej-
Dama Ut
KakSno razpoloženje vlada v Zedinjenih državah napram Evropi?
Kaj nam pišejo naši slovenski sodrugi?
Iz vrst slovenskih sodrugov, aktivnih političarjev v Chikagu, smo prejeli tale dppis:
>V Zedinjenih državah se kreše propaganda nasprotujočih si velesil. Sedanja vlada Zedinjenih držav je naklonjena Franciji in Angliji in skuša prikrojiti zakon o nevtralnosti tako, da bi bil tema državama v korist. Toda skušnje, ki so jih napravili državljani Zedinjenih držav v minuli svetovni vojni, so bile tako grenke, da je onim, ki so za »nevtralnost« Zedinjenih držav (ki bi koristila Nemčiji, Italiji in Japonski), prav lahko dokazati, kako nesmiselno bi bilo za Zedinjene države, ako bi šle v vojno za prazne obljube, kakor so šle v zadnjo in se pri tem zadolžile po nepotrebnem za milijarde dolarjev, ne da bi bile, navzlic zmagi, dosegle uresničenje enega samega ideala.
Zedinjene države bi morda bile pripravljene stopiti odločno na stran demokracij, če bi se res šlo za demokracijo. Ampak nasprotniki Rooseveltove politike — ki imajo milijone pristašev za seboj — pravijo: »Glejte, prav tako kot je nasedel zavezniškim imperialistom v zadnji svetovni vojni Woodrow Wilson, bo nasedel sedanji naš predsednik Roosevelt, Čemu pošiljati naše fante na evropska bojišča v pomoč enemu imperializmu proti drugemu. In ti govorniki imajo za seboj veliko večino v parlamentu.
V Evropi ne morete razumeti tega ameriškega stališča, ker želite, da bi bilo čim prej konec neznosnemu stanju, ki vlada pri vas. Toda Američani ne morejo odpustiti Franciji in Angliji, da nista sklenili miru, kot si ga je bil zamišljal Wilson. Njim je vsa Evropa enako zoprna, pa naj si bo v tem ali onem taboru. Kajti tisti, ki so zoper spre-
membo nevtralnostnega zakona, vprašujejo javnost: »Kdo nam jamči, da bo prihodnji mir, ki bo sklenjen v Evropi, boljši od miru, ki je bil sklenjen po svetovni vojni?«
*
Za spoznavanje prilik v Zedinjenih državah je prednje pismo gotovo precejšnje vrednosti. Zanimivo je dejstvo, da v tisti Ameriki, v kateri zaznamuje razvoj na vseh področjih tako velikanske skoke, ne verujejo v razvoj duha evropskih narodov, čim bi se sprostil spon, v katere je vkovan.
Zadnje vesti
Proslava frencoskerfa narodnega praznika v Ljubljani se je izvršila na slovesen način. Udeležili so se je tudi predstavniki naših oblasti. Pred Napoleonovim in Vodnikovim spomenikom sta bila položena venca.
Kralj Peter II. je bil na obisku v Boki Kotorski, ki je bila vsa razsvetljena.
Mongolsko-sovjetske čete so dosegle nove uspehe v bojih proti četam Mandžuka in Japoncev.
Zedinjene države grade pet novih letalskih oporišč. Vesti o sporu med zunanjim ministrom Cord Hulloim in Rooseveltom niso resnične.
General Franco je povabljen v Italijo. Nekemu portugalskemu novinarju je izjavil, da Španija ni ne nemška, niti italijanska. Privzela pa je ideie, ki jih pozna tudi Nemčija, toda te ideje je Nemčija dobila iz Španije v 16. stoletju. Španija torej gradi na idejah, ki jih je posodila drugim. Ostati pa hoče nevtralna.
Zanimivo tajno glasovanje nemških generalov. Na nekem banketu je 56 nemšk. generalov in polkovnikov tajno glasovalo, ali je mogoča vojna ali ne. Pri glasovanju se je izreklo samo pet častnikov, da bi sedanje razmere utegnile vesti do vojne, vsi drugi da ne. Glasovali so ljudje, ki poznajo vojaške razmere in je njih mnenje precej verojetno.
Fcziv »Slovencu«! V št. 15S je napisal ta list trditev, da so pri »Delavski Politiki« skoraj sami zagrizeni nemčurji, ki imajo pri njej glavno besedo in jo navdihujejo v nemčurskem duhu, »Slovenec« naj nam da zagotovilo, da bona teh besedah vztrajal tudi še po morebitni amnestiji. Potem pa se bomo z njimi pomenili, ne po latinsko, ampak po slovensko, pred sodiščem.
Z imeni na dan! Že nekaj časa pogreva »Slovenec« neke okrožnice Jugoslovanske strokovne zveze in jih navaja kot dokaz za teror, ki da so ga uganjali funkcionarji svobodnih strokovnih organizacij (on jih naziva socialne demokrate) nekje na Koroškem. Zadeva nam ni znana, in ker ni navedenih nobenih imen krivcev, jo tudi ne moremo kontrolirati. Pa tudi, ako bi bila ta imena navedena, bi v današnjih spremenjenih razmerah kaj težko razčistili zadevo, ki se je odigrala kdio ve kdaj. Toda »Slovenec« naj si zapomni to-le:	Ako	član
katoliške cerkve živi nemoralno življenje in grobo krši nauke o ljubezni do bližnjega, potem bi bil »Slovenec« gotovo prvi, ki ,bd vzrojil, ako bi se našel kdo, ki bi radi tega krivil katoliško cerkev. Naj torej dopusti, da velja enaka mera tudi glede grešnikov v svobodnih strokovnih organizacijah. Ako član svobodnih strokovnih organizacij nekaj zagreši, kar je v opreki z načeli, potem gotovo zleti in če je tudi funkcionar ne vemo kakšnega foruma. — Ako je torej kdo, ki mu ima »Slovenec« nekaj konkretnega očitati, kakor to namiguje v svojem članku o svobodnih strokovnih organizacijah, v številki 154 od 9. julija, potem kar z materialom na dan! Videl bo, da bodo forumi strokovnih organizacij z dotičnim pomedli, dočim grešnik pri »Slovencu« še vedno lahko dobi odvezo. Odvezo je moral dobiti tudi »Slovenec« sam, ker bi sicer — po vsem tem, kar se je dogajalo med vojno v njegovih kolonah — v spremenjenih razmerah po vojni ne mogel več izhajati.
Vsako mednarodno organizacijo smatra »Slovenec« za framazcnsko, razen svoje. Kaj pa misli o organizacijah mednarodnih kartelov ali pa recimo rotarijcev, pri katerih ni nobenega delavca, ampak precej gospodov »Slovenčevih« pristašev? Vsi se lahko1' mednarodno organizirajo, samo delavci ne, pa tudi ti se smejo, ako se pokoravajo tisti komandi, katero priznava tudi »Slovenec«.
Bcj za okrožni urad socialnega zavarovanja v Karlovcu. Okrožni uradi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev poslujejo od 1922. Eni so aktivni, eni pasivni. Karlovški okrožni urad izkazuje doslej 1,700.000 din pasive; aktiven je bil le 1928, 1932 in 1933. Namera je, da se ta urad ukine ter razdeli med zagreški in su-šaški. V petek je bila v Karlovcu o tem anketa, na kateri so se izrekli delodajalci in delavci proti opustitvi okrožnega urada. Anketa je imela namen dati pobudo, kako naj se urad sanira. To vprašanje je težko. Pri OUZD je riziko večji in manjši, nekaj rizika pa mora nositi celota, urad pa naj služi svojemu namenu. Govorniki so omenjali tudi nekaj možnosti glede aktiviziranja OUZD v Karlovcu.
Skupna banovinska trošarina od obutve v znesku din 3 se plača na tvornično obutev domače izdelave, ki ni izdelana iz usnja, ampak vsaj v pretežni meri iz drugega materijala.
S. Nedziclkowsky v Parizu. V Parizu se mudi za nekaj dni predsednik poljske socialno demokratske stranke in glavni urednik delavskega dnevnika »Robotnik«, s. Ned'zialkowsky. Časnikarjem je izjavil, da so vse poljske stranke najodločneje pripravljene braniti neodvisnost domovine.
Obisk angleških vojaških letal v Franciji in na Poljskem. K proslavi francoskega narodnega praznika, dne 14. julija, je priletelo na Francosko 152 angleških vojaških letal, ki so 2000 km dolgo proog preletela brez pristanka, kar je v vojaških krogih sosednjih držav vzbudilo silno pozornost. Še bolj pa je delovala vest, da nameravajo angleška vojaška letala v kratkem leteti tudi na Poljsko, Nemški listi se vprašujejo, kako bo to mogoče, ker preko Nemčije ne smejo, preko severnih držav pa tudi ne, ker so nevtralne. Sedaj pa izve, da jih bo do Gdynije prepeljala matična ladja za letala.
Britansko brodovje bo prišlo v Grčijo. Po
poročilu angleških listov bo prišlo tekom meseca avgusta v grška pristanišča 40 angleških bojnih ladij. 4 rušilci bodo pa že v kratkem obiskali pristanišče Phaleron, ki leži blizu Aten.
Izgoni tujih državljanov iz južne Tirolske.
Italijanska vlada je odredila izgon vseh tujih državljanov iz južne Tirolske. Prizadeti so Švicarji, Angleži in Francozi. Verjetno je, da bodo na ta ukrep italijanske vlade odgovorile prizadete države s tem, da bodo tudi iz svojih obmejnih pasov odstranile Italijane.
• Italijanske izgube v Abesini.ji. Italijanska vlada je izdala uradno poročilo o italijanskih izgubah v Abesiniji za mesec junij. Po teh poročilih je padlo v bojih z domačini v juniju 25 italijanskih vojakov, med njimi dva oficirja, 21 vojakov je umrlo na različnih boleznih ali pa radi nesreč.
Romunski senatorji. Zadnjič smo poročali o celi vrsti senatorjev, bivših politikov, ki so bili razrešeni časti, ker niso hoteli priseči kralju in ustavi. Je pa še nekaj senatorjev, ki niso prisegli, ker so bolni oziroma v inozemstvu. — Glede teh pa velja sklep, da jim mandati ostanejo. Med temi senatorji je tudi bivši zunanji minister Titulescu.
Spor med Nemčijo in Romunijo radi pšenice. Nemčija zahteva na podlagi z Romunijo sklenjenega gospodarskega dogovora, da dobi iz Romunije 100.000 vagonov letošnje in 45.000 vagonov lanske pšenice. To se pravi, da bi morala Romunija izvoziti v Nemčijo ves presežek letošnje žetve. Romunija se temu upira. Trdijo, da Romunija hoče obdržati čim več pšenice za izvoz v Anglijo, da bi na ta način plačala obresti in amortizacijo velikega posojila, ki ga je najela v Angliji v svrho oborožitve.
Zmaga svobodno organiziranega delavstva v Citroen-delavnicah v Parizu. V Citroen-delav-nicah so bili izvoljeni kandidati, ki so jih postavile svobodne delavske strokovne organizacije (CIT) z 8770 glasovi, kar pomeni veliko večino. Ta zmaga je posebno pomembna zaradi tega, ker je Citroen-podjetje napelo vse sile, da bi zmagala podjetju prijazna organizacija. Ta organizacija je pa dobila pri volitvah le 258 glasov, dočim so fašisti odnesli samo 107 glasov.
C. Nordhoff In J. N. Hallj
80
HURIKAN
Kljub temu, da je že osemnajst let živela na Tuamotili, ni poznala tega otoka drugače kot po imenu. Slišala je svojega moža, ko je nekoč govoril o njem, toda najbrž tudi on ni pobližje poznal tega koralnega otočiča, ki je služil morskim ptičem, da so na njem gnezdili. Lahko si mislite, kako težko se je morala boriti v svoji notranjosti z občutki, ki so jo obhajali... Nobenega drugega zatočišča ni bilo za Terangija in njegove... nobenega! Recimo, da bi bil Evgen ostal živ in da bi se vrnil... kaj bi storit? O, zavedala se je le predfab.ro, kaj bi storil! Gotovo bi bil hvaležen rešitelju svoje žene, toda sama hvaležnost bi rile mogla nikdar omajati njegovega neupogljivega spoštovanja pred zakoni. Terangijev beg molče preiti — ne, to bi bilo za človeka kot je bil Evgen, nemogoče.
Ubogi Evgen! Znova jo je zabolelo srce, ko se je domislila, da je mrtev; nekje v globini pa jo je speklo, ker njena bolečina ni bila močnejša ... Ali ga je resnično ljubila? Ne... to kar jo je vezalo nanj je bilo nekaj dirugega: nagnjenje, neke vrste materinska nežnost. On jo je potreboval, dočim on njej ni bil potreben. Bil je del njenega življenja, toda bila je napram sami sebi prepoštena, da bi si bila prikrivala, da se ji ta zguba v življenju ne bo zdela nenadomestljiva. Sedaj je bil mrtev — utonil je. Po vsemu sodeč je bilo to, kar je prestal on, matij strašno od tega, kar je bila doživela sama...
Zopet se je dtomislila trenutka, ko je odplavilo
drugo purau drevo in z njim Fakahaua in Mato ter mnoge ljube prijatelje... in kako se je nato nenadoma podrla severna stena cerkve, ko se je bil v njo zagnal mogočen val... Globoko je zadihala. To strašno poglavje njenih spominov je bilo treba zapečatiti ... če le mogoče za vselej...
Gospa de Laage se je dvignila. Ostali so sc vrnili in jeli pripravljati večerjo. Marama je nasekala drv za kurjavo. Terangi je trebil luske na ribi, ki jo je vjel s sakom. Tita je brodila po plitvi vodi. Nenadoma je presekal tišino jasen otroški glas: »Papa! E pahi!«
Terangi je skočil kvišku irt zrl v smeri, kamor je kazal otrok, ki je od vznemirjenja poskakoval pred njim. Na severozahodu, zelo daleč na obzorju, se je svetlikala v večernem soncu konica jadra in vrh nekega jambora. Izgledalo je, da plove ladja, gnana od lahne južnovzhodne sapice, proti Manni-kuri. Terangi, ki sta se mu pridružili tudi obe ženi, je resnega obraza dolgo zrl na morje, predrto je spregovoril.
»Kakšna ladja naj bi to bila?« je rekel vprašujoče in začuden majal z glavo. »Ako je Katopua«, potem je zgubila svoj glavni jambor. Po jamboru in jadru sodeč, bi utegnila biti jadrnica kapitana Na-gleja, lahko pa je tudi kakšen enojambornik iz; Tata-kote.«
Gospa de Laage je položila roko na njegovo ramo. »Ali res misliš, Terangi, da bi utegnila biti Katopua...?« Glas se ji je nekoliko tresel. »Ali je še kaj upanja?«
»Da, mogoče je spodnje jadro sprednjega jambora.«
Hitro je pričel Terangi nanašati vse mogoče, da bi podnetil velik ogenj — palmove veje, naplavljen les in kar je le našel v bližini. Poprosil je gospo de Laage, da mu da škatljo, v kateri je hranila vžigalice. Takoj je uganila kaj namerava.
»Počakaj!« je vkliknila. »Ti hočeš dati ladji znak!«
»Seveda. V dveh urah bo prišel čoln po nas.«
»Ne, ne! Tega ne smeš storiti! Vrni mi vžigalice!«
Govorila je resno zapovedujoče, Terangi jo je gledal ves začuden.
»Ti misliš name, Terangi«, je diostavila hitro. »Toda ti moraš misliti tudi nase! Ako je Katopua .. • in daj Bog, da bi bila! Potem moj mož živi in se nahaja na krovu ladje. Ako pa je kak enojambornik, te bodo tudi spoznali im poročali, da živiš. Marama mi je zaupala načrt, ki sta ga skovali. Ti ga moraš izvesti. Terangi! Pojdi na Fenua Ino! Ako pridejo semkaj, jim ne bom ničesar povedala. Vsi bodo mislili, da ste mrtvi!«
Terangi je naglo okrenil glavo in pogledal svojo ženo. Komaj opazno je dvignila obrvi toda to mu jo zadostovalo, da je vedel, kar je hotel vedeti.
Vi mislite, da naj v čolnu pobegnemo na Fenua Ino?« je vprašal. »In Vi... Vi hočete ostati tu?«
»Da.«
Zmajal je z glavo.
»Ako je Katopua, bo ob zori pristala v laguno Vse otoke bodo preiskali. Za me se ne skrbi. • • ti * moraš rešiti!« je rekla gospa de Laage s povdarkom-
(Dalje prihodnjič)
TRBOVLJE Velik kolesarski dan
bo v nedeljo, dne 16. julija. Zjutraj se bomo zbrali Trboveljčani na kolodvoru ;k sprejemu mariborskih sodrugov, kateri bodo prispeli z godbo Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev.
Trboveljski otroci na morju
Baker, julija 1939.
Pred tremi leti je odbor Bratovske skladbice prvič poslal otroke svojih članov na letovanje ob morju in sicer v Trboveljski dom v Bakru
Treba je bilo nekoga, ki je dal zato inicija-tivo in uvidel potrebo naših otrok po morskem zraku. Odbor Bratovske skladbice je vedno stremel za tem, da se število otrok, potrebnih okrevanja, poviša, zato jih je tudi letos poslal lepo število na morje, kajti če je kdo, so v prvi vrsti socialne ustanove, ki so poklicane da skrbe za zdravje svojih članov in njih svojcev. V tem pogledu nam je lep primer Bratovska skladnica v Trbovljah, ki žrtvuje lepe zneske v te svrhe.
Delavstvo, ki je zaposleno v cementni tovarni, je še bolj številno obdarjeno z otroci, zato so obratni zaupniki tovarne že lansko leto pokrenili akcijo, da tudi ti otroci pridejo enkrat na boljši zrak.
Ker je akcija lansko leto uspela, so šli zaupniki tovarne tudi letos na delo in poslali prošnje na razne ustanove v uipanju, da bo odziv čim večji. Žal, sta se tej prošnji odzvali samo Trboveljska premogokopna družba in ob čina Trbovlje vsaka po osem tisoč dinarjev, skupno 16.000 din.
S tem je bilo otrokom, katerih očetje so zaposleni v cementni tovarni, omogočeno leto vanje ob morju.
Pri tej akciji smo pogrešali socialno usta novo, pri kateri so stariši teh otrok zavaro vani.
Na drugi strani je Delavska zbornica sicer poslala kot podporo za to akcijo 500 din, z željo, da tudi ona sodeluje pri izbiri teh otrok, kar smo pa zaupniki tovarne odklonili.
H koncu bi poudarjali še enkrat, da je kljub lepemu številu otrok, ki šo bili poslani iz Trbovelj na letovanje ob morju, potreba še večja, zato naj bi merodajni činitelji razmišljali o širši organizaciji letovanja naših otrok c*b morju.
Za volitve obratnih zaupnikov v cementarni,
katere se bodo vršile ponovno 21. julija, vlada med delavstvom v tovarni veliko zanimanje. Ker se glavni obratni zaupnik, s. Češnovar, na haja z otroci tovarniških delavcev na morju, hočejo njegovo odsotnost nam že znani raz g.rajači izkoristiti s tem, da se sestajajo in kujejo za volitve protilisto. To so ljudje, ki niso nikjer organizirani, imajo pa prav dolge jezike, ako je treba kakšnega zaupnika in njihovo delovanje kritizirati. Ob vsakih volitvah in pri vsaki drugi akciji, naj je bila še tako koristna za delavstvo, so se znašli ti ljudje skupaj in kakor na komando nasprotovali zaupnikom pri njihovem delu. Hočejo pa sebe pokazati, da so oni poklicani, da vodijo prole-tarijat iz strašnega trpljenja v tovarni v blaženi raj. A jim nikdar ne nasedle, ampak jih pusti na cedilu in sledi tistim, ki jih dnevno rabi in ki ga niso zapustili tudi v nesreči. Delavstvo v tovarni je zelo radovedno, kdo jim bode za 21. julij posodil štampiljko organizacije, ker sami niso nikjer organizirani, kakor smo že zgoraj omenili. Povemo pa že v naprej, da bodo blamirani vsi skupaj, kakor so bili že neštetokrat, kadar so se zaletavali v naše zaupnike. Delavstvo v tovarni pa pozivamo, da izvojuje takšno zmago 21. julija, kakor si jo je 12. maja. Družnost!
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«
onredi v nedeljo, dine 23. julija t. !. zlet na Mrzlico. Mrzlica je jako prijetna točka, kjer ima trboveljsko delavstvo svoj lastni dom. — Priporočamo bratskim društvom in delavstvu splch, iz bližnje okolice in krajev, da se tega prijetnega zleta udeleže v prav lepem številu. Vsa pojasnila daje društvom, ki se nameravajo zleta udeležiti, društvo »Vzajemnost« v Trbov-!jah, Delavski dom, — Družnost!
HRASTNIK
Ponovitev operete. Dramski odsek kultur-, nega društva »Vzajemnost I« v Hrastniku ponovi v soboto, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu ge. Logar opereto »Erika«, kar je tudi splošna želja hrastniške publike. Prireditelji za to tudi to pot pričakujejo velike udeležbe. Družnost! — Odbor.
Ob priliki proslave 751etnice Rudarske godbe,
ki se bo vršila 16. julija, se vljudno vabi vse delavstvo naše doline, da se udeleži sprejema gostov na kolodvoru! Odhod bo ob 7. uri zjutraj izpred »Del. doma« z godbo na čelu.
STUDENCI PRI MARIBORU
Delavsko ku'turno društvo »Vzajemnost« priredi dne 29. julija v dvorani Sokolskega doma akademijo s sodelovanjem vseh »Vzajemnosti« okolice Maribora. Začetek ob 8, uri zvečer. — Vabimo vsa bratska društva, kakor tudi studenško delavstvo, da nam pripomorejo z udeležbo k lepemu uspehu. Družnost! Odbor.
LJUBLJANA
KOLESA (Gtanderer)
originalna, priznana najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih
d I n 100"-
fRQNC LEPOŠA d. z o. z.
Maribor, Aleksandrova casta 39
V čem je vzrok gobavosti lesa? Mestni občinski svet ljubljanski je odobril din 30.000 kredita za popravilo devetih stanovanj v občinskih hišah v Koleziji, ker se je v podu oz, stropih pojavila goba. Dobro bi bilo razčistiti I vprašanje, kaj je vzrok gobavosti lesa?
Za modernizacijo ljubljanskega kopališča v Kcleziji je občinski svet dovolil 500.000 din. Ljubljana je z novimi kopališči še vedno slabo preskrbljena. Temu vprašanju bi že bilo treba posvetiti več pažnje. Nekaj kopališč je pa daleč zunaj mesta, kar otežkoča obisk zlasti med tednom.
MARIBOR
Pekovski pomočniki v borbi za novo kolektivno pogodbo
V nedeljo so zborovali pekovski pomočniki v svojih prostorih pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici, ki so razpravljali o nadaljnih ukrepih v boju za novo kolektivno pogodbo. Zanimanje za to mezdno gibanje je pri pekovskih pomočnikih zelo veliko. Zastopane so bile skoro vse pekarne Maribora in okolice, razen dveh ali treh, v katerih se pomočniki še ne zavedajo važnosti svoje strokovne organizacije in sedanje borbe za novo kolektivno pogodbo.
V nabito polni dvorani je predsednik s. Jaz-binšek otvoril zborovanje in poudaril, kako važen je posvet ob tej za pomočnike tako resni uri. Sledilo je poročilo delegacije, ki je imela nalogo, pogajati se z mojstri radi nove kolektivne pogodbe. Poročilo delegacije so pekovski
pomočniki poslušali z veliko pozornostjo in dajali duška nevolji nad nekaterimi mojstri in njihovim postopanjem s pomočniki. Zlasti pa je završalo, ko je delegacija sporočila, da so se pogajanja razbila radi tega, ker se v novi kolektivni pogodbi zahteva, da mojstri dado oženjenim pomočnikom 1 kg kruha na dan, kar so pa mojstri odbili.
Zborovanje se je končalo s tem, da so pekovski pomočniki sklenili, da se vodi borba naprej, dokler se ne doseže bteljša kolektivna pogodba, kakor pa je stara. Kakor tudi to, da se izda no-v zakon o prepovedi nočnega dela, ker se sedanje naredbe, ki je že dve leti v veljavi, mojstri sploh ne drže. Pekovski pomočniki so trdno odločeni, da bodo s svojo strokovno organizacijo v tem boju zmagali.
Novi pravilnik za železniške delavce je izšel v »Službenih novinah« in bo stopil v veljavo dne 12. avgusta. Podrobno vsebina pravilnika še ni znana. Ako pa je tak kakršen je bil že davno izdelan osnutek, potem ni pričakovati kakšnega posebnega zboljšanja položaja železniških delavcev in so železničarske organizacije že pred objavo tega pravilnika najavile boj za nov pravilnik. Delavce v delavnicah zanima ne samo mezdna plat novega pravilnika, ampak tudi to, ali ho po novem pravilniku mogoče, da si bo izvolilo svoje zaupnike, ■
V nedeljo je bilo veliko de'avsko zborovanje.
Kje? V dvorani Združene gospodarske banke. Kdor bi vedel kakšne podrobnosti, naj poroča, ker bi bilo škoda, ako bi o tako važnem zborovanju ne poročali. Obenem s povabili na to zborovanje so delili tudi letake, v katerih smo čitali, da je sedaj prišel čas končnega obračuna. s socialisti.
V cerkev v Zg. Polskavi je bilo vlomljeno v noči od 12. na 13. julija. Vlomilec je odnesel ciborij in monštranco ter 20 din iz neke puščice. Mnogo si s tem ni pomagal, ker je vse skupaj vredno samo kakšnih 2000 din.
Tatovi koles so v našem mestu neprestano na poslu. Prihajajo pa celo iz Hrvatskega, kot da bi domačih ne imeli dovolj. Policija je te dni prijela nekega Ivana Orbana iz Bjelovara, ki je pri zaslišanju izjavil, da je prišel krast kolesa s celim spremstvom svojih pajdašev.
Osebni vlak proti Ljubljani, ki vozi nekaj pred 6. uro pop. iz Maribora, ima skoro stalno zamudo, ker mora čakati na osebni vlak iz Gradca. Kakor vsi vlaki iz Nemčije, tudi ta ne privozi nikoli redno. Včasih ima vlak iz Gradca, celo tako veliko zamudo, da osebni vlak proti Ljubljani ne more čakati nanj.
Najboljša vina v Jugoslaviji prideluje severovzhodna Slovenija. Znana in čislana so bila že davno pred svetovno vojno po vsej srednji Evropi in tudi drugod1. Da so še vedno najodličnejša, bo pokazala tudi letošnja vinska pokušnja na VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13 avgusta. Važna bo zlasti za vinske trgovce, gostilničarje in restavlraterje, ker jim bo nudila najlepšo priložnost za direktni stik s producenti teh naših znamenitih vin.
Udeležba ob priliki kolesarskega dneva v Trbovljah. I. delavsko kolesarsko osrednje društvo v Mariboru poziva podružnice na Pobrežju, v Studencih, Rušah in Slov. Bistrici, kakor tudi vse člane in prijatelje, da se vsi korporativno udeležijo kolesarskega dneva v Trbovljah dne 16. julija, in sicer ob vsakem vremenu. Zbirališče bo na glavnem kolodvoru ob 5. uri zjutraj. Peljali se bomo z vlakom; koles ne jemati s sefoj.
Koncert v mestnem parku bo v soboto od pol 21. do 22. ure zvečer. Igrala bo godba Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev, pod vodstvom kapelnika g. M. Schonherrja.
SENOVO PRI RAJHENBURGU
Neznosne razmere pri podjetju	Dukič	in
drug'. Pri rudniku Reštanj v Rajhenburgu	je
zaposlenih pri podjetju Duikič in drug okrog 90 delavcev, kateri so neorganizirani. S tem delavstvom delajo tako kot se komu zdi. Ako delajo nadure, ne dobijo plačanih 50 odstotkov. Če je kateri naročen za v nedeljo v službo, plača plavega, ako ga ni. Odtegljajev imajo vseh vrst; ne vedo večkrat	zakaj	jih
plačajo. V novem »jašku«, ki je že	nad 90	m
globok, nimajo nobenih odvodnih cevi za odvajanje dima in slabega zraka. Dočim od nasprotne strani, v istem jašku, nimajo nobene lestve za dohod in izhod, čeprav; je že 12 m visok. Nesreče se gode skoro dnevno. Plače pa so mizerne. Vsa dela vodijo razni polirji in stavbeniki; ako so specializirani za delo v rudnikih, ne vemo. Prosimo vse v poštev prihajajoče faktorje, da se za to zanimajo.
Dukičevi delavci.
Tako se dela z delavstvom povsod, kjer je neorganizirano. Zato se naj vse delavstvo podjetja zaveda, da je v organizaciji moč. Zberimo se skupaj in se organizirajmo v svobodni strokovni organizaciji, v »Zvezi rudarjev Jugoslavije«, katera ima tudi svojo podružnico na Senovem, Naročimo si »Delavsko Politiko«, katera edina brani delavske interese. V kratkem bo tudi predavanje o socialni zaščiti delavcev na Senovem. Posetimo takrat to predavanje, da ibomo slišali, kake pravice imamo, pa ho drugače tudi pri podjetju Dukič in drug v Rajhenburgu.
PTUJ
Nedavno smo čitali pritožbo konzumentov
glede visokih cen mesu. Še vedno lahko ugotavljamo, da se mesarji ne ravnajo po uradno določenih cenah, ki so: za govedino I din 9 do 11, in II din 7—9. Meso se prodaja po din 10 do 12 in tudi teletine ni dobiti ceneje, dasi-ravno ta čas plačujejo teleta po din 4 za kg in bi bilo meso s privago din 8 dovoli drago, to tembolj, ker čitamo, da se dobi v Mariboru že od din 6 naprej. — Konzument.
Burno je bilo na zadnji seji mestnega sveta in « '	’	1 ni prišlo, do nikakih sklepov,
ker so se gospodje mestni svetniki razšli.
Naše ulice, ceste in prah. Čeravno se mestna občina trudi, da bi se s škropljenjem omililo nadlogo, ki jo povzroča praih, se stanovalci nfc> Rogcizniški cesti upravilčlsjno pritožujejo nad zapostavljanjem, kajti v vsakem dnevnem času se na tej cesti dvigajo oblaki prahu, vsled česar bi bilo temeljito škropljenje nujno potrebno. — ac —
POBREŽJE PRI MARIBORU
Zvočni kino Pobrežje. 15. in 16. julija krasen film »UUBAVNE LAŽI«,
CELJE
Neznosne razmere v topilnici Cinkarne. V
želji, da se odpravijo razmere, ki vladajo v to pilnici in poklicani napravijo konec takemu početju, naj služijo podatki, ki jih bomo- tukaj javno predočili. Topilničarji imajo že po naravi in svojstvu svojega dela težko in mučno opravilo, — Če se pa k temu pridruži še nerazumevanje, človeka, ki mu je poverjena na loga paznika, pa ni mogoče zdržati pri takem poslu. Pred kratkim je delavstvo opozorilo namestnika paznika, naj zmanjša dovod plina v peči, ker so bila vsa vrata tako razbeljena, da se delavci niso mogli približati peči. Kakor hitro se je delavec približal, se je pričela od znoja premočena delovna obleka pariti in smoditi. Na to upravičeno željo delavcev se je pričel ta gospod namestnik .paznika dreti nad njimi; »Kdor ne more ali noče delati, naj pusti, ker je drugih delavcev dovolj na razpolago. — Mesto, da bi reguliral dovod plina in omogočil normalno, že itak težko delo, pa izbruhne z izpadi, ki niso na mestu. Vprašamo vodstvo tovarne, po katerem nalogu se to vrši. Ako dela to samovoljno, potem mu je potreba jasno povedati, da to ne bo rodilo uspeha. Tako postopanje, ki ni niti v korist podjetju, delavstvo enodušno odklanja. Delavci se zavedajo v polni meri svojih dolžnosti ali šikanirati se ne puste od nikogar. Upamo, da ta naš apel ne bo ostal brezuspešen in da bo vodstvo podučilo prizadetega o pravilnem postopanju.
Gospodu tržnemu nadzorniku! Večkrat se pojavi v Celju na tržnem prostoru zgodaj zjutraj okrog 6. ure tovorni avto poln sočivja. — Od daleč pripelje sveže in poceni sočivje. Mesto, da bi ga dobile gospodinje, ga pobero in odnesejo prekupci. Za to svoje delo zaračunajo potem po večini revnim gospodinjam blago za točno 100 odst. dražje. Gospod nadzornik, preprečite	in ščitite interese
večine. Po 11. uri pa naj se udejstvujejo prekupci kakor hočejo. Upamo, da bo ta notica zadostovala, da bo g. župan ukrenil potrebno, da to prekupčevanje ne bo šlo na škodo meščanov, ki so po večini neimoviti. Celje je že itak razupito kot eno najdražjih mest.
MOSTE PRI LJUBLJANI
Delavci si bodo ustanovili svoje kulturno društvo. V nedeljo, dne 23. julija 1939 se bo vršil ob 9. uri dopoldne v gostilni Lasan poleg Kemične tovarne ustanovni občni zbor Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost«. — Dnevni red: 1. poročilo pripravljalnega odbora, 2, čitanje društvenih pravil, 3. poročilo centrale, 4. volitev odbora in 5. slučajnosti. — Pripravljalni odbor.
Sirite naS listi
VELENJE
Kako je delavec, ki je utrpel obratno nezgodo, prišel v preiskovalni zapor namesto da bi bil dobil odškodnino?
Na predlog okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo pri tukajšnjem sodišču uvedeno postopanje proti Detičeku Ivanu, lesnemu trgovcu iz Pesjega pri Velenju radi težke poškodbe, ki jo je utrpel pri njem zaposleni Camlek Vinko.
Camlek se je 10. aprila na Detičekovi žagi .ponesrečil na cirkularki in mu je odrezalo 4 prste desne roke. Takoj po nesreči je Detiček povedal Camleku, da mora vsakomur povedati, da se je ponesrečil pri drugi večji žagi in ne .pri tisti, pri kateri se je nezgoda res pripetila. Večja žaga je namreč imela varnostni pokrov, dočim druga žaga, na kateri se je Camlek ponesrečil, ni imiela nobenih varnostnih naprav.
Vse to je bilo ugotovljeno na podlagi zapriseženega pričevanja ponesrečenega Camlek Vinkota dne 13. junija in je bil Detiček obsojen na 21 dni zapora.
Na podlagi te obsodbe je ponesrečeni Camlek Vinko po svojem zastopniku dr. Avgust Reismanu zahteval od Detičeka odškodnino v znesku din 100.000 za bolečine ter za razliko med rento, ki jo prejema, ter med njegovim zaslužkom v času, ko je bil še zaposlen, ka-pitalizirano na bazi 5 odstotkov.
Dne 20. aprila 1937 je pa Camlek na podlagi prigovarjanja Jezernik Florijana sklenil poravnavo z Detičekom, ki ga je sprejel nazaj v sužbo in se odškodninska zahteva vsled te poravnava sploh ni obravnavala pred sodiščem.
Začetkom letošnjega leta pa je tudi okrožni urad za zavarovanje delavcev zahteval odškodnino v znesku din 60.000 z ozirom na sodbo okrožnega sodišča v Celju od 13. januarja 1937, št. VII Kzp 752-35-32, glasom katere je Detiček spoznan krivim. Poškodovanca se je pa po § 297-1 kp. napotilo na civilno pravdno pot, ker sodišče ni imelo podlage za presojo .upravičenosti in .primernosti višine odškodnine.
Radi zahtevka okrožnega urada so bili pri okrožnem sodišču v Celju ponovno zaslišani ponesrečeni Camlek, Jezernik Florijan in Detiček. Pri tem zasliševanju pa je zlasti Camlek skušal okolščine, ki so povzročile nezgodo, naslikati drugače kot prvotno in razbremeniti svojega delodajalca Detičeka.
Na podlagi izpovedi pri okrožnem sodišču v Celju so bili Detiček, Jezernik in Camlek odvedeni v zapore okrožnega sodišča v Celju. Jezernik in Detiček sta bila na binkoštn.o soboto izpuščena, ponesrečeni Camlek je pa še danes v zaporu.
f-	Namesto, da bi Camlek sodnim po-
tom zahteval pripadajočo odškodnino, se danes pokori v zaporu, ker je prišel v protislovje s svojimi izpovedbami,
’ PREVALJE
Občinski odbor je odstopil v znak protesta proti preselitvi davčne uprave,
V Prevaljah je vzbudila silno presenečenje vest, da je občinski odbor na svoji seji, ki jo je imel v nedeljo, dne 9. junija, soglasno sklenil, da odstopi v znak protesta proti preselitvi davčne uprave v Dravograd, kamor se je preselila že pred 1. julijem. Zatrjuje se, da je občina dobila zagotovilo, da bo davčna uprava ostala v Prevaljah, ki so središče sreza, takoj na to pa je prišla drugačna odločitev, radi česar so bili občinski očetje na moč presenečeni.
Prevalje zgubljajo urad za uradom: odšlo je sresko načelstvo, sedaj davčni urad in skoro pride na vrsto tudi sodnija, in to čim bodlo urejeni primerni prostori v Dravogradu.
Prevalje dobivajo udarec za udarcem, že odkar je prenehal leški rudnik.
LIBOJE PRI PETROVČAH
Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljujemo celokupnemu delavstvu keramične tovarne za .požrtvovalnost, ki jo je iLkazalo s tem, da mi je priskočilo na pomoč ob priliki težke izgube mojega nepozabnega moža Ztupanca Ivana, s tem, da je prevzelo vse pogrebne stroške. Prav lepa hvala tudi vodstviu podjetja in občini Petrovče za podarjena venca, kakor delavskemu .pevskemu društvu »Vzajemnost«, ki mu je zapelo doma in na grobu lepe žalostin-ke, »Rudarski godbi«, ki mu je igrala v sprevodu ter vsem, ki so spremili pokojnika v tako lepem številu na njegovi posledinji poti. Žalujoča Zupanc Jožefa, žena, Martin Zupanc, brat in stariši.
SLOVENSKA BISTRICA
Naše kopališče. Svoj čas smo z velikim pom-pom otvorili novo kopališče »Rdečega križa« in smo to razglasili tudi v javnosti. Ako pa pride sedaj tujec v to kopališče, se bo gotovo začuden vprašal, kako je mogoče delati reklamo zanj in vabiti goste, ko pa je vse skupaj ne samo primitivno, ampak tudi pomanjkljivo urejeno. Že zunanjost kopališča je odbijajoča. Tiste koprive in plevel, ki se bohoti ob zunanjih stenah kabin, ne privlači človeka. — V kopališču manjka tista prijetna zunanjost naprav, ki privablja človeka, da gre z užitkom v kabino ali pa v bazen. Na sončno ležišče si človek skoro ne upa, ker so deske že nekoliko trhle. Na enem mestu je pred kratkim manjkala ena cela deska. Tla okoli bazena so ilovnata, namesto, da bi ibila posuta z belim peskom itd. Ako vabimo tujce v naše kopališče, potem ga bom,o morali temeljito preurediti, pa tudi domačini ne moremo biti zadovoljni z njim.
Če hočete v resnici biti fEfVEII IIRERflNII MARIBOR Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga po dobro in poceni I	p	pl	Pl	II11 f j I § fb11	.	_	_	najnižji	ceni,	brezobvezno se lahko prepričate. Velika odpro-
oblečeni, kupite v	pri	£jlšlVnŠ	pO!3icS|3	daja	ostankov,	polovične cene, krojaške potrebščine.
Do volne ne sme priti!
Apel angleškega delavstva na nemški narod ob neposredni nevarnosti.
Svet angleških delavskih strokovni organizacij je dne 1. t. m. naslovil apel na nemški narod. Ta apel se smatra kot pritrditev govoru lorda Halifaxa, s katero ves anglški narod apelira na nemški narod, da se reši mir v zadnjem trenutku.
Evropa je že leta, pravi apel, v težki krizi, ki jo izziva silno oboroževanje, v
želi in ne pripravlja vojno proti Nemčiji, mi smo vaši prijatelji, prijatelji nemškega naroda. Ce kdo koga obkoljuje, angleški narod gotovo ne obkoljuje nemškega naroda. Denar, energije naroda, vse se troši v ogromni izmeri za oboroževanje in pripravljanje vojne, namesto, da bi se narode socialno podprlo, da bo življenje
tekmi, ki nima para in ki vsiljuje vpra- na svetu boljše in lepše.
sanje:	Ali bo vojna, in celo vprašanje:
Ali se nahajamo na predvečeru vojne? Kadar se vsiljujejo že taka vprašanja, pomeni to veliko nevarnost, ker smo prišli
To je blaznost, kar se sedaj dela in to vodi v klavnico. Nam in vam more biti bolje brez vojne in če smo proti vojni. Položaj je sedaj strašen, to kolebanje
do meje, kjer je treba nazaj ali jo preko- j mecj mjrom jn vojno, ta negotovst, te ne-račiti.
»Vi Nemci in mi Angleži in vsi ostali narodi — pravi apel — moramo enkrat prenehati biti sužnji usode, sužnji slučaja.
Dovoliti ne smemo, da pride do vojne!
Vedeti morate že enkrat, da angleški narod ne želi uničiti nemškega naroda, da angleški narod ne obkoljuje, ne grozi nemškemu narodu. To je zlo mišljenje, to je zavestno neumevanje. To ve dobro vaš minister propagande.«
Potem govori apel o Mussoliniju in Hitlerju, o govorih, ki sta jih imela v zadnjem času ter o prelivanju krvi italijanskega in nemškega naroda v Španiji.
Govori se o predlogih za mir, ki so bili predloženi nemški vladi, potem o dogodkih okoli Čehoslovaške republike, na kar nadaljuje:
»Sedaj doživljamo iste dogodke, ki kažejo pripravljanje na vojno. Eno moramo
varnosti, to neprestano ogrozevanje, ce potraja to še nekaj časa, more dovesti do katastrofe, ker živci ne bodo vzdržali in nekaj se mora zgoditi.«
Nadalje govori apel o gospodarskem položaju Nemčije in Italije, o delavskih razmerah ter pravi: »Mi vam moremo dokazati, da hočemo samo mir in ne vojno. Oni, ki govori in trdi nasprotno, ta ne govori resnico, to bodite uverjeni, čim se vrnemo k pomirjen ju, se bo mogoče raztovarjati o sporazumu na temelju popolne enakopravnosti, svobode in življenja vseh narodov. Naj vlade vsega sveta vedo eno, in to je, da se narodi ne žele klati drug z drugim, nego živeti v miru!»
Ta apel vodstva angleškega delavstva je našel velik odmev v angleški javnosti. Apel je bi! razširjen po radiu (ker je delavstvu svobodno na razpolago) v vseh
Ni
tukaj jasno in iskreno povdariti:	Če	se	glavnih	jezikih	ter	tudi	v	nemščini,
bo nadaljevalo s takimi pripravami, tedaj kaže to: vojno! O tem ni nobenega dvoma in to je nastrašnejše v sedanjem momentu.«
Apel našteva potem narode, ki so z Anglijo in Francijo, na kar pravi, da tudi spomenica, ki jo je nedavno naslovil predsednik Roosevelt na Mussolinija in Hitlerja dokazuje, kako Zedinjene države ne bodo mogle ostati ob strani, če pride do konflikta, in na kateri strani bodo, ni težko uganiti.
»Mi — pravi apel dalje — govorimo
sicer verovati, da bi apel imel neposre den uspeh ali vendar se smatra za mnogo pomembnejši, kakor govor lorda Hati-faxa samega, kateremu se je ugovarjalo, da ne govori v imenu vsega angleškega naroda. Veruje se, da je to apel ob zadnji uri in da z angleške strani ne bo nobenega apela več.
Po tem delavskem apelu, ki jasno označuje, po kateri poti želi hoditi Anglija, se odkrito priznava, da se od Anglije ničesar več ne more pričakovati. Sedaj imajo besedo drugi in od te besede je odvis-
Mahren), je -obsodilo dne 28. junija t. 1. bivšega poročnika češkoslovaške armade Jožefa Fišera v Plznu v ječo 4 mesecev, ker je ob navzočnosti prič hudo zmerjal nemškega vojaka in ga s tem javno užalil.
Znani praški opat msgr. Zavoral je dobil ko-adjutorja. Kot poroča list »Lidotve Listy«. Opat Zavoral je vrhovni poglavar premonstratenzov v češko-moravskem protektoratu. — Nemške oblasti, ki so mu postavile koadju.torja, pravijo, da so to storile radi opatove starosti, t
V znamenju slovaško-madžarslce napetosti« Slovaška policija je zapečatila devet lokalov, ki so pripadali madžarski stranki na Slovaškem. Aretirani so bili štirje člani tajništva madžarske stranke in policija je naredila obsežno preiskavo po stanovanjih strankinih funkcionarjev. Slovaške policijske oblasti skušajo izvedeti, kje se tiskajo letaki, ki napadajo slovaško državo in zahtevajo priključitev Slovaške Madžarski.
„ddat/sUa PotUilca" m, dM/a subvencij-, zato pa-uu/hai hatocHČHa taUa{!
odkrito in iskreno, in razumite: Nihče ne j no, ali pride do miru ali do vojne.
Iz ČeSke
Iz spominov na leto 1849. »Pritomnost« ob* javlja izvleček iz praških »Občanskih Novin« iz leta 1849. kled drugim so prinesle te novi-ne pred 90 leti z Dunaja sledečo vest:	»Tu
imamo	minut	Vse	knjige,	ki	se	do-
važajo na Dunaj iz tujine, se kar najskrtbneje pregledajo od posebnega revizorja, ki takoj zapleni knjige, če najde v njih kaj nevarnega.
Knjigarnarji so že vlažili protest proti tej novi cenzuri.« —- Iz Budimpešte pa poroča Ust:
»Maršal Windischgratz je izdal proglas, da je doslej postopal z uporniki zelo mirno, v naprej pa bo postopal ostreje. (Če je bila umirjenost že sedaj tako grozno stroga, kako bo izgledala šele strogost.) Vsak, pri katerem se bo našlo kak proglas Košuta, ali časopis, bo izročen prekemu sodu. Vsak sel, ki bo kaj podobnega prinesel iz Debrezina ali sprejel, bo kaznovan z vislicami. H koncu opominja ibudimpeštanske Žide, katere baje najbolj uporabljajo za izvidnike in donašače, da bo morala židovska občina p'ačati za vsakega tako obdolženega Žida 20.000 srebrnih zlatnikov,«
Izgnanci iz Slovaške. »Narodni Prače«:
»Skoro bo minulo 300 let, ko so morali po-belogorski izgnanci zapustiti Češko deželo.
Razšli so se takrat na vse konce Evrope, mnogo se jih je podalo tudi v severni del Ogrske, današnjo Slovaško, kamor je prišel za njimi tudi zaslužni pisatelj in vodja Jan Amos Komensky. Slovaki, katerim se je takrat slabo godilo, so sprejeli češke emigrante z razumevanjem in vljudnostjo. Čehi pa so jim to večkrat vrnili, ne da bi čakali kakršnokoli priznanje. Toda vendar so sedaj prejeli majhno plačilo: Glasom »Lidovih Novin« se je umaknilo k nam iz Slovaške od 20. junija lan-skga leta nad 220.000 beguncev, poleg 90,000 rodbin državnih in javnih uslužbencev ,..«
Rojstni dan prezidenta dr. Hache. Današnji češki listi prinašajo uvodnike o 67. rojstnem dnevu sedanjega prezidenta Češke in Morave dr. Emila Hache in .povdarjajo težavno stališče, ki ga ima sedaj ta prvi občan Češke, a s tipično češko upornostjo in hladnokrvnostjo odločno dela v prospeh Čehov, kar more v danih razmerah.
Aretacije, švicarski listi poročajo, da so v čeških Budjejovicah nemške oblasti zaprle dosedanjega župana Neumanna in postavile na njegovo mesto nemškega komisarja. Zaprt je tudi bivši socialnodemokratski senator s. Križ.
Pri takozvani »čistilni akciji« v protektoratu nameravajo razpustiti 23.000 društev. V Pragi je .prostovoljno prenehalo obstojati 2000 društev.
Obsojeni v Plznu (DNB), Vojaško sodišče Češke in Moravske (Wehrmachtgericht Bohmen-
Razno
Neva kolektivna pogodba za zdravnike socialnega zavarovanja. Po daljših pogajanjih je kila sklenjena med zastopniki zdravniških združenj in SUZORom izboljšana kolektivna pogodba. Časopisna poročila pravijo, da se število zdravnikov v socialnem zavarovanju poveča in podaljša služba po potrebi. Nova pogodba je bila včeraj predložena V odobritev ravnateljski seji, ki se je vršila ta dan.
Stavbinci v Dubrovniku so s svojem štrajku dosegli kolektivno pogodbo in 20 odst. zvišanje dosedanjih plač.
Spori v jugoslovanski nogometni zvezi. Na izstop Hrvatov iz Jugoslovanske nogometne zveze je vodstvo zveze odgovorilo zelo energično. Pozneje pa si je vodstvo premislilo in je sklenilo, da je pripravljeno na pogajanja s Hrvatsko športno slogo. Pogajanja se bodo vršila v Slavonskem brodu, ako bodo Hrvati sprejeli povabilo.
Batina industrija »Nebojša« bo izdelovala plinske maske. Cena plinskim maskam bo okoli 200 dinarjev. Plinske maske se običajno prodajajo okoli po 100 dinarjev in manj. Zaradi-tetfa se vrše pogajanja, kako bi bilo mogoče dobavljati maske vsaj po 100 ali 120 dinarjev.
Dijaki, kandidati za dijaški vojaški rok, naj vlože svoje prošnje najkasneje da dne 1. avgusta t. 1.
Bojkot nemškega in italijanskega blaga. Zveza francoskih trgovcev z usnjem je sklenila, da ne bo več prodajala in kupovala usnjeno blago, ki prihaja iz Nemčije in Italije.
Beg iz Francove Španije. »Havas« poroča, da je pred nekaj dnevi priplavalo od španske obali proti Gibraltarju 16 španskih vojakov. Radi napornega boja z morskimi valovi in dolgotrajnega plavanja so bili ti vojaški ubežniki popolnoma izčrpani in je eden od njih takoj, ko je prišel na obalo, umrl. Ti španski vojaki so dezertirali zato, ker so se bali, da bodo ustreljeni. Prej so se namreč bojevali v republikanski armadi.
Nemško letalsko ministrstvo je proglasilo za vojno območje Berchtesgaden in okolico v obsegu 75 kiv. km in je v njej prepovedan vsak letalski promet.
izpolnjuje želje vsake dobre
in varčne gospodinje
FOX
terpentin krema, mast in gumitran za čevlje, voščeno parketno voščilo in medene muho-lovke FOXON so zadovoljstvo vseh in vsakogar. Zato Vam jih priporočamo.
Belgijski manevri. V okolici Albertovega kanala so se začeli veliki manevri belgijske vojske, pri katerih sodelujejo tudi rezervisti.
Izgon francoskega časnikarja iz Italije. Dopisnik pariškega »Journala«, Bobert Guyon, ki je obenem tudi glavni tajnik Združenja inozemskih dopisnikov v Italiji, je dobil od italijanskih oblasti nalog, naj zapusti Italijo.
Zaščitnika Italije. Kakor znano je papež Pij XII postavil za zaščitnika sodobne Italije sv. Frančiška Asiškega in Katarino Siensko. V svojem breve pravi papež, da je sveta božja previdnost hotela, da je bil postavljen prestol sv. Petra v Italiji, zato je popolnoma naravno, ako se prav posebno zavzema zato, da priskrbi Italijanom duhovne prednosti, ki jih prinese tako varstvo.
r.
Delavski pravni svetovalec
Zavarovanje proti pjožaru (Ljubljana)
Vprašanje: Sklenil sem pri neki zavarovalnici zavarovalno pogodbo za 10 let proti požaru. Zavarovalne prispevke sem plačal že za 4 leta. Ali lahko prekinem z zavarovanjem, ne da bi bil v nevarnosti, da me zavarovalnica iztoži?
Odgovor: Preden ne nastopi primer, za katerega ste se zavarovali, ali pa ne poteče dogovorjena zavarovalna doba, ne morete nikakor enostransko od pogodbe odstopiti. Zato
morate pač v redu plačevati prispevke, če se hočete ogniti tožbi.
Zastavljeno kolo (Laško)
Vprašanje: Leta 1933 sem nekemu svojemu upniku zastavil kolo. Pred kratkim sem terjal kolo nazaj, .pa hoče upnik, da mu plačam poleg svojega prvotnega dolga še visoko leža-1 rino. Kaj naj storim, zlasti, če je upnik kolo ’ že prodal?
Odgovor: Kolo imate pravico zahtevati nazaj le proti plačilu dolga, za katerega ste ga zastavili.. Ležarine pa .upnik nima pravice
terjati, če ni bila dogovorjena ali če se ne peča s shranjevanjem. Če je upnik kolo prodal, ga lahko tožite na plačilo škode, odbiti pa morate seveda svoj dolg.
Dogovor glede plačila (Laško)
Vprašanje:	Ko	sem	se	odselil	od	svojega
najemodajalca, sem se dogovoril z njim, da mu .poravnam zaostalo najemnino v blagu. Sedaj pa najemodajalcu dotično blago ne ugaja in zateva denar. Ali je k temu upravičen?
Odgovor: Nasprotnik je prisiljen vzeti blago, če ima to blago dogovorjeno kvaliteto. Zaradi morebitnih manjših hib in znižane vrednosti blaga lahko zahteva doplačilo v denarju. Če pa so napake nepopravljive in je blago neuporabno, ga nasprotnik lahko odkloni in zahteva vso zaostalo najemnino v denarju.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem
otvorll slaSiliarno
„KONFIZERIJA“
v Preiernovl ulici štev. 2
(poleg trgovine s čevlji Astra).
Priporočam vse vrste svežih slaščic ter dnevno sveii sladoled.
Za obilen obisk se priporoča
T. Tomovič, Maribor
Novosti iz Dunaja. Dopisnik »Hrvatskega Dnevnika« se je te dni vozil z letalom iz Zagreba na Dunaj, kjer je prebil dva dneva ter opisuje v daljšem članku svoje vtise z Dunaja V hotelu »Bristol« je najprej vprašal, če niso morda preveč dragi, a mu je ravnatelj odgovoril, da bo še cenejše stanoval kot v Zagrebu Po dveh dneh so mu predložili račun za prenočevanje, ki je znašal, vštevši 15 odstotkov za postrežbo, 45 mark . »	-	-	.	.-
<	*	-	Dopisnik je mnenja,
da bi v Zagrebu, v hotelu, ki ima ministrske apartmane, cenejše prenočeval. Toda primerjati je treba cene z živili in se potem ni čuditi, kajti za dve čokoladni kavi je plačal 42 din. Pogovarjal se je tudi prijatejsko z novinarji, ki so mu povedali, da je šlo iz Avstrije na slovaško mejo 60.000 vojakov, da zgrade utrdbe proti Poljski, a vojne se kljub temu ni bati. — Slovaki so imenovali na Dunaju za svojega konzula nekega gospoda Wawro, ki je imel na Dunaju več let manjšo trgovinico z zelenjavo. Po kavarnah je našel mnogo ljudi, toda Židi smejo obisikovati samo svoje kavarne, ki so v vsem mestu samo kakšne tri. V dotik z židi ni mogel priti, ker so mapram vsakemu zelo nezaupljivi. Pač pa je baje govoril z nekim Židom, ki je imel od samega nem škega notranjega ministra izstavljeno posebno legitimacijo in so bili proti njemu stražniki povsod pozorni in ljubezniivi.
Kolesarji, pozori
Vljudno Vas obveščam, da sem prenesel svojo specialno trgovino koles, pnevmatike in sestavnih deloij
iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu 17
v Kneza Koclja ulico Stev. 4
(preje Tattenbachova ulica) In jo
priključil svoji trgovini otroških vozičkov in športnih potrebščin.
Za Vašo nadaljnjo naklonjenost se priporoča
Bogomir Divjak - Maribor
Čedne Mne obleke
bombažaste od . . volnene, enobarvne .
lasteks................
volnene žakard . .
shorts.................
otroške hlačice od .
din
25 — 60’— 110-— 130*— 65-— 9-—
kopalne čepice, čevlji, pasovi pri
C. Biidefeldt
Maribor, Gosposka ul. 4-6
Nogavice,
kopalne obleke, srajce, rute, perilo vseh vrst, obleke, robce, čepice, blago za posteljnino, moško, žensko perilo in obleke, ostanke, vseh vrst pletenin, volno itd. dobite v novi trgovini in pletilnicf
„MARA“, Maribor
Koroška 26 (poleg tržnice)
Prava blagodat ta delavce je:
O
ociimca
P. Matkovič
V Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavčevi
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
v Mariboru, reg. pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta ‘1927 In je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
Zavaruje i« pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17, do 70. leta do največ din 10.000-— In
sa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO
IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Ttska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.