gjtedlaU— ta abbonamento po« tate — Poihdns plačana ▼ gotovtal Leto XXIV. LjubEjana, 23. aprila 1942-XX DOMOVINA in KMETSKI LIST Upravniatvc u> ireduidlvo »DOMOV LIN hi* ujuuijaua — _ ^ _ naiuvimio » uucmnvu. uccii.ici.iju i^v u, ^ucu« Puccinljev« ulica St. 5. a nad., telefoni od 81-22 do 8) -29 120313 VS3K tCuCll •** ^ celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30 40 L Rafiun Poetn? hranilnice podrui » LJubljani *t in 711 * Posamezns številka 50 cent Naročnina ca tuzemstvo. četrtletno 4.50 U polletno Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 19. aprila naslednje vojno poročilo: Omejeno delovanje patrol in topništva ▼ Cirenaiki, kjer so stalno neugodni vremenski pogoji in silni peščeni viharji omejili tudi delovanje letalstva. V pretekli noči so naši bombniki znova napadli letalska oporišča na Malti. Iz Berlina poročajo: Ob priliki rojstnega dne Adolfa Hitlerja, ki so ga 20. t. m. obhajali v Nemčiji, je maršal Goring na nemški narod naslovil razglas, v katerem se zlasti klanja veličini političnega duha vodje, ki z varno roko vodi usodo nemškega naroda. V razglasu pravi nadalje: »Cisto naravno bi bilo, če bi se narodi pridružili silni Nemčiji v skupni fronti, da bi Evropo branili pred valjarjem boljševiškega uničevanja. Hitler bo že našel nove odločitve, da bo dosegel zmago, bojišče in domovina pa bosta vedno pripravljena, da pomagata njegovi voljL« Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 19. t m. poročilo, iz katerega povzemamo: Uspešni letalski napadi so bili usmerjeni proti vojni luki v Sevastopolju ln pristaniškim napravam ob kavkaški obali. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so prinesli lastni napadi nadaljnje uspehe. Na posameznih mestih je sovražnik nadaljeval svoje papade in sunke brez uspeha. — Močni oddelki bojnih in strmoglavnih letal so napadali podnevi in ponoči vojaške naprave na otoku Malti. Napadi na letališča v Luči, Halfarju in Cala-frani so bili posebno uspešni. Iz Tokia poročajo: Japonska prestolnica Je imela v soboto svoj prvi letalski napad od pričetka vojne m Daljnem vzhodu. O napadli Je objavljeno službeno poročilo, da so sovrafea letala metala bombe na Tokio in luko Jakokamo. Japonsko protiletalsko topništvo je po isti vesti sestrelilo devet sovražnih letal. Po uradnih podatkih je pri napadu povzročeno Skoda samo majhnega obsega Nasprotniki so metali bombe tudi na mesti Kobe in Na-gojo. Poročilo pravi, da so zažigalne bombe zanetile nekaj požarov, ki pa so bili v obeh mestih naglo omejeni. Sovražna letala so nadalje metala zažigalne bombe še na šest nadaljnih naselij y bližini Nagoje. Pri teh napadih pa po tej vesti nikjer ni bila povzročena škoda. Uradno poročajo iz Vichyja, da je Piano Laval sestavil novo francosko ▼lad*. Laval ime ▼ njej poleg predsedniitva tudi notranja zunanje m informacijsko ministrstvo. Glavni pooblaščenec za francosko-nemške gospodarsko odnošaje je Bernaud. X Esktanake sveto pismo ima namesto božjega Jagnjeta božjega tjulna. V prevodu svetega pisma za Bskime je med drugimi posebnostmi tudi ta, da so ▼ njem nadomestili besedo »jagnje« z besedo »tjulen«. Misijonarji, ki so ponesli Kristusov nauk tudi med Eskime visoko na setfer, na noben način niso mogli Eskimom dopovedati, kakšna žival naj bi bila jagnje. V severnih deželah, kjer prebivajo eskimska ljudstva, namreč ni nikjer ovc in si ti ljudje zato res ne morejo predstavljati to žival. Treba je bilo torej najti nadomestek za jagnje tudi pri prevodu sv. pisma. Zato Je v svetem pismu, namenjenem za Eskime, namesto »jagnje božje« napisano »tju-ien božji«. Rojstvo Rima in Praznik dela Ljubljana, aprila. Po pripovedki rimskega pisatelja Terencija Var-ra je bila italijanska prestolnica ustanovljena dne 21. aprila leta 753. pred Kristusovim rojstvom. Ustanovitelj Romul je položil temelje žarišču svetovnega pomena skozi tisočletja do današnjih dni. Kaj je pomenil Rim in kaj pomeni zdaj, o tem govore zgodovinske knjige Hi zdajšnjost. Tega se Italija živo zaveda ln vse prebivalstvo se leto za letom spominja dejanja, ki je bilo osnova njegove življenjske veljave. Praznik pa je Duce povzdignil Še bolj 1. 1923., ko je odredil, naj se dan 21. aprila praznuje kot Praznik dela. S tem je naglasll tvornost misli la dela v vsem dozdajšnjem razvoju slavne rimske ln italijanske zgodovine. Delo ln samo delo je tisto, ki je smisel našega življenja. Danes niso časi, da bi proslavljali praznik dela z velikimi počastitvami. V tesnem krogu in ▼ mislih se obnavljajo spomini na izvršene naloge ln na naloge, ki še čakajo. V Ljubljani so vihrale na ta praznik trobojnice. Tako je pokrajina drugič letos praznovala Rojstvo Rima in Praznik dela. Navodila Visokega komisarja komisarjem okrajnih glavarstev Te dni je Ekscelenca Grazioli sprejel v vladni palači komisarje okrajnih glavarstev in druge funkcionarje in strokovnjake Visokega komisa-riata. Podal jim je pregled položaja občin v pokrajini v zvezi z občinskim upravljanjem, proračuni, ustanovami in prispevki za javna dela. Nato je obrazložil delovanje krajevnih podpornih ustanov in namestitvenih uradov ter je govoril o uspešnem delovanju zdravstvene služba Predmet posebne preučitve je bilo vprašanje oskrbe z živili in nadzorstvo nad živilskimi na- kaznicami in cenami. Obrazložil je nekatera vprašanja kmetijskega značaja, zlasti v zvezi s koristnejšo izrabo zemljišč za obdelovanje v skladu s potrebami pokrajine. O raznih vprašanjih, ki so bila postavljena v razpravo, so poročali komisarji okrajnih glavarstev in navzoči funkcionarji. Visoki komisar je naposled dal natančna navodila za delovanje na vseh področjih pokrajinskega življenja. Predpisi o prenočevanju v zasebnih hišah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavl člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1. 1941-XIX: Člen 1. Prepovedano je vsakomur imeti kot gosta ali sprejeti na prenočevanje za plačilo ali brezplačno osebe, ki že imajo sobo ali stanovanje v mestu Ljubljani. člen 2. Kdor ima kot gosta ali sprejme na prenočevanje, najsi brezplačno, osebe, ki nimajo bivališča v Ljubljani ali ki drugače ne spadajo v družinski krog, živeč stalno v skupnosti z rodbinskim poglavarjem, mora to takoj prijaviti ob-lastvu javne varnosti in pri tem navesti osebne podatke osebe, ki jo je sprejel, po osebni izkaznici. Člen 3. V veži vsake hiše v mestu mora lastnik ob svojih stroških in lastni odgovornosti nabiti tablo s seznamom, ki ga popolnjuje glede vseh v hiši prenočujočih oseb ločeno po stanovanjih in družinski skupnosti. Člen 4. Prepovedano je izdajati dovolilnico ali propustnico osebi, ki pripada rodbini, katere vsaj en član je odsoten s svojega navadnega bivališča iz neopravičenih razlogov ali ki ga kakorkoli išče policija. Člen 5. Kršitelji členov 1., 2. in 3. te naredb« se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku iz naredbe do dveh mesecev in v denarju do pet tisoč lir. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Japonci in Kitajci uspešno zdravijo z mučenjem in opeklinami je bolnik zatulil od bolečine. Očitno se je dotaknil živca, ki ga je iskal. Bolečina je bila prav peklenska, a maser se še zmenil ni za bolnikovo tuljenje in je samo nekaj mrmral v brado io mirno nadaljeval masiranje. To se je ponovilo približno desetkrat. Nato je maser pospravil svoje orodje, se do tal priklonil pred bolnikom in dejal, da iutrl spet pride. Posledica teea zdravljenja je bila, da je oteklina kmalu splahnela in da je bolnik lahko začel hoditi. Po kopeli se mu je zdelo vse, kar je pred uro doživel, le grde sanje, toda njegov spremljevalec Japonec se temu ni čudil. Le nasmehnil se je in dejal, da je to pričakoval, kajti njihovi maserji odpravijo kaj kmalu vsako bolezen živcev in mišic. Evropski in ameriški zdravniki so novi- Pri ljudeh, ki imajo močno živčevje, tako zdravljenje pogosto pomaga. Če ste si kdaj zvili nogo, prav dobro veste, kako neprijetna zadeva je to in kako dolgo traja, da spet lahko stopite na nogo. Nekemu nemškemu novinarju se je pred časom to zgodilo v Pekingu. Dva kulija sta ga odpeljala v hotel, kjer mu je nudil zdravniško pomoč japonski maser, ki mu je dejal: Čez urico bo že vse v najlepšem redu! Novinar je o tem zelo dvomil. S težavo so mu sezuli čevlje, nato pa se je začelo zdravljenje. Maser se je ozrl na nogo, a je samo pokimal, kakor da ve, za kaj gre. Nato je vzel iz žepa razne čudne predmete in začel masirati nogo. Nepričakovano je pičil novinarja v oteklino s srebrno iglo, dolgo približno 30 on in jo zavrtel v rani tako, da narju to pozneje potrdili. Zdravilni načini stare Kine skrivajo presenetljive skrivnosti, Kitajski in japonski zdravniki izredno dobro poznajo človeško živčevje. Načelo njihovega zdravljenja je, da silno razdražijo osrednje živčevje. GOSPODARSTVO vode pa se zmeša do dva kilograma mazavega mila, ki ga prej raztopiš v vroči vodi. Nato s« ob« raztopini zlijeta skupaj in se vsa zmes dobro premeša. Brozga naj se hitro uporabi, ker »icer preveč izhlapi. Namesto jarih žit krompir in turščiea. Iz Novega mesta pišejo: Marsikateri kos zemlje, ki doslej ni služil kmetijskemu obdelovanju, je letos skrbno obdelan. Mnogi pa so nameravali sejati tudi jara žita, kar doslej na Dolenjskem ni bila splošna navada. Toda jarih žit ni bilo dobiti In tako je ta setev skoro izostala. Kakor ozimina bi tudi jara žita na Dolenjskem ugodno uspevala. Namesto jarih žit bodo Dolenjci sadili več krompirja in turščice, ki spadata med glavno prehrano. Domači zdravnik Vitki ljudje živijo dalje časa kakor debeli Zanimiva izkustva o medsebojni odvisnosti med telesno težo in dolgostjo življenja je objavila neka ameriška življenjska zavarovalnica, ki je ugotovila, da je tem manj upanja na dolgo življenje, čim več tehta človek nad normalo. Le v mladosti je malenkosten presežek ugoden. Zato pa je takoj po petintridesetem letu vsak presežek škodljiv. Pri majhnih ljudeh v starosti 40 do 44 let pomeni že 20odstotni presežek povečanje umrljivosti. Narobe pa je manjša teža ugodna razen v mladosti pri vitkih ljudeh. To izkustvo tedaj uči, da je vitkost ugoden znak dolgega življenja, in potrjuje staro dejstvo, da večina ljudi preveč je in se torej preveč redi. Spodaj prinašamo razpredelnico normalne telesne teže za moške in ženske. Toda ta razpredelnica velja samo za starost pred tridesetim letom. V poznejših letih je normalna teža znatno večja, ker postanejo kosti močnejše in se nabere še plast tolšče, ki pa j« tudi potrebna. Vrhu tega je teža različna pri raznih plemenih in celo v raznih poklicih. Zato je treba to razpredelnico vzeti bolj po« vprečno, odnosno približno. Normalna teža velikost moški ženski 1.46 m 431/* kg 148 ,. 45Vt „ 1.50 ., 46'/* „ 152 ,. 47«/« „ 154 „ 49»/« „ 1.56 55>/4 kg 50s/4 „ 1.58 i 57V« „ 52V4 „ 1.60 „ j 60'/< „ 55»/« „ 1.62 ,. 1 62'/» „ 57'/4 „ 1.64 „ i P 63'/t ,, 59'/4 „ 1.66 ,. 1 65 „ 62'/4 „ 1.68 „ 66 M 63»/4 „ 1.70 j 1 67 m 66*/4 „ 1.72 „ S | 69'/» „ 70«/t „ 1-74 „ r 72 „ 74V. „ 1.76 „ 74»/« ,, 1.78 „ 76»/4 1-80 „ 78'/< „ 1.82 „ 80 „ 1.84 ,. 81V« „ To so kakor rečeno samo povprečni podatki, ki dopuščajo mnogo izjem. Zato bi bilo krivo hoteti za vsako ceno svojo težo prilagoditi tem povprečnim številkam. Vsekakor pa je dejstvo, da je nepretirana vitkost ugodna in daljša življenje. KLEPETULJI Jera: »Tvoj sinko poje kake«- sam Caruso, samo ne tako lepo.« Neža: »A tvoja hčerka govori kakor modri Sokrat, samo ne tako pametno.* Japonsko ljudsko zdravilstvo pozna tri načine zdravljenja. Razen zbadanja z iglo tudi sežiganje posebnih zdravil na telesu in zdravljenje z zdravilnimi napoji, pridobljenimi iz zdravilnih rastlin, in naporled še čarovnijo. Prva dva načina uporabljajo v številnih bolnišnicah v vseh japonskih mestih. Ta zdravilišča so podobna srednjeveškim kopališčem v evropskih krajih in se ne razlikujejo od drugih japonskih poslopij. Njih oprema je zelo preprosta. Pozimi ogrevajo prostor z lesnim ogljem v posebni ponvi, ki jo imenujejo hibaši. Razen nizke mizice za čaj običajno ni drugega pohištva. Nikjer ne vidite nobenega instrumenta. V teh prostorih zdravijo bolnike le z mučenjem, podobno, kakor ga je opisal nemški novinar. Ne delajo nobene razlike med bolniki in je vseeno, ah ima bolnik revmatizem ali nahod, bolne ledvice ali želodčno bolezen. Natanko vedo, na katerem mestu telesa morajo zabosti iglo, da ne bi poškodovali nobenega dela telesa. Bolnik sedi mirno in med mučenjem niti ne trene z očesom. Drugi način sežiganja zdravil na telesu, nekakšne trave, je še mnogo neprijetnejši. Travo polože na kožo in jo zažgo. Sežigajo jo na določenih mestih na hrbtu, tako da opeklina doseže hrbtno živčevje, kar povzroča neznosno bolečino. Ta način je učinkovit proti vsem vrstam prehlajenja. V starih časih so mnogi Japonci še posebej cenili to zdravljenje in so se mu podvrgli redno od začetku zime, da bi se obvarovali prehlajenja. Ta način pomaga tudi proti glavobolu, migreni in histeriji. Posledica tega zdravljenja so opekline, ki jih bolniki ne morejo pogosto skriti vse življenje. Tako v kitajsko-japonskem zdravljenju uporabljajo načine, ki pomenijo prav za prav izganjanje bolezni z ognjem in mečem. Takšen način je pa primeren le za ljudi močnih živcev in je razumljivo, da ne pomaga v vseh primerih. Jed mora biti pripravljena tudi za oči, da tekne Neki švedski inženjer je na svojevrsten način pokazal, kako važno vlogo ima pri jedi tudi barva posameznih jedi in pijač. Dokazal je, da je primerna barva jedi in pijač celo bistvena zadeva, če naj jih človek res s tekom zaužije. Naredil je tale poskus. Povabil je na kosilo precej svojih prijateljev in znancev, samih takšnih, ki so se bili trdovratno upirali njegovi trditvi, da bi barva jedi ali pijač res imela kak vpliv na dober tek pri jedi. Naravnost razkošno je omenjeni inženjer dal opremiti veliko mizo z raznimi dobrotami in posadil okrog mize ljudi. Gotovo so se temu ali onemu že ob prvem pogledu na obloženo mizo začele cediti sline in vsak S€ je najbrž tudi že odločil, česa si bo v prvi vrsti najbolj privoščil. Nikomur pa se niti sanjalo ni, kakšne namene je imel njihov tako radodarni gostitelj. V trenutku, ko so se gostje že pripravljali, da »i privoščijo vsega, kar jim je srce poželelo, je gostitelj uprizoril čudo, ki si ga je bil zamislil, da bi dokazal svojo trditev glede barv jedi in pijač in Človekovega teka. S pomočjo posebne svetlobne priprave, ki jo je tudi sam izumil, je osvetlil obloženo mizo tako, da je na vsako izmed pripravljenih ledi sijala drugačna svetloba. Miza in vse. kar je bilo na njej, sta bila v trenutku čisto spremenjena, da so se gostje kar spogledovali od začudenja. Ribe, ki so bile prej sijajno bele in vabljive, so v trenutku postale črne kot črnilo, odlično pripravljena zelena solata je dobila neko odvratno rumenkastorjavo barvo, telečji zrezki so postali vijoličasti, pivo pa takšno kakor ricinovo olje in še daleč ne podobno kakšni pijači, po kateri človek z veseljem seže. Namah so gostje izgubili poželenje po pripravljenih dobrotah, na katere jih je inženjer povabil. Minil jih je tek do vsega, kar jih je še malo prej tako mikalo. Tako je Inženjer neizpodbitno dokazal, da barva ledi ali pijače res vpliva na človekov tek, odnosno na živce, ki ga uravnavajo in skrbe zanj. Ne sej in ne sadi v premrzlo zemljo. Nekateri mislijo, da je dobro zgodaj sejati in saditi. To mišljenje pa ne drži. Dokler j« zemlja hladna, se seme samo lahko kvari v prsti ali pa pri prvih toplih žarkih prehitro požene, da ga potem pozna slana uniči. Zlasti ne sej in ne sadi prezgodaj občutljivih rastlin. Med temi sta zlasti občutljiva fižol in paradižnik. V Ljubljani je veliko povpraševanje po prek-lah. Za saditev fižola je še dovolj časa. Celo boljše je. da ga ne sadiš prej, dokler ni zemlja dovolj ogreta. Ljubljanski lastniki vrtov žele posaditi mnogo fižola, samo s preklami je križ. Zato bi bilo priporočljivo, da bi kmetje pripeljali na trg čim več prekel. Cene so ugodne. Najvišje cene za zgodnji krompir v Italiji. Objavljen je bil ministrski odlok, ki se nanaša na odkup, razdelitev, izvoz in cene zgodnjega krompirja. Po tem odloku je prepovedano prevažati krompir izven pokrajine brez izvoznega potrdila in drugih dokazil, ki jih izdajajo pokrajinske fašistične zveze trgovcev. Za izvoz je potrebno dovoljenje in spremno potrdilo pokrajinskega prehranjevalnega zavoda. Nakup zgodnjega krompirja pri pridelovalcih se ne sme začeti prej, preden tega za vsako pokrajino ne odobri kmetijski nadzorni urad. Le pooblaščeni trgovci imajo pravico prodati krompir v drugo pokrajino. Pridelovalci bodo morali oddati ves presežek po odbitku domače potrebe, za katero se odbije po 10 kg mesečno na vsakega družinskega člana. Ko bo krompir odkupljen, bodo pokrajinske zveze s sodelovanjem pokrajinskih prehranjevalnih uradov uredile razdelitev krompirja na vse pokrajine. Odkupna cena je določena v juniju za zgodnji krompir I. vrste na 150 lir in II. vrste na 135 lir, v juliju na 130, odnosno 115 lir in pozneje na 100 lir, odnosno 85 lir za 100 kg. Zaradi plevela je pridelek pogosto slab. Ni zadosti, da zemljo prav obdelaš in seme prav vseješ ali vsadiš. Treba je stalno tudi odstranjevati nadležni plevel. Zlasti lastniki vrtov morajo gledati na to, da plevel sproti temeljito zatirajo. Enako je treba zatirati škodljivce. Tako ugonabljamo bolhače z apnenim ali tobačnim prahom, šoštarje, ki se pojavljajo na ka-pusnicah, pa je treba obirati. Sadike kumar vzgajamo lahko v jajčjih lupinah. Kakor piše Sk. v »Sadjarju in vrtnarju«, napravimo v kolikor mogoče velike polovice jajčjih lupin spodaj majhne luknjice in te polovice postavimo drugo poleg druge v plitek za-bojček, ki je delno napolnjen z drobnim kompostom. Lupine napolnimo z mešanico vrtne prsti in dobrega komposta ter posadimo v vsako polovico lupine dva do tri semena. Zaboj-ček postavimo na toplo ln skrbimo za vlago. Ko seme vzkali, postavimo zabojček na svetel (sončen) in topel kraj. Nežne rastline varujemo prepiha. Sredi maja posadimo kumare z lupinami vred na grede. Pri sajenju lupine nekoliko stisnemo, da počijo. Krepke korenine predere-jo z lahkoto skozi razpoke. Priporočljive vrste paradižnikov. Strokovnjaki priporočajo v naših strokovnih listih izmed paradižnikovih vrst zlasti- vrsti radio in vvestlandio. Sta to srednjezgodnji vrsti. Radio je poln, debel, okusen, živordeč in razmerno zdrav. Uši na breskvah ugonabljajte s kvasijevo za-vrelico. Ce hočete, da vam uši ne uničijo bre-skovih dreves, začnite te škodljivke ugonabljati, kakor hitro se pokažejo. Uničujejo se z razredčenim tobačnim izvlečkom ali pa s kvasijevo za-vrelico. Ker je iz Izkušenj znano, da ne zadeneš zlahka pravilno razredčenega tobačnega izvlečka, kar ima lahko za posledico uničenje listja, je bolje rabiti kvasijevo zavrelico. Vprašanje pa je seveda, ali se bo lahko dobilo dovolj kva-sija in mazavega mila. Lubadar se rad naseli v poškodovanem drevju. Ker je mnogokje iglasto drevje zaradi hudega mraza v minili zimi močno poškodovano, je nastala velika nevarnost, da se v gozdovih ne bi naselil lubadar. Zato se lastniki gozdov pozivajo, da drevje dobro pregledajo in izločijo, kar je nevarno. Ce pa se je lubadar že kje naselil, je treba drevo posekati in takoj sežgatL Skoda, ki jo povzroči lubadar ob nebrižnosti, Je lahko za naše gozdove pogubna. Proti sadnim škodljivcem. Na sukače v razvijajočih se brstih in na listne ušice Je treba paziti, da takoj začneš borbo z njimi, ko se pojavijo. Zato naj bosta mazavo milo in tobačni izvleček vedno pripravljena. Škropilo tobačnega Izvlečka z mazavim milom se pripravi takole: v 50 litrih vode se raztopi poldrugi do dveh ki-gramov tobačnega izvlečka, v drugih 50 litrih 19 r—; Živa in mrtva «i o m a n I ___ Frank je šel v drugo sobo k telefonu. Komisar se je začel sprehajati po sobi. Nihče ni izpregovoril. Potem so slišali Franka, kako govori. Ko se je vrnil od telefona, je držal v roki kos papirja. Frank, ki je bil globoko vdan Andreju, ni vedel, ali ne pomeni morda ta kos papirja edini pomembni dokaz proti Andreju. »Oglasil se je vratar neke hiše v Rožni ulici,« je dejal Frank ter povedal, da je tam ordinacija doktorja Bekerja, ki pa je že odšel domov. »A, to je pa zdravnik doktor Beker, znani ginekolog,« je dejal komisar. »Ali si tudi zdaj še nismo nič bolj na jasnem?« Opravilova je zmajala z glavo: »Gospa Paštrovičeva ni nikoli potrebovala zdravnike kakor vsi zdravi ljudje. Nikoli je nisem slišala govoriti o doktorju Beker ju« »Hm,« je dejal komisar, »toda neksvi le ni moglo biti v redu z njo in prav čudno je, da nikomur ni povedala niti besedice o tem, niti van. ne, gospa Opravilova.« »Bila je zelo suha,« je dejal Faber. »Omenil sem ji bil to, ona pa se mi je smejala. Dejala je, da hoče biti vitka. Morda je vprašala Bekerja za nasvet glede tega.« »Se vam zdi to verjetno?« je vprašal komisar Opravilovo. »Ne gre mi to v glavo,« je dejala. »Na vem, kaj naj vse to pomeni. Cemu mi vendar ni ničesar povedala? Saj mi je sicer vss zaupala ...« »Morda vas ni hotela vznemirjati,« je menil komisar. »Prepričan sem, da vam je hotela vse povedati šele potem, ko bi bila prišla od zdravnika. Kaj pa njene besede, ki jih je napisala Fabru? .Nekaj ti moram povedati, moram te videti'. Je morda tudi njemu hotela vse povedati?« »Res, pozabili smo njen listek,« je pripomnil Faber, privlekel list iz žepa in čital: »Nekaj ti moram povedati in rada bi ti to čim prej ustno povedala.« »O tem ni nobenega dvoma,« se je obrnil komisar k Andreju. »Dal bi glavo, da ja hotela Fabru aaupati izid zdravniškega pregleda.« »Morda je res tako,« je dejal Faber. »Njen listek je očitno v zvezi s tem obiskom pri doktorju Bekerju. Rad bi le vedel, kaj ji je bilo.« Andrej ni rekel niti besedice. Stopil je k oknu in gledal ven v temo. »Zdi se mi, da nam bo kaj lahko izvedeti resnico,« je dejal Frank. »Vprašati je treba zdravnika, ali se še spominja, zakaj ga je lani obiskala gospa Paštrovičeva.« »Ne vem sigurno, ali bo kaj uspeha,« je povzel komisar. »Saj veste, da zdravnike veže prisega. Toda poskusite, gospod Paštrovič. Razložite m«, za kaj gre, in morda vam pove.« Andrej je »tepil od okna. »Napravil bom vse, kar želite.« »Hočete reči, da ste pripravljeni storiti vse, da pridobite na času,« je dejal Faber. »A v štiriindvajsetih urah se da mnogo napraviti. Človek se lahko odpelje z vlakom, z ladjo, z letalom.« Opravilova je ostro pogledala Fabra, potem Andreja. Zdelo se je, da je šele zdaj prišla na to, česa dolži Faber Andreja. Ostro je pogledala Andreja. On pa ji ni poklanjal niti najmanjše pozornosti. Pogovarjal se je s komisarjem. »Jutri se odpeljem v mesto k Bekerju in bom govoril ž njim.« »Andrej »e sme tja sam,« se je oglasil Faber. »Nič pa nimam proti temu, če ga pošljete tja z inšpektorjem Beltom.« »Zaenkrat še ni treba mešati v to zadevo inšpektorja Belta,« je dejal komisar. Cemu je rekel »zaenkrat«? Ireni je segel strah v srce. »Vam je prav, če grem jaz sam z gospodom Paštrovidem in ga privedem spet nazaj?« je yprašal komisar. Faber je pogledal najprej Andreja, nato komisarja. Oči so se mu zmagoslavno svetile. »Da, s tem bi se zadovoljil. Vendar ne bo nič hudega, če grem za vsak primer tudi jaz z vama.« »Na žalost imate nekako moralno pravico do tega,« je odvrnil komisar. »Vendar bi vas prosil, da greste z nami trezni.« »To naj vas ne skrbi,« je veselo odvrnil Faber. »Tako bom trezen kakor sodniki, ki bodo obsodili Andreja na smrt, še preden bodo minili trije meseci. Trdno upam, da bo doktor Beker naposled le moja glavna priča.« Vse jih je pogledal po vrsti in se režal. Nemara je naposled le zaslutil, čemu je šla Rebeka k zdravniku... »Kdaj pojdemo zjutraj k zdravniku?« je še vprašal Faber. »Sami določite uro,« je dejal Andrej. »Popeljemo se od tod ob devetih.« »Dobro, ob devetih! Upam, da smo s tem za danes opravili,« je dejal komisar. »Jutri ob devetih bom tam.« Komisar se je poslovil. Faber si je orižgal cigareto in posmehljivo vprašal: »K večerji me najbrže ne boste povabili?« Nihče mu ni odgovoril. »Pa zbogom, Andrejček, in prijetno spanje to zadnjo noč!« je pozdravil posmehljivo in odšel. Irena in Andrej sta ostata sama v sobi. Andrej je stal ob oknu. »Zjutraj pojdem s teboj v mesto, Andrej,« je dejala Irena. »Da,« je ^odgovoril čez trenutek zamolklo. »Zdaj morava biti zmerom skupaj.« Prišel je Frank in obstal med vrati z roko na kljuki. »Faber in zdravnik sta odšla,« je dejal. »Me boste še kaj potrebovali?« »Zdaj ne, Frank. Morda boste imeli jutri ali pojutrišnjem polne roke dela. Ali dotlej jc še dovolj časa.« Frank je voščil lahko noč in šel. Tedaj je Andrej naglo stopil k Ireni, ki ga je sprejela i razprostrtimi rokami. Dolgo sta stala tako molče objeta. »Skupaj bova sedela jutri v vozu,« je dejal Andrej. »Da.« »In ko me aretirajo, bom miren. Zdaj niso več tako strogi. Obiski v zaporu so dovoljeni. Vzel si bom najboljšega advokata.« »Da.« »Moral jim bom povedati vse po pravioi. Potem bo vse lažje.« »Da.« Prišel je Fric in povedal, da je večerja na mizi. t Ko je zjutraj kmalu po šesti uri Irena vstala in pogledala skozi okno, je videla, da je trava vsa rosna in da so mokre rože žalostno po-vešale svoje cvetove. V Dubravici se je prebujal nov dan, življenje v vrtu pa ni kazalo nobenega sočutja s strastmi in trpljenjem ljudi. Andrej je še spaL Ni ga zbudila. Pred seboj sta imela dolg in težak dan. Nihče ni vedel, kaj jima prinese. Nekje v mestu živi zdravnik Beker, ki ju nikdar ni videl, a vendar drži v rokah njuno usodo. Ko se je Irena okopala, je zbudila Andreja. Klarka je prinesla čaj in skupaj sta ga popila. Potem je Andrej vstal in se okopal. Irena pa je zložila nekaj najnujnejših reči v kovčeg, če bosta morda morala ostati več dni v mestu. Vzela je kovčeg in klobuk, se poslednjič ozrla po spalnici in šla dol. A ko je šla po stopnicah, jo je prevzela čudna želja, da bi se vrnila in si še enkrat ogledala sobo, ki jo je bila pravkar zapustila. Vrnila se je in z dolgim pogledom se je poslavljajoče ozrla po prostoru. Za večno si je hotela vtisniti v spomin vse, kar je bilo v tej sobi. V jedilnici je bilo hladno. Prišel je Andrej in oba sta molče pojedla zajtrk. Andrej je zdaj pa zdaj pogledal na uro. Prišel je Frank. »Jaz bom ves dan v pisarni, čakal bom, da me pokličete po telefonu. Morda me boste po obisku pri dr. Bekerju potrebovali v mestu.« »Da, morda,« je odvrnil Andrej. »Upam, da se ne boste preveč utrudili, gospa,« se je obrnil k Ireni. »Težaven dan boste imeli.« »Ne skrbite zame.« »Torej pojdiva že,« je dejal Andrej. »Zbogom, Frank!« Sedla sta v voz in Frank je zaprl za njima vratca. »Saj mi boste telefonirali, kaj ne?« »Brez skrbi, bomo,« je dejal Andrej. Motor je zabrnel, voz je zdrčal skozi drevored proti glavni cesti. Ko so privozili do križišča, je bil Fabrov zeleni voz že tam. Faber je gologlav in s cigareto v ustih sedel za volanom. V mestu je bila neznosna vročina, ko so naposled prispeli pred hišo, v kateri je stanoval dr. Beker. Irena in Andrej sta bila vsa trudna, Faber se je zlobno smehljal. Komisar je že čakal in vsi štirje so se napotili skozi velika vežna vrata. V prvem nadstropju je komisar pritisnil na zvonec. Odpirat je prišlo mlado dekle. »Prosim, izvolite naprej,« jih je povabila, jim odprla vrata čakalnice in čez trenutek so stali v ordinacijski sobi pred živahnim možem sivih las in srednje postave, ki si je radovedno ogledoval neznane goste. »Izvolita sesti!« Sedli so. »Gotovo se čudite, gospod doktor, takšnemu obisku,« je začel komisar. »Oprostite, da vas motimo. Jaz sem komisar dr. July, to pa so gospod Paštrovič, njegova žena in gospod Faber. Gotovo ste že slišali, da so našli čoln in truplo pokojne gospe Paštroviceve?« »O, da,« je odvrnil dr. Beker. »Komisija je ugotovila, da gre za samomor,« je dejal Faber, »kar pa je po mojem mnenju izključeno. Gospa Paštrovičeva je bila moja sestrična in prav dobro sem jo poznal. Nikdar ne bi bila napravila kaj takega, a kar je glavno, razloga ni imela za to. Zato bi mi radi vedeli, čemu je na dan svoje smrti prišla k vam.« »Pustite rajši govoriti mene in doktorja,« je dejal Andrej. »Gospod doktor nima niti pojma, o čem govorite.« Obrnil se je k zdravniku, ki je stal tam ■ prekrižanimi rokami in vljudnim nasmehom na obrazu. »Bratranec moje pokojne žene ni zadovoljen z uspehom dozdajšne preiskave. Prišli smo k vam, ker smo v koledarčku moje pokojne žene našli zapisano vaše ime in vašo telefonsko številko. Zdi se, da se je bila vnaprej prijavila pri vas in potem res prišla k vam. Ali lahko potrdite to našo domnevo ?«_ Doktor Beker je z vso pozornostjo poslušal Andreja, potem pa je odkimal in rekel: »Zelo mi je žal, ali mislim, da se motite. Prav gotovo bi si bil zapomnil ime Paštrovič. Res se ne spominjam, da bi bila vaša žena kdaj pri meni na pregledu.« Dr. July je vzel iz listnice listek, ki ga je bil iztrgal iz Rebekinega koledarčka. »Tule je zapisano: Beker ob dveh. In tu je številka telefona: 1488.« Doktor Beker je začudeno pogledal na listek. »Čudno. Številka telefona je pravilna.« »Da ni prišla k vam pod nepravim imenom?« je vprašal komisar. »Da, to je mogoče, čeprav se mi zdi zelo čudno.« »Ali nimate morda v seznamu svojih bolnikov imena gospe Paštroviceve?« je vprašal dr. July. »Imam vtis, da je njen obisk pri vas v zvezi z njenim samomorom.« »Z njenim umorom,« je dejal Faber. Doktor Beker je privzdignil obrvi in pogledal Andreja. »Nisem imel niti pojma, da gre za kaj takega. Oprostite me za nekaj trenutkov, da stopim po svojo kartoteko. Imam seznam in popis bolezni vseh svojih bolnikov. Prosim, vzemite dotlej cigarete!« Vrnil se je z velikansko knjigo in s kartoteko ter položil vse to na mizo. Potem je začd listati po knigi. (Dalje). NEKAJ ZA MLADINO Zaklete deklice so strašile v cerkvi Ljudska pravljica Živel je grof, ki so se mu rodile tri hčerke, a mu je vse tri odnesel hudobni duh, že preden so bile krščene. V tistem kraju je stala tudi velika cerkev in vanjo so hodile ponoči strašit vse tri zaklete sestrice. Da bi pregnali strahova, so vsako noč postavili v cerkvi stražo, a strahovi so vsakega stražečega vojaka raztrgali. Nekoč je moral na stražo v cerkev zelo pobožen vojak. Med potjo proti cerkvi pa je srečal lepega mladeniča ln ta je vojaka vprašal, zakaj je tako žalosten. »Ker se mi bliža smrt,« je odgovoril vojak. »Vsakogar, ki straži v tej cerkvi, raztrgajo strahovi.« • »Ne boj se,« ga je potolažil mladenič. »Ko odbije ura deset, se skrij v spovednico, kjer te strahovi ne bodo našli.« Mladenič je nato izginil, a vojak je šel poto-lažen v cerkev Ko je odbila ura deset, se je naglo skril v spovednico. Tako je čakal strahov. Ob enajsti uri je zaslišal silno ropotanje in rožljanje z verigami. Strahovi so premetavali po cerkvi stole in druge reči, a vojaka ' niso našli. Ko je odbila tretja jutrnja ura. so strahovi izginili. Ko se je vojak zjutraj zdrav vrnil v vojašnico, so se mu vsi čudili, da je ostal živ. Poveljnik mu je zato zapovedal, naj gre še naslednjo noč stražit v cerkev. Tudi zdaj je vojak srečal mladeniča, ki mu ie rekel' »Nocoj se skrij na prižnico.« Vojak je res šel na prižnico. Ob enajsti uri so pridivjali strahovi in še huje razgrajali kakor preišnjo noč. Stopili so tudi k spovednld in pogledali vanjo. Ker vojaka ni bilo v njej, so spovednico razbili na drobne koščke. Vse so premetali, le na prižnico niso pogledali. Ob treh SO strahovi Izginili in vojak je bil spet rešen. Se tretjo noč je moral isti vojak na stražo v cerkev. Zdaj mu je neznani mladenič, ki je bil sam angel božji, svetoval, naj se vleže pred oltar in počaka, da bodo tekli strahovi okoli cerkve. Tedaj pa da naj se zapre v krsto in krepko drži pokrov. Ko je odbila deseta ura. se je vojak ulegel na prostor, kjer duhovnik mašuje Ob enajstih' so pridivjali trije strahovi kakor oba prejšnja večera. Izpred oltarja je vojak brez bojazni opazoval strahove, kako so razbijali po cerkvi. Tudi prižnico so razbili. K oltarju pa se niso upali. Naposled so šli iz oerkve in tekli okoli nje. Tedaj je vojak naglo skočil h krsti in se zaprl vanjo. Strahovi so se spet vrnili m planili proti krsti. Toda vojak je z vsemi močmi držal pokrov. Ko je cerkovnik zjutraj zazvonil jutrnjico, je ropotanje v cerkvi na mah utihnilo. Cerkovnik je po zvonjenju stopil v cerkev, da bi pogledal, ali je vse v redu, in je našel pred oltarjem tri klečeče deklice. Deklice so mu povedale, da so bile doslej v oblasti hudobnega duha in da jih je strašnega trpljenja rešil vojak prav tedaj, ko je zvon zazvonil jutrnjico. Cerkovnik je vprašal po vojaku in deklice so mu povedale, da se skriva v krsti. Sli so h krsti, a vojak nI hotel iz nje, ker se je bal, da niso strahovi še zmerom v cerkvi. Naposled se jfe le opogumil in vzdignil pokrov Ko je spoznal cerkovnika, je vstal Iz krste. Začudil se je, ko je zagledal tudi tri lepe deklice. Te so mu povedale, da so bile zaklete od hudobnega duha ln da jih je on, vojak, rešil. Grof se je zelo razveselil, ko mu je vojak privedel rešene hčerke. V zahvalo je dal grof najstarejšo hčer vojaku za ženo in ga je postavil še za svojega naslednika, ker ni imel lastnih sinov. | za uganjkarje? Križanka Vodoravno: 1. Prebivalci ravnine v primeri s hribovci 5. Prvi obred, ki ga je deležen novorojen zemljan kot kristjan. 8. Visoka karta. 10. Abecedna oznaka neke črke. 11. Prislov časa (narobe). 12. Ženska, ki reže kipce in podobno iz lesa. 15. Priimek očeta slovenske književnosti (umrl 1. 1586.). 16. Žensko krstno ime (tri črke) + delavec v neki panogi kovinske industrije, 18. Žensko krstno ime, istovetno Ivanki (štiri črke) + vsak poštenjak jo hoče imeti neoma-deževano. Navpično: 1. Možak, ki se nepoklicno bavi ■l zdravljenjem. 2. Z njim mažeS predmete, da se svetijo. 3. Rabiš za šivanje. 4. Otok, znan iz starogrške zgodovine. 6. Vrsta vina, ki se prideluje tudi v okolici Gorizie. 7. Nemočan človek. 9. Eno Izmed glavnih pomladnih kmetijskih del. 11. Olepšanje z drugo besedo. 13. Vsakomur je potreben za življenje. 14. Pripadnik starega divjega naroda (narobe). 16. Osebni zaimek 17. Kos obale, štrleč daleč v morje. *«» čarobni kvadrat 1. a a 6 e i 2. e e i i 1 3. I k k i 1 4. n 0 0 0 O 5. P P t t i 1. 2. S. 4. 5. Vodoravno in navpitno: 1. Slikar in zidar ga potrebujeta za barvanje. 2. Kdor Jo Ima, se vljudno ln dostojno vede. 3. Vodilec letala. 4. Svete podobe pravoslavnih vernikov v Rusiji. 5. Vas pri izlivu Krke v Savo. znana po toplih vrelcih. Rešitev križanke St. 16: vodoravno: 1. Milčin-skl. 9. Abel, 10. urar. 11. rata, 12. bera, 13. Aron + Simon, 15. kaj, 17. padec, 20. Eplr, 22. Cita, 24. kan, 26. lov, 27. Argentina; navpično: 1. Mara, 2. Ibar, 3. leto, 4. člankar, 5. Nubijec, 6. grem, 7. karo, 8. Iran, 14. sad, 16. Meka. 1'. ping, 13. Cill, 19. Java, 21. par, 23. ton, 25. vezLiK. Zgc&ha o ukrfidsnem zlatem vrču Gervazij je vlomil v Protazijevo stanovanje in mu ukradel zlat vrč. Ves nesrečen je bil Pro-tazij zaradi izgube stare družinske dragocenosti, ki pa je naposled delala preglavice tudi Ger-vaziju, ki ni vedel, kako naj vrč spravi v denar, da bi mu ne prišli na sled. Ne kes, temveč strah je rodil v Gervaziju sklep, da bo ponoči ukradeni vtč skrivaj vrnil lastniku. Istega večera, preden Je hotel izvršiti avojo namero, je Gervazij srečal Protazija, ki mu je ves obupan tožil svoje gorje. »Nič ne obupuj,« je menil Gervazij, »tat ti bo zlati vrč gotovo vrnil. Kaj pa naj sicer počne z njim? Prodati ga ne more, ker ve vsa pokrajina, da je tvoj, obdržati pa tudi ne. ker bi ga kmalu odkrili pri tatu.« j »Ti si bedak, Gervazij,« se je razhudil Prota-! zij, »razbil ga bo na kose in posamezne dele | prodal zlatarju.« ! »Saj res,« je malo pomislil Gervazij, »potem ga pa ne boš več videl...« Po Steubnu: Povest Iz prve indijanske vojne za Ohajo V tej povesti, ki je nadaljevanje pravkar končane naše povesti »V ujetništvu med Indijanci«, boste srečali mnogo znanih oseb, med njimi Tekumzeja, ki je odrasel bojevnik. Fantje, če razmišljate o Ameriki, mislite prav verjetno le na avtomobile, na nebotičnike, na diriajoče vlake, na lepotna tekmovanja, na svetovne mojstre boksa in na denar, da, na kupe denarja. Je že res, da je v Ameriki mnogo denarje, prav mnogo denarja, toda tudi mnogo siroma-Žč'ne! Pa še marsikaj je v Ameriki, kar je človeku iz Evrope zelo tuje, kar ga včasih celo odbija Tam je mnogo grobosti poleg pobožnega licemerstva. Zamislite si, kakšna je bila Evropa za časa Rimljanov: polna pragozdov, močvirij in step. Predstavljajte si, da se je Evropa razvila od Kristusovega rojstva do danes v 160 letih, zamislite si, da se je prav nenadno razlila čez vso deželo velikanska reka priseljencev, da so v 120 do 160 letih prekrižale Evropo ceste železnice, jo pokrile tvornice, nebotičniki, velemesta, da so gozdovi na silne daljave čisto izginili, da so se prerije izpremenile v žitna polja gorovja pa v rudnike in premogovnike, da so se na stepah v globino zavrtali iskalci petroleja, da hitijo danes čez deželo namesto divjih f^ed živine in konj traktorji, avtomobili in nešteti kmetijski stroji — potem si lahko približno predstavljate, kaj se je zgodilo v Severni Ameriki. Ne boste se čudili, če je pri tako naglem gospodarskem razvoju bilo mnogo nasilja in ne:zmerno mnogo grobosti. Kogar vodi pohlep po denarju in oblasti, ne pozna človeške obzirnosti. In če boste zdaj brali povest »Rdeči vihar«. se vam bo marsikaj zjasnilo. Povest »Rdeči vihar« se dogaja v deželi, kjer so leta 1774. prebivali nekateri belci in nekaj tisoč Indijancev. Petindvajset let kasneje so bili Indijanci tam že skoraj iztrebljeni, zato pa je tam že prebivalo več stotisoč belcev. Brezumno pobijanje divjačine iz brezobzirnega pohlepa po dragoceni kožuhovini je Indijancem pobralo zaslužek in jim onemogočilo preživljanje. Cesar ni storil glad, so dopolnile puške graničarjev, ki so neusmiljeno .streljali, če se jim kdo ni slepo pokoril. Pa še eno strašno zlo so med Indijance zanesli belci: žganje je začelo uničevati te zdrave hčerke in sinove prirode. Ampak Indijanci so se proti vsemu strašnemu zlu belcev branili Kako. vam bo povedala pričujoča povest. Eno vam moramo povedati: vsi Indijanci, ki so omenjeni v tej povesti, so tisti čas resnično živeli. Kornstalk je bil resnično miroljuben, v vojni oa neizprosen in velik vojvoda svojega rodu Tudi Logan je v tej povesti opisan, kakršen je bil. Njegova usoda sp razpleta tako. kakor bomo o njem govorili Lord Henmor, Da-niel Bun Simon in Jan Girtiti so zgodovinske osebe prav tako kakor izdajalski oštir Oritjuš. ki ie ?ares pomoril Loganove svojce. Velika bitk« v gozdu, konec vojne in vse nadaljnjo je opisano po zgodovinskih dogodkih. Doba obmejnih borb med Indijanci je bila polna neverjetnih pustolovščin, V te borbe je bilo zapleteno nešteto ponosnih junakov in ničvrednih izdajalcev Skratka vsega je toliko, da pripovedovalcu ni bilo treba ničesar drugega kakor popisati resnične dogodke in jih lepo razpresti. Kdor hoče vedeti in spoznati, kako so nastale Zed'njene države Severne Amerike, mora poznati tudi borbe za njihov postanek. Takrat, ko so divjale grozovite vojne z Indijanei, ko so belci prodirali na ameriško ozemlje in se potem proti Angliji borili za ameriško samostojnost. so bile položene osnove današnje Amerike. Sence nad lesene hišo Hinek je prisedel k bratu na klop pred hišico, zgrajeno iz tramov. Opazoval ga je zaskrbljeno. Kaj se bo zgodilo, če mu umre sin? Kaj sta poslednja dneva napravila iz moža, ki ie bil vedno tako vesel in močan! »Mirko! Ze dolgo te ogovarjam in ti mi ne odgovoriš. Ali si sploh čyl, kaj sem rekel?« Krepko ga je prijel za ramo in ga močno po-tresel: »Mirko, meraš me poslušati. Morava se odločiti!« Mirko je »mučen dvignil oči, kakor bi liotel reči Kaj me briga vse skupaj! »Mirko, poslušaj! Bun je bil spodaj ▼ vasi. Dane Bun. stari borec Rekel mi je. naj bomo previdni. Lenapi so nemirni ..« Ko je brat Mirko začul ime slavnega lovca, so se naenkrat zabliščale njegove oči. Zazrl se je v brata. Kako često si je že želel, da bi spoznal tega moža. Daniela Buna, in da bi z njim govoril. Toda takoj se je spet ugasnil sijaj in truden je rekel, ko mu je glava spet klonila: »Tako je tudi Bun postal gofljač!« »Mirko, kaj bi to! Sam veš. da to ni res. Dane Bun je najmirnejši mož na meji.« »Lenapi ubogajo Kornstalka in Korastalk je mož beseda, ki spoštuje pogodbe.« Hinek je razburjen grebel s prsti eteeh rok po svetlih laseh Potem je udaril s pestjo na mizo. »Mirko, človek božji, ampak mi ne *x>štu-jemo pogodb. To vendar veš prav tako dobro kakor jaz. Mar nisi prav ti zmerom »varil, naj ne delamo zoper pogodbo s Kornstalkom, n*' Ženski vestnik Večino kuhinjskih dišav lahko pridelaš domA Kuhinjske dišave dajejo jedem prijeten okus. Toda tuje dišave so drage, zato si iznajdljiva gospodinja čedalje bolj pomaga z domačimi di-šavnimi rastlinami, za katere je prav zdaj čas, da jih posadimo na vrtu. Le nekaj jih moramo kupiti, ker jih ne moremo pridelati pri nas. Majaron je znana dišava za obare, juhe in omake. Meliso uporabljamo 2a zdravilen čaj in za zeliščno juho. Dajemo pa jo tudi v štruklje. Meta, krebuljica, rman nam služijo za zelenjavno juho in kot dodatek k jajcem, obloženim kruhkom in štrukljem. Materina dušica (timez) se rabi v kvaši, nekaterih obarah in juhah. Lovorjevo listje daje okus raznim juham in omakam. Peteršilj in drobnjak, zelena in sesekljana, sta izvrstna dišava skoro k vsaki jedi. Pridenemo ju po večini šele tik pred uživanjem. Učinkovito popravita okus nezabeljenega krompirja. Žajbelj pridevamo posebno divji perutnini, pa tudi mesu domačega zajca Kumino dajemo v prežganko, zelje, sladko repo in druge jedi. Napačno je, če jo uporabljamo celo, ker takšne želodec ne presnuje. Moramo Jo zdrobiti. Janež dajemo v kruh in v razno pecivo. Listje zelenega janeža je sesekljano izvrstna začimba graha in zelenjave. ---" porabljamo kot dodatek h kvašam in k divjačini. Koper dajemo h kislim kumaricam, seseklja-ne^ v jajčne jedi, juhe in omake. Pehtran daje dober nadev za štruklje in preproste domače potice. Z njim napravimo tudi dišavni kis. česen in čebula spadata skoro v vsako jed razen v sladke. V sirovem stanju sta posebno zdrava. Za kuhinjo Krompirjevi cmoki z marmelado. Ta jed se da poceni napraviti, ker ti ni treba sladkorja in lahko rabiš enotno moko. Skuhaj krompir, olupi ga in dobro zmečkaj. Nato dodaš toliko moke brez vode, da dobiš srednje mehko testo. Prideni eno jajce, zgneti, oblikuj cmoke in jih nadevaj z marmelado. Zakuhaj jih v slanem vrelem kropu. Ko pri- plavajo na vrh, jih poberi, zabeli z mastjo, v katero si dala malo drobtinic. Daj vroče na mizo. Ti marmeladni cmoki so po okusu Čisto podobni češpljevim cmokom. Nadomestek za smetano. Smetano nadomestimo z okusno zmesjo, ki jo lahko pripravimo iz mleka V ta namen vzamemo pol litra mleka, tri žlice sladkorja, dve žlici moke, vse skupaj dobro premešamo in prekuhamo med stalnim mešanjem. Ko je mešanica kuhana, jo mešamo naprej na hladnem toliko časa, da se povsem ohladi, nato jo postavimo v shrambo do naslednjega dne. Zdaj dodamo zmesi še nekaj vanilina in jo tolčemo s šibico za sneg, da postane trda kakor smetana. Krompirjeva potica. En kilogram kuhanega in pretlačenega krompirja, 35 dekagramov moke, dve jajci, štiri dekagrame masti, malo soli in vzhajan kvas zgneti v testo. Nato zvaljaj, na-maži z raztopljenimi ocvirki, zvij, deni na po-mazano pločevino in postavi na toplo, da bo vzhajalo. Peci v pečici. Ko je pečeno, razreži na rezine. Koristni nasveti Pravilno ravnanje s krtačico za zobe. Pri čiščenju zob namoči krtačico (ščetko) prej v mlačni vodi. Sele nato smeš z njo čistiti zobe, a to ne samo v eni smeri in na eni strani, temveč tudi zgoraj in znotraj. Po čiščenju ne pusti ščetke mokre, temveč tolci s ščetinami krtačice ob brisačo, dokler ne izgine voda. Sčetko deni nato na zračen prostor, da se čisto posuši. Sčetko, s katero postopaš na ta način, boš ohranil dosti dalje časa kakor sicer in razen tega jo boš Imel zmerom čisto. življenje IN a N. B. — Vaše sanje pomenijo samo dobro. Važno je, da ste le čez prišli. Imeli boste srečo v ljubezni in v denarnih zadevah. Ker je bil most slab in lesen, boste morali vztrajati, tudi če se vam bo zdelo, da ne morete uspeti. Prebredli pa boste prav vse morebitne zapreke, če pričakujete kake novice, bodo nedvomno dobre in vesele. Torej, če imate pred seboj kake načrte ali kaj drugega, kar vam je zelo pri srcu, vztrajajte in dosegli boste. Ce pa ste prav zdaj sredi težav — padli ste v vodo in bredli do pasu — jih boste kakor rečeno lepo premagali. Vaše sanje so bile zelo značilne ln zanimive. F. C. - 1900. — Velik svinčen sod ste porivali po strmem hribu in ga srečno spravili do vrha Ko ste prtSll potni na vrh hriba, pa Je tovor Izginil. — Neko zamotano zadevo rešujete, ki var» dela mnogo skrbi. Ne obupujte, ker se boste brez dvoma »odmot&Ii« ln potem se vam bo zazdela tako lahka ln nevažna, da jo boste kar pozabili! Prestrašen. — Krokodila, strašno žival i« Nila, videti v sanjah, pomeni nevarnost. Ker se ga mata bali in ste celo v Nil skodli ln se kopali, je dobro znamenje. Se boljše pa pomenijo korenine, ki so molele lz vode. Nevarnost, ki vam preti, boste z vztrajnostjo in pogumom varno premagali. Ce Imate kako denarno zadevo, boste brea dvoma zaslužili. Sanje - 1. IV. — V najkrajSem času ae boste poročili. Kaj naj storim. Močno ste se prestrašili zaradi sanj, ki ste jih Imeli one dni. Sanjalo se vam Je, da ste imeli v rokah kos žarečega železa, ki vam ni ožgal roke, pač pa va» je njegova vročina vso prevzela. Ker ste mladi in nepokvarjeni, pomenijo take sanje zelo dobro Ljubezen. Srce nekoga, ki ga morda še niti ne poznate, gori za v ar in prav kmalu se boste znašli v njegovem objemu 1 Večernica. — Sanjalo se vam je, da ste na jasnem nebu videli zvezdo večernico. Tudi vaš? «anje dobro pomenijo. Kar si najbolj želite, se vam bo brez dvoma Izpolnilo, seveda, če ni kaj nemogočega! KUPON ZA ODGOVOR V KOTIČKU ZlVLJENJF IN" SAN.IF V EsaMja rase električno drevo V indijskih gozdovih rase čudno drevo, ki je menda edinstveno na svetu. Njegovi listi so nabiti z elektriko, o čemer se človek hitro prepriča, če se katerega izmed listov malo dotakne. Takoj ga ošine močan električni tok. Da ie množina elektrike, ki ie nakopičena v listih električnega drevesa, res precejšnja, dokazuje dejstvo, da se na primer magnetna igla že v razdalji 200 metrov od njega močno zgane. Vendar pa to čudovito drevo nima zmerom enake količine elektrike. Najmočneje je nabito z elektriko vsak dan opoldne, potem pa čedalje manj, čimbolj teče ura proti polnoči. Takrat doseže najnižjo stopnjo elektrike. Tudi z vremenom se množina elektrike, nakopičene na listih tega drevesa spreminja V deževnih dneh tega pojava skoro ni opaziti, najmočneje pa človeka strese, če se tega čudovitega drevesa dotakne ob solnčnem vremenu opoldne. Zanimivo je dejstvo, da se celo ptiči že od daleč izogibliejo električnih dreves. AN JE se ne naseljujemo okrog Ohaja ali celo v Ken-tukiju. In zdaj se delaš, kakor da o tem vsem nimaš pojma. Mnoge lesene hiše že stoje ob lepi reki Ohaju. Pa tudi na zelenih poljanah Ken-tukija jih je zdaj že nekaj. Dane Bun jih je vendar vodil tja — mož pripoveduje čudovite reči o tistih krajih. Tam so lovišča Indijancev iz plemena Savanov, ki žive zgolj od lova To veš sam bolje kakor jaz. Pogodba pa se glasi, da tja ne sme noben belec. A vendar so šli tja. Nikoli ne bo Kornstalk žrtvoval teh dežel!« »Toda Bun jih je baje kupil,« je trudno odvrnil starejši brat. Njegov život je sklonjen naprej, glava počiva v dlaneh, roke pa ima oprte na kolena. Sedi nepremično, komaj da premika ustnice Hinek skoči pokoncu. »Ti praviš temu: kupil! Lepa reč, kaj takega bi pač Danu Bunu ne prisodil. Pa je že tako. Indijanci so brez pravice. Sleparimo jih spredaj in zadaj. In če se potem branijo, pravimo, da kršijo mir. Dane Bun je v Kentukiju kupil zemljo od Čirokov, ki pa imajo do teh krajev prav toliko pravice kakor Irokezi do Kanade. Ciroki, ki prebivajo v južnih gorah in se vsake kvatre enkrat priklatijo v Kentuki na rop in poboj! Pa zakaj je Dane Bun to storil? Nu, pač zato, da lahko reče: Saj sem vendar to zemljo kupil ta plačal! Mož je predobro vedel, da bi mu Savani svoje zemlje nikoli ne prodali. Ampak to je slaba zvijača, za Buna neprimerna. Kaj hočemo, takšni so pač vsi, tudi najboljši belci, kadar gre za Indijance. Glavar Kornstalk se bo boril za svoje pravice.« »Prav imaš,« je trudno odgovoril zlatolasec, kakor so Indijanci že nekaj let imenovali Mirka in kakor se ga je ime prijelo tudi pri belih naseljencih. »Rečem pa: jaz se ne bom boril proti rdečekožcem. Lenapi in Savani so moji prijatelji. Za kožuhovino jim plačujem pošten denar in jim še nikoli nisem prodal nič slabega. Logan je moj pobratim!« Bedno je bilo gledati Mirka. V očeh mu je sijala plahost, ko je pogledal proti bratu. Lasje so mu bili kuštravi, obleka neurejena. Sredi govora je utihnil in prisluhnil, kaj se godi v njegovi leseni hiši. N:č se ni ganilo. Brata sta molčala. Hinek je spoznal, da ne more Mirka spraviti na druge misli in da brat neprestano misli le na svojega bolnega sinka, ki se notri v zamračeni sobici bori s smrtjo. Nepremično je sedel Mirko, le zdaj pa zdaj je vztre-petal, kakor bi ga mrazilo. Sonce pa je zmagovito sijalo s sinjega neba. Bilo je poldne in v vsej nedogledni pokrajini je vladala tišina. Vroča ura je ležala nad prirodo, zrak je trepetal nad bohotnimi pestrimi rožami pred hišo. Kakor pijani so se opotekali metulji, počasi je od-brenčal čmrlj mimo. Konji v ogradi so bili s kopiti v senci dreves, ker so jih preveč nadlegovali komarji. Nekaj kokoši je dremalo v vročem pesku. Mirkovih kolen se je zdajci nekaj dotaknilo. Pogledal je. Pred njim je stal Tiraš, velik pes. V gobcu je držal majhen predmet in je tiho cvileč gledal svojega gospodarja. Ko je videl, da se gospodar ne briga zanj, je položil svoj plen pred njegove noge, vzdignil glavo ter za-teglo ta glasno zalajal. Naposled se je spravil k vratom, se vlegel na zemljo ta je pozorno gledal v hišo. Mirko je pogledal, kaj mu je pes položil k nogam. Potem je vzdihnil: »To je Logan prinesel sinku pred desetimi dnevi. Sam mu je napravil te opanke. Sam jih je vezel. Tako lepo, tako majčkeno!« Hinek je skočil pokoncu: »Tega ne izdržim več. To obupno čakanje! Mirko, bodi mož. vsi bomo morali nekoč umreti!« Mirko ga sploh ni slišal. Čedalje tiše je šepetal: »Tako lepo vezeno! Mirkec se je tega tako srčno veselil .. « In potem je rekel, ne da bi bil dvignil oči, skoro še tiše: »Hinek, prosim te, poišči ga še enkrat. Privedi Logana semkaj, moraš ga najti. Osedlaj konja, pojezdi v gozd, prosim te, Hinek ...« Prav počasno je Mirko izgovoril te besede ta potem pogledal brata Hinka tako obupan, kakršni so pač včasih baš močni in veliki možje, ki ne vedo s svojo močjo ničesar pametnega početi, pa sedijo tu ta čakajo. Hinek je stisnil ustne, potem je planil: »Privedeni ga semkaj, ne vrnem se. preden ga ne najdem.« Toda še enkrat se je vrnil: »Mirko, spodaj v vasi vedo, kaj je treba storiti. Logana ti pošljejo sem, kakor hitro se pokaže. Ali pa bo res vedel pomagati? Iskal ga bom. Mirko. Toda meniš, da bo res lahko pomagal?« »Ce sploh še more kakšen človek rešiti mojega sinka, potem je to edino Logan,« je vdano odgovoril Mirko. Na vratih je nekaj zašumelo. Hinek Je pogledal tja. Tam je stala mati bolnega otroka. Stala je na obojih, ob katere je naslonila glava Solze so ji polzele po licih, bila je bleda in tiha. Hinek je pristopil k niej in jo povedel na klop Vsedla se }e brez moči in se naslonila na moža. pri tem pa je šepetala: »Mirko, zame ni več življenja.« Tako sta mož ta žena potrta sedela na vročem soncu. Brat Hinek je odiezdil. da poišče rdečega prijatelja Logana. Mirko je obračal otroški čeveljček v rokah, oiegove ustne so bile bolestno nasmehljane. Mož ta žena nista našla besede drug za drugega. V hišici je ležal njun sinek, zdaj se je zganil. Samo mati ga je čula. Dvignila se je ta šla v h«ico in je pokleknila ob ležišču malega bolnika. Zamišljeni Mirko ni opazil, di je žena stopila k otroku. Držal je indijanski opanek. mo-kasinček, v rokah in je zdaj pa zdaj zašepetal: PETINŠTIRIDESETA VAJA In viaggio Moglie: »Quando parte il nflstro treno?« — Marito: »Alle undicl e trentacinque.« — »Allora mangeremo un boccone prima di partire.« — »Io non mangerč niente perche hd mangiato co-piosamente a colazione; ma tu e Annetta pren-derete qualche cosa.« — »Hai gia pagato il con-to?« — »Non ancora, lo paghero quando lasce-remo l'albergo.« — «Tu non dimenticherai dl d are una mancia alla cameriera che č sta ta si compiacčnte con Annetta.* — »Va bene, e tu apparecchierai le valigie.« — »Che dicl del tčm-po? H6 paura che cambi; tira un vento freddo; temo che nžvichi.« — »Lo temo anch'io.« — »Vado un momento al telegrafo; inviero un tele-gramma al cugino per annunciargli il n6stro arrivo; torno subito; aspettatemi nella sala da pranzo.« — »Cameričre, portate per mla moglie una bistecca e per mia figlia una costeletta di vitello e una mezza bottiglia di vino bianco no-strano; e preparate il conrto.« — »Benissimo.« — »Direte al facchino che carichi le mie due va-liggie sul suo carretto e che non manchi d'esse-re alla stazione per te tindici e un quarto.« — »Sara servito.« Prevod: Na potovanju. Zena: »Kdaj odide naš vlak?« — Mož: »Ob 11.35.« — »Tedaj bomo zaužili grižljaj, preden odidemo.« — »Jaz ne bom Jedel ničesar, ker sem obilno jedel pri zajtrku; a ti in Aneta bosta vzeli kakšno reč.« — »Ali si že plačal račun?« — »Se ne, plačal ga bom, ko bomo zapustili hotel.« — »Ti ne boš pozabil dati napitnino hišni, ki je bila tako ustrežljiva nasproti Aneti (dobesedno: z Aneto).« — »Dobro je, in ti boš pripravil kovčege.« — »Kaj praviS o vremenu? Bojim se (dobesedno: imam strah), da se bi spremenilo (dobesedno); vleče mrzel veter; bojim se, da bi snežilo (dobesedno).« — »Tega se bojim tudi jaz. Grem za trenutek na brzojavni urad (dobesedno: k brzo-javu); peelal bom brzojav bratrancu, da mu naznanim naš prihod (dobesedno: za naznaniti mu naš Drihod); vrnem se takoj; počakajte me v obednlci (sobani za obedovanje).« — »Natakar, prinesite za mojo ženo dušen goveji izrezek (bffstek) tn za mojo hčer telečja rebrca in pol steklenice belega domačega vina: in pripravite račun.« — »Prav dobro.« — »Rekli boste poet reščku, da naj naloži mojo dva- kovčega na svojo cizo in da naj bo (dobesedno: da naj ne manjka biti) na postaji ob (dobesedno: 7.a) 11 in četrt.« — »Kakor želite (dobesedno: bo po-stretženo).« Razlaga besed: la moglie — žena; il treno =* vrik; marito = mož, soprog; allora = tedaj; mangiare = jesti; il boccone = grižljaj; prima di (z nedoločnikom) = preden; copioso = obilen (prislov: copiosamente = obilno); prendere = vzeti; pagare = plačati; il conto = račun; lasciare = pustiti, zapustiti; Talbergo = hotel; dimentieare = pozabiti; la mancia = napitnina; la cameeičra = hišna; si, cosl = tako; compia-cente = ustrežljiv (veže se s con = z, a v slovenščini z nasproti); va bene = dobro je (dobesedno: gre dobro); apparecchiare = pripraviti; la valiggia = kovčeg, ročni kovčeg; 51 tempo =• čas, vreme; la paura = strah; cambiare = spremeniti se (gori je v odvisnem stavku konjunktiv, kar teraža glavni stavek bojazen); tirare = vleči (tira il vžnto = vleče veter); temere =■ bati se; nevicare = snežiti (nčvica = sneži); il momente = trenutek; il telegrafo = brzojav; inviare = poslati; il telegramma = brzojav; il cugino = bratranec; annunciare = najaviti (annunciargli = sestavljenka iz annunciare in gli =* *iu); 1'arrivo = prihod; tornare = vmiti se; subito = takoj; aspettare = čakati, počakati; sala = dvorana, sobana (sala da pranzo = obed-»ica, sobana za obedovanje); il cameriere = natakar; portare = prinesti, nositi; la bistecca = dušeni goveji izrezek (bifstek); la costoletta =» reberce; il vitello = tele; mezzo = pol, polovičen; la bottiglia = steklenica: il vino nostrano i= deželno (domače) vino; preparare = pripraviti; benissimo = zelo dobro; dire (nepravilen glagol) = reči (zdajšnji čas: dico, dici, dice. di-ciamo, dite, dicono; v gornjem stavku je prihodnji čas, ki se sprega takole: dird, dirši, dirž, diremo, direte, diranno); il facchino = postre-šček; caricare = naložiti; il carretto = ciza; mancare = zmanjkati, zamuditi, izostati (man-care d'6ssere = dobesedno: manjkati biti; non mancare d'Sssere = gotovo biti); la stazione = postaja: servire = noslužiti, strefi. nostrp?5 Poravnajte naročnino!!! Tudi v Afriki imajo čarode je Kdor je začaran, zanj nI rešitve — Petsto kilometrov skozi goščavo je preletel v dveh dnevih Nedavno smo pisali o čudodejstvih indijskih fakirjev. Take čudodelnike pa imajo tudi v Afriki, zlasti na severu. 2e davno je znano, da so čudodelniki, odnosno čarovniki, člani vseh verskih tajnih družb, včasih pa kar cela severnoafriška plemena. Naj omenimo le vojaško-verski red Senusijev ali »tulečih dervišev«. To čarodejstvo, ki se le malo razlikuje od onega, ki je razširjeno pri arabskih in indijskih muslimanih, je zanimivo, a še zanimivejše je izrazito afriško čarodejstvo nekih plemen v severnih saharskih zelenicah. V glavnem je to čarodejstvo, ki se je ohranilo še iz predmohamedanske dobe severne Afrike, doma v tugurtski pustinji, ki leži na severnem robu saharske puščave. Evropski raziskovalci saharske puščave soglasno vsi potrjujejo, da v resnici obstoje tako imenovani »fosi«, nekako čarodejstvo, ki še ni čisto pojasnjeno. Če se hoče tugurtski zakonski mož znebiti svoje žene, če hrepeni nečak po dediščini svojega bogatega strica, če je postal nekdo nekomu odveč, gre ta k čudodelnemu zdravniku Z uspavajočimi zelišči tak čarovnik-zdravnik samega sebe uspava, se prestavi v nekako hipnotično stanje in povzroči, da vpliva neka sila iz daljave na določnega človeka, kar le redkokdaj zgreši svoj smoter Začarani človek se počasi suši, mozolji in gnojne bule mu začnejo pokrivati kožo, ki je bila prej zdrava, in neugasna žeja ga muči. Navadno gre že po prvih vidnih znakih te svojevrstne bolezni v prostovoljno smrt, ker ve, da se pred »fosijem« ne more nikamor umakniti. »Fosi« pa zaigra včasih tudi vlogo velikega dobrotnika, kakor dokazuje nastopni skrivnostni primer iz sudanske garnizije fn-salaka, ki očitno spominja na tibetske čudeže, je pa resničen, ker ga potrjuje trezno uradno poročilo, katero je prejelo kolonialno oblastvo Posadka je štela okrog sto domačih črnih strelcev in nekaj evropskih oficirjev. izmed katerih je eden zbolel za mrzlico in so ga mučili hudi napadi besnosti. Rolniku pa niso mogli dati edinega uspešnega zdravita kinina, ker ga niso imeli. Najbližja bolniška postaja je bila oddaljena 250 kilometrov zračne črte V tej stiski se je ponudil senegalski strelec, ki mu je ta oficir nekoč reštf življenje Rekel je. da bo v dveh dneh prinesel kinin Zdaj si pa mislite: 250 kilometrov skozi divji pragozd! Vsi so to smatrali za blaznost. Mož pa je le prosil tako vsiljivo, da mu je poveljnik naposled skoraj proti svoji volji dal zaprošeno dovoljenje. S poveljnikovo naročilnico, naslovljeno na vojaško lekarno, je Senegalec izginil v goščavi. Natanko 48 ur pozneje so se zgrozile straže, ko se je iz gozda opoteklo čisto izčrpano, do kosti shujšano, s krvavim potom pokrito človeško bitje v čisto strgani uniformi. Le s težavo so spoznali v tej prikazni svojega požrtvovalnega tovariša. V roki pa je držal izčrpani senegalski vojak škatlo kinina. Poveljnik sam sebi ni verjel, mislil je, da je bila vmes prevara. Vprašal je brezžično, kaj je na zadevi. Vojaška lekarna mu je predpisno odgovorila: »Kinin izročen v redu na vašo naročilnico strelcu, ki je imel številko 31.207.« Senegalec je poznal »fosi-jevo« skrivnost. O tem pa ni hotel ničesar izpovedati. Znanstveniki so stali pred uganko, primer so v časopisju različno tolmačili. Francozi, ki so prebili daljšo dobo v Tu-gurtu, trdijo z vso resnostjo, da poznajo črni fakirji tako imenovano vodno skrivnost in pripovedujejo primere, ko so čarodejniki napravili dež. Sredstvo za osredotočenje volje je podobno kakor v Indiji tudi tukaj ples. Ta ples, ki se imenuje sebiba, je nekaj čisto posebnega in svojevrstnega. Kdor hoče videti res pristnega, se mora potruditi v Džanet in Tugurt. Prava džanetska sebiba se končava v divji zamaknjenosti in je v svojih osnovnih plesnih oblikah presenetljivo podobna starogrškim plesom. Najbolj se ljudje bojijo čara, ki ga povzročajo tugurtski čarodejniki in ki se imenuje mbor-mbor. Čarovnija je v tem, da odrežejo umorjeni ženski glavo in roke, ča-rodejnik-zdravnik jih seseklja, doda določena zelišča in naredi iz tega med skrivnostnimi obredi mešanico. Nekaj kapljic te nevarne snovi okuži človeka z nekako gobavostjo, za katero žrtev gotovo umre. (MlDOffiiSig® j® or lua silno razžalostilo. V železniškem jedilnem vozu je sedel potnik, ki nI bil poučen o tej posebnosti In ki se je ob približanju velikega orla tako vznemiril, da je segel po samokresu ln s štirimi streli ustrelil orla. Od obla-stva zahtevajo meščani, da strogo kaznuje tujca, ki jim je ustrelil orla ljubljenca. X Sredi popoldneva so bolečine najlažje. Dva zdravnika sta s poskusi skušala ugotoviti, ali je človekova občutljivost za razne bolečine ob vsakem času podnevi ta ponoči enaka ali različna. Dognala sta, da imajo tudi človekove bolečine svoje posebne ure Najmanj Jih človek čuti okrog šestih popoldne ta bi bilo po mnenju tistih dveh nemških zdravnikov zato priporočljivo, Izvrševati težje operacije na človeku prav to popoldansko uro. Tedaj človeka najmanj bo-IL Najbolj občutljiv za bolečine pa je človek okrog poldneva ali okrog polnoči. Rane tedaj najbolj skele. « Večina ljudi tndl ▼ sanjah ne Izda svojih skrivnosti. V Nemčiji so naredili poskuse, s katerimi so hoteli ugotoviti, ali ljudje v sanjah Izdajajo »voje skrivnosti, ki M jih sicer nikdar nikomur ne zaupali. Poskuse *> naredili z dvajsetimi ljudmi. Da bi zanesljivo ujeli njihove govore v sanjah, so k vsakemu postavili fonograf-ski aparat in ga navili, da Je tekel vso noč ta lovil glasove spal cev. Med tistimi dvajsetimi ljudmi j« bil samo eden, ki pri vseh poskusih ni spregovoril med spanjem niti ene besede. Vsi ostali so med spanjem bolj ali manj govorili. Enajst je bilo izredno redkobesedno, drugI pa so bili naravnost klepetavi. Nihče Izmed vseh dvajsetih pa ni ▼ sanjah povedal kaj presenetljivega. Govorili so o zdajšnjih razmerah, tožili, da so lačni ali že j nt Eden Izmed njih je v spanju deklamlral neko pesem, ki se je je bil naučil v Soli, eden pa je govoril o gledališki predstavi, Id jo je bil pred kratkim gledal. X Najljubše pokopališče Laponcev. V gorskem Jezeru Rautasjaierju, ležečem v kotlini med gorskim orjakoma Aurlvaresom ta Kaisepakto-som, leži otok Jamakusoolo, Laponcem najdražje pokopališče. Običaj, pokopavati mrliče, če Je le mogoče, na tem otoku, je zelo star. Celo pozimi gredo Laponci pogosto daleč skozi težavno prehodne gozdove ta močvirja, da pokopljejo svoje ranjke na tem pokopališču. Kako Je nastal ta običaj, ni znano. Sega baje daleč nazaj v poganske čase Laponcev. smešnice Pomagati si znajo Božidar Tepka se z vlakom odpelje, naglo h kupeju jo bližnjemu melje. Toda pri oknih se gnete, ga gleda glav ko na zelniku pravcata čreda. Tepka nemudno jo dalje ubere, v polnem kupeju nerad se on tere. Lica za njim se veselo jasnijo, ko se nadležnega gosta znebijo. Rada ostala bi sama edina na potovanju za sebe družina; gnečo zato še s klobuki markira, kadar kak potnik v njih voz se ozira. *** DOBRO SE JE ODREZAL Neko podjetje je iskalo knjigovodjo ta zahtevalo, naj prosilci pristanejo na pismeno preizkušnjo. Prosilci so pristali na to in se lotili vprašanj pismene naloge. Med vprašanji je bilo tudi naslednje: »Koliko je oddaljena zemlja od sobica?« Neki knjigovodja je pismeno odgovoril: »Zal ne morem o tem ničesar natačnega povedati, mislim pa, da je solnce tako daleč, da ne bo moglo vplivati na vestno izvrševanje moje dolžnosti kot knjigovodja, če bom to službo dobil.« pomagati si zna Berač: »Gospod, dajte mi miloščino še za prihodnji teden.« Gospod: »Zakaj pa?« Berač: »Ker prihodnji teden odpotujem.« * ROČEN ODGOVOR Zdravnik Veselko je zdravil starega gospoda Sitnika, ki mu niso bila nobena zdravila zadosti izdatna. »Dragi gospod,« Je vzdihnil zdravnik, »mladega vas ne znam spet napraviti.« »Saj to tudi ni treba,« je menil Sitnik, »samo zelo star bi rad postal...« pogovor dveh ameriških učencev V ameriški šoli se pogovarjata dva dečka, eden belec, drugi črnec. Beli reče črnemu: »Veš, kaj ie bil moj ded?« »Kaj?« »Raziskovalec Afrike. In veš, kako "je moj ded umrl?« »Kako?« »Ljudožrci so ga požrli v Afriki.« »In veš. kaj je bil moj ded?« vpraša zdaj mali črnec. »Kaj?« »Zamorec iz Afrike. In veš, kako je moj ded umrl?« »Kako?« »Za zastrupljen jem, ker je pojedel tvojega deda.« copate ne mara On: »Draga Milica, ali hočete postati moji?« Ona: »Da. če bom smela zmerom hoditi svoja pota.« On: »Kamorkoli!« Ona: »In bo moja mati smela živeti pri nas?« On: »Seveda!« Ona: »In ne boste zahtevali ključa hišnih vrat?« On: »Nikoli.« Ona: »Tudi kvartat ne boste hodili po večerji v gostilno?« On: »Ne!« Ona: »Prav žal, take copate ne maram za moža!« novi in stari svet A: »Pri nas v Ameriki ima vsaka rodbina svojega kuharja?« B: »Prava reč! Pri nas v Evropi ima vsak vojak svojo kuharico!« NE BO POTREBNO Zena: »Gašper, na vsak način potrebujem zaveso na oknu kopalnice, zakaj na nasprotni strani stanuje mlad mož, ki lahko vidi sem, kadar se kopam.« Mož: »Mislim, če te bo enkrat videl, si bo dal napraviti zaveso on ...« razlika Miha: »Ali veš, kakšna je razlika med teboj in volom?« Gašper: »Kako neumno vprašanje!« Miha: »No, poslušaj! Tebe je tvoja žena snoči ozmerjala z volom, vola pa de ni nihče zmerjal za Gašperja...« mihec in stric Mihec (stricu, ki jeclja): »Bodi tako dober in reci mi besedo ,šum'.« Stric: »Z-z-zakaj pa?« Mihec: »Veš, če ti rečeš ,š-š-šum\ se sliši, kakor bi oponašal lokomotivo... « kislo vino Gost: »Vaše vino je strašno kislo.« Gostilničar: »Oprostite, zaradi neprestanega deževja je letošnje vino sploh slabše!« Gost: »No, v vaše vino pa je moralo še posebno močno deževati.« protiuslcga Zena: »Možek, prišila ti bom hlačni gumb, toda od tebe zahtevam protiuslugo.« Mož: »Seveda, seveda. Kaj želiš?« 2ena: »Kupi mi nov pomladni plašč.« v gozdtj ga je strah Mati: »Jožek, zdaj pa pojdeva v gozd.« Sinko: »V gozd pa že ne pojdem!« Mati: »Zakaj ne?« Sinko: »Ker rasejo v gozdu šibe ... « sestrino liro je izgubil Stric: »Kaj si tako zamišljen?« Dušanček: »V žepu sem imel dve liri, svojo ln Zorino, zdaj sem pa Zorino izgubil... « NIC NI ZABAVNA Branko: »Od česa pa Imaš tako oteklo lice?« Dušan: »Veš, 8 tisto lepo mladenko, ki sva jo včeraj smatrala za tako zabavno, sem pred polovico ure govoril.« Branko: »No, in?« Dušan: »Ona namreč ni prav nič zabavna.. a Isdaja h konzorcij »Domovine« Josip Relsner. Urejuje Filip Omladlč Z» Narodno tiskarno fraa Jeraa.