X0
asf
M
M«

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING
DAILY NEWSPAPER
I NO. 50
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 29, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
POPLAVA
v KALIFORNIJI
San Francisco, 28. vsled
febr.
neprestanega deževja so j ,as'e reke, ki so prestopile svo-wegove ter se razlile čez pla-
be-Ve' .Na tisoče 1judi ->e moral° ^ti iz svojih domov, ves pro-
Je "stavljen v teh krajih in r°ča\se
milijo;
osred
o silni škodi, ki gre v ine- Prizadeti so severni in
ka anJi kraji v Kaliforniji. Re-J>acramento je zalila pri Red.
^ 400 hiš. ie zadnje tri dni Ura{1 -ano dežuje in vremenski
Poroča, da bo deževalo še :a ma«j 36 dl narod
ur. Governer je uka-
Pola 1 gardi> da da na raz " g0vso opremo,
da se reši 12 ^roženih krajev. Dodana samo ena smrtna
!iudi
2<iaj je nez8oda.
Svelt namerava še
Saditi Panamski ^kop
Ve](. jg31113-~~ Predsednik Roose-fit0(..6 končal z ogledovanjem te-Pu v JJ" pri Panamskem preko-ba acif>kiyn misli, da bo tre-kofo ,Važno zvezo med Atlanti-V 'Pacifikom bolj utrditi. steVj]0' Vrsti je treba podvojiti ^Žb • za P°izvedovalno ti j^1.11 v drugi vrsti podvojiva Z1'0 obrežnega topništva.
lid^j e't, da bodo pazila, če. bi sovražnik v bližino ^als^Jiajsi bo po vodi ali po
.le potrebnih, je rekel

Italija bo šla z orožjem proti vsakemu, ki se bo drznil na Balkan
Rim. — Virginia Gayda, urednik Mussolinijevega glasila Gior-nale d'ltalia, je izjavil napram ameriškim časnikarskim poročevalcem, da bo šla Italija v vojno, če se ista raztegne preko Balkana. Gayda je sicer zatrdil, da je to njegovo osebno mnenje, toda znano je, da skozi njegova usta govori sam Mussolini.
"Italija je zdaj del Balkana," je rekel Gayda, "ker lastuje Albanijo.'" Očividno ima Italija na Balkanu take'interese, da bo šla z orožjem proti vsakemu, ki bi si drznil priti na Balkan, pa naj bodo to že zavezniki, Nemčija ali Rusija.
Gayda je tudi pripomnil, da ie Rusija največja nevarnost za Balkan in južnovzhodno Evropo. Omenil je tudi, da je možnost,
Hitlerja ima rada
Chicago, III. — Alfred Gleitsman, bivši nemški državljan, je dobil na sodniji razporolco od svoje žene, ki ima rajši Hitlerja kot njega. Njegova soproga Lojzka je šla na obisk v Nemčijo v juliju 1938 in noče več priti nazaj. Pisala mu je pismo, v katerem je pisala, da je vodja Hitler vse kaj drugega kot pa ljudje govorijo o n jem in da je v Nemčiji veliko boljše kot v Ameriki ter da bo Nemčija nabrisakt Anil Uj o. "V Hitlerja zaupamo kot v Boga," je končala ženica pismo, ter še pripisala, da ima zdaj razmerje z nekim vojakom, ki jo bo poročil.
rfSKfS Anglija zahteva od Zed. držav
industrijo v vladne roke	*
Rusko časopisje napada Italijo radi protektorata
da pridejo zavezniki na Balkan, 1 nad Balkanom da bi od tukaj napadli Nemčijo. L Moskva. — Ruski časopis Trud premirja je je prinesel oster napad na Italijo, radi njenega "pokroviteljstva" nad Balkanom. Priobčena
Glede možnosti Gayda rekel, da je to v bližnji bodočnosti izključeno. Dolgoletni spor med zavezniki in Nemčijo je tako velik, da ga more poravnati samo vojna. Vendar, je rekel Gayda, zna prihod ameriškega poslanca Wellesa postaviti kako podlago za premirje.
Mrs. Bolton je proti vojni
Cleveland, O. — Mrs. Frances Bolton, ki je bila v torek izvoljena v kongres iz 22. distrikta, od-
V/, T°bi ne bilo samo korist ide Pf^dnji teden v Washing-
ampak v korist vse ia Vcl':e Amerike, ki bi izgubi-J^ 1Ko> če bi sovražnik uničil k' prekop.

f I
A >5 (i | iti
II /
m
Ohio proti novemu dealu?
Co]
H>>mbus' — Dejstvo, da S av* Ohio poslala v torek \ kj 11 ^grešnika v Washing-V% fta ol:)a odločno proti no-eHfU' Je začelo govorico, \brl država Ohio jeseni ailsko. Pri izrednih vo-sta bila izvoljena v J^e iz 17• distrikta Harry
fveg0r' iz 22" distrikta Pa
• o d0* Bolton- V 22. okraju ni ^bjio^' Zanimanja za volitve, \ kjej^iko večje v 17. okra-zlasti delal za izvoli-:rata Ashbrooka bivši r ^avey. To je žname-

Siv?0 P°litikarJ'' da bodo
Hb °lili V državi Ohio ves re-' 5nski tiket."
ton, da zasede svoj urad, katere ga je imel deset let njen pokojni mož Chester Boltom Mrs. Bolton je republikanka in je proti novemu dealu,' pa tudi proti vsaki vojni, kot se je izjavila. Z novo kongresnico bo v kongresu sedem žensk. Mrs. Bolton je prva ženska, ki jo je država Ohio poslala v kongres. Volitve so stale državo kakih $150,000, kar je precej draga zabava, če se pomisli, da bo Mrs. Bolton v kongresu samo par mesecev, to je do konca tega zasedanja, če bo hotela* biti še naprej, bo morala jeseni zopet kandidirati.
-o-
Clevelandčanke se imajo kar dobro v Kaliforniji
Iz Los Angelesa, Cal. so se oglasile: Mrs. Minnie Grdina, Mrs. Nettie Kalish, Mrs. Alice Vidmar in Mr. Charles Martin, ki so tam na oddihu. Ob istem
Bucharest. — Romunska se nahaja v jako kritičnem položaju, ko se prepirajo zavezniki in i Nemčija za njeno olje. Zato sej vlada resno bavi z mislijo, da bi j I razglasila "zasilno mobilizacijo" J in prevzela vso industrijo v svo-j je roke.
Govori se, da je Nemčija zelo' razjarjena, ker je baje Romunska sklenila s Francijo pogodbo, po kateri jii bo Francija data večje število letal, strojnic in drugega vojnega materiala.
če bo vlada prevzela industrijo, kot je to storila nedavno Turčija, bo to pomenilo, da bodo vladni uradniki gospodarji po vseh tovarnah. Produkcija se bo regulirala po vladni odredbi in v prvi vrsti po potrebi armade.
Te dni Se nahaja tukaj italijanska misija, ki bi rada dobila
da naj ustavijo izvoz vojnega materiala v Rusijo in Nemčijo
Poljaki bi radi, da bi Welles obiskal tudi poljske pokrajine
London. — Kot se doznava iz zanesljivih krogov, je predsednik Roosevelt dovolil podtajniku Wellesu, da ga obiščejo člani poljske vlade v Franciji. Najbrže bo Mr. Welles obiskal mesto Angers, kjer se nahaja začasno poljska vlada. Poljaki so s tem zelo zadovoljni, ker so se že ba-
li, da Welles ne bo sprejel polj-več olja za Italijo, če ga bo do-|skega vladnega kabineta, da ne
je bila tudi karikatura laškega urednika Gayde, ki drži v roki kot vojni bog Mars veliko zastavo, stoječ z eno nogo na Balkanu.
Časopis pravi, da je smešno, ko se Italija dela kot bi varovala Balkan pred ruskim komunizmom, ko je vendar njen edini namen, da ščuje zaveznike proti Nemčiji. To da dela Italija samo radi bojazni, ne pred komunizmom, ampak pred Nemčijo.
Videti je, da Rusijo zelo skrbi italijanska politika napram Balkanu, ker diplomati vidijo v tem prvi korak Mussolinija, ki se hoče počasi odstraniti od nem-ško-ruske osi in se p|ibližati zaveznikom.
v b°do kazale v °n' Pa-
v ' V,rVatska župnija v Sha-
mor spadajo tudi slo-
t Wružimj, je naprosila Mr.
11 Se^ da bi prišel pokazat
Ni(Jv°.ie lepe in
**iW°Ce slike. Sharon je ne-
'j, n.aPrei od Girarda, torej
, ,°'akom nudi lepa prilika e L 4ani

Turška kliče vse ladje domov
Istanbul. — Turški kabinet je odločil, da se pokliče vse ladje domov. Nobena ladja ne sme pod turško zastavo več pluti v tu-jezemskih vodah. Vlada ni dala nobenega pojasnila za to določbo. Turčija ima danes 168 par-nikov in 17 motornih ladij. Doznava se tudi, da so se vrnili iz Nemčije turški tehniki, ki so bili odšli tje, da pregledajo šest ladij, ki jih je Nemčija gradila za Turško. Turška komisija ni hotela prevzeti ladij v nemškem pristanišču, ampak jih mora času sta Mrs. Grdina in Mr. Nemčija dopeljati v turška pri-Martin botrovala sinkotu druži- stanišča, kakor je sklenjena pone Clayman v Venice, Cal. Mrs.'g.odba Clayman je hčerka družine Mr. Mrs. Jack Vidmar iz Cleve-
in iz Slovenije.
i "1* sta lve Premikajoče sli-^ ^Va2ke°m°Vine' SHke b°d0
To
in
landa. Značilno je pri tem to, da je bila Mrs. Grdina tudi krstna botra mlade mamice Arline Vid-mar-Clayman. Izletniki se vrnejo iz sončne Kalifornije enkrat zanimvielza veliko noč.
Podaljšana razprodaja Gornikova modna trgovina na 6217 St. Clair Ave. je podaljšala razprodajo še do sobote in za te tri dni še bolj znižala cene. Okoristite se s to priliko.
SE ZGODI ENKRAT NA ŠTIRI LETA
obhai

Ja svoj rojstni dan slavnost za gospo Ponikvar da-
^edsp'^6? Ponikvar, soproga1 nes že dvanajstič. (Pa izraču-Df nica	t€r glavna{najte sami, koliko to znese). Ker
fe/ ^oven,.ur05vetnega odseka imajo torej prijatelji samo en-J^ikrJL1 ženski zvezi. Ta|krat na vsake štiri leta priliko
Ponikvar čestitati, so za to čestitke toliko bolj iskrene in tople, ker morajo očividno drža ti kar za štiri leta. Torej vse naj-je ta boljše in še na mnoga leta!
fh	* lir'rl	iVCM. 3LC
vani° na0kr0gSa-iMrs. Ohk av' d	e štiri leta' t0
L?WVf\ 1 sv°j listni dan
hi l2(Jala v , ,l'Uarju- Kakor nam a Vj1*0 skrivnost ured
Albi
ma Novak,
Finci so naročili 50,000,000 nabojev v Ameriki
Washington, D. C. — Finska je dala Zed. država mveliko naročilo za orožje in municijo. Pri Winchester Arms Co. je naročila Finska 50,000,000 nabojev za vojaške puške. Kakor se pripo veduje, znaša finsko naročilo $2,-000,000. Poleg tega je Finska dala naročilo za topovske krogle, za Stokes možnarje in naboje za strojnice. Nekaj tega naročila je že izgotovljenega, z ostalim pa hite ameriške tovarne noč in dan. -o-
Zadušnica
V petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Josephine Vadnal-Wolf. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
* Podtajnik Welles bo dospel v Berlin v petek zjutraj in bo ostal tam dva dni.
bila, bo Italija obljubila, da ga ne bo prodala Nemčiji ali kam drugam.
--o--
Posojilo za Finsko odobreno
Washington, 28. febr. — Poslanska zbornica je z 168 proti 51 g l asovo m odobrila kredit Finski do vsote $20,000,000. Senatpa zbornica je isto odobrila že prej. Predlog je toliko spremenjen, da Finska za ta denar kupuje lahko tudi trgovska letala,dočim se je predlog prej glasil samo za nakup živil in farmar-skih potrebščin.
-o-
Nemci se bodo morali
odvaditi pivu Berlin. — Po 1. marcu bodo v Nemčiji zmanjšali produkcijo slavnega pilzenskega piva za 50 odstotkov, navadnega piva pa za 25 odstotkov. To bo velik udarec za Nemce, ki ljubijo vrček pi-ve nad vse. Vina pa tudi ni dosti, ker je bila lanska letina zelo slaba, če kdo misli, da se bo zdaj tolažil z šilcem žganega, se moti, ker gre skoro vse žganje na fronto, da greje vojake v za-kopih. Civilisti že zdaj ne morejo kupiti žganja za svoje potrebe. Pomanjkanje piva se v Nemčiji ne bo tako čutilo, ker ga imajo dovolj v zalogi, čutilo se bo pa potem, ko ta zaloga poide.
-o-—
Sodnik pred obtožbo Clevelandski mestni sodnik David Copland je pod obtožbo, da je poročal o neki izmišljeni obravnavi in o isti podal svoje sodnijsko mnenje, kot bi se bila obravnava faktično vršila. Dalje je tožen, da je podal za volitve 1935 napačne informacije odvetniški zbornici in da je kršil vo livno postavo, ker ni poročal, ko-lik6 je potrošil za žganje, ki ga je razdajal volivcem. Obtožbo je naperila proti njemu odvetniška zbornica, zadevo ima pa v rokah sodnik Sargent iz okraja Ashtabula.
Zadušnica
V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Mary Zupančič ob priliki 30 dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Seja mlad. zbora
Mladinski pevski zbor Slov. doma na Holmes Ave. ima sejo v petek večer ob 7:30. Starši so prošeni, da se udeleže, ker je seja zelo važna.
bi Nemci smatrali to kot kako posebno naklonjenost Zed. držav napram zaveznikom.
Poljski vladni uradniki bodo skušali pregovoriti Wellesa, da bo obiskal poljske pokrajine, da se bo ha lasne oči prepričal, kaj se je zgodilo s temi kraji, ki jih je zasedla Nemčija. Samo na ta način, grdijo Poljaki, bo mogel Welles podati predsedniku Roose-veltu pravo sliko o stanju v oku-piranih krajih. Welles bo lahko sam sodil, kakšne vrste protek-torat izvajajo Nemci nad narodi v osrednji Evropi.
Glede razmer na Poljskem je zdaj veliko debate. Poljska vlada in Vatikan trdita, da Nemčija uničuje poljski narod. Nemčija pa trdi, da so te trditve izmišljene. Zato naj gre Welles osebno na Poljsko in bp sam videl, kako je tam.
V ta namen namerava poslati Anglija bojno bro-dovje v Pacifik, da prepreči izvoz v Vladivostok, odkoder pride blago v Nemčijo. Zed. države same so proti izvozu kavčuga.
ANGLEŠKO ČASOPISJE SVARI PRED NAD-LEGOVANJEM NEVTRALNIH DRŽAV
Francija je mobilizirala 7,000,000 kmetov
Pariz. — Francoska je izdala obredbo, po kateri pridejo pod vojaško oblast vsi francoski kmetje, katerih se šteje do 7,000,000. Tako bodo prišli vsi kmetiški delavci iz privatne v vladno zaposlitev. Namen te vladne odredbe je, da se ustavi preseljevanje z dežele v mesto. Da za zasigura spomladansko setev, je prepovedano vsem kmetiškim delavcem zapustiti kmetije in iti v mesto, dokler je v veljavi ta odredba.
London, 28. febr. — Angleška vlada je započela dogovore z kanadsko vlado, da bi tukaj postavila kontrolno blokado, ki bi ustavila izvoz vojnega materiala iz Zed. držav in drugih pacifičnih dežel v Vladivostok. Dalje je angleška vlada stopila v dogovore z vlado v Washingtonu, da se ustavi izvoz kavčuga v Rusijo. Ti koraki so se podvzeli, ko je poslanska zbornica zahtevala, da se ekonomska blokada proti Nemčiji bolj privije.
Angleška vlada trdi, da dobiva Rusija razne sirovine, katere potem pošlje v Nemčiji. Kmalu po izbruhu vojne je Anglija vprašala v Washingtonu, kam je namenjen kavčug in kositer, ki ga Zed. države uvažajo iz angleških azijskih kolonij. V Washingtonu so zatrdili, da je to za domačo porabo. Toda ugotavlja se, da gre ta material iz Zed. držav v Rusijo in od tam v Nemčijo.
Anglija ima tri načine, da bi preprečila izvor teh sirovin v Nemčijo. Eden je ta, da se usta-1 vi izvoz direktno v angleških ko-J lonijah; drugi, da se napravi do-j govor z nevtralnimi državami, da! se sirovine ne izvažajo v Nemči-i jo in tretji je, da angleško bojno| brodovje z silo ustavi tak izvoz, j
Angleški časopis, Daily Miror, je v svojem članku včeraj svaril Anglijo, naj se glede tega ne na-pravlja sitnosti nevtralnim državam in predvsem, naj se ne na-a sitnosti veletrgovini v
Zed. državah. Boljše je, trdi članek, da se malo zamiži, čeprav se s tem podaljša vojna, kot bi se pa zamerili nevtralnim državam.
Anglija inia na razpolago številke, ki kažejo, da se je izvoz iz Zed. držav v :adnjih štirih mesecih lanskega leta skoro podvojil od onega v letu 1938. Tako so izvozile Zed. države v Italijo, Rusijo, štiri balkanske države, tri skandinavske države, v Belgijo, Nizozemsko, Ogrsko in Švico za $208,000,000 blaga v zadnjih štirih mesecih lanskega leta, leto prej v istem Času pa samo za $140,000,000.
Washington, 28. febr. — Vlada Zed. držav bo skušala preprečiti izvoz takega materiala, ki ga sama potrebuje za vojaške svr-he, kot kositer in kavčug. To so sirovine, katere mora dežela uvažati, ker jih ne prideluje doma in jih potrebuje mornarica in armada. Vlada je že ostro posvarila trgovske hiše, ki se s tem bavi j o, naj tak material ne izvažajo, pa ga kljub temu pošiljajo v izdatni količini v Rusijo preko Pacifika. I/.voz se je zlasti povečal, kar je vojna. Tako se je izvozilo samo v decembru kositra v Rusijo za $977,000, v novembru samo za $3,400 in v dveh mesecih prej pa nič. Sirovega kavčuga se je v oktobru poslalo v Rusijo 11,272,000 funtov. V septembru se je izvozilo v Rusijo blaga za $1,785,000, v decembru pa že za $10,258,000.
ZDRAV PRI 132 LETIH
Moskva*.—Sovjetsko časopisje poroča, da živi v Armeniji Shakar Muradova, ki se popolnoma dobro počuti pri svojih 132 letih.
-o-
Nov grob
i
V sredo popoldne je preminil za srčno kapjo Thomas Brod-nick, star 43 let, stanujoč na 13417 Eaglesmere Ave. Tukaj zapušča žalujoče sestre Elizabeth, omož. Belay, pri kateri je živel, in Mary ter brata Henrya v Los Angeles, Cal., dva strica, Johna in Štefana Brodnick, teto Mrs. John Levstik in več sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu ter je bil' zadnjih 10 let kot mornar na Velikih Jezerih. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 izi pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 458 E. 152nd St. v cerkev sv. Jeronima in na Calvary pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim pa naše soža-lje.
Bivši poljski župan pred sodbo
Pariz. — V poljskih diplomatskih krogih se je doznalo, da se nemške oblasti v Warsawi pripravljajo postaviti pred sodišče Štefana Starzynskija, ki je bil waršawski župan za časa nemškega obleganja. Tožba bo na podlagi "obdolžitve, da je zapravil mestni denar. Starzynski je postal slaven po vsem svetu, ko je za časa 20 dnevnega obleganja Warsawe od nemške armade in dnevnega bombardiranja od nemških letal, potom radia sporočal svetu o stanju v mestu in dnevno spraševal Anglijo in Francijo, kdaj bosta prišli na pomoč.
--o-—
Iz Floride prihajajo
Mr. in Mrs. Karl šmigovec sta se vrnila iz Floride. Tem potom se prav lepo zahvaljujeta Antonu Skanter v Highland City, Florida, za vso postrežbo in prijaznost ter mu pošiljata, kakor drugim Slovencem tam doli, lepe pozdrave. Kot se nam poroča se je vrnil iz Floride tudi Mr. Tom Kraševec, znani lastnik vi-narne na Waterloo Rd. 1 * Italija bo letos zopet poslala 30,000 poljskih delavcev v Nemčijo.
Amerikanec bo vodil angleške prostovoljce na Finsko
London, 28. febr. — Kermit Roosevelt, sin umrlega predsednika Theodore Roosevelta, je bil imenovan poveljnikom angleških prostovoljcev, ki bodo odšli na Finsko. V to so ga postavile finske oblasti, ki nabirajo v Angliji prostovoljce. Kermit je prošlo leto sprejel angleško državljanstvo in je vstopil v angleško armado s činom majorja.
Newyorška postavodaja proti 3. terminu
Albany, N. Y. — Senatna zbornica države New York je sprejela resolucijo, katero je predlagal demokratski senator McNaboe iz New Yorka, v kateri se naroča kongresu Zed. držav, da sprejme postavo, ki bi prepovedala vsakemu predsedniku Zed. držav 'kandidirati za tretji termin. Značilno je, da je prišla taka resolucija iz rojstne države predsednika Roosevelta.
—-o--
Društvene zadeve Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays ^nd Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months, Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Earopean subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
^"fisi -
No. 50 Thurs., Feb. 29, 1940
"Pridne roke in plemenito
srce!"
Brez upa zmage
Pet mesecev vojne med zavezniki in Nemčijo, pa še nobene večje bitke! Vojne žrtve do danes niso nič v primeri 7 žrtvami v enem samem dnevu tekom svetovne vojne. Edino nemško-poljska vojna in pa rusko-finska sta prinesli žrtve, v človeškem življenju in razdejanju lastnine. Edino na morju Nemci neprestano potapljajo, tako zavezniške kot nevtralne ladje v upanju, da bodo zlomili ekonomsko blokado, s katero so ogradili zavezniki Nemčijo. To je edina vojna med zavezniki in Nemčijo, pa še to ni nikaka direktna vojna, ampak samo napadanje in bombardiranje posameznih letal.
" Nemčija je šla v to vojno z edinim upanjem, da je njena zračna sila tako močna, da bo lahko premagala Anglijo in Francijo obenem, na suhem in na morju. V to nemško zračno silo je Hitler tako zaupal, da je na podlagi tega ukazal svojim četam korakati na Poljsko.
Prvi dnevi nemškega vpada na Poljsko so dali misliti svetu, da je Nemčija res sila, kateri se ne bo mogel ustavljati nihče in da če bo prišlo do vojne med Anglijo in Francijo na eni in Nemčijo na drugi strani, da bo Nemčija zdrobila zaveznika v nekaj dneh.
Toda, če pogledamo danes na nemški pohod v Poljsko, moramo potrditi, da je igralo tukaj večjo vlogo presenečenje, kot pa vsa nemška tehnika in sila. Ko so začele padati prve nemške bombe na poljska mesta, so bili Poljaki s svojimi letali popolnoma nepripravljeni. In predno so se Poljaki dobro zavedli, so jim Nemci že razbili skoro vso zračno i lotilo. Kar jo je ostalo, je naglo zbežala preko meje na Romunsko in Ogrsko. Večina poljskih letal ni vrglo ene same bombe.
Tako je bila vojna na Poljskem končana skoro predno se ie začela. Bila je končana tako naglo, da zaveznika, Anglija in Francija, nista imela niti časa, niti nista bila pripravljena, da bi bila kaj storila v obrambo Poljske.
In tako, se je pričakovalo, bo storila Nemčija tudi z zavezniki, Toda preteklo je že skoro pet mesecev in Nemčija ni izvedla do danes še niti enega masnega zračnega napada ne na Francijo ne na Anglijo.
In to je bila pa velika napaka, v Hitlerjevih načrtih. Ko bi bil obrnil svojo silo takoj po zavzetju Poljske na zaveznike in udaril s svojim "blitzkriegom," bi bil danes vse drugačen polcžaj. Hitler sam ni zaupal v svojo moč, okleval je in to je bilo pa zanj usodno. Anglija in Francija sta se v tem času pripravili ter sta danes kos nemški zračni sili brez vsakega vprašanja. Nemčija je oklevala, zaveznika sta se pa noč in dan pripravljala.
Hitler danes napada sem in tje, tako s podmornicami in letali. Res da napravi nekaj škode, pa to ne šteje skoro nič. Zavezniki ne napadajo, ampak se samo branijo in varčujejo tako z letali kot pomorskimi edinicami. Tako se Nemčija izčrpujc, zavezniška moč pa raste. Zato Hitler vsak dan bolj vidi brezupen položaj svoje bojne sile.
Kol'ko se more kaka država zanesti na svojo zračno silo kaže tudi vojija na Finskem. Rusija je hotela s svojo zračno flotiio, proti kateri finska ne šteje nič, zdrobiti Finsko v enem dnevu. No, to se jim ni posrečilo. Zato so nadaljevali z bombardiranjem finskih mest in vasi dan za dnem, kar naprej in naprej, hoteč ubiti moralo finskega naroda.
Znano nam je, da niso s tem dosegli nič. Na sto tisoče ruskih bomb jc padlo na finske hiše, pa to ni niti malo zrahljale morale finske'armade. Mannerheim linija še vedno ^.;toji in jo bodo morali Rusi zavzeti mož proti možu, če bodo hoteli priti na Finsko.
To zopet kaže, da ne pomaga nič, četudi letala razbije-;o vso deželo, če, pa stoji pred vhodom armada, katero je treba prej premagati, predno more iti sovražnik v deželo.
Še nikjer v modernem bojevanju se ni izvedlo toliko masnih napadov zračne flotile, kot je to^ storila Rusija na Finskem. Pa ni s tem dosegla ničesar. Torej niso imeli vojaški strokovnjaki prav, ki so rekli, da bo v prihodnji vojni odločevala zračna sila. Rusi z vsem svojim bombardiranjem niso popolnoma nič oslabili finske armade, ker pobijali so samo ženske in otroke zadej za fronto in zažigali hiše. Kar so napravili uspeha zadnje dni, so ga napravili z neprestanim obstreljevanjem s topovi in napadi pehote na finske postojanke. Zračna sila jim pri tem ni pomagala nič.
To zdaj vidi tudi Hitler in tudi vidi, da se je močno uštel, ko je računal na svojo zračno flotiio, ki je bila v začetku vojne res superiorna nad ono zaveznikov. Kaj bi pomagalo nazadnje Hitlerju, če razbije vsa francoska mesta in vsa angleška zraven, ko mu pa stoji pred nosom močno utrjena Maginot linija in ko nima ladij, da bi se peljal na Angleško in otočje zavzel.
Zavezniki pa čakajo in se pripravljajo. Vojne sicer morda Še ne bo kmalu konec, toda lahko se že zdaj računa, na kateri strani bo zmaga. Hitler bo morda potopil še nekaj ladij, toda kaj mu bo to pomagalo? Kdor hoče zavzeti sovražno deželo, mora poslati tje pehoto, da deželo zasede. In tega pa Hitler ne more in njegove šanse so z vsakim dnem slabše. Hitler že vidi na steni zapisano: Mane, tekel, fares. ..
"Kdo bo štel leta, ko je enkrat star nad trideset. Glavno je, da se počutiš mladega in krepkega, na leta se ne gleda." Tako mi je enkrat odgovoril en naš rojak in je imel popolnoma prav zato, ker je resnica, da se človek utrdi vsemu in v letih postane mnogo bolj spreten v mnogih ozirih. In posebno me ženske, me pa sploh nočemo slišati o starosti, saj smo čedalje mlajše, namreč nekatere čedalje bolj okrogle in polnih lic. To je sicer dobro znamenje, ampak je že tako na svetu, da je vsak svoje sreče kovač in vsak posamič drugačen v postavi. Nekateri se sploh ne spremenijo z leti kot se drugi.
Povod za te misli mi je dala oseba, ki se meni zdi nespremenjena v zadnjih 20 letih in ki je v svoji mladosti dočakala 50-let-nico svojega življenja. In kdo ne pozna gospe Mary Otoničar pri fari sv. Vida! Gotovo vsak, bodisi mlad ali starejši, ker ona pridno dela pri cerkvenih društvih kakor tudi kot odbornica Slovenske ženske zveze v Ameriki že mnogo let.
ona poskrbela z vso kuho. In koliko dela je pri kuhanju za ohcet, pa ve posebno dobro vsaka gospodinja.
Na kratko rečeno, gospa Mary Otoničar je blaga žena, ki ne gleda ne na čast, ne na priznanja, temveč pridno in nemoteno dela in dela, od zore do noči. In kdo rajši zahaja v cerkev kot ravno ona, vidi se jo pri skoraj vsaki prvi maši vsak dan. Sama je rekla, da ko pride domov iz cerkve potem ji gre vsaka stvar dvakrat hitreje od rok in to mora biti res, drugače bi ne izvršila mnogih svojih del.
K petdesetletnici življenja naše zveste Slovenke in vzorne katoličanke, ji v imenu vseh, ki čislamo njeno pridnost tem potom pošiljam najiskrenejše čestitke z željo, da bi ji ljubi Bog dal zdravje in srečno uživati lepšo bodočnost kot plačilo za mnogo brojne dobrine katere si je iztekla tekom vseh teh let. Da bi ji Bog, dal moč nadaljevati pri vseh teh delih z isto vztrajnostjo kakor doslej. "Pridne roke in plemenito srce," to je največji blagoslov, ki napravi človeka zado voljnega že v življenju, ker kdor to obsega je zdrav v duhu in veri ter najboljši prijatelj človeštva in Boga. živela gospa Otoničar! Te vrstice poklanja zvesta prijateljica Albina Nopak.
-o-
0 slikah in o udeležbi
Gospa Mary Otoničar je pra znovala 50-letnico svojega rojstva 6. februarja 1940. Rojena Arko v vasi Podklanec iz zaselke Zavrata, župnija Sodražica, je prišla v Ameriko leta 1909. Kot zalo dekle je kmalu dobila tovariša in to v osebi Rudolfa Otoničar, ki sta se poročila 17. januarja 1910. Torej je bilo ravno trideset let zadnjega 17. januarja. V družini je en sin, Rudolf, že poročen in zadnjih sedem mesecev je gospa Otoničar že stara mama po vnuku Rudolfu. Tako 50 trije Rudolfi v eni družini.
Nekoč sem jo vprašala kako jih razločuje v imenih, da vedo katerega misli poklicati. Pa je rekla, da soprog je kar najboljše pcznan po "naš ata," sin kot Rudolf in mali vnuk pa kot Rudi-čelc, ker je še tako majhen. Da pa jc zelo vesela svojega vnuka pa ve vsak, kdor jo obišče, ker ga tako rada "pestje."
Pri cerkvenih društvih je gospa Mary Otoničar vedno ena najbolj pridnih delavk. Za njo se lahko reče, da zna res delat. Dela tudi hostije že dolgo, dolgo let kakor tudi prej in lika vso cerkveno opravo in te ni mak> in poleg tega še vedno poskrbi, da je za duhovnike in strežnike vse v najlepšem redu, tudi tega dela ni malo. Vse to delo in pri svojem domu, bi vsak rekel, da tb je kar zadosti za eno osebo. O, pa ni tako hitro v kraju, kjer so pridne roke! Namreč gospa Otoničar je tajnica največje podružnice pri Slovenski ženski zvezi št. 25, kjer je čez tisoč članic. V kampanjah 'za nove članice je dobila že večkrat najvišjo odliko kot zmagovalka, namreč bila je tista, ki je pridobila čez vse največ novih članic. Obenem zavzema tudi važno mesto v glavnem uradu SŽZ in to kot glavna računska nadzornica in gre po dvakrat na leto v Joliet, prej Chica-gu, na glavne seje.
Toda gospa Otoničar se še ne ustavi pri vsem tem delu. Mi vsi dobro vemo, da je ena najboljših kuharic in koliko "ohceti" je že
Mnogokrat sem že pisal o slikah. Mnogokrat vabil ljudi na udeležbo in se potem tudi zahvaljeval. Toda, še ne vem, da bi bil zadovoljnejši kdaj poprej, če izvzamemo prvo prireditev s prvimi slikami iz Jugoslavije, ka kor s£m zadovoljen z udeležbo od zadnje srede 21. t. m. v Modico-vi Twilight dvorani.
Ne gre se toliko radi dohodkov od slik, četudi je namen blag, za kulturno ustanovo. Gre bolj za to, če ljudi zanimajo slike iz domovine. Nikdo ne more pojmo vati kako drage so te slike in ko liko je truda znjimi, da se jih zamore vse urejene spraviti na platno za dve in pol uri časa, pri bližno do 3,500 čevljev dolžine v vseh rilah.
Prvo je to, da morajo biti slike tako dobre vsebine vseskozi in skozi, da so za gledalce zanimive, jasne in mirne, da ne vtrudijo oči, da imajo gledalci veselje in pravi užitek od njih. Poleg tega je treba v slike še imenik, ki slike pojasnjuje, ta sam daje veli ko preglavice in dela in stane tudi veliko denarja. Samo imenik "Notranjskih slik" je stal nad 30 dolarjev, ki je bil moderno ure jen. Kje so pa filmi za katere je treba plačati za vsak čevelj filma, kje so pa aparati in pripra ve, bilo za snemanje in bilo za kazanje. Ko človek pri kazanju take predstave ne vidi udeležbe, se čuti naravnost in opravičeno uželjenega in nikdo se ne bi smel čuditi temu. V veliko zadoščenje pa je človeku, če vidi udeležbo in zadovoljstvo gledalcev, kar se je tudi vršilo na omenjeni večer. Ni bil nakdar namen z slikami kaj zaslužiti, več kot je bil namen ljudem nekaj izvanrednega pokazati, nekaj takega, kar drugod za noben denar ne morete videti, to je namreč: Vaš dom in vaš božji hram, šola in vse one poljane, travnike in pri tem pa še svoje drage, ki so ostali doma. Kako so se gledalci razveselili, ko je slika pokazala v Žerovnici ono 94 let staro mamo ko sta z dr. Trda-nom kremljala na vrtu. Za ta slučaj so zainteresirani rojaki prav tam v Pennsylvaniji. Koliko je bilo še drugih, ki so videli kraje katere drugače več videti nikoli ne bi mogli.
Torej hvala iskrena za udeležbo in tudi za skupiček za naš kulturni vrt, s temi dohodki je plačan važen račun še od nasadov.
HODITE K SLIKAM šE V
BODOČE Društva in klubi, poslužite se domačih slik. Meni je v veselje pokazati slike, za krivico si štejem sam sebi, če bi tako dragocene slike ostale pred narodom skrite, vem namreč, da je še mnogo ljudi, ki jih niso še videli. 'Ni toliko na tem, da vidite ravno vašo rojstno hišo, glavno je, da vidite kako v splošnem žive po vaseh in trgih doma, ni veliko razlike vas od vasi ali fara od fare, glavno je da gledamo domovino v taki luči kakor res obstoji, slike ne varajo, slike povedo resnico, slike so najboljši učitelj, ki povedo nepretirano. Časo pisje lahko olepšuje, slika pokaže v originalu. Rojaki in skupine, poslužite se slik, ki so s trudom in težavo pridobljene za vas.
Od sedaj in skoro do meseca junija je čas za slikovne predstave v dvoranah. Društva naj se jih poslužijo ob vsaki taki prili ki. Slike se vam lahko pokažejo, bilo v privatnemu prostoru v klu-bovih prostorih ali v velikih dvoranah. Selekcija slik se izbere po želji teh kakoršne hočejo.
Naj omenim za sedaj v teh časih, da imam zelo pomembno sli ko "PASIJONA" katera je : vsakim letom oživljena na novo in je za ta postni čas kakor nalašč primerna. S to sliko je mnogo še drugih, ki so -času primer ne. Poslužite se slik, ki so posnete prav za to, da bi narod oživ ljale in kratkočasile.
*"Prav priporočam tudi slikovne predstave "Mladinskim" zborom v zabavo in za kratkočasje. že samo njihovih posnetkov imam na izbiro, k tem imam veliko kratkočasnih "Komedij" za smeh in zabavo.
Zahvalo za zadnjo prireditev prepuščam drugim, naj napiše blagajničarka Mrs. Kuhar ki se je za predstavo tudi zanimala Vendar pa se v prvi vrsti zahvaljujem lokalnim časopisom, ki sta pisala v prid "Notranjskih in Dolenjskih slik." S tem je dobil naš kulturni vrt lepo podporo Hvala vsem, ki ste se udeležili in pripomogli do uspeha. V bližnji bodočnosti bo ponovljena do cela prav ista predstava ker je moralo oditi precej ljudi nazaj ker ni bilo ja vse dovolj prostora v dvorani. Hvaležen pozdrav Anton Grdina, lastnik slik -o-
Prijazno smo se imeli na Hubbard Rd., v Madisonu
Kot sem pisal že v prejšnjem dopisu o pujskih, je bilo tudi povedano, da so bili pri Peter-linovih enega pridržali za poznejši čas in povem vam, da je bil precej rejen.
Ko smo se zopet tisto usodno jutro, za ščetinca namreč, zo pet zbrali sosedje, je bil med nami tudi Cajhen, seveda on je imel glavno besedo, ker je imel nož v roki. Prav vse se je zgodilo, kakor je on ukazal. Jaz ob času poslovitve nisem bil tam, ker jaz imam tisto lepo lastnost, da kadar je treba prijeti za kakšno delo, se ga, če le morem, izognem, potem, potem pa, ko je delo zgotovljeno, se pa ka j rad pridružim, posebno če slutim kaj dobrega.
Pa ga pograbijo (pujska, ne Cajhna) in ga lepo polože na tisti zaboj (trugo). Cajhen zadere nož in pritekla je kri in hitro so jo odnesli v hišo, kajti tam je bilo že vse pripravljeno za krvavice, samo krvi je še manjkalo. Riž se je že hladil, dišave so bile tudi že pripravljene, saj veste, da zna Mrs. Pe-terlin vse tako dobro zmešati, da potem kar samo leze doli po grlu. Vse je bilo pripravljeno, v hiši so čakali samo še na čre-va, a ne bodi len—pujsek lepo vstane in napravi še par korakov, so rekli, da je bilo to naj-brže zato, ker mene ni bilo tam, da bi se bil poslovil tudi od me-
tega sveta brez mene, delo je jilo storjeno, sosedje pa so se posedli krog mize na "likof" ter enega ali dva použili.
Ko so se že malo odpočili, so se' šele spomnili in začeli spraševati, kje neki sem jaz. Končno so se domenili, da moram biti tudi jaz navzoč in sklenili so, da pošljejo pome in res je prišel sam hišni gospodar Lojze. Ko je prišel k nam, mi je povedal po kaj je prišel in kako mu je bilo naročeno. Veste, malo sem se branil, pa ne preveč. Komaj sem čakal, da je bilo konec govorjenja, da sva čimprej šla, da bi kaj ne zamudil, ker sem prav dobro vedel, kaj vse bo. Vseeno sem se malo obotavljal, češ, da nisem nič pomagal, čeprav sem tiste besede malo bolj na tihem izgovarjal, da bi me Lojze ne slišal in bi mogoče rekel, da je res tako.
Lojze pa je rekel, da prav nič zato, saj jih je bilo itak dovolj, kar hitro se odloči, da greva. Veste, pa sem bil že prej odločen, da bi rad šel, še predno je Lojze prišel pome. Lojze pa pravi, le hitro, da kaj ne zamudiva. In res sem se odločil in šla sva. Med potjo, čeprav je tako blizu, pa sva se marsikaj pogovorila, /kako in kaj. Ko sva vstopila pri Pe-ternilovih, so bili že vsi sosedje prav veselo razpoloženi.
Mrs. Peterlin mi je brž pristavila stol, da naj se vsedem in povem vam, da se prav nič nisem branil, ker sem vedel, v kako prijazni družbi se nahajam in na mizi pa sem tudi videl že vse polno telesnih dobrot. Mislil sem si, to pa bo zame in sem si tudi mislil, doma pe in ni tako. Ko smo se nekoliko pomerili, so mi hiteli pripovedovati, kaj vse se je bilo pripetilo in da sem vsega tistega bil jaz kriv, da se pujsek ni hotel posloviti iz tega sveta, ker ni bilo mene tam.
Prav luštno smo se imeli, ko smo se navžili tistih dobrot, smo se pa pričeli- odpravljati domov in saj veste, to pa ne gre tako naglo, da bi se človek kar tako nakratko poslovil od prijazne družbe in tako lepo obložene mize. Vseeno pa smo se pričeli poslavljati in med tem smo se še marsikaj prijaznega pogovorili. In ker je bil drugi dan po penedeljku pustni dan, smo se tudi pogovarjali, kako neki bi ga praznovali. John se je brž odrezal, da bo vseh moških "god."
Takoj smo pričeli ukrepati, kako bi ga najbolje praznovali. Jože pravi, da bi bilo najboljši, da kar tukaj, ker smo že privajeni. Cajhen pritrdi, jaz pa sem mu še.rekel, da bi ja ne pozabil prepeljati tudi svojo ženo, da nas bo več, saj imajo pri tej hiši najboljšo kapljico in tudi klobas ne bo manjkalo, saj so jih toliko napravili, da jih bo dovolj za ves Hubbard Road in še prodali jih bodo.
Na to pa pristopi Lojze in pravi, da bi ga nobena stvar bolj ne razveselila, kakor ta ideja, da bi se zbrali vsi sosedje skupaj in da'ne pozabili tudi našega prijaznega Babiča povabit, kajti on je vrhovni'poveljnik in brez njega bi se nikakor ne shajalo. Torej, sklenili smo, da bomo vsi navzoči in pogovorili smo se še marsikaj, predno smo se razšli, saj veste, da tako prijavno hišo in ljudi se ne zapusti kar tako naglo.
Ampak doma je bilo pa malo godrnjanja, pa kaj zato! Drugi dan je pustni dan, sem sc veselil kar naprej in prav težko pričakovati noči, da se zopet snidemo pri Peterlinovih, kakor smo se bili dogovorili prejšnji dan. Ko je prišel tisti zaželjeni trenutek, sem bil jaz od naše hiše prvi tam, ker pa je bilo precej snega, nas je potegnil do tja moj voznik. Ta-
mu, ali bi me potegnil do W da jih osebno povabim. voznik je bil takoj "konten1 in odpeljala sta se. Precej * sa ju je vzelo, da sta se vi'111 in jaz sem se že kar bal, da kmalu čas iti domov in M " morda moral peš hoditi, a»P v naše veliko veselje s* ustavila kar dva avta pred

Si
šo in v enem so bili Babičevl.
Med tem časom pa so se zbrali že vsi sosedje in stopili v hišo še Babičevi, SIf se pozdravili kot se spodobi
si podali roke v znak prij
ateM'
5<
,vai
stva. V tistem času, ko smo mi moški pogovarjali razne1 nimivosti, so se pa ženske pridno obračale po kuh1®'. Krožniki so kaj lepo odflie' po sobi, krvavice pa, ki so pekle na peči pa širile tisti P* jazni "duh" (op. ured. še ^ se sline cedijo sedaj, ko to pisujem.), katerega morejo ti od sebe samo krvave kloj^ nam je pa še besed zmanj^ in komaj smo čakali, kdaj do rekli: klobase so že na i"11 kar vsedite se krog nje.
Ker smo pa že tako
d»
pričakovali tega povelja,
Di

ne. Pa zopet so ga pograbili in j koj je bilo na dnevnem redu ga položili na zaboj. Cajhen j povpraševanje, če pridejo Ba-zopet lepo zadere nož kot po- bičevi. Ker pa tega nismo bi-prej in pujsek se je poslovil s li gotovi, pa pravi Lojze Vilje-
sč!
se takoj posedli, kakor smo zaslišali nekaj takcf' Lojze je pa v tem času zgin spodnje prostore in se ^ vrnil, veste pa ni prišel pi'aZi rok nazaj, ampak je Pr'n' polno vsakovrstnih dobrot jih ima tam spravljene. V«e bilo tako dobro, da se je kar težko ločiti od njih. ^ niki so bili že razvrščeni P° zi in nas so pa tako posadil so bile ženske na eni in n1' pa na drugi strani, to se ^ so ženske nas gledale mi Pil," Ker pa nas je bila več in pa malo zato se nismo nič P'' stavljali in pripovedovali* bo prvi govoril, kakor imajo ko lepo navado tam doli na Clairju, ki precej gledajo čast, da jim ploskajo, če pove, da je kobila prej kf1' kot kmet.
Pri nas smo govorili kaV naenkrat, saj drugače bi ne prišli vsi na vrsto, ker bilo preveč. Ko smo bili vSl ko lepo razvrščeni, je Lojze stavil pred vsakega kozai'^ ga napolnil s tisto dobro ljico, ki jo je prinesel iz ^ njih prostorov kakor 'sen1, prej povedal. Na to pa ^
(Dalje na 3. dt.ra.nli
Če verjamete al' paj
rt'
Ob
nekem gozdu pred , heim linijo leži ruska bate^ Ponoči je bil postavljen z»; žo k topu ruski vojak, ki f šele nekaj tednov v armad1'^
i
Hi
„Ai 1;
a
H«
ti c< \
W »
f!

pride ponoči pregledovat s poročnik, ne najde vojak® . topu. Išče ga in ga najde v,| kotanji, kjer j« zavit v žuh sladko spal. častnik fcril di in ga vpraša:
'Zakaj pa ne stražite
t*
kakor vam je bilo ukazan0; |
"Veš, dragi tovariš, to takole, če pride en sam ske strani, kanona ne b° sel. če jih pride pa več;
prV
pa sam nič opravil zato se mi je zdelo poP'^ odveč, da bi stal na straži
Posebno naznai ^
našim številnim odjema^ ^ prijateljem, ida bomo ^ podaljšali našo veliko jo za tri dni, namreč do ^ 2. marca. Tem, ki so že W ^ # li, damo s tem novo prilik0'^ $ kupijo. Oni, ki pa še 111 kupili, naj pridejo pa ^'^ei1 Pozor! V stem onim, ^ P^ i> v našo prodajalno in V^ j so brali ta oglas, dam° * den mackinaw, ves iz samo $6.95.
voine'
Za te zadnje tri dni „jV še bolj znižali, ki so že jt jP
volj priporočati, da se i
ke. Zato pa vam ne volj priporočal te lepe prilike!
GORNlK'S 6217 St. Clair Ave'
-mil)
)i mp^ ;a s id ti >vi. bif
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagl, 111. |	Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois.
" °Vni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. Predserini	GLAVNI ODBOR:
Prva mri	' Mary Poland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wis.
land oi • lca Mrs' Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Oleve-
DrUga
Pa
Podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh,
Četrta f??Dredse<toica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn.
IT^dsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. Tajnipa ^re<isednica Mrs- Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich. -	Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St.. Joliet, 111.
mcarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, 111.
Mrs w	NADZORNICE:
tors' Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. tors m* Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio.
•	viary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn.
tors ,«.	PROSVETNI ODSEK:
•	Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st St., Mrs Xteveland, Ohio.
tors' iv nces Ponikvar, 1030 E. 71sti St., Cleveland, Ohio. Mrs' 'Vances SuSel, 726 E. 160th St., Cleveland,1- Ohio. Mrs' icna petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. ■ C3Iuna Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111.
Mrs r .	SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK:
J Mrs' "ai'bara Kramer, predsednica, 476 Kansas St., San Francisco, Cal. I * tors' a tha Oezman, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. tors' t? a Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. tors' a ° Jer0me. 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. NamPtgnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111.
^TOica nadzornicam Josephine Seelye, 1097 E. 71st St., Cleveland, O.
y	Lepo je biti med nami!
In . dan nam prinese kaj novega, večkrat tudi zanimivega, proti -&S spravi v	voljo, da začnejo naše misli ruvati1
»o
1 z t'rugo besedo rečeno: neutrudljivo. Največ novosti pa cijgjj Ja Površje pri društvenem delu in posebno/ pri organiza-"Mbo 'Cl P^dnost dika vsega, kakor je med članstvom pri
^ Priljubljeni Slovenski ženski zvezi v Ameriki. Hahs?.S<J lo.ialno slovensko ženstvo ne pusti, da bi se nabiral
lepšim ciljem. Ravno to napravi naše življenje živah-
0
De.
'ali
Ženstvo se dobro razume na plodovitnost polja in je % £ n'4'delu pri svojih podružnicah, da pomnoži število član-' tudi za dobro stanje ročne blagajne. Ako se vpra-0cjkod vse to zanimanje in vsa ta aktivnost, pridemo; do m4i)] n,?> da je to direktno rezultant medsebojnega sporazu-
da bi voda stala mirna in nabirala nerodoviten sad.

spoštovanja, ki prevladuje med članstvom. To nam n'o voljo ter daje novega poguma in veselja do zaže-
j.8e lepše bodočnosti.
J'e vellko srce matere pri družini, tako je tudi mno-ZVe^'1^ velikosrčnost pri organizaciji kot Slovenska ženska "iatef 1)ri kateri je včlanjenih na tisoče dobrih src, slovenskih Aiftg' T°re.j, če ste vi, draga čitateljica priljubljenega lista laž, vs .e Domovine, ena izmed tistih, ki sel še niste pridružili k «inPak°l!<i družini slovenskih mater in hčera, ne odlašajte dalje, Ne ]°menite sv°ji prijateljici, ki je članica Slovenske ženske Sij, hočete pristopiti. To priporočilo prihaja k vam na toploto naše ljubezni, katera upamo, da ogreje tudi p1 srcu tisti kotiček, ki je bil dozdaj mrzel. ti$ocv 5 Slovenski ženski zvezi v Ameriki je včlanjenih čez deset in 'deklet. Članarina za deklice od 4 do 14 let je 10 . n.a mesec in za članice od 14 do 55 let 25 centov na mesec. Ikojjj U1'u smrti se izplača do sto dolarjev k pogrebnim stro-^fj Pl'pmoženje naše organizacije je z zadnjim dnem l940—vsota $95,592.56, kar znači, da je
v ja-organizacija
-oip v zdravem finančnem stanju, kar je vredno, da se ker bodočnost vsake organizacije zavisi najbolj na ferU /bančni vrednosti
Te številke se omenjajo le mimo-
wmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmmg
WINNET0U
Po ccnUkem Izrirslfca K_ M»ya
<nmrnmaaiiiiiižtiiii»:iiiMtnint?i»tuu>'ituii»rit»iiKiiiiiii»iiiii»nui:iiiuuuw
"Da. ičie namreč računate razdalje, kakor jih računamo pri nas na zapadu, ne pa kakor je v navadi na vzhodu ali celo že pri vas doma. Blizu je pri nas tak settler že, če imam le pol dneva do njega. Moj najbližnji sosed je devet milj daleč odtod."
"Take razdalje so seveda usodne za settlerje, ker ne morete drug drugemu na pomoč prihite-ti, ako vas Indijanci napadejo."
"Seveda je res. Pa strah me vkljub temu ni. Staremu Corne-rju naj rdečkarji nikar ne pridejo blizu, — moje ime je namreč Corner, sir, — bi jim pošteno zagodel!"
"Vkljub temu, da ste samo štirje —?"
"štirje —? O, smete mojo ženo tule mirno tudi k posadki računati, sir! Pa še kako! Ne boji se vam nobenega rdečkarja in zna prijeti za puško kakor najboljši vojak."
"Vam rad verjamem. Toda če je Indijancev le preveč, bi se vam utegnilo goditi po znanem reku, da je mnogo psov zajčja smrt!"
"Well —! Pa — ali mora biti človek ravno zajec? Nisem, ni-kak slaven westman kakor vi in tudi nimam ne srebrne puške in ne Henryjeve repetirke, pa streljati vam znam! Naše puške so dobre in če zaklenemo vrata, vse postrelimo, enega za drugim. Kajti z municijo smo tudi dobro založeni in vzdržimo tudi daljše obleganje.
Pačujte—! Tole bo Rollins."
In k pomočniku obrnjen je pravil:
"Dejal sem vam zunaj, da vas čaka v sobi iznenadenje. In mislim, da bodete v resnici iznena-deni, če čujete, kaki možje da so nocoj pri meni v gosteh.
Tale dva gentlemana sta namreč Winnetou, poglavar Apačev, in Old Shatterhand. Gotovo ste že culi o njiju.
In srečanje bo tudi za vas zelo koristno. Mr. Burtona namreč iščeta, celo zalogo kožuhovine i-mata naprodaj."
Mr. Rollins je bil mož srednjih let, čisto navaden, vsakdanji človek, nič posebnega ni bilo na njem, kar bi ga bilo posebej priporočilo ali pa vzbudilo kak sum. Njegov obraz ni bil prav nič tak, da bi že na prvi pogled odbijal.
In vendar mi njegov obraz ni prav nič ugajal.
Ako sva bila res taka slavna westmana, kakor naju je settler Corner hvalil, bi bil moral kazati veselje ali pa vsaj radovednost in zanimanje. In srečanje da bo za njega koristno, je dejal Corner, kupčija da se bo dala narediti —. Tudi to bi mu bilo mora-io biti všeč. Pa ko naju je gledal, nisem videl na njegovem o-brazu ne veselja ne zadovoljstva, zdelo se mi je celo, da mu je srečanje s takimi slavnimi možmi nekoliko neprijetno.
Seveda pa je bilo tudi čisto lahko mogoče, da sem se motil. Tisti njegov prazni obraz, oziroma zadrega, ki se mi je zdelo da
Topot kopit smo čuli. Jezdec,sem jo opazil na njem, je bila je obstal pred vrati.	'lahko tudi čisto nedolžna. Ne-
Corner je stopil iz hiše. čul j znaten človek je bil, navaden po-sem ga govoriti in kmalu nato močnik pedlarja, midva pa slav-
se je vrnil z nekim človekom. Predstavil nama ga je.
na westmana —.
Prigovarjal sem si, da so mo-
"Tale je Mr. Rollins, ki sem ji predsodki neopravičeni, pa ga vama o njem pravil, pomočnik;povabil k mizi, pomeniti da se pedlar je v, tistega-,"ki ga iščeta." moramo o kupčiji.
razumljivost ali pojasnilo se lahko obrnete vsak čas do mene in bom radevolje pomagala po svoji najboljši zmožnosti. Žene in dekleta, vabimo vas med nas!
ALBINA NOVAK, urednica "Zarje."
Settler mu je dal večerjo. Malo je jedel, ni mu menda teknilo. Kmalu je vstal, dejal, da mora po konju pogledati, pa odšel.
Za tak posel ni treba mnogo časa. In vendar je minilo dobre četrt ure, pa se še ni vreiil.
Kaj je počenjal —? Kam je šel —?
Ne morem reči, da me je obšla nezaupnost, pa nekaj sličnega je menda le bilo. Gnalo me je ven, stopil sem pred hišo.
Njegov konj je stal privezan k plotu, njega pa ni bilo nikjer. Noč se je že naredila in mesec je sijal tako svetlo, da bi ga bil moral videti, če bi bil kje blizu koče.
Počakal sem.
šele črez dolgo časa se je prikazal za plotom. Ko me je zagledal, je za hip obstal, pa koj prišel bliže.
"Ali morebiti ljubite sprehode po mesečini, Mr. Rollins?" sem ga vprašal pol resno pol šaljivo.
"Ne. Tako poetičen pa nisem."
"Pa se le zdi."
"Zakaj ?"
"Ker ste šli na sprehod."
"Zakaj tako mislite?"
"No, dejali ste, da pojdete h konju,. Za tak posel zadostuje pet minut, vi pa ste več ko pol ure izostali —."
"Pa ne mesecu na ljubo, sir! Ni mi dobro, želodec sem si davi pokvaril, vse dni sem skoraj visel v sedlu, pa se ne počutim dobro. Na sveži zrak sem šel in nekoliko sem se razgibal, mi bo, mislim, dobro delo. To je bilo, drugega nič."
Odvezal je konja, ga peljal v ograjeni prostor, kamor je set-tlerjev sin tudi najina konja postavil, pa šel z menoj v kočo.
Kaj je mene njegovo počen j a-nje brigalo —? Sam svoj gospod je bil in lahko je storil, kar se mu je zljubilo. Tem bolj, ker ni potoval v najini družbi.
Westman mora biti sicer vedno in povsod previden, da, ne-zaupen. Toda, — ali sem imel vzrok za nezaupnost? Dejal je, da je šel na zrak, ker da mu ni dobro. Zakaj bi mu ne verjel? Saj mu že večerja ni teknila, čisto verjetno je bilo, da si je želodec pokvaril in da ga je jezde-
Na?0'Cer Pri naši organizaciji so še drugi važni nameni, ki se I udejstvujejo.
Her Prvi V1"sti sprejemamo katoliške žene in dekleta, ker kot
^e' "»m je v srcu najdražji biser sveta vera in ta biser
braniti neoskrunjen, ker brez vere v Boga ni življenja j
m..1 ne bodočnosti. In zato je nam slovenskim'ženam in de-
1 iih," v najvišjo čast, da je naša organizacija odrprta tistim, I Je
ft w	................,.............- r-------o—.,-------
' Grftenitega pečata, se nam pa smili, ker je tako dale 'o ))j,j.0f'a kot hčere dobre matere Slovenije imamo upanje, da ! čas spoznanja tudi za tiste, ki so se spozabili, da je ^Jp brez duše kakor noč brez lune.
posvečamo mnogo pažnje pri praktični izobrazbi | ;'laših vsakovrstnih klubov in krožkov. Pri naših podruž-, h.^^ajo članice razne lepe prilike pokazati svojo ambicijo j ^tv r' Predmete. Leta nazaj je' bilo nesmiselno priporočati i N>k!a"eb"e Hlube, ker je vsaka mati članica imela dovolj % svojem hišnem delu, toda v tem oziru je zdaj mnogo >s4k temu je pomagala moderna znanost, ki nam je izumila
v ponos biti kristjanka. Kdor sS pa nas ogiblje zaradi
nje zdelalo. Takle trgovski pomočnik ni nikak westman, da bi cele dneve in tedne preživel v sedlu.
In ko smo spet sedeli v koči, se je obnašal tako skromno, preprosto in nedolžno, da bi se mi bilo moje nezaupanje gotovo čisto razkadilo, če bi vobče bil ne-zaupen.
Govorili smo seveda o trgovini s kožuhovino, o njeni ceni, o njeni kakovosti, o spravi, predvsem pa o naši kupčiji. Kazal je temeljito strokovno znanje in nam razlagal zamotana trgovska vprašanja tako skromno, da je celo Winnetouu ugajal. Posegel je v razgovor in govoril celo več, nego je bilo pri njem v navadi. Pripovedovala sva najine doživljaje, pozorno so naju poslušali.
Seveda sva vprašala tudi za pedlarjem. Saj brez njega kupčije nisva mogla skleniti. Rada bi bila predvsem zvedela, kje da je in kako bi prišla dp njega.
Rollins je majal z glavo.
"žal vama ne morem povedati, kje da je moj gospodar ravno danes, ali kje bo jutri ali pojutrišnjem., Pošilja me okoli, da naberem naročila in ponudbe, in sporočim mu jih gotove dni, kadar vem, kje da ga bom našel in da ima čas.
Koliko dni je treba jezditi, da se pride do Mr. Firehanda?"
"Tri dni."
"Hm —! Bi bilo ravno prav! V šestih dneh bo Mr. Burton ob Riffley Forku. Tri dni z vama, pa tri do štiri dni k njemu nazaj, — bi bilo ravno časa dovolj, da si blago ogledam in približno določim ceno. Pojezdil bi k njemu, mu poročal in ga pripeljal k vam, seveda le, če bi se prej na licu mesta v skladišču prepričal, da se bo dala kupčija skleniti in če bi bil tudi moj gospodar takih misli.
Kaj pravite k temu načrtu, sir?"
"Pravim, da morate seveda i '
blago videti, preden ga kupite, Seveda bi mi bilo ljubše, če bi ga šel Mr. Burton osebno gledat.
"To pač zaenkrat ni mogoče, ker ga ni tukaj, In če bi tudi bil, je zelo dvomljivo, ali bi koj jezdil z vami. Naši trgovski posli so obsežnejši, nego si mislite, in moj gospodar nima časa, da bi tri dni daleč jezdil, ako ne ve za gotovo, ali bo vobče prišlo do kupčije.
ne potoval z vami, če bi tudi danes tukaj bil, ampak da bi poslal z. vami enega svojih pomočnikov. In čisto lepo je naneslo da smo se nocoj našli in da im^m ravno čas z vami jezditi.
Recite torej da ali ne, da vem, pri čem da sem!"
(Dalje prihodnjič)
-O-;-
PRIJAZNO SMO SE IMELI NA HUBBARD RI).
zredili prav tako lepe pujske, kakor so bili ti. Razšli smo se v največji zadovoljnosti vsak pod svojo streho. Prav fletno je pozimi v teh lepih krajih med prijaznimi sosedi. Med nami je soglasje in zadovoljstvo, pa nobene "fovšije." Vsi se veselimo drug drugega napredka, zavedajoč se, da če bodo obrodila jabolka enemu, bodo tudi drugim. Tako pravijo znanstveniki. Ker pa so moji dobri sosedje moji prijatelji in jaz pa njih, zato pa tudi kaj napišem v korist nas vseh. Nikdar pa ne smemo obupati, če tpča pobije, tako ne govori kmet! Vas vse prav lepo pozdravlja,
Frank Leskovic.
IZ DOMOVINE
—Naša radijska postaja dobi v Ljubljani nove moderne oddajne prostore. Zgrajen bo nov moderni in prostorni studio ljubljanske postaje v poslopju osrednjega doma slovenske prosvete — v "Slovenskem domu." Prav sedaj je padla odločitev, da se začne graditi osrednji slovenski dom — "Slovenski dom" še letos in da bodo prve lopate zapele na stavbišču letos v aprilu. V ponosnem poslopju na vogalu Kolodvorske in Tavčarjeve ulice bo tudi naša radijska postaja dobila vse primerne prostore za svoje oddaje in poslovanje.
Sedanji prostori naše radijske postaje so prav borni. Poslopje ob Bleiweisovi cesti je že zdavnaj postalo pretesno. Posebno za večje oddaje in primerne glasbene koncerte radijskega orkestra prostor! niso bili več zadostni. Zato se je moral studio ljubljanske postaje razdeliti takore-koč na celo Ljubljano in se del oddaj vrši iz studia ob Bleiweisovi cesti, glasbeni del pa večinoma iz dvorane Filhramonije na Kongresnem trgu. Za svoje poslovne prostore je morala uprava radijske postaje najeti več sob v poslopju Gospodarske zveze na Dunajski cesti.
MALI OGLASI
Delo dobi
dekle za splošna hišna dela; ostane čez noč, plača $7.00. Pokliči-Prepričan sem, da bi te Yellowstone 4588. Naslov:
3306 East Overlook Rd.
ve.
Jprst - . -
c.jii j lIJe hišne stroje, da je delo lažje in pa tudi otroci so ;;%f. a se lahko kam gre. Umevno je, da bomo imeli v bližnji J° Pr/i^1 Velik napredek v zanimanju za razne klube, kjer se v^val0, šivalo, pelo, telovadilo, kegljalo in pa posvetilo * iiih'4 uspešne dramske klube in naštelo k tem bi se lahko
ya'j ob nemški meji.
vt
0l'K'anizacija je še mlada in započetek napreduje bolj lrj% kar se tiče izobraževalnih klubov, toda kar pazite na
različnih zabavnih in podučnih klubov.

-. Kako bo šlo polagoma naprej do ciljev!
V*', ker
naš mesečnik, je od časa do časa pohvaljen v > d- " vs^ina podučna in obenem pisano v poljudnem JtHhJl Se vsak razume na branje, ker mi v Ameriki sploh ne
. "Vft,
i, 0 neumljive slovenščine, okrancljane v vsakovrstnih j v 'ti Ir.8^- namen .je zadovoljiti povprečno večino bral-
.^'hr/ " Torej list Zarja dobi vsaka članica mesečno, brez % 1>0sel T " k
o dobro gospodariti in voditi poslovanje, nad ^detilf13,	zavarovalninski oddelek in vse članstvo
r. je, Ht<\ dr.
, ' ge ^ene in dekleta, ki niste še članice naše dične : °Pita '
, y Ur,,c}' 'h obligacij. Članarina 25 centov na mesec pokrije j 'U(]j . '"'Je stroške kakor tudi zavaruje posmrtninski sklad. I


s?
Gotovo š
anizacije Slovenske ženske zveze v Ameriki, pri-
va
Se ta mesec. V teku je "Zlata" kampanja, v ka-^»S- «"« Prosta pristopnina ini to za oba oddelka. Ne tUi travniško preiskavo, zadostuje vaše lastno izpri-- ]\ ava in se zanimate za naš! ugled in napredek. Ce navsaki odbornici, oziroma tajnici podruž-■11 tisti dan, ko pristopite. Za vsako morebitno ne-
5 V . >še< Hi
Gostilna naprodaj
Proda se dobro vpeljana gostilna z licenco D 1, D 2, v slovenski naselbini, ob glavni državni cesti v Euclidu. V bližini so vedno obratujoče tovarne. Najemnina in cena nizka. Pokličite KEnmore 0337-M. (51)
Vse vrste premo}?
in bukova drva dobite lahko po najnižjih cenah. Pokličite KEnmore 5374 — 4381.
Jos. Kern 353 E. 156th St.
(Thurs. x)
OBNOVITE si svoja tla v hiši hitro in lahko, če si izposodite naš "Floor Sander." Stenski papir odstranite na lahek način, če si izposodite naš "Steamer."
Vas nekje na Francoskem, skozi katero je vojaštvo izkopalo strelske jarke. Gorje vasici, če se jo bo dosegla bojna vihra.
(Nadaljevanje i 2. strani)
Mrs. Peterim s tistim velikim krožnikom, napolnjenim s klobasami, ki so bile pa že tako dobre, da bi jih bili tudi angelci jedli, če bi imeli zobe. Tako smo prigrizovali in se pogovarjali in na vrsto je prišel tudi Babičev hren, o katerem se je toliko govorilo, da je bil dolg
štiri čevlje. Povedal je, da je Mi dajemo Eagle znamke, doda-bil še daljši in da je meril štiri j ten prihranek za vas. čevlje Še potem, ko ga je bil že, Zavasky's Hardware Co. pristrigel na obeh koncih, am-i pak so ga že pojedli, pa ne s
žlico, ampak s klobasami.
Pa je rekel, da je tudi kiobas še ostalo in mu tudi verjamem, ker vsakokrat, ko se peljem mimo, vidim, da se nekaj takega suši tam na dvorišču. Vidite, tako smo se zabavali in si voščili drug drugemu na zopet-no snidenje. Tako nam hitijo zimski dnevi naprej in se nam bliža pomlad, ko bo zopet treba prijeti za kako delo, posebno
6011 St. Clair Ave. Tel. EN-5141.
Feb. 1,8, 15.22, 29.)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M . i ,	, v ,, o ■ - EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-
jaz, ki sem tako navdušen, baj NICA nagrobnih spomenikov
pravi John, da kadar pogleda j---------
proti nam, pa me vselej vidi	O B 1 E K E
sprehajati se med cvetlicami, ^^ sm0 velik0 in n^ie'pžo zalogo
ali pa kje tam v tisti lepi senci! snnmiranskih vzorcev. Naročite si
Torej prav lepa hvala Pe-terlinovim za vso postrežbo in jim želim, da bi prihodnje leto
spomladanskih vzorcev, velikonočno obleko sedaj.
CHARLES K OGEL in SIN KROJAČ 6526 St. Clair Ave.

TUKAJ JE ZA VAS OKREPČILO
Ledeno-mrsla Coca-Ccla van vabi. da se veselite počitka, ki vas osveži. V družinskih rdečih hladilnicah vsepovscd ... ali v rečni papirnati vreči za 6 steklenic. da .lih nesete 'dojtisv.
iw>'ir>i
Oliver Twist
C. Dickem-O. Župančič
I
kal, ker sem premišljeval, kako hodi po temi, po noči, pa mu nima kdo pomagati. Pa bi mu rad povedal," je govorilo dete z gor-ko iskrenostjo in sklepalo roke, "da sem vesel, ker bom mlad u-
"V London, ma'am," je povzel besedo neupogljivi birič, "s kočijo — jaz z dvema ubožcema, gospa Mannova. Uradno postopanje, radi preselitve, in predstoj-ni.štvo je poverilo meni — meni, gospa Mannova — da izpovem o zadevi pri četrtletni seji v Cler-kinwellu. In veliko vprašanje je,"' je pristavil gospod Bumble in se zravnal, "ali se ne bo cler-kinwellska četrtletna seja za u-šesi praskala, preden opravi z menoj."
"O, ne smete jih prehudo pritiskati, sir," je dejala priliznjeno gospa Mannova.
"Clerkinwellska seja si je to sama nakopala na glavo, ma'am," je odgovoril gospod Bumble. "In če bo clerkinwellska seja videla, da so stvari še hujše, kot jfe pričakovala, naj clerkinwellska seja to sama sebi pripiše." '
Toliko odločnosti in trdnega sklepa je bilo v pretečem načinu, v katerem se je gospod Bumble iznebil teh besed, da je bila videti gospa Mannova vsa preplašena. Naposled je rekla:
"Pa v kočiji pojdete, sir? Jaz sem mislila, da je bila od nekdaj navada, prevažati ubožce z navadnim vozom."
"To je, kadar so bolni, 'gospa Mannova," je razlagal birič. "Bolne srenjske ubožce devljemo ob deževnem vremenu na odprte vozove, da se ne prehlade."
"Aha!" je rekla gospa Mannova.
"Ta dva prevzame kočij k za tja in sem in pride dober kup,'" je dejal gospod Bumble. "Oba
"Tftac" t« ^ smeiai akc bi 4t( J* je
Dicka so neutegoma odvedli so se mu ustavile oči, je bilo na- kla vsa iz sape v vežo Bedwinka,
in zaprli v klet za premog. Malo
slednje naznanilo:
"Pet gvinej nagrade. Deček, Oliver Twist po imenu, je izginil, najbrže zvabi jen,
zatem je odšel gospod Bumble, da bi se pripravil za svoje potovanje.
Drugo jutro ob šestih je vzel zadnji četrtek zvečer s svojega mrl; zakaj če bi živel, da bi ve-V0spod Bumble namesto trirogajdoma v Pentonvillu. Gori razpi-lik narasel in star, bi me zgre- okrogel klobuk, ogrnil je svojojsana nagrada se izplača vsakomur, ki more dati o dečku kako
•"Mac je genij," je rekel neki odjemalec oni dan, "ker se OSEBNO ZANIMA za mojo karo, s katero tako ravna, kakor da bi bila njegova pojutrišnjem." Mnogo naših SOHIO-ČANOV ima ta genijski značaj za resnično PRIJAZNO POSTREŽBO —in vsak si prizadeva tako po svojem načinu. Kako vendar ravnajo? Včasih nastopijo v kaki zadregi s kako posebno uslugo, da očistijo prednjo šipo avtomobila ali luč, da pregledajo gumijeva kolesa in tako dalje. V vsakem slučaju, ko zapustite gazolin-sko postajo, se lahko prepričate, da ste dobili več postrežbe kakor ste pa za isto plačali.
THE
STANDARD OIL CO,
(OHIO)
Št. 3 serije pogovorov glede Standard oljne družbe (Ohio) ki Bedai dovršuje 70-letnico posluge ljudstvu države Ohio.
•gasHS.1^.
SOHIO
sta že precej slaba, pa smo preračunal,!, da nas stane prevoz dva funta manj kakor pogreb — to se pravi, oe ju naprtimo drugi srenji na rame, kar mislim, da že poj de, če nam za nalašč na poti ne umrjeta. Ha, ha, ha!"
Ko se je gospod Bumble nekaj časa smejal, je srečal z očmi zopet svoj trirog in se je takoj zresnil.
"Na uradni opravek sva pa pozabila, ma'am," j.e rekel birič, "tukaj je vaša mesečnina od srenje." '
Gospod Bumble je potegnil iz listnice nekaj v papir zavitega srebrnega denarja. Zahteval je pobotnico, Mannova gospa jo je napisala.
"Močno je popackana, sir," je rekla rednica otrok, "pa mislim, da bo že v redu. .Hvala vam lepa* gospod Blumble, zelo sem vam hvaležna."
Gospod Bumble se je vljudnosti gospe Mannove milo naklonil in vprašal, kako kaj otroci.
"O, mala srčeca, Bog jih blagoslovi !" je dejala gospa Mannova ginjena. "Zdravi so, kakor le kaj! Razen dveh, seve, ki sta prejšnji teden umrla. In malega Dicka."
"Ta fant se še ni popravil?" je vprašal gospod Bumble.
Gospa Mannova je zmajala z glavo.
To vam je pravo izprijeno seme med srenjskimi otroki," je rekel gospod Bumble jezno. "Kjf pa je?"
"To minuto vam ga pokažem," je odgovorila gospa Mannova. "Slišiš, Dick!"
Še ga je bilo treba klicati, preden se je prikazal. Glavo pod se-salko! Potem ga je otrla gospa Mannova s predpasnikom in ga pripeljala gospodu Bumblu, bi-riču, pred obličje, katerega se je tako bal.
Bledo je bilo dete in drobno; lica upadla, oči velike, svetle. Borna občinska obleka — livre ja njegove bede — mu je mahe-drala okoli šibkega života; mladi udje so mu bili suhi kakor starcu.
Tako je bilo malo bitje, ki je stalo v trepetu Bumblu pred očmi in si ni upalo pogledati od tal, zbegano že od samega biri-čevega glasu.
"Ne boš pogledal gospoda, ti samoglavec?" je rekla gospa Mannova.
Pohlevno je dvignilo dete oči in srečalo Bumblove.
"Kaj ti je, ti srenjski Dick?" je vprašal gospod Bumble s še-gavostjo, ki je bila zelo umestna.
"Nič, sir," je odgovorilo dete s slabotnim glasom.
"Mislim, da ne," je odgovorila gospa Mannova, ki je počastila, kakopa, dovtip gospoda Bum-bla s primernim smehom. "Vsaj sile ti ni, bi rekla."
"Rad bi —" je zajecljalo dete.
"Oho!" je vrinila gospa Mannova, "pa ne, da bi hotel reči, da imaš, kako potrebo, kaj? E, ti seme —."
"Mir, gospa Mannova, mir!" je rekel birič in dostojanstveno dvignil roko. "Rad bi — kaj bi rad, mali?"
"Rad bi," je zajecljalo dete, "kdor zna pisati, da bi mi postavil, nekaj besed na papir, pa zravnal, pa zapečatil, pa mi spravil, ko me bodo položili v jamo."
"I, kaj neki misli fantiček?" je vzkliknil gospod Bumble. Ga nila ga je resnoba in izhiranost tega dečka, dasi je bil takih reči vajen. "Kaj praviš, fantek?"
"Rad bi," je reklo dete, "sporočil pozdrav ubogemu Oliveru Twistu, da .bi mu naznanil, kolikokrat sem sedel sam, pa se jo-
šila moja mala sestra, ki .je v ne-j osebo z višnjevim plaščem s ka-besih, ali pa mi ne bi bila več po- puco, sedel z ubožcema, ki je bi-dobna. Pa bo toliko lepše, da bo-j i0 sporno, odkod sta, zunaj na va oba otroka, ko bova tam sku- j kočijo; in tako je prišel o pra pa j.'
Gospod Bumble je gledal ma-
vem času v London. Drugih ne-prilik ni imel na potu, samo ti-
lega govorca od temena do peta J ste, ki sta mu jih prizadevala u-v nepopisnem čudu, nato se je božca s svojim zlobnim vede-
obrnil k svoji tovarišici: "Vsi pojo isto pesem. Ta predrzni 0-liver jih je vse pohujšal."
"Kdo bi si bil kaj takega mi-
njem. Trdovratno sta šklepetala z zobmi in se pritoževala zaradi mraza. Gospod Bumble je pozneje trdil, da so mu od tega
slil, sir!" je rekla gospa Manno- j samemu zobje šklepetali in da va, dvignila roke in strupeno po-|mu je bilo prav neprijetno, če-
gledala Dicka. "Tako zakrknjenega malopridneža i>a še svoj živ dan ne."
"Odpeljite ga stran, ma'am!" je zapovedal gospod Bumble. "To je treba naznaniti predstoj-ništvu, gospa."
"Upam, da bodo gospodje pač sprevideli, da nisem jaz kriva, sir!" je čivkala gospa Mannova.
"To bodo izprevideli, ma'am. Sporočen jim bo resnični položaj," je rekel gospod Bumble. "Stran z njim, ne morem ga gledati."
prav je bil v plašč zavit.
Ko je poskrbel gospod Bumble prenočišče tema inevšečnikoma, se je ušotoril v hiši, kjer se je ustavila kočija, in použil skromen obed — bil'stek in ostrige s pivom. Postavil si je na kamin čašo brinovca z vročo vodo in si pomaknil stol k ognju. In med različnim moralnim premišljevanjem, kako se košati vse huje in huje pregreha nezadovoljstva in pritoževanja, se je pripravil, da bo prebiral novine.
Prav prvi članek, ob katerem
ki je poslušala od vrat svoje sobe.
"Stopite noter, stopite n°teI je hitela stara gospa.
(Dalje prihodnjič)
poročilo, ki bi vedlo do odkritja imenovanega Olivera Twista, ali osvetlilo njegovo prejšnje življenje, ker se podpisani iz več vzrokov zanj živo zanima."
Na to je sledil natančen opis Oliverove obleke in osebe; kako je prišel in izginil, z imenom in popolnim naslovom gospod a Brownlowa.
Gospod Bumble je debelo pogledal. Počasi in pazljivo je na-! znanilo trikrat prebral in v pe-| tih minutah je bil na poti proti Pentonvillu. V svojem razbur-J jenju je pustil čašo z brinovcem in vodo nedotaknjeno.
"Ali je gospod Brownlow doma?" je vprašal gospod Bumble dekle, ki mu je odprlo vrata.
Na to vprašanje je dalo dekle sicer ne nenavaden, a nekam negotov odgovor: "Ne vem. Odkod pa?"
Toliko da je gospod Bumble izustil v opravičilo svojega prihoda Oliverovo ime, že je prite-j
Myron C. Taylor, Rooseveltov poslanik pri Vatikan* in njegova žena.
Ameriški državni podtajnik Sumner Welles, ki je sedaj
•-.;•? jfe jo piogoče kako premir-
D1
P
sedi
nlk
zapi
delk
blag
Geo.
Pajk
štvo
mese
šole
Pre tier menč! E. 66) zovar, žin; n Lawrei
VrŠijO ______ ________Y iUSOCWU v
dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES
Predsednik .Tosepr Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivan Babnik. "Nadzorniki: Anton Zupan, Frankie Drobnlc, Louis Pajk; bolniški
zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRiCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Prances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme, finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-bežnik. nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-ljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Fristov, Mary Tekavec; V.a klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st„ dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta.
DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA
Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-še, 1082 E. 72nd St.; tajnik Albert Novak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl„ zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pirnat. Vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO.
PRospect 0333
company
Blvd.
ZNIŽANE CENE
PREMIUM NO. 3 POCAHONTAS____$8f,
GENUINE, brez dima_______________8.g
STANDARD POCAHONTAS_______7.g
AMSTERDAM EGG______________
Vsevrsten drug premog po najnižjih cenah. Fin premog z li stokerje.
Za hitro in točno postrežbo pokličite
KEnmore 0808
st Advance in Home Refrigeration in 25 Years!
FRIGIDAIRE
"Cold-Wall"
15 Frigidaire Models from which to
up
»118
New Low Prices!
See It At Our Store and you'll
agree-the Frigidaire "Cold-Wall" is a great new discovery that brings a new measure of protection to the flavor, freshness, color, wholesomeness... even the vitamin content ... of food! Pre* vents transfer of objectionable food odors and flavors. You don't even have to cover food. See this new miracle o' food-keeping—now at new low pricesJ
PRIDITE IN OGLEJTE SI NOVE 1940 FRIGID AIR®8
Še nikoli Vam nismo nudili tako nizke cene kot sedaj. Lahka mesečna odpi® čila. Sprejmemo tudi North American Mortgage & Loan bančne knji2'
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.	819 East 185th St
John Susnik in Jerry Bohinc, lastnika.