štev. 138.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13-— za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ ,. 2-20
O Ljubljani, v soboto, M u. junija 1905.
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5'— za cn mesec ,, ,, 170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto mm.
Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188.
Škofijski zavodi.
„Skofijski List", ki se sedaj tiska, ima o škofijskih zavodih nastopno poročilo in povabilo.
Škofijski zavodi so skoraj dozidani. Tudi vodstvo je vže pripravljeno. Duhovni odločeni za vzgojo so si mnogo zavodov ogledali in jih proučili doma in na ptujem. Izbral sem si dobrih duhovnov in poskrbel za vzgojno njihovo izobrazbo dobro vedoč, da je srečen vzgojen uspeh ravno od osebnosti vzgojitelja posebno odvisen.
V zavodih bo deško semenišče, ki je določeno za mladeniče, o katerih se po dosedanjem njihovem življenju in vzgoji, pa tudi po njihovem nagnjenju in po njihovih sposobnostih upa, da bi mogli kedaj postati duhovni; bo pa v njih tudi k o n -v i k t, določen za mladeniče, ki si hočejo izbrati druge posvetne poklice.
Nameraval sem otvoriti ob enem semenišče in konvikt; toda po odločnem svetu v vzgojevanju izkušenih mož sem sklenil za sedaj začeti samo z deškim semeniščem, s konviktom pa počakati par let.
Z deškim semeniščem bo združen tudi pouk v vseh gimnazijskih predmetih v obsegu in po načrtu, kakor je predpisan za avstrijske gimnazije. Poskrbel sem za vestne profesorje, ki so vže kot duhovni šli na razna vseučiliša poslušat potrebne predmete. Eden od njih, ki bode ravnatelj gimnazije, je vse izpite že dovršil in podučuje že drugo leto na državni gimnaziji. Drugi bodo potrebne izpite napravili deloma letos, deloma prihodnje leto.
Letos v septembru bomo začeli s poukom za prvi gimnazij s k i r a z r e d. Že lani sem mislil začeti s štirimi razredi, toda želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v zavodih, kakor je v smislu določil tridentinskega koncila, me je nagnila, da to misel opustim in začnem
le s poukom za prvi gimnazijski razred.
Gojenci bodo v zavodih dobili vso telesno oskrbo, primerno vzgojo in popolen gimnazijski pouk. Poučevali se bodo kot prosti predmeti razni moderni jeziki; tudi stenografija, petje in glasba se bode negovala: za vse je dobro preskrbljeno.
Sprejemali se bodo mladeniči iz vseh s 1 o v e n s k'lTr$ o k r a j i n , ne samo iž Kranjske,. T<* bo veljale posebno za k o n vju^t ; v ^ško semenišče se bodo pa mladeniči rojeni izven Kranjske le izjemno sprejemali.
Ker smo zavode zidali s prispevki duhovnov in ljudstva naše ljubljanske škofije, imajo tudi le pridni in siromašni mladenči ljubljanske škofije pravico, da se v zavode sprejmejo brezplačno ali po znižani ceni; mladeniči iz druzih škofij pa bodo morali plačati popolno vsoto. Vendar se bode pa prva 1 e t a le prav malo mladeničev moglo sprejeti brezplačno ali za znižano ceno, ker se je nabrani denar potrošil za zidavo. Zato sem pa prosil rednega pobiranja prispevkov skozi 15 let, namreč do leta 1914,, da se bode sedaj nabirala glavnica za v z d r ž a -vanje zavodov.
V zavodih je prostora za 400 dijakov, namreč za 200 semenišnikov in za 200 konviktorjev. Letos jih bomo za prvi razred sprejeli popolno število. Brezplačno ali za znižanoceno jih bomo mogli sprejeti le prav malo. Vsi drugi bodo morali plačevati in sicer mladeniči iz ljubljanske škofije po400Kna leto, mladeniči iz drugik škofij bodo plačevali po 5 0 0 K ; plačevalo se bo vsaj po dva mesca naprej. Šolnina se ne bode zahtevala, le za prvi sprejem se bode plačala pristojbina 10 K, potem pa v početku vsacega leta po 4 K za razna učila.
Vse prošnje za sprejem naj se ne-kolekovane pošljejo na knezoškofij-ski ordinarijat. Prošnje mladeničev, ki torej hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, naj se po-šljejo do 6. julija; priloži naj se jim : a) k r s t n i 1 i s t, b) 1 i s t o s t a v -ljenih kozah, c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo da se je izdalo, ker hoče mladenič vstopiti v gimnazijo, d) u b o ž n i list za tiste mladeniče, ki bi radi brezplačno ali po znižani ceni bili sprejeti v zavode. V prošnji naj se tudi pove, ima-li mladenič veselje in sposobnost za duhovski stan, je li popolnoma zdrav, in kako hoče plačevati Mladeniči, o katerih se bode sodilo, da bi se mogli sprejeti, se bodo pozvali k prejemnemu izpitu, ki se bode v onem obsegu, kakor ga postave zahtevajo, vršil v Ljubljani v Alojz-nici dne 13. julija ob deveti uri Kdor iz posebaega vzroka ta obrok zamudi, naj pošlje prošnjo do 1. septembra in pride potem k izkušnji, kakor se bode naznanilo v začetku šolskega leta.
Zunanji učenci sevšolo ne bodo sprejemali, ampak edino le gojenci zavoda samega.
Kdor želi bolj natančnih poročil, naj povpraša pri preč. gospodu dr. Janezu Zoretu, prefektu v bogoslovnem semenišču v Ljubljani.
V Ljubljani na praznik sv. Antona Pad., dne 13. junija 1905.
Anton Bonaventura, škof.
Tedenski pregled.
Izgredi, ki so se vršili v Domžalah o priliki blagoslovljcnja zastave društva „Andreas Hofer," je pojasnil poslanec Pogačnik prav točni v posebni interpelaciji v državnem zboru. Povedal je, da je padel prvi strel iz zasede pri nemški šoli ter povdarjal, da naša deželna vlada noče objektivnih poročil in da imajo oficielna poročila namen, oblatiti slovensko prebivalstvo pred vsem svetom. - Preiskava je poverjena litijskemu okrajnemu glavarju. — Na Švedskem je 17000 delavcev v tovarnah za železnino brez dela, ker so gospodarji ustavili delo. Švedska se bo, kakor se sodi, mirnim
potom ločila od Norveške. — Ministrski svet v Peterburgu je v glavnih obrisih potrdil načrt ustave na Ruskem, kakor ga je izdelal minister Bulygin. Ljudstvo bo volilo 600 zastopnikov. — Predor skozi Karavanke bodo slovesno prebili 21, t. m
-	Ustrelil se je o Binkoštih v šentpeterski vojašnici pešec Ferdinand Skubic iz Mokronoga. — Nemška prestolonaslednica ima 90 milijonov mark dote. — Dne 12 t. m. je bila v Carigradu velika povodenj. Ubitih je 10 Ijudij, 180 ranjenih; podrlo se je 30 hiš, 100 je poškodovanih. Središče mesta je bilo pod vodo. — Ognjenik Mont Pelee je zopet bruhal. Dim se je dvigal 800 metrov visoko. — Slovencev v Ameriki je nad 100.000. — Namesto Tisze postane ogrski ministrski predsednik 72letni starček fcm. baron Fejervary. Del opozicije je pripravljen, da ga sprejme v zbornici z viharnim napadom. — V laški mtrnarici so vladale zadnja leta nečedne razmere z ozirom na gospodarstvo. Prišli so na sled velikim goljufijam. — Umrl je v Leoninum č. g. Fr. Fik, bivši spiritual v Skofji Loki. — V državnem zboru je na dnevnem redu predlog o uravnavi kongrue. Govoril je tudi dr. Tavčar ter strastno napadal duhovščino ter motil poslanca Sternberga, ki mu je zaklical: »Pojdite v gostilno ali pa v hlev ; tja spadate ! Tam lahko tako govorite !« — V Brestislovskem so bili krvavi protijudovski izgredi o Binkoštih. Pod orožje poklicani ruski reservisti so napadli jude in jih 28 pobili, več ranili. — Vlada je predložila drž. zboru tudi predlog o prodaji vojaškega skladišča na Dunajski cesti v Ljubljani. — Deželni šolski svet je dobil dolg nos od osrednje vlade radi znanega odloka, da otroci ne smejo nositi staršem domov .Domoljuba". —
Vojska. Rusija in Japonska sta baje sprejeli predlog predsednika Roosevelta, da pošljeta svoje zastopnike k sestanku, kjer se bo sklepalo o miru. Kraj še ni določen, skoro gotovo bo kako mesto v Mandžuriji. Ruski listi pa priobčujejo protest, ki so ga poslali carju ruski vojskovodje iz Mandžurije ter so se v njem soglasno izrekli proti miru češ, da je armada v sijajnem položaju ter prepojena z željo, maščevati se nad sovražnikom.
—	Najbrž je ta izjava le manever, da bi ruski zastopniki lažje izhajali pri mirovnih pogodbah. — Zanikujejo, da bi bil izbruhnil upor na brodovju Nebogatova; admiral se je udal prostovoljno, da reši življenje 2500 vojakom. — Listi poročajo, da se je Nebogatov hotel ustreliti. Med Kirinom in Cančunom je zbranih 300.000 Rusov v močnih postojankah. — Ruski kavalerijski kor pod vodstvom Miščenkovim je severno od Sinmintina obkoljen. Bitke je pričakovati vsak čas. Japonske izgube v morski bitki pri Cušimi niso "tako malenkostne. Mrtvih je 221 častnikov in 1782 mož; poleg teh pa veliko ranjenih. —
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 18. junija. Sv. Trojica, Feliks in F.; pondeljek 19. Julijana F., Gervazij in Protazi; torek 20. Silverij p„ Prot m.; sreda 21. Alojzij ■ četrtek 22. Sv. R e š n j e Telo, Ahacij in dr. m.; petek 23. Cenon šk. sobota 24. lanez Krstnik (Kres).
LISTEK.
Kitajska pisma.
(Veselko Kovač, apost. misijonar) XVIII.
Tsinanfu.
Evropejcem, ki iščejo svojih koristi v vzhodni Aziji, pač ne more biti posebno prijetno, ako vidijo, kako se zadnji čas razvijajo razmere na Kitajskem. Evropski vpliv vidno pada, japonski pa še očividnejše narašča. Kitajska namreč vstaja, a se pri tem poslužuje prav malo tuje pomoči, ampak se opira le na japonsko palico.
V enem izmed prejšnjih pisem sem že povedal, da se število evropskih vojaških inštruktorjev od leta do leta krči. Odkar pa so japonski častniki pokazali, da v vojaški stroki lahko tekmujejo z evropskimi, zapadni vojaški vežbovalci še hitrejše izginjajo s kitajskega površja. Čez leto dni jih b» lahko našteti na prste jedne roke. Vojaštvo pa Kitajska organizuje v vedno večji meri. Okoli mesta Tsinanfu je do sedaj bilo devet vojašnic. Ravno te dni pa so pričeli zidati pet novih. Ni treba omenjati, da so vojaki oboroženi s puškami najboljšega kalibra. V dveh letih — to je gotovo — bode Kitajska lahko posta-
vila 600 — 700 tisoč izborno izvežbanih in najboljše oboroženih vojakov na noge...
A Kitajci mislijo še dalje. Hočejo imeti tudi vojno brodovje. Vlada v Pekingu se zadnje mesece prav resno peča s to zadevo. Poslala je že nekaj razboritih mož na Japonsko, da ondi prouče v to stroko spadajoče stvari. V Pekingu že sedi japonski višji pomorski častnik kot svetovalec in organizator ministrstva za mornarico ... To je seveda še le začetek. Kaki bodo uspehi, se bo pokazalo v par letih.
Ako Rusija Japoncev ne premaga, je evropskemu vplivu v vzhodni Aziji odklen-kalo. Da bodo Japonci hitro, ko bo vojska z Rusi končana, namerili svoje obrabljene topove na Nemce, Francoze ali Američane, na to ni misliti. Da bodo pa položili sabljo in puško iz rok, na to še manj. Neumorno bodo organizirali vojaške sile doma in na Kitajskem, dokler nekega dne ne poreko: »Sedaj naj pride kdorkoli, ne bojimo se ga !a Takrat pa bodo Nemci izgubili Tsing-tau, Francozi pa Tonkin. Angležem se utegne pripetiti kaj jednakega še-le par desetletij pozneje . . . Samo končna ruska zmaga more obdržati ošabno rumeno pleme v vajetih. Več Nemcev sem že slišal reči .'Pa-
met je zaRuse, a srce bije za Japonce.*)
Nemška stvar v Šintungu zadnje leto slabo napreduje. Reče se lahko, da precej nazaduje. Nemška pošta bi povedala lahko v tem oziru marsikaj zanimivega. Z železnico so se zarivali nemški poštni uradi vedno globočje v osrčje dežele. Ko je hla-pon prvič zapiskal pred vrati Tsinanfu, bila je tudi že nemška pošta v glavnem mestu. Zvitemu poštnemu upravitelju posrečilo se je nekaj mesecev voditi merodajne mandarine za nos. A japonska podpihovanja so imela slednjič le uspeh. Podkralj je poštnemu ravnatelju zagrozil, da ga bo z vojaško silo vrgel na cesto. — Tej odločni besedi se je moral usiljivi poštar vendar ukloniti in pošta je romala na kolodvor nemške železnice. To pa je za urad hud udarec, kajti kolodvor je oddaljen od mesta dobro uro hoda. Tujci, ki so se izključno posluževali nemške pošte, sedaj ob-
*) Pomen navedenih besed je sicer jasen, a je vendar potrebna majhna opombica. Da so Rusi, oz. Slovani sploh od pamtiveka predmet german • ske mržnje, je splošno znano. A da tukajšnim Nemcem bije srce za Japonce, utegne biti marsikomu neumljivo. Kdor hoče ključ do te uganjke, naj izpremeni v zgorajšiyi besedi črko „c" v „k*. Sapienti sat !
čujejo zopet vsi s kitajsko-aegleško. — Pa tudi pod nemško streho pošta nima miru. Mandarini se z vsemi žtirimi upirajo tujemu uradu. Pa ne samo to. Zahtevajo celo, da Nemci opustijo prav vse poštne urade na celi progi, češ, da so dobili dovoljenje samo za zidanje železnice, nikakor pa za pošto. Ravno sedaj se razpravlja to pereče vprašanje med Pekinom in Berolinom z vso resnostjo.
Kitajcem pa tiči še drug trn v peti. £a časa bokserskega vstanka nastavili so Nemci na nekaterih mestih izven Tsingtaua nekoliko stotnij svojega vojaštva pod pretvezo, da varujejo železnico. Za takrat navedeni vzrok ni bil brez podlage. Kitajska je bila vsepovsod v škripcih in ni mogla uspešno varovati tujih podjetij. Danes je to vse drugače. Vojaštva ji za to ne manjka, zadnji čas pa je podkralj organiziral močno policijo nalašč za nemško železnico iz Tsingtava v Tsinanfu. Kitajska vlada je nemško prosila in opominjala, da naj vendar enkrat odpokliče svoje posadke s kitajskih tal, a Nemci imajo gluha ušesa. Celo eden najvplivnejših tukajšnjih nemških listov je resno svetoval, naj se vlada v tem oziru ne obotavlja, ker s tem bi Kitajski in vsem zavistnikom jasno pokazala, da nima
Juklle proti tesnim Tavčarjevim napadom.
Govor posl. ŠuKljetn.
(Dne 15. junija v drž. zboru.)
Na besne napade, s katerimi je dr Tavčar v državnem zboru blatil vso slovensko duhovščino, je takoj odgovoril poslanec dvorni svetnik Šuklje:
Visoka zbornica! Ne bojte se, da bo-dem dolgo govoril. V spominu in, rekel bi v krvi so mi še tradicije minole parlamentarne dobe. Zato ni po mojem ukusu, da se pri prvem branju vrše dolge razprave. Sodim, da dolga ta razprava odločno nasprotuje splošni želji, naj bi vendar enkrat se izkopali iz parlamentarnega marazma in prišli do uspešnega, pozitivnega dela.
Nisem imel namena, udeležiti se razprave o kongrui. Še včeraj sem mirno poslušal izvajanja poslanca Schuhmeierja, ki pa me niso izvabila iz reserve. Tudi njegove gugajoče trditve o dohodkih in premoženju katol. cerkve v Avstriji bi mi ne bile povod, da se oglasim za besedo. Prilika bode pri drugem branju odgovarjati na kombinacije s številkami in dotične krive sklepe.
Toda, gospodje, pred eno uro smo slišali govor, ki nam nalaga dolžnost, da takoj odgovorimo. Bila so izvajanja, katerih ne smemo prespati, na katera se mora takoj odgovarjati.
Z velikim obžalovanjem sem poslušal govor g. poslanca za ljubljansko mesto, tovariša dr. Tavčarja. To obžalovanje pa ni veljalo slovenski duhovščini, čez katero je govornik izpraznil polno skledo svoje jeze.
Besede, s katerimi je pričel svoj govor, je takoj sam pobil. Zatrdil je, da hoče govoriti mirno in stvarno, toda sodim, odkar stoji ta zbornica, še nihče ni tako strupeno in zagrizeno govoril proti katol. duhovščini, kakor ravno posl. dr. Tavčar proti naši duhovščini. (Pritrjevanje.)
Častiti g. tovariš je rekel v polemiki proti poslancu grofu Sternbergu, da ni lepo za plemenitaša, ako napada odsotne osebe. V isti sapi pa je dokazal, da v njegovih žilah ni niti kapljice višnjeve krvi. (Vese-lost.)
Hudoval se je, da se je vlada odzvala zahtevi parlamenta, kakor je rekel, s »podvojeno hitrostjo." Jaz pa vidim s svojega stališča, da je bila dolžnost vlade, takoj odgovoriti na nujni predlog, ki ga je podpisalo največje število poslancev, kar sem sploh videl podpisov na kakem nujnem predlogu.
Gospod poslanec za Ljubljano je v svojem govoru večinoma najhujše napadal slovensko duhovščino. Mislim, da mi ni treba izrecno braniti duhovščine. Odkrito povem, da so tudi naši duhovniki ljudje iz mesa in kosti, tudi med njimi so nekateri nekorektni ljudje, ali, kakor se reče, garjeve ovce, ki delajo malo časti svojemu stanu. Toda, gospoda moja, popolnoma mirno smem trditi, da so še danes v ogromni večini med slovensko duhovščino veledostojnj in povsem nedotakljivi možje ki so moralno tako vzvišeni,' dajih pšice g. dr. Tavčarja ne morejo zadeti.
slabih namenov v Šantungu. A vse nič ne j pomaga. Trdovratni nemški „Mihelj" si ne dd prav nič dopovedati in čaka, da bo moral pobrati kopita — prisiljen. Da se bo to zgodilo, za to bodo skrbeli Japonci, ki Nemcev nikakor ne morejo videti v Šan- ; tungu.
Nemci bi silno radi podaljšali svojo železnico od Tsinanfu a do Tientsinga. Dokler se namreč to ne zgodi, od proge Tsingtau-Tsinanfu ni pričakovati dobička. Tu imajo pa Kitajci trde glave in ne marajo dati dovoljenja. Tudi za to zadevo so Japonci . . .
Do zadnjega leta so bili evropski inženirji na Kitajskem dobro došli in so zaslužili lepe denarce. Zanaprej pa jim bodo delali Japonci nevarno konkurenco. Letos obiskuje na državne stroške nad tri tisoč Kitajcev japonske višje šole. Kdo bi Kitajcem to zameril! Saj tudi kmetica rajše stopi k bližnji sosedi po skledico soli, kakor da bi hodila v oddaljeno, tujo vas.
Kratkomalo : japonski vpliv med Kitajci raste vsled zmag na bojnem polju neznansko hitro. »Rumena nevarnost" ni več iluzija. Ako Rusi ne zmagajo, bo postala britka resnica, katero bo občutila vsa Evropa, sicer ne neposredno doma, ampak v svojih interesih v vzhodni Aziji. Komur bodo vprihodnje odprti kitajski trgi, si bo kopičil gore bogastva.
G. poslanec dr. Tavčar je najbolj naglašal, da duhovščina in cerkvene oblasti precej ostro nastopajo proti »Slov. Narodu", da ga vernikom prepovedujejo, celo s tem, da ne dobč odveze. Obžalujem, da sem tako nenadoma prišel v to debato. Ne bilo bi drugega treba, kakor da bi prinesel letnik »Slov. Naroda" iz zadnjih let in z vzgledi gospodom pojasnil tendenco in pisavo tega lista.
Ta list piše o našem knezoškofu, možu, ki ga prešinjajo najčistejši nameni, možu, ki z absolutno udanostjo živi svojemu apostolskemu poklicu, ki se žrtvuje za dobra dela, ki je ideal skromnosti, ki je najvišja avtoriteta v deželi, o tem možu piše .Slov. Narod" z največjim zaničevanjem. Njegovo krstno ime Anton Bonaventura zaničljivo pretvarja v „Tone", kakor se morda nagovori pastir ali hlapec v hlevu. Bonaventura pretvarja v »Malaventura«. To pa so še malenkosti, zlobne šale. Toda ta list napada temeljna načela in nauke krščanstva, najvišja in zadnja vprašanja krščanskega nauka. Zato sodim, da ima s katoliškega stališča cerkvena oblast ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da svari vernike, naj ne čitajo takega lista. Res je sicer, da taki koraki ne zatr6 lista, kakor bi v enakih slučajih državna sredstva ne zatrla lista.
Toda, gospodje, ni treba biti klfrikalec, človek more biti jako napreden in liberalen, vendar mora soditi, da surova pisava, prostaški ton tega lista v zadnjih letih, odkar ga vodi tov. Tavčar, nipravivirza smiko slovenskega naroda. In nobena škoda bi ne bila, ko bi usahnil ta vir, iz katerega teče tako malo rodovitne tekočine in toliko nesnažne gnojnice. (Posl. dr. Tavčar: G. poslanec je še pred dvema letoma sodeloval pri listu. — Pritrjevanje).
Da, gospodje, pa sem opustil, ker tega nisem mogel zagovarjati s svojo vestjo. — Zato sem odklonil tudi mandat, ki mi ga je ponudila liberalna stranka, dasi bi bil izvoljen soglasno. (Pohvala in medklici).
G tovariš dr. Tavčar je tudi rekel, da si duhovniki prisvajajo zapuščine zase in za škofove potrebe. Kar se tiče našega škofa, je v deželi povsod znano, da bi za njegove potrebe zadoščala najmanjša kongrua, ki jo določa zakon. Kar pa se tiče zapuščin, opozoril bi na oporoke duhovnikov. Ali veste, v katere namene porabljajo duhovniki denar, ki si ga pristradajo od ust? Preglejte zgodovino naših ustanov - in Kranjska ima relativno več ustanov, osobito dijaških, kakor sploh katera druga dežela, — in našli bodete, da so usta-novniki večinoma duhovniki!
Mirno morem trditi, da bi težko imeli toliko akademično izobražene inteligence, ko bi mladina ne imela teh sredstev. Sodim, da je bil t u d i d r. T a v č a r v takem položaju, in zato ni lepo in hvaležno od njega, da je udaril ravno na to stran in na tak način izrabljal zapuščine proti duhovščini.
Govor g. dr. Tavčarja pa sem obžaloval tudi iz drugega razloga, namreč s slovenskega stališča. Da slovenski poslanec tako nastopa proti naši duhovščini, to je z narodnega stališča največja nehva-ležnost, ki si jo moremo misliti. (Pritrjevanje. Poslanec dr. Tavčar: O tem kar molčite!)
G. dr. Tavčar naj mi ovrže naslednja dejstva, ako mu moja trditev ne ugaja.
Slovenci smo mal in reven narod. Po naravi smo sicer telesno krepak, pogumen in dober narod, vendar le z veliko težavo napredujemo. Naš napredek je jako počasen. Zakaj to? To prihaja po mojih mislih iz pomanjkljive socialne strukture Svoje plemstvo smo že davno izgubili. Od Karolingov nimamo slovenskega plemstva. Naše plemstvo je ali nemškega pokoljenja, n. pr. Auer-spergi, ali so potomci priseljenih Italijanov, kakor n. pr. grofje Barbo. Tudi krepkega meščanstva nimamo. — Naše meščanstvo je redko sejano. Zato so ravno oni stanovi, ki predstavljajo moč naroda, politično misel in narodno čustvo, pri nas mnogo preslabi. — Masa naroda, kmetje in v najnovejšem času delavci, ti bi težko iz svoje moči vzdržali narodno individualnost nasproti pritisku onih dveh velikih kulturnih narodov, med katerima živi slovenski narod. Da smo ohranili svojo narodnost, tojev prvi vrsti zasluga naše duhovščine. (Pritrjevanje).
Njej gre v prvi vrsti hvala, a ne taka kakor jo je danes izrekel posl. dr. Tavčar. Ako je dr. Tavčar drugega mnenja, more se vsak trenotek poučiti n. pr. pri gospodih nemške ljudske stranke Ravno na to stranko se sklicujem, ker so morda naši najod-kritejši nasprotniki. Vpraša naj n. pr. dr. P o m m e r j a ali g. dr. S t e i n w e n -d e r - j a , ali bi se (s svojega narodnega stališča posebno bali, ko bi se potrojilo število slovenskih advokatov.
Ne verujem, da bi se jih posebno ustrašili. Ako bi jim mogli zatrditi, da bi bili vsi ti advokati Tavčarjevega kopita, morali bi z veseljem zaklicati: Le sem ž njimi, še desetkrat toliko, kajti boljših sodelavcev nimamo z a - s e in svojo narodno stvar, kakor so možje aladr. Tavčar. (Pritrjevanje)
Ko pa bi jim obljubili, da slovenska duhovščina odloži narodno delo in orožje, da poneha čutiti za narod, iz katerega je izšla, potem bi začuli šumenje veselja. Narodni nasprotniki bi namreč vedeli, da je padla najsigurnejša in najtrdnejša obramba, ki je še ohranila obstanek slovenskega naroda nasproti premočnemu pritisku in navalu narodnega nasprotnika.
Zato jako obžalujem Tavčarjev govor. Prašam g. tovariše poljske narodnosti (Posl. dr. Tavčar: Tudi Poljake potrebuje!) g. tovariš Tavčar, Vas nisem motil, torej bodite toli prijazni in me pustite govoriti. (Posl. dr. Tavčar: Saj govorite le o meni).
Kar se tiče Poljakov, so vendar večja moč nego mi, narod, po številu desetkrat močnejši, imajo veliko in slavno zgodovino, slovstvo, ki se more v vrsti staviti svetovnim slovstvom; imajo staroslavne univerze, velika mesta, mnogoštevilno plemstvo, ki ga prešinja goreče rodoljubje. In Poljaci so ravno tako katoliški kakor Slovenci in njihova duhovščina gotovo ravno tako strogo izvršuje svoje cerkvene dolžnosti kakor naša. Ko bi torej med Poljaki stopil nadarjen voditelj in v svojem glasilu dan na dan ponavljal parolo: Ven s poljsko duhovščino, ona nima pravice, da ostane v narodnem organizmu, tak mož bi bil v trenotku obsojen, da je v političnih stvareh ali n e -vednez, idiot, ali pa vedoma izdaje svoj narod. (Tako je!)
Dr. Tavčar je trdil, da naša duhovščina ne potrebuje boljše kongrue. To je zd-me najnovejše, dasi poznam deželo in ljudstvo ravno tako kakor dr. Tavčar. Zato rečem: Med 400 kranjskimi župniki sta morda dva, ki imata po 3000 gld. skupnih dohodkov, veliko večina pa ima pod 1000 gld. Razmere v deželi pa so, kakor je tudi dr. Tavčarju znano, zadnja desetletja mnogo slabše, in torej finančne razmere duhovščine pri nas mnogo neugodnejše.
Proti tem dejstvom tudi statistika nič ne pomaga. Dasi se je na Kranjskem povišalo v številkah cerkveno premoženje, kar je povzročilo strožje precenjevanje in ostrejše postopanje pri pristojbinskih ekvivalentih, je financielno stanje posameznih duhovnikov mnogo slabše. To je povzročilo padanje kupne moči denarjeve, ker ima vsaka fara nekaj posestva in se tudi tu pojavlja agrarna beda. Danes na Kranjskem — to vem iz lastne izkušnje ne more več obdelovati male kmetije z najmanjšim dobičkom, kdor mora vse delavske moči najemati. (Tako je! Resnično!)
Dandanašnji bije kranjska duhovščina mnogo težje boj za obstanek in mnogo težje uteši svoje potreb?, kakor je to bilo z isto plačo mogoče pred leti, ker je mnogo izdelkov, posebno žita, ki pridejo pri duhovnikih zelo v poštev, padlo v ceni, ker primanjkuje poslov, rastejo potrebe, ker so plače neprimerno visoke, i. dr.
Ne govorim rad o osebnostih, toda eno opombo moram izreči: G. poslanec Tavčar si lahko šteje v srečo, ker se ta izprememba ni zgodila že pred desetletji, kajti v tem slučaju bi bile tiste dedščine, ki jih je dobil od dveh stricev župnikov, ki se jim sedaj s svojimi neopravičljivimi napadi na duhovščino zahvaljuje, mnogo manjše (veselost.)
Torej, gospoda moja, pravijo, insinuirajo in podtikajo — pa ne dokažejo in ne ob-razložč — da je va naše duhovnike normalna plača postranska, postranski dohodki pa glavna stvar. Dokaz za to specifikacijo, nam je kolega Tavčar ostal dolžan. Kakšni pa so ti postranski dohodki ? Morda štol-nina? Gospoda! Ta je pri tem siromašnem prebivalstvu tako pičla, da se tej trditvi ne more odgovoriti drugače kot s smehom. Sicer nisem še nikoli slišal — in jaz dobro poznam življenje našega ljudstva — da so kmetije propadle zaradi štolnin (z,elo dobro!); večkrat pa se je zgodilo, da so propadle vsled tirjatev advokatov. (Zelo resnično.) Tu hočem navesti drugu Tavčarju slučaj, ki ga on tako dobro pozna, kot noben drugi. Oprostite, gospodje! Stvar se je vršila pred dvema letoma v Novem mestu, v moji neposredni bližini Tu je stal pred porotniki nesrečen mož, za naše razmere premožen, obtožen, da je umoril ženo; mož je vedel, da mu bo šla trda, in si zato mislil: Vzeti moram odvetnika, ki ima že sam v sebi proti sodiščem največjo moč — mož bi sam to povedal s krepkej-šim izrazom! — ki se da dobiti v deželi. Vzel si je tega odvetnika, to mu pa seveda ni nič pomagalo. Obsodili so ga na smrt. In veste, gospodje, koliko je stal ta odvetnik? Dotični odvetnik, katerega najboljše
pozna gospod poslanec Tavčar (Posl. Tavčar v zadregi in rdeč: , S a j sem jaz bil tisti!) se je za svoj neuspešni zagovor intabuliral na posestvo, dasi je bil tu ubog črviček, enoleten otrok, mati umorjena, oče pa obse-jennasmrt Ta vsota pa znaša toliko, kolikor določa nova predloga za kongruo župnika z njegovimi kaplani vred. (Poslanec Tavčar: »Imenuj vsoto in čas. ki sem ga pri tem porabil!") 1600 kron. (Medklici. — Poslanec Tavčar: „700 gld." — Predsednik zvoni.)
Kdor ima na glavi toliko masla, mora biti bolj previden, kot je bil gosp. Tavčar, če napade vse časti vreden stan. (Medklici.)
Sedaj sem s častitim poslancem Tavčarjem pri kraju in sem dosegel namen (Medklici), ki me je silil k besedi.
Mi bodemo seveda glasovali, da se predlog odda odseku Pri odsekovem posvetovanju se bodemo tudi zato potegnili, da se predloga popravi, predvsem bodemo zahtevali . . . (Medklici. — Poslanec dr. Tavčar: .To ni res!") Jaz nisem vajen govoriti neresnice ter zastopam in sem odgovoren za vse, kar rečem, tudi izven te hiše nasproti vsakemu. Mi se bodemo trudili, da se § 2e popravi in modernizira.
Predvsem bodemo gledali, da se krajšajo prehodni termini, kakor jih določa predloga, po načelu: Bis dat, qui cjto dat. (Dvakrat da, kdor hitro da.) — (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.)_
Debato o Kongrui v drž. zboru.
Žalostna vloga slovenskih liberalcev. — Včerajšnja seja.
Jako žalostno vlogo je te dni zaigrala naša liberalna stranka v državnem zboru. V času, ko bi domžalski dogodki zahtevali vso resnost slovenskih poslancev, nastopil je dr. Tavčar na način, da se celo tržaški Piccolo zgraža in pravi, da je dr. Tavčar »n e č u-veno napadal" (inaudite accusse) slovensko duhovščino. Hvali ga pa .Tages-post", s katero ima liberalna stranka časnikarske zveze, in pa vsenemški listi. S „Ta-gespoštino" hvalo se „Narod" pa še baha! »Zeit" pravi, da je Tavčarja poslanec Suklje krepko zavrnil. Poljak Zygulinjski mu je na Sukljeve resnične besede ogorčen zaklical: »Vi ljudstvu vsejemljete, duhovščini pa nočete ničdati." Dr. Tavčar je zopet za eno delo bogatejši. Slovensko duhovščino je napadel mož, ki se je pred leti lizalokolunjeter protiteda-n j emu naro dnemu vodstvu po ljubljanski okolici beračil, naj mu duhovščina pomaga do poslaniškega mesta. Takrat so bile njegove intrige proti skupnemu narodnemu vodstvu odbite. Nimamo izraza, da bi izrazili nizkost, če potem tak mož gromi proti duhovščini. V zbornici je na najstrast-nejši način besnel proti sinovom lastnega naroda, kakor tega ni storil noben drug poslanec. Kako vse drugače so postopali liberalni Mladočehi! Oai nikdar pred zbornico ne nosijo stvari, ki bi škodovale ugledu češkega naroda. Tavčar je pa raz-našal pred zbornico izmišljene stvari in po grofu B a r b u, katerega je poslal v dež šolski svet, se je zvezal tudi s Stei-nom, najžalostnejšij prizor, kakršnega nam more nuditi slovenski politik. Vsenemcu S t e i n u je ta zveza v včerajšnji seji podelila vlogo raznih medklicev pobranih iz »Narodovih" laži in psovke. Vse-nemec Stein se je obnašal, kakor bi bil član .Narodovega" uredništva.
V včerajšnji seji je zbornica končala prvo branje kongrue. Kot glavni govornik je govoril dr. Žitnik. Zastopnik kranjskega veleposestva grof Barbo je hitro poiskal družbo Vsenemca Steina, ki je z medklicom dr. Žitniku očital že tolikokrat pojasnjeno stvar o »častni besedi" v kranjskem deželnem zboru. Tako nizkotni so postali matadorji slovensko nemške zveze tudi na Dunaju. Poslanec Žitnik je Steinu zaklical: »Ne to ni bilo tako!" ter mirno nadaljeval svoj govor.
Govor poslanca dr. Žitnika.
vGlavni govornik za predlogo o kongrui, dr. Žitnik opozarja na napačno mnenje, češ, da plačuje država vso kongruo. Le pre-rado se pozabi, da so všteti v kongruo vsi duhovnikovi postranski dohodki. Slučaje o prekoračanju štole ki so se navajali v zbornici, se jako mnogokrat zlobna sumničenja, ki jih je rodila prevečrazvneta domišljija.
Dalje v I. prilogi.
Govornik izjavlja, da nima s katoliškega stališča nikakih pomislekov proti ustanovitvi katoli§kih župnih občin, ki jih je nameraval zakon iz dne 7. maja 1874, pač pa so tu merodajni praktični razlogi. Država bi namreč morala izročiti še obstoječe zaloge verskega zaklada v upravo cerkvenim oblastim, kar pa ni pričakovati, ker rabijo veliko poslopij, ki so last verskega zaklada za vojašnice, bolnišnice in šole. Posestvu verskega zaklada pa jako malo koristijo verskemu zakladu, ker jih upravlja država jako slabo. Govornik govori nato proti iz-vajanjam poslanca dr. Tavčarja, ki je zlobno in predrzno napadel kranjsko duhovščino, ne da bi kaj dokazal ali pa imenoval osebe. Zato je bil dr. Tavčar najmanj opravičen, ker se ima zahvaliti dvema duhovnikoma sorodnikoma in pa knezoškofijskemu »Aloj-zevišču" v Ljubljani zato, kar je zdaj. V nekem volivnem oklicu pred dvajsetimi leti se je prilizoval Tavčar duhovnikom, hvalil njihovo delovanje in obetal, da hoče vedno spoštovati verske svetinje. Kranjska duhovščina je vedno vestno vzgojevala ljudstvo in mu ni nikdar nasprotovala. Slovenska duhovščina izhaja iz ljudstva in živi vedno med njim. Zato pa ima srce za gospodarski in duševni napredek ljudstva in deluje zanj z vso vztrajnostjo. Z duhovskim stanom se v tem oziru ne more kosati noben drugi stan na Kranjskem. Ako očita dr. Tavčar kranjski duhovščini, da meša vero s politiko mu odgovorim, da so bili duhovniki toliko časa »prečastiti gospodje", dokler so služili za stenolome nasproti nemški intelegenci. Zdaj pa, ko nečejo več držati stremen takim gospodom, kakršen je poslanec dr. Tavčar so pa »izdajalci domovine" in „farji". Ne-glede nato je pa v ustavni državi umevno samo ob sebi, da se zanima vsak državljan za politiko. Nikakor ne gre, da bi bila za-branjena duhovščini pravica izvrševati svoje politične pravice. Govornik odločno zavrača Tavčarjeva očitanja, češ, da porablja slovenska duhovščina zase za dobrodelne namene pn njej vloženi denar. Govornik za svojo osebo je sploh vselej odklonil, če je hotel kdo v kak dober namen njemu v varstvo izročiti kak denar. Kar se pa tiče dr. Tavčarjeve zahteve, naj bi se uvedel tako zvani Kangelparagraf, pa pripomni govornik, da duhoviščino itak strogo nadzorujejo, in najhujši »inšpektorji" duhovščine v cerkvah so ravno pristaši dr. Tavčarja sami.
Dejanski popravki.
Nato je sledilo, kakor posnemamo iz graških listov, več dejanskih popravkov. Grof Sternberg je dejal, da se mu je očitalo, da v svojem življenju ni zaslužil krajcarja. Nasproti temu izjavlja, da je on edini aristo-krat v Avstriji, ki dela. (Viharna veselost.) On sam upravlja velikansko premoženje, sam ureja češki tednik in je sotrudnik največjih evropskih listov. »Seveda, delal nisem na ta način, da bi delavcem odtrgaval zaslužek od njihovega potu in da bi sprejemal židovske groše, kakor to delajo izvestni ljudje. Očitalo se mi je, da pijem konjak. To pa ni res! Pijem samo jako dobro vino. (Viharna veselost.) Tavčarju je Sternberg očital, da je oškodoval svoje varovance
Tavčar se je opravičeval, da ni nikdar »preveč računal". Suklje pa je povedal ker mu je Tavčar očital, da je še nedavno bil pri liberalni stranki, da je že 22 let v neprestanem ostrem nasprotju s Tavčarjem.
Ostro je zavrnil Suklje tudi vsenem-škega poslanca Steina, in njegovo iz Na-roda" pobrano laž »od strica izposojenih 150 gld." Predloga o kongrui je bila nato odkazana proračunskemu odseku.
Zbornica je nato volila kvotno depu-tacijo, nakar je prišlo na dnevni red poročilo železniškega odseka o nekaterih lokalnih železnicah. Poslanec Ferjančič je govoril o raznih žel. zadevah.
V ponedeljek se bodo nadaljevala vladna pogajanja s Cehi. Češki klub ima v torek sejo, v kateri bo določil svojo nadaljne taktiko. Spor med vlado in Čehi je baje kolikor toliko poravnan, ker bo vlada podala Cehom ugodne izjave.
Prihodnji teden bo državni zbor imel seje v ponedeljek, torek in sredo, nakar nastane odmor do 27. julija. Med tem časom napravijo člani proračunskega odseka izlet v Trst.
vodo skalč, tako tudi gotovi gospodje, ki jim je politika samo vir dohodkov, strašno rjovejo proti farjem, da s tem glave zmešajo svojim kalinom. Ti ljudje potem brezvestno delajo za svoj zep in se ne strašijo niti goljufije, kakor smo videli.
Steiner o dr. Tavčarju.
Posl. Steiner (kršč. soc.) pravi, da je dr. Tavčarjev govor bil tako nesmiseln, da je jako žalostno za doktorje juris, da je odvetnik mogel tako protislovno govoriti. Govor dr. Tavčarjev kaže, da bodo »diplomirani akademiki" morali s časom izginiti iz javnih zastopov. Kajti tako nelogična protislovja, kakor jih je natvezil dr. Tavčar, bi bila k večjemu še mogoča pred 20 leti. Z besedo »klerikalen" se uganja največji humbug. To je nejasna fraza za nejasne glave in za slepljenje ljudstva.
Noša domača »Vzajemno zavarovalnica".
Nemškim lakajem okrog »Slov. Na roda" preseda vsako podjetje, ki je domače slovensko, in tako jim preseda tudi pred petimi leti ustanovljena »Vzajemna iavaro valnica", ker je domača in ne nemška ne židovska. Prav iz tega razloga je dal »Slov. Narod" v št. 133. prostora nekemu človeku, da prekucuje v njem svoje kozle in prerokuje svetu, da mora propasti domača zavarovalnica, in sicer v prvi vrsti, ker so vsa boljša poslopja v deželi že davno zavarovana, in pa, ker ne more vzdržati konkurence velikih in bogatih zavarovalnic
Vse to je prav isti pisec prerokoval leta 1902., a njegovo prerokovanje, ki je bilo le sad njegove želje, se ni izpolnilo, marveč naša domača zavarovalnica se je popolnoma utaborila in raste enakomerno od dne do dne.
Pisceva predrznost nas pa sili, da si ogledamo njegove razloge za tako oblastno prerokovanje bolj natanko in jih presodimo, koliko so vredni.
Naša domača zavarovalnica bi se baje ne mogla držati, ker so vsa boljša po slopja že zavarovana, pravi pisec. No, za zavarovanje so, kar je obče znano, najboljša poslopja — cerkve; vse cerkve na Kranjskem so pa zavarovane pri naši domači zavarovalnici, in če leži še katera cerkev v sponah kake druge zavarovalnice, naj bo pisec preverjen, da bode tudi ta, predno bo preteklo še pet let, v sigurnem zavetju do m a č e zavarovalnice.
Glede drugih boljših poslopij v deželi, in teh je le malo, se pa deli ostalih dvanajst zavarovalnic, tako da pripada le majhen odstotek posamni zavarovalnici
Iz tega sledi, da šteje naša domača zavarovalnica ogromno večino najboljših poslopij v svojih zavarovalnih vrstah; da jej je toraj po pouku učenega pisca dobra prihodnjost zagotovljena!
Drugi razlog najde pa pisec v tem, da se domača zavarovalnica ne bo držala zaradi obstoječe konkurence velikih in bogatih za-vodov.j
Ne bodemo preiskovali bogastva posamnih zavodov, ki iščejo dobička v naši mali deželi, ker vrednost takih zavodov minjujeod leta do leta; tako n. pr. sta bila svoj čas ,A z i e n d a" in »F e n i k s" na glasu bogastva, — a porušila sta se zaradi stare uprave in vzdignil se je iz podrtij teh za-
kurence ptujih zavodov. To potrjuje tudi izkušnja, kajti domačemu zavodu pristopa vedno več društvenikov od ptujih zavodov, in le toliko jih ostane ondi, kolikor jih polovi lokavost posamnih potovalcev, ki pod pretvezo da sprejemajo zavarovanje za domačo zavarovalnico, — nevedneža začasno vjamejo.
Položaj je pač danes tak, da zamore naša domača zavarovalnica nazdraviti piscu: Mi ustajamo, a Vas je strah!
Končno se peča pisec žalostnega dopisa v »Sl. Narodu" tudi z zadnjo bilanco Vzajemne zavarovalnice češ: Kdor zna bilance čitati, vidi na prvi pogled njeno obupno stanje.
No pisec je dokazal s svojimi izmišljenimi podatki, da ne zna bilance čitati, ali pa, da mu zlobnost vodi pero.
Vsled ministerske naredbe se je moral prebitek iz 1. 1903. t. j. K 7510.29 sprejeti v zadnjo bilanco, to pa le prehodno, ker se porabil kakor je v bilanci izkazano, od prebitka znesek K 3000 za obresti ustanovnega zaklada, — nadaljni znesek K 2000 za odkup delnic ustanovnega zaklada, — in ostalo za rezervni zaklad.
Kaj da pa misli pisec z budalostjo, da je morala naša domača zavarovalnica plačati za odkup deležev K 2000, ker ljudje zapuščajo to zavarovalnico, nam je popolnoma uganka; — saj vendar ne dobi odstopajoči zavarovanec nikakega plačila za odstop. V zavarovalniških krogih in tudi sploh je znano, da je bilo v zadnjih 20 letih preteklo leto 1904. zaradi suše in hudega vremena najneugodnejše glede požarov, — in da so vse zavarovalnice proti požarnim škodam brez izjeme zelo trpele. Naša domača zavarovalnica je izplačala to leto K 7296123 odškodnine, in zaradi tega ni izkazala več prebitka kakor K 13957. To pa ni nikaka sramota in nikaka nesreča, kajti naš zavod ne potrebuje dobička, marveč skrbi le, da se zavarovanci odškodujejo, kar je mogoče seveda le pri »domač i" zavarovalnici, ker temelji na vzajemnosti, tako da so vsi društveniki solastniki zavoda.
To je pa izvrševala naša domača zavarovalnica od pričetka in do danes, kajti njeni poslovniki so bili brez izjeme vselej prvi na kraju požarne nesreče, in izplačala se je takoj izkazana škoda. Tako pa ne nastopa zavod ki stoji na slabih nogah, marveč le zavod ki posluje redno, točno in uspešno kot pravi dobri gospodar.
Vse klevetanje nemško-lakajskega lista ne bo pomagalo tajnim željam zavitih in sebičnih zagovornikov ptujih večinoma židovskih zavarovalnic, — kajti nam more biti koristna le naša domača Vzajemna zavarovalnica, ki se s svojim poslovanjem sama priporoča vsakemu pravemu slovenskemu domačinu
vodov zdajni »Feniks" ki se pa ne more
Sternberg liberalcem.
Grof Sternberg je v svojem govoru v četrtek zaklical liberalcem: Zabavljanje čez cerkev in duhovnike je prišlo v Avstriji v navado in je postalo celo izvrstna obrt. Slovani, zlasti Čehi, se imajo ravno dukovnikom zahvaliti d a s p 1 o h š e b i v a j o. Le ne bi bilo na Češkem duhovnikov, ne bi bilo tudi več češke narodnosti, ravno tako, kakor so bili žalostno ponemčeni polabski Slovani, ker so postali protest a n t j e. Zdaj pa gotovi ljudje uganjajo kar izvrstno obrt s psovkami na »klerika-lizem". Kakor pri lovu na postrvi najprej
ponašati z lastnosti bogastva
Posebno pa moramo govoriti o konku renči, ki je danes odločilnega pomena v trgovskem življenju. Poštenost in potrpežljivost sta glavna stebra konkurence; kdor ima ti svojstvi za - se, bo zdržal vsako še tako umazanolkonkurenco.
Naša domača zavarovalnica se je ustanovila da pripomore našim domačinom, ki jih je izsesavala konkurenca ptujih, večinoma židovskih zavodov, — do poštenega zavarovanja. V kratkem času svojega obstanka je domača zavarovalnica zdatno poboljšala konkurenčne zavode, a pri tem je povzdignila tudi svojo veljavo. Naš domači posestnik predobro vidi, kje da je poštenost i in kje koristolovje; in zaradi tega se ne i boji naša domača zavarovalnica nikake kon- f
RusKo-japonsRn vojska.
Za mir.
Magdeburg, 16. junija. „Magde-burger Zeitung" poroča iz Wašingtona. Japonska je odločno odklonila vsako obvestilo o svojih mirovnih pogovorih ter naj-prvo zahteva neomejenega pooblaslila za zastopnike Rusije, da se zedinijo v glavnih točkah mirovne pogodbe.
Wa š i n g t o n, 16. junija. Glasi se, da svetujejo Zjedinjene države, Nemčija in Francija japonski vladi zmernost, glede mirovnih pogojev. Anglija pa, akoravno želi (?) miru, je odklonila, se pridružiti temu gibanju. Ona meni, da je Japonska diploma-tična zaveznica Anglije na daljnem vzhodu dobila vojsko brez pomoči, ter da se je vsled tega nesme ovirati pri ravnanju s premaganim svojim sovražnikom. Kako važen je pri teh pogajanjih upliv Francoske, se razvidi iz tega, da je predsednik Roosevelt včeraj popoldne osebno obiskal francosko poslaništvo ter se razgovarjal s poslanikom.
London, 16. junija. „Times" poroča iz \Vašingtona: Kedaj se snide konferenca, še ni znano; sodi se, da se bo sešla konferenca v avgustu, ali septembru. Vpliv Roosevelta bo v \Vašingtonu večji ko bi bil v Hagu ali Parizu. Japonska se čuti v Wašingtonu bolj varno ko kje drugje, razun na Angleškem. Japonska se je takoj odločila za \Vašington, ko je Rusija odklonila Čifu. Japonci pravijo, da bi bilo v Haagu ali Genfu središče intrig.
Ruski delegati.
Pariz, 16. junija. .Petit Parisien" poroča iz Peterburga, da se je Rusija odločila, zaupati vodstvo pogajanj baronu R o senu. Rosen je bil ruski poslanik v Tokiu ob pričetku vojske ter je predlagal Rusiji, naj ugodi japonskim zahtevam. Vsled tega je padel v nemilost. To imenovanje more na Japonskem napraviti najboljši vtis. Baron Rosen že potuje v Washington, ker je imenovan za poslanika v Zedinjenih državah namestu grofa C a s s i n i j a. — Nekateri pravijo, da ni še gotovo, da bi bil imenovan Rosen za voditelja konferenc in trde, da bo za to določen N e 1 i d o v.
B e r o 1 i n , 16. junija. Iz New Yorka poročajo: Za delegata Rusije za mirovna pogajanja v Washigtonu se poleg N e 1 i -do v a tu imenuje še Kuropatkin, ki bi bil N e 1 i d o v u vojaški, M a r t e n s pa znanstveni svetovalec.
Nezaupnost na Japonskem.
Pariz, 16. junija. „Journalovu dopisnik. Ludvik Naudeau, poroča iz Tokia, da vlada v Tokiu velika nezadovoljnost proti ruski diplomaciji. Predlog Rusije, naj se izbere Pariz za sestanek konference je vzbudil tu nezaupnost; vsled tega je na sumu vsa mirovna akcija. Ruse dolže, da si hočejo dobiti le časa, da si izboljšajo položaj na bojišču.	'
Premirja ne bo.
London, 16. junija. O premirju ni govora v nobeni brzojavki, ki pride iz Wa-šingtono in o delovanju mandžurskih armad molče vsi londonski listi. Videti je, kakor da bi ne bilo prav nobenega zanimanja zato, kaj delajo vojske predno se snide konferenca. Nihče pa ne veruje, da bi Japonska opustila glavni udarec proti Line-viču, le da počaka sestanka diplomatov. Zveza med Anglijo in Japonsko.
Magdeburg, 16. junija. „Magdeb. Zeitg. poroča iz Londona, da Anglija deluje na Japonsko, naj omeji svoje zahteve Pač pa obljubuje Anglija, da bo sklenila z Japonsko zvezo kot poroštvo proti ruskim napadom v vzhodni Aziji v obrambo japonskih interesov v Tihem morju.
„Orel" — le malo poškodovan.
B e r o 1 i n , 16. junija. »Lokalanzeiger« poroča iz Tokia: Mornariški izvedenci so preiskavali rusko ladjo .Orel" in so našli v zgornjih delih da je poškodovanih nekaj topov m dva stolpa. V spodnjem delu je bil oklep nepoškodovan
Vsled tega ni bilo potrebe, ladje predati. Pomožna križarka „Don" potopila en parnik.
F 1 e n s b u r g , 15. junija. Neki tukajšnji parobrodni družbi je došlo obvestilo da je bil parnik »Tartaros", ki ima 1812 ton, dne 30. maja od ruske pomožne križarke »Don" potopljen na potu z Japonskega v Tjencin v severokitajskem morju. Moštvo se je rešilo in včeraj došlo v Batavijo. Ladja ni vozila kontrebande, kakor pravi družba ampak le les in prage ter je bila namenjena v nevtralno kitajsko luko.
Odstop Alekseja.
Peterburg, 16. junija. Carjev dnevni ukaz dne 15. t. m. na mornarniško upravo se glasi: Nj. carska visokost veliki knez Aleksij Aleksandrovič je na lastno prošnjo milostno odpozvan s svojega mesta kot nad-poveljnik brodovja in štf mornariškega oddelka. Veliki knez obdrži dostojanstvo admirala in generalnega adjutanta ter druga opravila in dostojanstva.
Peterburg, 16. junija. Car je v reskriptu izrekel svojo zahvalo velikemu knezu Aleksej u A 1 e k s a n d rov iču ob priliki njegovega odstopa od vodstva brodovja za zasluge, ki si jih je stekel veliki knez zadnjih 24 let za razvoj ruske pomorske sile.
Peterburg, 16. junija. V mornarskih krogih se zagotavlja, da bo odstopu Alekseja sledil tudi odstop mornariškega upravitelja admirala A v e 1 1 a n a. Avellan je prosil za odpust.
Nebogatov poizkusil samoumor.
.Naša Ziznj" poroča, da se je admiral Nebogatov v vjetništvu v Sasehi poizkusil umoriti. Kroglja se je zarila v roko in ranjenega so nesli nezavestnega v bolnišnico. Pn Nebogatovu se kažejo znamenja dušne zmedenosti.
Ovaduška afera na Japonskem.
Berolin, 16 junija. »Lokalanzeiger" poroča iz Tokia: Vojno sodišče je spoznalo krivim ovaduštva Francoza B o u -g o u i n a ; njegova zeta Stranga je oprostilo.	r
Spominjajte se
»Družbe su.Cirila in Metoda!'.
Idrijske noulce.
i Ljudska hranilnica in posojilnica, ki uraduje v pisarni krščanskega gospodarskega društva, je imela svoj občni zbor 4. junija. Dasi ne obstoji še cela tri leta, je vendar dosegla lani lep uspeh. Pristopilo je med letom 25 članov, tako da jih je bilo koncem leta 95. Prometa je imela 327098 K 96 h. Hranilnih vlog se je vložilo tekom leta 82 208 K 22 h, dvignilo pa 45 948 K 94 h. Konec leta 1904. so znašale hranilne vloge s kapitalizovanimi obrestmi 148.119 K 89 h. Posojil se je dalo 75.524 K 58 h, vrnil® pa 15.417 K 37 h. Vsa posojila so znašala ob sklepu leta 106.169 K 85 h Čistega dobička je bilo 5 1 6 K 6 l h, ki se pripišejo rezervnemu zakladu S tem naraste rezervni zaklad na 907 K 79 h, kar je za 27,Ietno delovanje pač lep znesek. V načelstvo in nadzorstvo so bili aa občnem zboru izvoljeni zopet prejšnji člani. Delokrog zadruge se je raztezal doslej na občine Idrija, Spodnja Idrija in Cekovnik. Na mnogostransko željo pa sta se na zadnjem občnem zboru privzeli še občina Dole in župnija Ledine. Želimo „Ljudski hranilnici in posojilnici" tudi v prihodnje blagoslova kakor doslej, saj je ustanovljena le v blagor ljudstva. Uraduje se v nedeljo, torek, četrtek in soboto od pol 10. ure do pol 12. Pa tudi izven tega časa je načelstvo vedno na razpolago. Oglasiti se je le v pisarni krščanskega gospodarskega društva.
i Dobro sta se postavila torej v preteklem letu „Krščansko gospodarsko društvo" in .Ljudska hraniinica in posojil niča", ki delujeta lepo vzajemno. Prometa sta imeli obe zadrugi skupno 547.496 K 76 h, dobrega pol milijona tedaj. Da bi le v ljudstvu nikdar ne zaspala vnema za zadružno organizacijo, ki je podlaga za osvobojenje delavskih stanov! Z zadružno organizacijo je ljudstvo mogočen, odločilen faktor, brez nje pa bo zopet igrača v rokah nekaj oseb. Torej možje v zadruge, ki so v vaših rokah! „Ljudska hranilnica in posojilnica" sprejema hranilne vloge, kakor tudi rada pomaga v potrebi, »Krščanskega gospodarskega društva" pa se tudi zvesto oklepaj mo, kakor doslej. Ako zadruge napredujejo, je v čast ljudstva.
i Pri volitvi v .Slov. Matico" smo bili tudi v Idriji razdeljeni, dasi smo doslej skoro izključno volili le kandidate, ki smo jih nekako oficijelno dobili od „Ma tičinega" tajništva. Letos so Ganglovi pristaši mešali, seveda ni Gangl protestiral. Tako ima tudi Idrija svojega zastopnika v odboru. Ziačilno je, da so veljali oficielni kandidati takoj za »klerikalce", kakor hitro je prišel na dan imenik kandidatov, med katerimi je bil tudi Gangl. Na ta način bo pa res vse v kratkem „poklerikaljeno", le nekaj mladine bo še „liberalne\
i Več planinskih palic je baje po ceni naprodaj, odkar se je več planincev odpovedalo slovenskim planinam, ker hočejo mednarodne liberalne, ki jih pa še ni. Natančneje zvedo prijatelji slovenskega planinstva, ki nimajo še planinskih palic, pri dotičnikih.
i Pritisek na osebe pri nas ne poneha celo po volitvah. Naprednjaki so v tem že kar grdi. Ako bo treba, bomo govorili še očitneje. Vsako celo že nasilno ustrahovanje je treba zlomiti. »Ce se ne udaš, raztrgam te pa v .Narodu", — tako pretenje pač niti ne diši več po svobodi in prostosti, o kateri toliko govori „Narod". S terorizmom v kot!
i Občinsko sejo nameravajo sklicati, dasi niti ne vedo ne, koga naj povabijo. Ali je ugover proti zadnji volitvi že rešen, ali vsaj že odposlan na pristojno mesto? Liberalci nekaj govore, da bodo vso stvar zavlekli nekaj mesecev, s tem seveda tudi jesenske volitve Nič se ne bojte, vse do pičice zve ljudstvo o pravem času, da bo lahko samo sodilo.
i Napaden je bil baje neki gojenec tukajšnje c. kr. gozdarske šole na Vne-bohod, ko se je mirno vračal proti domu. Kakor sam pripoveduje, so ga okoli pol devete ure napadli štiri fantje s klicem: »Vr-zimo v vodo Nemca!" Ne poročali bi tega, ako bi ne bila naša ljubeznjiva „Laibache-rica" pisala o tem. Stvar je bila tako za-suknjena, kakor bi se bil res izvršil kak napad v imenu boja proti Nemcem. Kdor pa pozna razmere v Idriji, ve dobro, da je kaj tacega neverjetno. Nemcev radi njih narodnosti nihče ne napada, ker sploh ni nobenega povoda. Nasprotno vidimo celo pri volitvah liberalne Nemce, da volijo narodno-napredne kandidate, četudi niso sami Nemci, in protiliberalne Nemce, da volijo protilibe-ralne kandidate brez ozira na narodnost. Ako je res kaj bilo v omenjenem slučaju, bili so najbrže taki pijanci, ki jih naj poiščejo in pošteno kaznujejo, ako napadejo mirnega človeka na poti. Povemo še povrh, da omenjeni gozdarski gojenec niti Nemec ni, ampak posten Slovenec iz Kostanjevice na Dolenjskem. »Ljubljančanke" poročevalec naj pa počaka prihodnjič vsaj toliko časa, da bo orožništvo kaj izvedelo, predno poroča
i Notar Plantan trasira ali dela študije za belokranjsko železnico. Tega smo mi v Idriji že več let navajeni. Redno, predno so nastopile kake volitve, smo že slišali najprej iz privatnih pogovorov, potem pa še brali v liberalnem listu, kako ugodna je ravno sedaj konstelacija, da dobimo železnico. Ako bi se delal nevernega Tomaža, se ti je zatrjevalo, da je naša liberalna korifeja že vse preskrbela. Niti deželna niti centralna vlada ne bosta ugovarjali, pač pa imamo pozitivne faktorje, ki so se zavzeli in dali častno besedo za idrijsko železnico. Naša hranilnica je že prispevala z nekaj tisočaki in občina tudi nekaj obljubila, da se ogled in drugo začenja. A pri tem je ostalo. Ko so minule volitve, se nobeden ni več zmenil za železnico. Ljudi so tako farbali z železnico, da jej v letošnji občinski seji priprost rudar naravnost vprašal: »Ali bodo kake volitve?", ko je podžupan začel govoriti, kako ugodno vse stoji za idrijsko železnico. — Pa se ni učil gospod Plantan od naših liberalcev?
i Izlet ali romanje napravi — kakor dosedaj še vsako leto — „Katoliška delavska družba" dne 18. avgusta na Reko in Trsat. Dne 18. avgusta odhod iz Logatca ob 6 13 zjutraj, dohod v St. Peter ob 7 26. Tam se lahko udeleže sv. maše, ker je odhod z vlakom šele ob 10 12 do Reke, kamor se pride ravno opoldne. Skupno ali posamezno se koraka na Trsat, kjer bodo ob šestih litanije. Isti večer in drugo jutro lahko vsakdo opravi spoved, dne 19. avgusta bo skupno obhajilo, potem odhod v Reko. Od 5 05 je odhod z vlakom do St. Petra, kamor se daspe ob 7 10, iz St. Petra ob 9 13v do Logatca, kamor se dojde ob 10 23. Žileznična vožnja tja in nazaj bode stala približno 7 kron, kdor pa želi voz iz Idrije do Logatca in iz Logatca do Idrije nazaj, naj se zglasi pri društvenem starašini g. Jan. Šinkovcu do 31. julija.
Jeseniške noulce.
j Zadnja stena v predoru med
Kranjsko in Koroško bo padla v sredo 21. t. m. dopoldne. Ob 3/%\0 bosta dve sv. maši, ena na kranjski druga na koroški strani ob vhodu v predor. Takoj po sv. maši bodo vsi udeleženci dobili posebno obleko in se odpeljali v predor, kjer se bo podrla zadnja stena. Udeleženci s kranjske in koroške s'rani se bodo pozdravili, nato se bodo vsi peljali na Hrušico, kjer bo slavnostni banket.
j Predor je dolg nekaj nad 8300 metrov, torej za dobrega pešca nad poldrugo uro pešhodd.
j Novi kolodvor na Jesenicah bo v teku enega meseca izročen prometu. Streha na peronu je že gotova, sedaj dovršujejo tlakovanje. Tudi mizarska dela so po večini že gotova. V kratkem se bodo uradi preselili v te prostore. Potem se bo izstopalo na nasprotni strani sedanjega kolodvora, katerega bodo podrli.
j ,,Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda" se glasi dalečvidni napis, ki stoji na pročelju novega slovenskega-otroškega vrtca na Savi, ki je vzunej že docela dovršen. Blagoslovil in slovesno otvoril se bo ta vrtec s pričetkom novega šolskega leta meseca septembra.
j Plavška Marijina kapelica se bo vendarle enkrat začela zidati. Naprti so sedaj gotovi. Z delom se prične prihodnji teden, materijal se že dovaža. Lična kapelica to dovršena do mesca septembra. V kapelici se bo tudi lahko maševalo. Delo je prevzel stavbeni podjetnik A. Vali.
j Kako neprilična in neugodna bo nova cesta iz stare Save na Jesenice, se kaže vedno bolj. Prizadeti občani tožijo in godrnjajo, pa prepozno je zvoniti po toči.
j Izlet na Golico k blagoslovljenju in stavnostni otvoritvi Kadilnikove koče jutri 18. t. m. bo, kakor kaže, mno*obrojno obiskan; ker obeta biti lepo vreme. Že včeraj in danes se je podalo precej izletnikov na prekrasno našo Golico.
j Saloigro „Pri gospodi" so predstavljale dekleta Marijine družbe v katol. del. društvu. Vkljub ne posebno veliki udeležbi je bila vročina v majnih in nizkih prostorih tolika, da si usojamo izreči željo, naj katol. del. društvo v poletnem času prireja veselice in igre v kakem večjem prostoru ali pa na prostem. Sicer se nam pa poletenski čas ne zdi primeren za take prireditve, ker vse rado pohiti kam ven in se vrača pozno večer.
j Umrl je tov delavec, zidar Andrej Valant, star 30 let.
j Ugled učiteljstva posebno povzdiguje jeseniški učitelj Kabine. Pretekli teden bi si skoraj moral stanovanje najeti v Kranjski Gori, ker je ne vemo koliko obravnav in tožb imel pri ondotni sodniji. O izidu teh obravnav še ne moremo poročati, vsekako pa ni posebno častno za učitelja, če se mora zagovarjati radi prepovedanih ponočnih iger in drugih še bolj delikatnih slučajev.
j Zgodovinske drobtine. Ker
smo omenili razne ponesrečence sedanjih in preteklih časov, ne smemo prezreti tudi raz- '
ličnih bolezni, katere Jeseničane nadlegujejo. Najnavadnejša je pljučnica in jetika. Večkrat so razgrajale po fari tudi koze, kakor leta 1793., posebno zelo 1. 1798., tudi 1. 1807. in leta 1813.—14. niso dale miru. Griža je zahtevala svoje žrtve v 1.1665., 1672., 1699., 1709,—10., 1724., 1729., 1735. 1741., 1767., prav zelo. Na pomoč bolnike previdevat je prišel kaplan iz Kranjske gore, ki je ostal na Jesenicah ves čas bolezni. Leta 1807. je gospodarila zopet griža združena s kozami. Osepaice so uničile ljudstvo leta 1776. in 1789, ščna pa leta 1816 in 1824, posebno huda pljučnica pa 1. 1835. L. 1891. je umrlo 38 oseb, za jetiko 8; 1. 1892. je umrlo 75 oseb, za jetiko 14; 1893. umrlo 68, za jetiko 10; 1894. umrlo 55, za jetiko 9; 1895. umrlo 72, za jetiko 11; 1896. umrlo 63, za jetiko 7; 1897. umrlo 77, za jetiko 13; 1898. umrlo 61, za jetiko 12; 1899. umrlo 111, za jetiko 18; 1900. umrlo 91, za jetiko 19. V davnih časih, tako pravijo stari ljudje, pa je tudi kuga obiskala Jesenice, morda v 13. ali 16. stoletju, ko je razsajala povsem Kranjskem (1. 1230. in 1578). Še dandanes se zove zgornji del trga nad šolo „Morana" ali „Morava", kjer se sosed soseda ni upal drugače obiskati, kakor, da je na drogu pomolil kos kruha skozi okno, ako je hotel izvedeti, če je še živ. Ako je stegnil bolnik svojo roko po jedi, je bilo znamenje, da mu še ni najhujše, ako pa ne, je pomenjalo pogin. Radi tega je še dandanes na svetega Janeza Krstnika dan zaobljubljena procesija cele fare k Mariji Pomočnici na blejskem Otoku z namenom, da bi Ona obvarovala s svojo priprošnjo pri Vsemogočnem ljudstva te strašne morilne more. Kljub raznim boleznim in nesrečam pa je vendar mnogo Jeseničanov doseglo tudi visoko starost, kakor nam kaže mrliška knjiga. L 1677. je 9. jan. na Plavžu v Gospodu zaspal 98 letni Gregor Tominič, 2. d«č maja pa 92 let stara Agata Zakamnica. Jakob Pocar je 1. 1684 umrl 21. dne avg. 95 let star, istih let je 19. dnč jul. 1698. svetu zamrla žena Neža Gospodinič. L. 1699. je 26. dnč sept. umrla 98 let stara Jera Kavalar, 1. 1707. pa je bil 18.dnč maja pokopan 96 letni Lovrenc Šte-felin. Jernej Jeran iz Rovtov je 8. dnč decembra 1708. umrl 106 let star. Janez Pla-hutar je 1. 1709. umrl 96 let star na svetih Treh kraljev dan. L 1714. je 25. dnč novembra v Gospodu zaspala 100 let stara Katarina Jenko. Enake starosti je 2. dnč aprila 1728. bil pokopan Valentin N. Leta 1733 je 24. dnč febr. umrla 90 let stara Urša Smolej, 9 dne okt. pa 100 let stara jeseniška mežnarica Margareta Črne. Leta 1736. je bil 30. dnč avg. pokopan 90 letni Matevž Razinger, 1. 1739. pa 2. dne marcija 100 let stara Marina Gašperin, 6. dnč avg. 90 letna Justina Ervah (Erlah). L. 1741. se je 20. dne decembra zagrebel 104 leta stari Mihael Lipovec vulgo Jeran s Planine, kjer je 13. dnč novembra 1742. v Gospodu zaspal tudi 100 let stari Urban Poljka. Istega leta 12. dne decembra je na Jesenicah umrl 901etni Matija Wilban. Marija Bonat je dnč 7. maja 1743. umrla 90 let stara, kojo starost je dočakal tudi 13. dnč novembra 1747. svetu zamrli Peter Gogala. L. 1749. so na sv. Mihaela dan pokopali 90 letnega Janeza Mraka z Jesenic, 13. dnč jul. 1751. pa iste starosti Mihaela Štefelina s Planine. (Dalje pride.)
UrhniSke noulce.
v Zavlečene občinske volitve. Naš mogočni oče župan pripoveduje, da ima tak vpliv pri vladi seveda pri g. Heinu, da bode še najmanj za dve leti zavlekel obč. volitve. Pa te nakane, kakor pravijo naši poslanci mu bodo prav gotovo po vodi splavale, ker čakalo se ne bode več dolgo na milost našega c. kr. okrajnega glavarstva glede ureditve volilnega imenika — ampak se bode potrkalo direktno na neka vrata na Dunaju. O. župan ne mislite si, da je tudi za nas Hein isti največji gospod o katerem tukajšnjo ljudstvo pripoveduje: „Ta teden pa pridejo Špeharja obiskat največji gaspud".
v Ljudski glas. Ko sta se naš župan in g. Hein kmalo po nekem našem dopisu sešla na lovu divjih petelinov v Polhovemgradcu reče Hein proti županu: »Le sprehajajva se tukaj po Polhovemgradcu bode vsaj ljudstvo videlo, da sva v resnici prava prijatelja in kedar se bodete odpeljali vsedite se le Vi g. župan prvi v voz, da se bodem jaz od Vas poslovil in ne Vi od mene". G. župan ali je na temu kaj resnice? Mi skoraj ne vrjamemo. To je mogoče samo bahanje s Heinom.
v Figar iz Bistre ali bralcem »Slov. Naroda" znan tudi pod imenom Jože Počesan in Copatar zelo zabavlja čez izvrstno domače g. Frohlichovo pivo iz maščevanja, ker ga ni volil pri zadnji volitvi v cestni odbor. O. Jože, ali ste si izposodili recept maščevanja od našega župana? Zakaj se pa ne maščujete nad značajnim prijateljem Dor-četoni, ki je Vas pustil pri tej volitvi na cedilu kar z 2 glasovoma?
v Neka šibka po svoji domišljiji edina »g e i s t r e i c h" dama zelo rada svojo jezo stresa nad »Slovencem" posebno pa
gledč dopisov vrhniških novic. Svetujemo ji, če ji naše novice niso všeč, da zanaprej ne vtakne več svojega dolgega nosu v »Slovenca" in da ne zabavlja čez vse tiste kateri ne trobijo v županov rog, ker je še premalo časa med nami, da bi spoznala, da isti ljudje niso najboljši, kateri imajo navado, da se vsakemu hlinijo in po rami teptajo.	Glavni »klerikalec8.
v Nezaupnice vasi Verd vrhniškemu županu. Podpisani izrekamo g. G. Jelovšku, županu v Vrhniki svoje nezaupanje in sicer kot pristašu »Slov. Naroda" in nasprotniku kat. narodne stranke in občinskemu gospodarju, katerega dejanj volivci ne morejo odobravati. Ob enem želimo, da se odpoveste županski časti sami takoj in zahtevamo, da poskrbite za volitev novega občinskega odbora. Dobro veste, da ste bili izvoljeni samo za tri leta in nič več. Drugače smo prisiljeni iskati pravice pri višji inštanci. Verd, dne 31. maja 1. 1905. (Sledi 58 podpisov), ki so na vpogled v našem uredništvu.
v Nova nezaupnica g. županu. Hujše kakor Verd obsodila je g. G. Jelovška vas Blatna Brezovica. Razun par davkoplačevalcev so mu vsi podpisali nezaupnico na podlagi dejstev, ki so bila objavljena v »Slovencu" in »Domoljubu". Hein lahko sprevidi, da so njegovi prijatelji po deželi brez vpliva.
v Na Vrhniki in v okolici se letos veliko zida in tukajšnjim opekarjem grejo vsi izdelki takoj izpod rok.
v Občinsko hiralnico so v zadnjem času precej popravili. Pravijo, da so pregnali tudi — uši.
v Redka slovesnost zlate poroke je bila v cerkvi sv. Pavla na binkoštno nedeljo. Oba slavljenca imata že čez osemdeset let.
Belokranjske noulce.
Nesrečno se je prevrnil posestnik Straus iz Podzemlja, grede iz vinograda pri Drašičih. Bil je takoj mrtev.
Neobhodno potreba je premakniti cesto pod Drašičimi, da se ne bodejo godile take nesreče kot v zadnjem času.
Meter dolgega gada je ustrelil pod Slamnovasjo čast. g. Dostal, kaplan v Metliki.
Kot smo izvedeli je naš državni poslanec Plantan pisal neko pismo našemu Ganglu glede belokranjske železnice. Gosp. Plantan se moti, ako misli, da mu bodejo šli na ta način zopet Belokranjci na lima-nice.
Jernej in Marko. Marko: Ali veš, da bode Plaman proučeval belokranjsko železnico? — Jernej: Da, da, bliža se volitev in Plantan pričakuje, da bodo zopet v pustu prevažali njegovo železnico kot lansko leto. Marko: A tako, hajd po pot'!
Ženski uestnlk.
ž Trgovska akademija za ženske. V Freiburgu v Švici bodo ©tvorili trgovsko akademijo za ženske. Študije bodo trajale dve leti; akademija bo imela pripravljalni tečaj. Tiste, ki se bodo hotele posvetiti pravnim in sociološkim študijam, bodo morale študirati tri leta. Največ praktičnega pomena bo kurz, ki bo ženske uspo-sobljal za nadzornice v tovarnah. Tudi agentinje za zavarovalnice se bodo tu izšolale.
ž Tehniška izobrazba žena. Princ - regent bavarski je dovolil, da smejo gospodične, ki napravijo maturo na gimnazijah in realnih gimnazijah pohajati tehniško visoko šolo v Monakovem.
ž Avstrijsko žensko društvo in alkohol. Avstrijsko žensko društvo je izročilo naučnemu ministru načrt, kako bojevati se proti alkoholu v šolah. V ljudski šoli naj se sprejmejo v berila spisi o alkoholu, zgledi in svarila; pri računstvu naj se opozarja na škodo, ki jo alkohol povzroča gospodarstvu. V meščanskih šolah naj se vpelje učna knjiga o higijeni po zgledu angleške „Young Poeple's Physio-logy". V pripravnicah pa naj se sistematično poučuje o alkoholu, njegovih fizioloških učinkih, moralični škodi; o statistiki in praktičnih nasvetih, kako zatirati med ljudstvom alkoholizem. Ravno to veljaj za srednje šole, obrtne in strokovne šole. Po vseh šolah naj se razobesijo znane Weichselbaumove slike, ki kažejo škodljivost alkohola Pospešuje naj se ustanavljanje abstinenčnih društev, posebno med dijaki.
Slovenci!
ŠOT* Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov.
Dalje v II. prilogi.
Hrvati za svoje pravice.
Iz Zagreba poročajo: Odsek, ki ga je izvolila konferenca hrvaških opozicijskih poslancev in ki ga sestavljajo voditelji treh najmočnejših opozicijskih strank, dr. Frank, Rubetič in Zagorac, je izdelal elaborat, ki je skupna izjava vseh hrvaških in eventu-alao tudi slovenskih opozicijskih poslancev in precizno pojasni stališče Hrvatov v državni kiizi. To izjavo so pretresavali dne 6. t. mes. in so po dolgi debati sklenili izjavo, ki jo pošljejo dalmatinskim istrskim in slovenskim poslancem. Dae 4. julija naj bo v Zagrebu konferenca poslancev vseh hrvaških in slovenskih strank, kjer naj bi se sklenila zadnja redakcija skupne izjave. Do tedaj bo izjava tajna, potem jo objavijo kot manifest celega skupnega naroda. Zadnji čas je, da Jugoslovani povdarjajoin precizirajo svoje stališče.
Novo ogrsko ministrstvo.
V liberalnem klubu so govorili včeraj, da naglaša pismo, s katerim je imenoval vladar novo ministrstvo, izredni in izjemni značaj novega Feyervaryjevega ministrstva. Prihodnji trgovinski minister Ladislav Voios je naznanil predsedniku liberalnega kluba baronu Podmanicz-kemu, da izstopi iz liberalne stranke. Novo ministrstvo se predstavi zbornici v sredo Večina izvrševalnega odseka združene opozicije meni, da ne kaže prirediti v zbornici viharja, ko predstavi Fejervaiy svoje ministrstvo. Včeraj je naznanil Fejervaty predsednikoma obeh zbornic osebno, da je imenovan za ministrskega predsednika. V nedeljo ob 12. opoldae se poslovi vladar od Tisze, ob 2 pa zapriseže novo ministrstvo. Liberalna stranka namerava izjaviti, da ni v nikaki zvezi z novo vlado. V ponedeljek zboruje izvrševalni odsek združene opozicije. Sklepali bodo, kako stališče jim je zavzeti nasproti novi vladi in pa, ali se naj toži Tiszovo ministrstvo. Narodno gospodarski odsek ogrske zbornice je včeraj razpravljal o Košutovem predlogu, naj se 1. 1903 vloženi carinski tarif izpremeni v samostojni ogrski tarif. Sklenili so pozvati kmečke in industrijske strokovnjake, da se izjavijo o izpremeinbi. Prihodnjo sredo zboi uje ogrska zbornica.
Vladni zakonski načrt o delavski zavarovalni zakonodaji.
Delavski svet je izvolil posebni odsek, da se posvetuje o vladnem zakonskem načrtu glede delavskega zavarovanja. Razgo-varjali so se o vprašanju, ali naj se pritegnejo zavarovanju za slučaj bolezni, nezgode in delonezmožnosti tudi poljedelske in gozdarske delovršbe.
Maroška zadeva.
Pariz. Vlada namerava imenovati državnega podtajnika, podrejenega zunanjemu ministrstvu, ki se bo imel baviti izključno z maroško zadevo: imenovan bo najbrže Revoil, prejšnji generalguverner al žirski.
Židovsko-nacionalna socia-listiška stranka.
Iz Lvova poročajo, da so se judje popolnoma ločili od poljske socialao - demo-kraške stranke Daszynskega. Ustanovili so Judovsko socialno - demokraško stranko". Shod je otvoril Lewinsohn, ki je povdarjal, da je judovski proletariat prvi začel boj z rusko premočjo in samodrštvom in so tudi v poljski socialno demokraški stranki judje glavni faktor. Shod je sklenil, da bo nova stranka nastopala skupD« z ostalimi avstrijskimi socialno-demokraškimi strankami.
Ameriških vojnih ladij
ne bo smel nihče obiskavati. Iz Washingtona poročajo, da je ameriška admiraliteta izdala odredbo, da ne sme noben tujec za časa manevrov obiskati ameriških vojnih ladij. Ta odredba je naperjena proti vohunstvu j a -ponskih pomorskih častnikov, ki so se znali utihotapljali na ameriške vojne ladije kakor kuharji in služabniki, da so jih natančno pregledali. Odredba je bila izdana vsled izjave admirala Evansa, ki je povodom obiska neke japonske vojne ladije prišel na sled, da je bil kapetan iste — njegov prejšnji sluga. Zato so bili, kakor smo kratko že poročali vsi japonski služabniki na ameriških vojnih ladijah odpuščeni iz službe.
Zakaj je odstopil Delcasse?
O vzrokih, ki so bili merodajni, da je odstopil bivši francoski minister za zunanje stvari, Delcas<č, priobčujejo listi presenetljiva poročila. Baje je sklenil z nekim poslaništvom kar na svojo pest tajne vojno pogodbo, o kateri je obvestil Rouvierja šele nemški cesar. »Laffanova brzojavna posredovalna" pa poroča celo, ker je zagrozila Nemčija z ultimatom, da prične z vojsko, če ne odstopi Delcassč.
Položaj na Grškem.
Pogreb umorjenega grškega ministrskega predsednika Delyanmsa je bil jako priprost. Udeležba je bila ogromna. Poročajo, da sestavi novo grško ministrstvo pariški poslanik.
Ponesrečene reforme na Grškem.
Ministrstvo umorjenega Delyannisa nima St eče s svojimi reformami. Ker se že povsod reformira in je Grška res potrebna korenitih preosnov, je jela grška vlada misliti na času potrebne izpremembe. Najprej je hotela odpraviti davek v naturalijab, posebao v rozinah in uvedla denarni davek, kar se upre celo korintsko okrožje, ki noče plačevati v denarju. Vlada je poslala vojaštvo, ljudstvo pa jim noče prodajati živil.
Vojaštvo mora stražiti vsa javna poslopja, progo in mostove. Vlada pa je še bolj nepremišljena, zbornici je predložila zakon, ki zniža nižjim poštnim in brzojavnim uradnikom plače. Ti uradniki pa imajo že itak škandalozno slabo plačo. Posledica tega vlad i nega koraka ie ta, da zdaj po celi Grški štrajka poštno osobje. Vlada je morala napraviti na Akrokorintu poseben optični brzojav, ker v Korintu brzojavni uradniki stavkajo. Na poštah ležijo celi skladi pisem in pošiljatev, ki jih ne morejo odposlati, trgovci so razburjeni, vlada pa si ne ve pomagati.
Balkan.
V bližini Skoplja je bil hud boj med neko grško vstaško četo in turškim vojaštvom. Grkov je padlo 25, 12 so jih prijeli Turku Turške izguba niso znane.
Rusija.
Splošna vstaja na Ruskem? V Moskvi je zborovalo 200 inženirjev. Sklenili so, da se pridružijo na prvo znamenje nameravani splošni vstaji. Ce bi se to zgodilo, bi zaostale vse gospodarsko in osobito industrijsko življenje na Ruskem.
Predlog za saniranje nemškega državnega zbora.
Nemški državni zbor zboruje že dolgo vrsto let, ne da bi bilo navzočih toliko poslancev, kolikor jih zahteva ustava. Zato je zbornica neštetokiat nesklepčna. To izrabljali socialni demokratje. Ti dobivajo dijete iz strankine blagajne, nimajo takih opravil, ki bi radi obiskovanja državnozborskih sej trpela in bivajo tudi po veliki večini v Berolinu. Soc. demokratje so vedno boljše in močnejše zastopani kot druge stranke, zavlačujejo seje in izrabljajo poslovni paragraf, ki dovoli vsakemu poslancu pri vsakem glasovanju izraziti dvom o sklepčnosti zbora ce. Nemški poslanci ne dobivajo dijet; meaj premožni v Berolinu veliko zapravijo in dostikrat ne morejo pustiti doma svoje gospodarstvo in posel. „Koln. Vlkztg." na svetuje naj se uvede ista postava kot na Angleškem. Za sklepčnost se ne potrebuje da je navzočih 199 poslancev ed 399, a m pak dosti menj; na Angleškem je 700 poslancev, za sklepčnost jih je pa dovolj 60. Ce se uvedejo dijete poleg proste vožnje, ki jih nemški poslanci že imajo, se bo vsak poslanec nemškega državnega zbora udeležil državnozborskih sej, ki so važne zanj in za stranko — tisti, ki se ne razumejo na strokovna vprašanja, ki so v nemškem državnem zboru večinoma na vrsti, bodo lahko ostali doma, ne da bi s tem onemogočili sklepčnost.
Rouvier minister za zunanje stvari.
Francoski ministrski predsednik Rouvier se je odločil, da prevzame ministrstvo za zunanje stvari. Za finančnega ministra bo imenovan najbrže državni podtajnik Merlou.
Norveška ljudovlada?
Kristijanski vladni krogi izjavljajo, da se proglasi Norveška takoj za ljudovlado, če odkloni švedska vladarska rodbina norveški prestol
Nazadovanje socialne demokracije v Nemčiji.
Znani so uspehi secialne demokracije pri zadnjih splošnih državnozborskih volitvah v Nemčiji 1. 1903. A ti uspehi niso ostali trajni. Stranka je izgubila pri nadomestnih volitvah volivne okraje Marienberg, /vscbepau, Altenburg in Frankobrod ob Odri. Število soc. dem. glasov ni napredovalo. Za vzrok navajajo vedne spore v stranki in skrajno nasilno nastopanje proti onim pristašem, ki ne trobijo slepo v rog soc. dem. strankarskega vodstva.
Kdo je kriv bombnega atentata na kralja Alfonza ?
Glasilo italijanskih socialnih demokra-kratov, »Avanti", komentira bombni atentat na kralja Alfonza tako-le: Mi socialisti ne moremo odgovoriti na bombni atentat v Parizu drugače kot s tem, da vržemo mali kronani kreaturi španskih jezuitov v obraz besede našega ogorčenja nad tiranskimi pre-
ganjanji Torkvemade in zatiralci Španske. — Framasonski list »Patria" pa si obeta od bombnega atentata obilih in lepih uspehov. »Kralj Alfonz je sicer rešen, a videl je po parižkih ulicah med rožami ostrino bodala: slišal je med ploskanjem pok bombe .... Zato naj stre verige, ki oklepajo njegevo mladenisko čelo; zavrže naj nazadnjaške sklepe svoje okolice, odpre naj eči, da vidi, koliko lepega in svetlega nuja svobodomiselna doba." Če bodo to dobe razsvetljevali taki socialisti, potem bo pač Alfonz videl le svetlobo bomb in bodal, in ob takih okolnostih je temina, v kateri sedaj živi, boljša in lepša, kot država, ki jo mislijo zasnovati ti »svobodoljubni" izdelovalci peklenskih strojev.
Francosko socialistiško časopisje je pred prihodom Alfonzovim ščuvalo proti kralju, kar se je dalo. Pri shedu strokovne zveze so agitatorji poživljali, naj vsi demonstrirajo proti »kralju morilcu". V dvorani, kjer so delavci zborovali, je visela zastava z napisom: „Doli ž njim, ki je pomoril naše brate v Montjujhu, Barceloni, Alcali del Val. Na delavski borzi so razdeljevali brošuro »Le parfait anarchiste", kjer so bila navodila, kako izdelovati bombe. Brousse, socialisti-ški predsednik pariškega občinskega sveta, je pred leti svetoval, naj se »napade kronane glave z bombami in petardami". Sedaj pa so francoska socialistiška glasila ogorčena nad atentatom. Čudna logika!
Slovenska kršč. socialna zveza.
Delovanje „Slov. kršč. soc.
zveze". Poročilo o občnem zboru »Slov. kršč soc. zveze" je vzbudilo veliko zanimanje pri prijateljih in neprijateljih. Ondi začrtano delovanje se sedaj še bolj ureja. Glavni odbor ima vsak teden sejo. Snuje se mnogo novih društev, poseben odsek pripravlja snovi za predavanja, katera se bodo razposlala po društvih. Pa tudi v Ljubljani se je v novih prostorih pričelo novo življenje. V hiši stavbinske družbe „Union" v Frančiškanskih ulicah ima »Zveza" bogato čitalnico in knjižnico, kjer se delavstvo zbira v večernih urah in poučuje. Neprestano delujeta socialni kurz in govorniška šola in tudi pevski zbor so si delavci ustanovili. Za delavke posluje šola za šivanje in likanje. V novih prostorih dobiva »svežine" delovanje obširnejši delokrog, a ima tudi vejSie stroške nego dosedaj. Prav bi bilo, da bi to delovanje dejanski podpiralo v e 1 i k o š t e v i 1 o naših premožnejših somišljenikov na ta način, da bi pristopali ,,Slovenski krščanski socialni zvezi" kot podporni člani ali pa kot ustanovniki. Dolžnost vseh naših somišljenikov bi bila podpirati na ta način »Zvezo", ki vstvarja eno najlepših organizac;j na slovanskem jugu. Podporni član plača 4 K na leto. ustanovni član pa 20 K enkrat za vselej. Redni člani plačujejo 1 K 20 v. na leto.
Shod slovenskih delavskih društev pri Devici Mariji v Polju. Vabila delavskim društvom na shod zastopnikov delavskih društev so odposlana. Če bi kako delavsko društvo slučajno ne dobilo vabila, naj to naznani takoj. Želeti je, da se udeleže zborovanja delavci iz krajev, kjer še ni naše organizacije Zborovanje bo d n e 9. julija t. 1. d o p o 1 d n e. Ob 8. uri bo sv. maša, ob 9. uri se otvori shod. Delavska društva prosimo, naj do 20. t. m. naznanijo, ča se udeleže tega zborovanja.
Blagoslovljenje zastave pri Devici Mariji v Polju bo v nedelje, dne 9. julija, popoldne. Po blagoslovljenju slavnostno zborovanje, nakar se vrši veselica.
Shod društev »Slovenske* krščansko socialne zveze" v Mariboru. Ker se letos ne vrši katoli-liški shod, opozarja odbor »Slovenske kršč socialne zveze" Zvezina društva, da bode letos zborovanje „Z v e z i n i h" društev naŠtajerskem. V zvezi z zborovanjem bo tudi socialni kurz. Naša društva naj takoj prično z agitacijo, da bo udeležba sijajna in vredna »Zvezine" organizacije. Čas zborovanja se pravočasno naznani.
Udeležbo pri blagoslovlje-nju zastave pri Devici Mariji v Polju dne 9. julija je naznanilo : 1. K a t. slov. izobraževalno društvo Mekinje s tamburaškim zborom.
Posvetovanje o zakonu [za izseljence priredi »Slovenska krščansko socialna zveza" v ponedeljek, d n e 2 1. t m., o b pol 8. zvečer v svojih prostorih, hiša stavbinske družbe .Union", vhod iz Frančiškanskih ulic. Poročal bo d r. J a n e z Ev. Krek. Ker je zadeva velevažna, pričakuje „Zvezin" odbor, da se vsak udeleži zborovanja, ki se za nima za pereče izseljevalno vprašanje.
Delavsko bralno društvo v Kamni Gorici priredi jutri popoldne veselico, ki se vsled slabega vremena ni mogla vršiti na binkoštni ponedeljek.
Slavnost v Šenčurju. V poročilu »Slavnost blagostovljenja nove zastave v Šenčurju pri Kranju" je izostalo : .Slavnosti se je udeležilo tudi Katol. slev. izobraževalno društvo iz Jesenic", kar s tem popravljamo.
Seja odbora „Slov. kršč. socialne zveze" bo v ponedeljek točno ob 7. uri v društvenih prostorih.
Vabilo k veselici, katero priredi »Katoliško slov. izobraževalno društvo v Mekinjah* y nedeljo, dne 18. junija 1905 v spodnjih prosterih župnišča v Mekinjah., Spored : 1. H. O. Vogrič : »Na z d a r« , koračnica, udarja tamburaški zbor »Planinka". 2. J. Rosas : „1 z z a v a 1 o v a", valček, udarja tamburaški zbor »Planinka".
3.	H. O. Vogrič : »Pomladni cvet", raazurka, udarja tamburaški zbor »Planinka".
4.	A. Hribar: »O č e , p o j d i t e domu", moški zbor z bariton solo. 5 Deklamacija. 6. »DonManuelaliAveMa r i j a", igrokaz v treh dejanjih s petjem. 7. I. Ivanovič : „B r z o p o 1 k a", udarja tamburaški zbor .Planinka". 8 A. Nedved : »Lahko noč", moški zbor z bariton-solo. Začetek ob pal 4. uri popoldne. Vstopnina : Sedež I vrste 1 K ; II. vrste za ude 30 v., za neude 50 v. Stojišče za ude 20, za neude 30 vin. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
,,Katol. slov. izobraževalno društvo pri D. M. v Polju" pri
redi veselico v nedeljo, 18. junij a , ob pol 4. uri popoldne v »Društvenem domu". Spored: 1. Farkaš : „Pro-ljetno cviječe, udarja tamburaški zbor. 2 Farkaš : »S r e t a n i m e n d a n", udarja tamburaški zbor. 3. F. S. Vilhar: »Bledi mesec', poje mešan zbor. 4.B. Ipavec: »Bodi zdrava domovina", poje moški zbor 5 Knittel-Pirnat: »S a b -1 j e n k a", poje mešan zbor. 6. Hudover-nik : »Zvezda mila", poje moški zbor. 7. A. Nedved : »Nazaj v planinski raj", poje mešar. zbor. 8. .S i m p 1 i c i j Žolna", komični prizor. Vstopnina : Sedeži I. vrste 1 K, II vrste 60 v., III. vrste 40 v. Stojišča 20 vin. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Veselica v Preski predzadnjo nedeljo je uspela jako dobro. Vrli mladenči so spretno igrali igro .Novi zvon na Krtinah", pevski zbor je vrlo zapel tri pesni, salezijanska godba pa je dobro igrala več komadov. Vsem hvala, društvu pa pogum.
Iz Starega trga pri Ložu.
Dne 21. maja priredilo je k. s. izobraževalno društvo veselico s petjem, deklamacijo in predstavo „Don Manuel ali Avč Maria". Veselica je v splošno zadovoljnost prav dobro uspela. — Dne 4. junija pa je predaval v našem društvu g. Ivan V e n c a j z o zavarovanju. Udeleženci so z vidnim zanimanjem sledili besedam g. predavatelja, ki je sicer samo na sebi malo bolj pusto tvarino obdelal prav zanimivo in poljudno.
„Katol. slov. izobraževalno društvo v Dolu" Na Vnebohod so prvikrat stopili na oder domači mladeniči v igri »Zamujeni vlak". Po sodbi vseh gle-davcev so jo prav dobro pogodili. Obilo smeha je vzbudil „Peter iz Domžal". Izne-nadil nas je pevski zbor z lepo ubranim petjem, kakršnega doslej v Dolu iz mlade-niških grl nismo bili vajeni slišati. Mladeniči, le neustrašeno naprej ! Ne zmenite se za nasprotnike društva, ki so mojstri samo v surovih zabavljicah ; s tem kažejo, da jim ni za napredek in omiko, ampak za vse kaj druzega Dne 18. t. m, na praznik sv. Trojice se igra (v društvenih prostorih) ponovi, nove bodo deklamacije, novih več pesmij. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstepnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 50 v., stojišča 20 v. Prijatelji društva, pridite v obilnem številu !
Štajerske novice.
Soštanjske občinske volitve.
(Dopis.)
Zopet se je po našem lepem narodnem trgu včeraj razlegalo iz sto in sto navdušenih slovenskih grl: »Zmaga je naša"! Letošnja velivna borba sicer ni bila tako burna, kakor lanska, ker smo se boja že tako privadili da nas isti nikakor več ne ustraši, ampak vedno bolj vspod buja k odločnemu delovanju zoper nasprotnika, ki nam hoče na vsak način in za vsako ceno ugrabiti našo narodno trdnjavo, katero hočemo braniti do zadnje kapljice krvi! V III. razredu ed-danih je bilo 103 slovenskih glasev. Ker se nasprotniki niso udeležili volitve v tem raz-
redu ampak lepo zlezli pod klop, bili so enoglasno izvoljeni sledeči Slovenci : Ivan Vošnjak, tovarnar in dež. poslanec, Vinko Kolšek, notar, Fran R a j š t e r , hotelir, Franc Švarc, posestnik, Miha Kumer, zid. mojster in Martin Hlep, kovaški mojster ter za namestnike gg. Jakob Šip, J a -Šribar in Josip Lampret. — Pred volitvijo prišla je trojica ^nemških" prvakov, obstoječa iz ge. Hans Woschnagg, Viktor Hauke in Josef Werbnigg protestirat zoper volitev sploh, ker je po njihovem »prepričanju" volivni imenik „lauter Schvvin-del". Toraj ti politično tako nezreli in nerazumni, da rekli bi zabiti ljudje upajo si vkljub temu, da je vsled njihovih brezštevilnih pritožb ves volilni akt, toraj tudi volilni imenik, romal iz Šoštanja v Slovenjigradec in od tam k c. kr. namestništvu v Gradec, k j e r s o ga za popolnoma pravilnega spoznali, imenovati volivni imenik „Schwin-del*!! Švindel in prav nesramen švindel je bil to, kar so ti ljudje s Pommerjem vred farbali v Gradcu in na Dunaju! Drugega razreda udeležili so se vsi nemčurji njim na čelu g. Govedič in njegov pomaga č Matija B r i š n i k ! On je pred kratkim časom vplivnemu družmirskemu vaščanu dal častno besedo, da ne pride k volitvi in da toraj tudi ne bode volil! Sicer je istina da ni prišel ker se je p r i p e 1 j a 1 v Wosch-naggovi kočiji, volil tudi ni, ker ga je vo-livna komisija odklonila z razlogom, enakim Teharjem, namreč, ker ni imel pooblastila, kot zastopnik fare Smihelske, ker je ista, kot taka bila v volivnem imeniku! Poleg Govediča je prišel šoštanjsko nem-štvo reševat c. kr. okrajni tajnik Demscher iz Novega mesta, kot pooblaščenec svoje žene, volivke II. razreda! Ta pangermanski c. k r. politični uradnik vedel se je pri volitvi, kakor paša in hotel je s svojo osebo ali kot c. kr. polit, uradnik pri vsaki razsodbi volivne komisije na njo vplivati! No njegov vrhovni šef baron Hein ga bode za to vslugo, katero je napravil šostajnskim „Nemcem" na poseben način odlikoval! — Ne Govedič, ne Bušnik, ki niti imen nem-čurskih kundidatov ni znal brati, in tudi c. kr. okrajni tajnik Demsher niso pripomogli k nemški zmagi, kajti tudi v drugem razredu je bila z večino dveh glasov zmaga na naši strani! Izvoljeni so bili sledeči naši odborniki: gospodje: dr. Fran M ay e r, Miha Cerovšek, Ivan Koropec, Ivan Šoln, Fran Grebenšek, Vinko W o k a u, kot namestnika pa: gg. Josip Novak, Josip Ravljen ter Antou Galuf (slednji je nemčur in je bil zaradi nejednakosti glasov izžreban). V prvem razredu zmagali so nemškutarji z večino enega glasa. — Jako čudno vlogo igral je volivni komisar c. kr. okrajni glavar Capek! Stem gospodom bode treba enkrat pošteno obračunati! — Nemčurji z Govedičem vred pretijo s pritožbo zoper volitev. Naj se le pritožijo in ako nam vlada vsili tretji boj, povemo ji že danes, da ga sprejmemo in ta boj bode zopet prinesel našo zmago!
š Pečnikovo posesfvo na Teharjih je kupil g. Rudolf Senica, veleposestnik v Žalcu za 34 000 K.
Dnevne novice.
— Dr. Tavčar, ki živi sam v takem izobilju, da stane včasih ena sama pojedina, ki jo praznuje s svojimi tovariši, več, nego znaša vsa letna kongrua enega kaplana, naj v treznih urah premišljuje sledeče dejstvo: Kričeč zgled, kakšna bodočnost čaka duhovnika v današnjih razmerah, če oboli, je ravno slučaj te dni preminulega gpirituala Fika. Ta gospod je bil 12 let duhovnik, imel je župnijski izpit, bil je dve leti za spirituala pri uršulinkah, a ko je obolel, koliko pokojnine ga je čakalo ? Letnih 500 kron! A sedaj si mislite! Bolezen je bila silno huda, vrstila se je operacija za operacijo, opetovano smrtna nevarnost, noč in dan je potreboval postrežbe, dan za dnevom zdravnika in zdravil — in potem računajte, kaj mu je še moglo ostati za življenje! In ta bolezen je trajala dve leti in pol! Kam bi se dejal tak duhovnik, če ga ne bi bile sprejele blage uršulinke v popolno oskrbo, dale mu stanovanje, dajale mu hrano in postrežbo in če ne bi bil dobil tuintam še nekoliko denarne podpore? A sedaj poglejte okrog sebe! Vsak uradnik dobi najprej nekaj dopusta s polno plačo — kakem profesorju dovolijo po 5 semestrov dopusta — za duhovnika ni dopusta Če nastavijo potrebno novo moč, z istim |
hipom ustavi vlada bolniku plačo. Potem pa kje dobite pridnega uradnika s polnimi študijami, ki bi imel po 12 letih službovanja 500 K pokojnine? Ali niso te razmere naravnost kričeče? Naj nam dr. Tavčar odgovori, kako ime zasluži človek, ki sam se valjajoč v bogastvu in uživanju, ne privošči niti bolnikom in starčkom, kar jim je potrebno za življenje!
Liberalna slovensko - nemška zveza je nastopila na Dunaju v tako odurni obliki, da se zopet lahko v pest smejejo sovražniki slovenskega naroda. Dr. Tavčar, grof Barbo, vsenemec Stein — to so imena politične družbe, ki se je trudila, da bi bili Slovenci v zasmeh vsemu svetu. V vsenemških listih se vidi veliko veselje nad uslugo, ki jo je zopet storil vsenem-cem dr Tavčar. Radostno pozdravlja „Ta-gespost" Tavčarjev nastop in se smeje, da dr. Tavčar „ni pustil niti enega dobrega lasu na slovenski duhovščini". Vsenemci rabijo dr. Tavčarja zato, da bi on duhovščino s svojimi strupenimi napadi odvinil od narodnega dela in da bi potem nemštvo brez ovire prodiralo. Dr. Tavčar je zato napadal slovensko duhovščino v obče. Govoril je, da mora „ M i t Rucksicht aufdie besonderen Verhaltnisse in Krain und in den sloveni-schen Landern im allgemei-nen gegen das Gesetz spre-c h e n Včeraj se je v uvodnem članku znesel še nad poslancem Žičkarjem. Naj izvajajo iz tega gospodje ob jezikovni meji posledice! Se so se dobili semtertje v obmejnih pokrajinah celo duhovniki, ki so v svoji skrajni dobrosrčnosti mislili, da je naš boj le ^kranjski prepir". Čs bi to bil le kranjski prepir, ne bi bil nevaren, kajti trdno upamo, da se bo dr. Tavčarjeva glava
—	dasi je trda — in še marsikatera razbila ob katoliškonarodni skali! A tu se gre za interese vsega slovenskega naroda. Razpor, ki ga je zanesla dr. Tavčarjeva bes-nost v naš narod, tudi v obmejnih pokrajinah ne bo mogel ostati brez posledic. V interesu svojem in v interesu svojega naroda bo duhovnik odslej vedel, kako se ima obnašati proti pristašem istega dr. Tavčarja, ki je z vsenemci vred tako nečuveno blatil vso rodoljubno slovensko duhovščino.
»Narodni listy" obžalujejo, da je dr. Tavčar spravil slovenski notranji spor v državnem zboru pred tuji forum in tako podal našim sovražnikom na zunaj sliko notranje raztrganosti ravno v sedanji dobi, ko bi bilo najnujnejše potrebno, da Slovenci združijo vse svoje sile k skupnemu nastopu. Ker pa „Ndrodni' listy" ne morejo umeti, da je posl. Suklje odobraval postopanje duhovnikov proti »Narodu", jim pojasnimo, da je „Narod" glasilo verskih in narodnih odpadnikov. Za nas je dr. Tavčar ravno to, kar je za „Narodne liste" — Wolf. Kakor je nemogoče, da bi, recimo, praški nadškof odobraval Wolfovo početje, tako se tudi ljubljanski škof ne more bratiti z dr. Tavčarjem. Upamo, da bo g. Penižek razumel to primero!
Dva liberalca. Liberalni Mladočeh dr. Pražak je protestiral, da bi duhovščina v Pragi bila slabše plačana, kakor na Dunaju. Liberalni dr. Tavčar je pa protestiral, da bi prišlo tudi na Kranjsko kaj denarja po ureditvi kongrue. Ali nima več nobenega strica?
Nemški nacijonalci o Domžalah v državnem zboru. Poslanci Derschatta, Hoffmann, Wellenhof, Erler in tovariši so v svoji interpelaciji radi domžalskih dogodkov vprašali vlado: Ker se od ljubljanskega župana ne more pričakovati objektivnega izpolnjevanja njegovih uradnih dolžnosti in v teh razmerah ni mogoča varnost življenja (!) in lastnine ljubljanskih Nemcev, vprašajo pod-)isani, so li vladi znani dogodili in kaj namerava storiti, da se odpravijo te razmere, li se ne dajo vzdrževati v pravni državi!
—	Gospodje naj bi se brigali najprej za razmere v Celju. Povemo jim pa, da bo prekislo zaželeno grozdje: podržavljenje jubljanske policije.
Slovansko bogoslužje. Iz i i m a , 10. junija, se nam piše: Cemu so razburjajo izvestni slovenski krogi zaradi minolih rimskih konferenc jugoslovanskih škofov? Pa ne morebiti ravno zaradi tega,
ker je o slovanskih bogoslužnih zadevah ukrepala tudi sveta stolioa? Saj je vendar kompetentna na celi črti. In oni govore in pišejo o nezaslišanih krivicah in o nasil-stvu. Kdaj je še cerkev koga silila, da mora v zasebnem življenju govoriti latinsko ? Kdaj je komu prepovedala, da ne sme v mater-nem jeziku moliti Stvarnika? A če zahteva latinščino v cerkvi pri nekaterih bogoslužnih obredih, ki so enaki za ves svet, kdo bi ji megel braniti? Saj ima za to pametne razloge, in slednjič je vsak sam svoj gospodar v svoji hiši. In vendar je dala sveta cerkev tudi v tem oziru mnogo privilegijev, a med vsemi zapadnimi narodi edinole Slovanom. Berite zgodovino cerkvenega bogoslužja. Kako popustljivi so bili do Slovanov papeži: Ivan VIII., Urban VIII., ki je dne
17.	aprila leta 1624. odrekel pravice arabskemu jeziku v Perziji, ali slovanskemu jih je dopustil, in Benedikt XIV. je v svoji konstituciji „Ex pastorali" z dne 25. avg. 1754 še toliko rajši dovolil slovanski bogo-služni jezik, ker ni to sedanji živi jezik, marveč staroslovenski, ki se več ne izpre-minja. V istem smislu se je izrekla tudi sveta skupščina za cerkvene obrede z dne
18.	novembra 1898. Sveta stolica je načeloma nasprotna le rabi živega bogoslužnega jezika, zatorej nikakor ni resnično, da je v svojih tozadevnih zborovanjih odrekla davne pravice staroslovenskemu bogoslužju. Južni Slovani si morejo le čestitati, da imajo cerkveni privilegij, kakršnega nimajo niti drugi večji in veliki narodi po vsej zapadni cerkvi. Prepričani naj bodo torej oni krogi, ki tako radi sumničijo o zlih cerkvenih nakanah, da bi Slovanstvo nikdar ne tožilo o krivicah, ko bi še drugi (tudi njega lastni sinovi) ukrepali ia delali za njega blaginjo s tako ntsebičnim namenom, kakor sveta cerkev. Razmišljajo naj rajši o vnebovpijo-čih krivicah, ki so jih že prizadeli cerkvi in naj rek6 po staroslovenski: „Gospodi po-miluj!"
Na Golico! Glavni oddelek izletnikov odhaja k slavnostni otvoritvi Kadilnikove koče jutri v nedeljo z vlakom ob petih zjutraj; vozna karta se vzame do Jesenic. Planinci in prijatelji planinstva, udeležite se mnogobrojno te slavnosti!
—	Iz Metlike. Liberalci so pač čudni ljudje! Ko smo svoj čas tega ali onega po pravici okrcali ali ga le mimogrede omenili, je vse kar liberalno leze in gre vpilo, da mi ne damo miru! Zdaj pa, ko smo mi brez povoda opetovano napadani
—	je pa vse v najlepšem redu. — ln vsi oni, ki so nas obsojevali, obdolževali ter zatoževali se nezganejo in se delajo kakor bi se ne bilo nič zgodilo. A mi omenimo vže naprej, da boj, če ga nam vsiljujete, rati vsprejememo in se ga prav nič ne bojimo, — povemo pa, da bode marsikomu žal. Začnemo lahko z lepimi metliškimi razmerami v obče. Dotaknemo se lahko mimogrede zdaj zaprte drage „malenice", — napredne „prve Dolenjske posojilnice" — in če bode treba pa tudi one, ki pri liberalnem Goricoskočku „omega" ne pride v poštev, — dalje raznih volitev, — sitnostij,
—	dolžnostij, — značajev — itd. itd. Dotaknemo se lahko.se ve tudi naše šole in nje razmer itd. Torej gospoda slavna napredna, prebrisana, le pridno v „Narod" dopisujte, potem bodete imeli z nami dovolj posla, — in štrena bode še bolj zmešana, — to vas zagotovimo! — Konečno pa onemu ki je imel čudni odhod iz Gorice, svetujemo da naj lepo, mirno šuti ter svoj posel opravlja — inače bi ga pri bodočem obč. zboru utegnila zopet noč pojesti!
—	Vintgar, katerega divjeromantične tesni z veličastnimi pečinami, v strugi mrzle bistro vodo Radovno, hčerko očaka Triglava, penečimi slapovi in temnozelenimi tolmuni z bistrimi postrvi, znan je še le dobro desetletje, ker do leta 1891. ni še nikdo preiskal te naravne čudese. Naš slavni Prešern, katerega rojstna „srečna vas domača" Vrba je oddaljena odtod komaj eno uro hoda, opeval je Bled z okolico kot podobo raja, in bi bil gotovo Vintgar posebej opeval in proslavfl, če bi bil takrat znan. Z otvoritvijo nove železnice še pred koncem tekočega leta bo pa postal Vintgar svetovno znan, ker bo iz mosta čez Vintgar daljni pogled v tesni. Most, monumentalno delo po najmodernejih načrtih, 32 m nad vodo z 42 m dolgim obokom bo čisto iz kamna, kakor se že sedaj ob gradbi vidi. Izletnikom, kateri dohajajo po železnici, je najbolj pripraven dohod iz postaje Javor-nika, peš čez Dobravo — Šum — pod novim mostom naprej skozi Vintgarske tesni do restavracije Žumrove 1'/, uro hoda, od
tod na Bled eno uro peš, ali pa z vozom restavraterja Žumra Jožefa, kateri se pri skrbni postrežbi priporoča za prijazen obisk in okrepčilo pri dobrih naravnih pijačah, gorkimi in mrzlimi cenimi jedili.
—	Šent Jakob v Rožu. Slišimo, da bode prihodnjo nedeljo (sv. Trojice), dnč 18. jun. napravil celovški „barašč' ki ub", ki si je stavil lepo nalogo, da vzbuja med Slovenci zanimanje za nas Rožane in za našo krvavo potrebno narodnošolo, ter nabira za nar. šolo tudi denar, izlet v družbi tamburaškega društva „Bisernice" in bode napravil v našem »Narodnem domu" prosto zabavo. Pri tej priliki nam, kakor „Mi'r" poroča prinese svojih prvih nabera-čenih 5000 beličev za Št. Jakopsko narodno šolo. Bog blagoslovi tako delovanje našega vrlega beraškega kluba. Veselilo bi nas, ako bi nas tudi s Golice prišlo počastit nekaj kranjskih gostov. Domačega ljudstva se bode bržkone precej veliko zbralo, tudi iz Celovca in Beljaka obeta se velika udeležba.
—	Velika slavnost na korist .Družbe sv. Cirila in Metoda" bo dne 23. juliia v Radovljici.
—	Izlet Čehov na Slovensko.
Češko trgovsko društvo priredi v drugi polovici tekočega meseca poučno potovanje na jug ter se bo en dan mudilo tudi v Ljubljani. Med izletniki bodo trgovci, trgovski nastavljenci, profesorji čeških trgovskih šol in abiturijenti teh šol.
—	Slovenskim izletnikom v Domžale! Slovenske gostilne v Domžalah so: Kuhar, Potočnik,Fle-r i n v Domžalah in Anton Miiller v Stobu.
—	Šolske razmere v Istri.
V Istri vladajo uprav hotentotske razmere. Učitelj na šoli v Sv. Lovreču pri Labinu ne dobiva že deset mesecev plače, dasi vedno prosi zanjo in troši koleke Šolska oblast se izgovarja, da nima fonda. Ko je učitelj hotel brzojaviti ministrstvu, so ga prosili, naj tega za božjo voljo ne stori in referent v Trstu mu je dal — 20 K, da se je mogel vrniti domov! S temi kroncami vred so mu dali še obljubo, da mu bodo čimpreje odka-zali plač«.
—	Žalostna obletnica smrti Aleksandrove in Dragine. 11. t. m. je bil v Belgradu v glavni cerkvi parastos (obletnica) smrti umorjene srbske kraljeve dvojice Prisostvovali so ji le najbližji rojaki Dragini, vse drugo je bilo prazno. Kraljica Natalija je poslala samo venec za sina. Se časniki, ki se zavzemajo za Obrenoviče, so molčali.
—	Neresnične govorice. Te dni so se širile po Ljubljani govorice, da je nekdo prinesel na Brezje dve sveči, v katerih so pozneje našli d i n a m i t. Te govorice se je tudi nam sporočilo, a zabeležili jih nismo, ker smo dobili informacije, da so popolnoma neresni č n e. To ni prvikrat, da so se razširile take govorice. To je že tretjič, ko se ponavljajo.
—	Izpremembe v generali-teti. „Zeit" poroča, da namerava vladar imenovati za poveljnika ogrskega honveda nadvojvodo Evgena. Za poveljnika budim-peštanskega 4. armadnega zbora bo pa imenovan podmaršal Karol grof Auersperg. ker postane dozdanji poveljnik knez Lobkowitz višji vojaški nadzornik.
—	Ruski general Kaulbars je bil 1. 1891. prideljen od vojnega ministrstva kot podpolkovnik našemu domačemu pešpolku št. 17., ki je bil takrat na Dunaju. Poslan je bil iz Rusije proučevat uredbe pri avstrijskem vojaštvu. Takrat se je izrazil o naših podčastnikih: »Da bi le mi na Ruskem imeli take častnike, ki tako hitro pojmijo situacijo, kakor vaši podčastniki."
—	Umrl je v Gorici c. kr. finančni svetnik v pok. g Ivan Golja.
—	Slovenskega planinskega društva podružnica za kranjski okraj. P. n. člane podružnice vabimo s tem : 1. K slavnostni otvoritvi koče na Golici, katera bode to nedeljo dne 18. t. m. Odhod z vlakom v nedeljo zjutraj ob 5 48. Ob 11. dopoldne bode na vrhu sv. maša. K otvoritvi pride, kakor čujemo veliko število koroških Slovencev kakor drugih članov in upamo, da bode tudi naša podružnica, kakor do sedaj vrlo zastopana. 2. V nedeljo dne 25. t. m. ima odbor podružnice v zvezi z osrednjim odborom na Stolu ogled radi stavbe podružnične koče. Društvenike, koje stvar zanima (pohitelo se bode tudi na vrh Stola), vabimo najuljudneje k pridružitvi. Odhod v soboto popoludne z vlakom ob 454. 3. Na praznik sv. Petra in Pavla je izlet na Višarije. Odhod v soboto popoldne z vlakom ob 12.38, komur pa bi o tem času ne bilo mogoče, naj odide z vlakom na večer ali pa s ponočnimi vlaki. Dotič-nike, kateri bi želeli prenočiti, prosimo, da v svrho naročitve prenočišča to prijavijo društvenemu predsedstvu ali tajništvu do nedelje 25. t. m. Pri neugodnem vremenu se ad 2. in 3. prijavljeni izleti opuste oziroma prelože in >a dan preložitve pozneje prijavi. Planinskim pozdravom odbor.
—	Nesreča na južni železnici. Danes zjutraj se je dunajski brzo-vlak št. 6, ki se je odpeljal okolu 4 ure zjutraj iz Ljubljane proti Trstu, zaletel na postaji Planina v premikalni str«j. Eta ženska je lahko ranjena. Pomožni kurjač Janez Debevec je padel s stroja ter se lahko pretresel, sedaj je v bolnici. Stroji so poškodovani tudi dva voza sta poško-vana. Na lice mesta je takoj odšel pomožni vlak.
—	Naše nove torpedovke za visoko morje, h Londona brzojav-ljajo: Torpedov na za visoko morje „Kai-man", namenjena za našo mornarico, je napravila prvo poskušnjo vožnio. Srednja hitrost torpedovke znaša 26 128 morskih milj na uro pri parnem pritisku 14 7 atmosfer.
—	Potres v Albaniji. Iz Skadra poročajo, da se še vedno ponavljajo potresni sunki. Od 1. junija nadalje se strese zemlja vsak dan po desetkrat do dvanajstkrat. Hiše v Skadru so tako poškodovane, da bodo morali večino hiš na novo zgraditi. Prebivalstvo je že grozno prestrašeno. Jako veliko je trpela i škadranska okolica. Veliko živine so ubile in pokopale razvaline. Tudi del skadrskih utrdb je razrušen.
—	Dolenjska železnica je imela v preteklem poslovnem letu 598.272 kron čistega dobička. Deželi kranjski je letos popolnoma pokrita njena garancija.
—	Vlak je povozil včeraj med Vižmarji in Šiško posestnika Jineza Novaka, po domače Švelca. Švelc je včeraj v bolnici umrl
—	Imenovan je absolvirani pravnik g. Vincenc Borštner za konceptnega praktikanta »ri dež. vladi na Kranjskem.
—	V Novem mestu je bil pred porotniki radi goljufiie obsojen na 7 let težke ječe 54 let stari Ivan Kočevar, doma iz Starega trga pri Ložu. — Včeraj je bil v Novem mestu velik vihar. V okolici je bilo več požarov
—	Državna dobrodelna loterija. Pri včerajšnjem večernem žrebanju državne dobrodelne loterije so izžrebali 18898 dobitkov v gotovini v skupni vsoti 512.080 K. in sicer je prišel glavni dobitek po 200000 K z eno pred- in eno zadobite-ljico po 1000 K in dvema pred- in dvema zadobiteljicama po K 200 na št. 359001; drugi dobiček po 40000 K z eno pred- in eno zadobiteljico po 400 K in 1 pred- in l zadobiteljico po 150 K na št. 273388; tretji dobitek po 20000 K z 1 pred- in 1 zadobiteljico po 300K in 1 pred- in 1 zadobiteljico po 120 K na št. 338535; četrti dobitek po 10000 K z 1 pred- inl zadobiteljico po 200 K in 1 pred- in 1 zadobiteljico po 100 K na št. 10643; peti dobitek po 50000 K z 1 pred- in 1 zadobiteljico po 100 K na št. 343469; šesti dobiček po 4000 K z 1 pred- in 1 zadobiteljico po 70 K na štev. 84255; sedmi dobitek po 3000 K zl pred- in 1 zadobiteljico po 50 Kron na št. 107941; osmi dobitek po 1800 K na št. 145.487; deveti dobitek po 1400 K na št. 288 026; deseti dobitek po 1200 K na št 279 540; enajsti dobitek po 1000 K na št. 100.437. Ostali dobitki v izkazilu, ki je že izdano.
—	Osmina. V sredo v pol 8. bo osmina za pokojnim g. Fr. Fik v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljanske noulce.
lj Samoumor pred aretacijo.
Danes zjutraj ob četrt na 7. uro se je ustrelil v nekem tukajšnjem hotelu Auerjev potnik Ivan J u v a n iz Zagorja pri Litiji in tja pristojen. Včeraj dopoldne so mu prišli na sled goljufije okrog 500 kron Ko je Juvan to izvedel, ga ni bilo več v pisarno. Sinoči okrog 10. ure je prišel v hotel in se od znotraj zaklenil v sobo. Ko so ga hoteli danes zjutraj poklicati detektivi so zaslišali v sobi slab pok. Zdrobili so pri oknu šipo in potem prišli v sobo, kjer so našli Juvana ležati na tleh, pod desnim sncem je pa krvavel. Poklicani policijski zdravnik je konštatiral takojšnjo smrt. V listnici se je našla vizitka, na katero je napisal, naj se mu oprosti, ker ne more več živeti Truplo io prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu, uvan je bil vdovec in je zapustil 5 otrok Tekoči mesec smo v Ljubljani imeli že tri amoumore, letos pa že devet. Tudi veliko-uestno!
lj Umrla je danes dopolne v deželni bilnišnici 34letna služkinja Terezija Ho d n i k o v a , ki je bila včeraj prepeljana tja radi opeklin.
lj Nesreča na kolodvoru. SHadiščni delavec Franc Bučar je snžil na južnem kolodvoru železniški voz. Ko je bil gotov, je skočil z voza in se pri ten na kolenu znatno poškodoval.
lj Aretovana je bila danes zjutraj 18kna služkinja Marija Lavrenči-i e a iz Sostre pri Sežani. Služila je pri nekm tukajšnjem gospodarju in mu ukradla nek« obleke in 30 kron denarja. Pri nji so dobil še 29 kron. Gospodar pogreša vsega skupj 121 kron. Izročili so jo deželnemu sodišu.
lj Pozor delavci in delavkel
Vabite se k desetletnici.I ljubljanskega delavskega kon-sumnega društva" v Ljubljani, katera bode jutri, v nedeljo, dne 1 8. j u n i j a 1 9 0 5, po sledečem sporedu: Ob 8 uri zjutraj slovesna sv. maša in govor aa Rožniku. Po maši skupni zajtrk v gostilni g Čonžeka, kamor naj se vsi udeleženci podajo skupno. Slovesnost se vrši pri vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje	načelstvo.
li Komtesa se je preselila na Koroško. Kakor smo zadnjič poročali, pojavila se je bila v Vodmetu neka ženska, ki je najela pri neki stranki mesečno sobo za neko komteso, ki pride v Ljubljano. Ko je potem od stranke z zvijačo dobila nekaj obleke in denarja, je brez sledu izginila. Kakor se nam sedaj poroča, je prišla ravno taka ženska v Železno Kapljo k neki babici, kateri je pripovedovala, da pride tja komtesa iz Ljubljane, ako bi se dobilo primerno stanovanje. Babica jo je na to peljala k neki stranki, kjer je par dni jedla in spala, končno si je izprosila še nekaj deaarja in ko je šla na »sprehod" se ni več povrnila Rekla je da se p<še Elizabeta Rumminger, in da je bila kuharica pri grofu Rudolfu Nelinscy ju v „Neumarkt gasse" v Ljubljani.
lj Koslerjev vrt utegne postati jutri, povodom velike ljudske veselice pevskega društva ^Ljubljana" randevous, vsega boljšega občinstva ljubljanskega. — Odbor zgornjega društva potrudil se je resno, da s to prireditvijo zadosti vsem, še tako razkošnim zahtevam cenjenih posetnikov. P v leg izborno sestavljenega pevskega programa, ima jako izboren spored vojaška godba — Razne priredbe, ljudska zabavališča, kegla-nje na dobitke i. t. d. nudile bodo občinstvu kar največ zabave. Upamo tedaj da ostane parola narodnega občinstva ljubljanskega: ^Jutrišnji dan vse na Koslerjev vrt!"
lj Konj splašil se je včeraj zjutraj na Karlovski cesti posestniku Josipu Virartu iz Vrbičja. Konj se je ustrašil električnega voza in zadel v javni vodnjak na karlovski cesti in ga poškodoval.
lj Nogo zlomila si je predvčerajšnjem na barju 18 letna Vidmarjeva hči iz Črne vasi. Preskočila je nek jarek, pri tgm se ji je pa udrlo tako, da ni mogla potegniti nog iz blata in je padla nazaj. Ko bi je ne bili hitro rešili, bi se bila zadušila, ker je padla z glavo v mlako. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
lj Društvena godba priredi jutri dopoldne jutranji koncert v Svicariji. Začetek ob pol 10. uri dop.
lj Bratovščina presv. Rešnj. Telesa bo priredila letos razstavo cerkvenih oblačil od dne 18. do 22. junija in sicer v škofiji, drugo nadstropje. Udje bratovščine so uljudno povabljeni, naj si ogledajo razstavo, da vidijo, kako se mali letni prispevki porabljajo. Po razstavi se bodo oblačila razdelila cerkvam brezplačno
lj Ljubljanski občinski svet ima prihodnji torek ob 6. uri zvečer izredne sejo.
lj Imenovan je za difinitivnega domobranskega okrajnega narednika g. Rudolf K u m p.
lj Izgubila je poštarica g. Marija H u b r o v a zlat prstan, vreden 16 kron. — Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela 14 kron. — Kuharica Marija Ferstnerjeva je izgubila denarnico s 26 K.
lj Opozarjamo na oddelek Slovenska krščansko - socialna zveza".
Koroške novice.
k Utonil je v Rabeljskem jezeru neki Graf, pisar pri trbiški sodniji.
k Nesreča. Dne 6. t. m. povozil je osebni vlak južne železnice, ki prihaja ©krog 10. ure dopoldne v Celovec, pri postajališču Rekarjavas 33letno Heleno Pekec iz Straševasi. Gnala je živino ob progi ter hoteč zavrniti živinče, ki je všlo na progo, prepozno zapazila prihajajoči vlak, ki jo je povozil, da je bila takoj mrtva. Vlakovodja je sicer v!ak ustavil, a bilo je že prepozno.
Razne stvari. Najnovejše.
Na lovu se ustrelil. Preiskovalec Afrike, guverner dr. Wissman, o katerega smrti na Gorenjem Štajerskem smo včeraj poročali, se je po nezgodi na lovu ustrelil v oko.
Pokopali so v Pragi slavnega češkega zgodovinarja V. T o m e k a , starega 88 let.
Aretirali so na Dunaju iz Amerike tja došlega hrvaškega ponarejalca denarja Pavla Kekiča.
Velika vremenska nezgoda. V vzhodnem delu szatmarskega komitata se je odtrgal oblak in povzročil veliko škodo. Mnogo hiš se je podrlo, enajst oseb je
mrtvih. Žitu je provzročil dež 1 milijon kron škode.
Stavka slikarskih in pleskarskih pomočnikov na Dunaju. Med slikarskimi in pleskarskimi pomočniki na Dunaju narašča gibanje, naj se stavka, ker mojstri niso dovolili deveturnega delavnika in zvišanja plač. Ce sklenejo na prihodnjem shodu pomočnikov stavko, bo stavkalo 5500 oseb.
Shod zemstev v Moskvi. Deputa-cijo shoda zemstev v Moskvi so obvestili, da bo dobila 19. t. m. odgovor, jo li sprejme cesar ali ne. To obvestilo utemeljuje s tem, da je car odpotoval iz Carskega sela v Gačin
Nov klobuk hoče spraviti v modo angleški kralj. Pri zadnji dirki nosil je visok svilen klobuk v obliki sladkornega
stožca.
Kuga na Angleškem. V Manche-stru je umrl za kugo kuhar nekega par-nika, ki je došel iz Brazilije.
Odklonjeno darilo. Iz New Orlansa poročajo, da je vseučilišče države Mississippi odklonilo Carnegijevo darilo v znesku 25 milijonov dolarjev za knjižnico, češ, „da je na teh dolarjih kri in pot delavcev.
Telefonska In brzojavna poročila.
Domžale, 17. jun. Domžalski Slovenci se zahvaljujemo poslancu Pogačniku za izvrstno Interpelacijo.
Dunaj, 17. junija. Odstopivšima generalnima inšpektorjema čet je cesar izrekel svojo zahvalo.
Rim, 17. junija. Nekateri listi prinašajo vest, da je kongregacija za izredne cerkvena zadeve predložila papežu načrt, ki potrjuje odlok kongregacije obredov iz 1. 1903. in dovoljuje glagolico v krajih, kjer je bila v rabi pred 30 leti.
Trst, 17. junija. „Kralj Sahare", Le-bandy, kaže znamenja blaznosti.
Budimpešta, 17. junija. Ogrska zbornica je imela danes sožalno sejo vsled smrti nadvojvode Jožefa. Dne 21. t. m. je zopet seja.
Budimpešta, 17 junija. V Ostro-gonu se je včeraj utrgel oblak. Ceste so bile pod vodo. Skoda je velika. Tudi nad L v o-v o m se je utrgal oblak. Voda je trgala in odnašala trotoar, in udrla v kleti. Mnogo rodbin je deložiranih.
Praga, 17. junija. Včeraj se je ponesrečil poseben vlak, na katerem je bilo 13 uradnikov železniškega ministrstva. Vsi so lahko ranjeni.
Kristianija, 17. junija. Norveško vojno ministrstvo je mobiliziralo polke ob obrežju. Topništvo je poklicano k orožju. Brodovje se pripravlja, pristanišča se obvarujejo z minami. Švedska skuplja svojo vojsko vWermlandu in pripravlja brodovje. Norveški narod navdušeno prispeva k voj nemu skladu,
Frankobrod, 17. junija. Listi pravijo, razpravljaje vprašanje o kompenzaciji Norveške Švedski, če pripozna Švedska neodvisnost Norveške. Norveška bi odstopila eno norveško luko in razrušila trdnjave ob meji.
Jakin, 17. junija. V Jadranskem morju se že nekaj dni vršijo vaje laških torpedo-lovcev. Vaj se bode udeležilo štiri jakinskih torpedovk in zrakoplovni ženijski oddelek iz Rima.
Pariz, 17. junija. Nekateri listi trdijo, da pride zaradi maroške zadeve med Francijo in Nemčijo do vojske. Vsi častniki in vojaki garnizije v Chalon sur Mer, ki so na dopustu in vsi rezervaiki, so poklicani k svojim polkom. Drugi listi temu ne pripisujejo posebne važnosti.
Peterburg, 17. junija. Kedaj bo car sprejel deputacijo zemstev, se še vedno ne vč. Dvor noče o oficijelnem sprejemu nič vedeti in je le za privatno avdijenco, češ, da zemstva niso oficijelno [priznana. Dejstvo, da ne prekine obravnav, se tolmači tako, da se boji javnega mnenja. Neki član deputa-cije se je izjavil, da se bodo ruski kmetje uprli plačevanju davkov, če car kmalu ne bo dal ustave.
Peterburg, 17. junija. V tukajšnji sinagogi se je vršil shod Židov, ki je protestiral proti temu, da bi se pri reformah vzela Židom aktivna in pasivna volivna pravica. Sklenili so resolucijo, v kateri pravijo, da bi to le vnovič poživilo revolucijo v zahodnih okrajih ter pozivajo rusko prebivalstvo, da se zavzame za „njihove pravice".
Moskva, 17. jun. V tovarni mineralnih voda je bil velik požar, ki se je razširil in uničil tudi štiri skladišča vojne uprave, v katerih je imela vojna uprava pripravljene odpošiljatve za armado v Mandžurijo.
Peterburg, 17. junija. General Linevič je brzojavil carju dne 15. t. m.: Dne 11. t. mes. je en oddelek prodiral v smeri proti Vanegovu in Julanzi ter je izvel ob-kolno gibanje, vsled česar je sovražnika prisilil, da se je moral umakniti proti vasi Ufalu. V Julanzi je oddelek zažgal tamkaj nakopičene zaloge. Neki drugi oddslek je dne 12. t. m prodrl v dolini Tsinho do vasi Valungov, ter je prednjo stražo sovražnika potisnil nazaj Dne 12. t. m. je naše konje-ništvo zasedlo vas Nanšancanci ler je sovražnika odbilo nekoliko proti severu.
Peterburg, 17. junija. Mnogi častniki so izjavili, da bodo izstopili iz službe, ako se sklene mir.
Washington, 17. junija. Japonski odgovor na Rooseveltovo noto je sedaj uradno priobčen. Japonska v tej noti pravi, d i je v interesu sveta pripravljena za mir pod takimi pogoji, ki bi zagotavljali stalnost miru. Pripravljena je imenovati svoje pooblaščence, da se v tej zadevi na določenem kraju snidejo s pooblaščenci Rusije.
Washington, 17. junija. Od zanesljive strani se trdi, da bo ruski pooblaščenec N e 1 i d o v , japonski pa marki 11 o.
Pariz, 17. jun. Tu so razširjene govorice, da je premirje na bojišču že skle-njepo.
Washington, 17 junija. Med vladama v Tokiu in v Peterburgu se posredovanjem washingtonske vlade vrše dogovori, da se sestaneta Ojama in Li-nevič v svrho premirja na bojišču. Prvotno so menili o premirju sestaviti zapisnik na konferenci v Washing-tonu, sedaj se jim pa zdi primernejše, da v tem odločujeta oba glavna poveljnika.
Pariz, 17. junija. Včerajšnji obisk japonskega poslanika pri Rouvirju je veljal miru.
London, 17. junija. Iz Tokia je dobil „Daily Telegraph" poročilo, da se Japonci v 100 milj širokem krogu obkolili Ruse. Japonci vedno bolj stiskajo ta obko-ljevalni obroč, da je popolnoma mogoče, da Linevič vse izgubi.
Gunčulin, 17. junija. Poroča se se iz zapadne Mongolije, da so tam slišali dva dni trajajočo silno kanonado. Hunhuzi imajo tam japonske topove. Častniki nabirajo med seboj denar za novo brodovje. General Linjevič ogleduje neprestane vojake, pozicije in bolnišnice.
Vladivostok, 17. maja. Prišel je sem admiral Biriljev, da ogleda ladje in trdnjavo.
Pariz, 17. junija. Linevič je umikajoč prestavil svoj glav-nistanvKirin.
London, 17. junija. „Daily Telegr." poroča, da se je japonska ofenziva kljub deževnemu vremenu pričela. Ruski glavni stan je baje še vedno v Gunčulinu. Rusi so zgradili proti severu mnogo poljskih železnic za slučaj umikanja.
flleteorologlčno poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a a a	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura po Celzija	VetroTi	Neb.	s ® i .a . P' Pl
16	9. zveč.	732'3	+ 161	brezvetr.	jasno	1-9
17	7. zjutr.	731 3	+12 7	sl. svzh.	megla	
	2. pop.	729 4	+25-4	p.m. jzah.	jasno	
Srednja včerajšnja temp. +18 6°, norm. +17 9°.
Edini, od profesorjev in zdravnikov proiz-kušeni in priporočeni zobni lek brez kisline je c in kr. dvornega zobozdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju, XIU/6, pristni	2090 b 7—3
Anatherin i
Pristen le v gorenji steklenici z modro franc. etiketo v zlatem tisku in mojo firmo K 2'80, 2 K in 1 K.
„Vašo Anatherinovo ustno in zobno vodo rabim že več let in se bojim, da me začno takoj boleti zobje, ali pa da jih celo izgubim, če je nc rabim. Vaša ustna voda mi ohrani zobe sveže in zdrave."
A. S p i t a 1 s k y, veleposestnik.
Anatherinov zobni cremč v lončkih brez tako škodljivega „mila" je zelo prijeten, osnaži zobe popolnoma, da postanejo bleščeči, beli in zdravi. Cena 60 h. Dobiva se povsod, kakor tudi v glavni zalogi pri g. lekarnarju J. Mayerju v Ljubljani.
Franc Jožefov
grenki vrplpr »P^vi reprezentant V1	grenkih voda".
(V. med. oddelek splošne bolnice, Dunaj.) ZB795a "6LiU4blanl' Mlhael Kastner In Peter Lnssnlk
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega so-ču^a povodom smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Viktorja Naglas
za krasne darovane vence in za inno-gobrojno spremstvo na zadnjem potu dragega pokojnika, izrekam vsem prijateljem in znancem svojo naj-iskrenejšo zahvalo.
Jelka Naglas.
Zahvala.
Vsem ljubim sorodnikom, dragim prijateljem in znancem, posebno du-hovskim sobratom izrekam za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja in so-žalja ob smrti moje iskreno ljubljene, preblage, nepozabne in skrbne matere
Neže Pnuloučič
presrčno; najtoplejšo zahvalo. Zlasti se najiskreneje zahvaljujem visokočasti-temu g. Matiji Erzar, dekanu se-miškemu, veleč. g. Kranju Dovgan, proštu metliškemu, preč. g. Antonu Golobič, kn. škof. duhov, svetn.ku, veleč. gg. pp. O t o k a r j u Aleš, gvar-dianu in Viljemu Vindišar, de-finitorju v Novem mestu, preč. gospodu Stankotu P e h a r e c, župniku črno-meljskemu, veleč. g. Matiji Novak, župniku na Radovici in čč. gg. usmiljenim b r a to m v Kandiji za častni izprevod, kakor tudi g. Davorinu V u k š i n i č, v. n. r. oskrbniku in gospodu Jožefu V u k š i n i č, načelniku posojilnice v iMetliki, šolskemu vodstvu, c. kr. poštnemu uradu in dekliški Marijini družbi za spremstvo, tudi pevskemu zboru za ginljivo petje pred župniščem, v cerkvi in na pokopališču, in sploh vsem za obilno udeležbo pri pogrebu nepozabne, blage pokojnice. -- Bog bodi plačnik!
Na S u h o r u, dne 16. junija 1905.
1242	Jakob Pavlovčič,
župnik.
Zahvala zavarovalni družbi
„AHianz".
Moj sin Ferdo Cimperman je bil kratko časa zavarovan pri ljudski zavarovalnici »Allianz«, po njegovi smrti izplačala mi je omenjena družba točno celo zavarovalnino. Dolžnost me veže izreči tej dobrodelni družbi javno svojo zahvalo in jo vsakemu najtopleje priporočati.
Rupe pri Vel. Laščah, 31. maja 1905.
Frančiška Cimperman
1246 l—l	posestnica.
Potrjuje županstvo Rob.
Zahvala zavarovalni družbi
„Ailianz".
Podpisančeva soproga je bila zavarovana pri zavarovalni družbi „Allianz" na Dunaju po njeni smrti izplačala mi je omenjena družba po svojem glavnem za-stopu v Ljubljani polno zavarovalno vsoto točno in brez ovir, nakar si štejem v dolžnost, to evulantno zavarovalnico vsakemu najtopleje priporočati.
Idrija, 1. junija 1905.
Janez Polanz,
1245 1—1	rudniški uslužbenec.
Zahvala zavarovalni družbi
Štejem si v dolžnost zahvaliti se glavnemu zastopu zavarovalne družbe .Allianz* v Ljubljani, Gospodske ulice št. 15 za točno in kulantno izplačanje zavarovalne vsote po smrti moje sestre. Omenjeno zastopstvo mi je že v drugem slučaju zavarovalnino izplačalo nakar to družbo vsakemu najtopleje priporočam.
V Ljubljani, 5. junija 1905.
Ana Vihtelič, šivilja. 1244 (l-i)	Škofje ulice 2.
spovedne
molčečnosti.
Prosto po resnični zgodbi spisal Josip Spillmann S. I. Cena s poštnino vred K 2-10.
Ena najlepših P. Spillmannovih povesti, katera nam ganljivo opisuje neomahljivo zvestobo blagega duhovnika, ki žrtvuje rajši svojo čast in življenje, kakor da bi z najrahlejšo opazko izdal in kršil veliko dolžnost, katero mu nalaga spovedna molčečnost. Jedro te povesti je vzeto iz resnične zgodbe, ki se je dogodila I. 1888. nekje na Francoskem in o kateri so svojedobno mnogo pisali časopisi. Ker žive še nekatere osebe, ki so s povestjo v zvezi je pisatelj njih imena, kakor tudi imena krajev premenil.
Knjigo je prevel naš rojak častiti gospod Frančišek Krže, župnik v
Ameriki.
Prodajo za Evropo ima edinole
Katoliška bukvama v Ljubljani.
(Dobi se tudi v knjigarni J. Krajec nasl. v Novemmestu.)
Krajec nasl
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida,
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
n. m. IV.
v.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
zvezek: Ljudevit Hrastar. - Golobček. Posl. P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 trdo 80 v.
Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
Pirhi. — Ivan, turški s6ženj. — Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščina. - Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
, Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-- žemo v primerno obliko.
Izjava.
Gospod Ivan Juvan, agent pivovarne Auer, ni upravičen sprejemati denarje za tvrdko.
1233 3-2_pivovarna Auer.
Mednarodna panorama
I<jubljana, Pogačarjev trg.

1227 V soboto, 17. Junija 1905:
&53T Zadnji dan razstave
Velezanimivi zgodovinski spomini Iz" nemško - fra ncoske
vojske 1870 —1871.
0d nedelje 18. junija, do vit. sob. 24. junija 1905:
II. potovanje po Južni Ameriki
republika CHILE.
Mednarodna panorama nudi iz vseh krajev sveta v tedenski menjavi neskončno bogatih zakladov poučnega in lepega, kajti donaša naravne čudeže vseh delov sveta, umetne stavbe vseh narodov in velike dogodke v podobi, z eno besedo, obilico stvari vrednih, da se jih vidi.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer.
Ml podporno dručtuo u Ljubljani
registr. zadruga z omejenim poroštvom,
Vabilo
na
dnč 4. julijo, ob 5. uri popoldne
v društvenih prostorih, Kongresni trg 19.
Dnevni red:
1.	Poročilo o računskem zaključku VI. odseka.
2.	Izprememba pravil.
3.	Poročilo o začasnem službenem navodilu-
4.	Slučajnosti.
V	Ljubljani, 17. junija 1905. 1234 i-i	Ravnateljstvo.
V	slučaju nesklepčnosti vrši se 18. julija drugi izvanredni občni zbor v smislu določil § 27 društvenih pravil z istim dnevnim redom, ob istem, času in na istem kraju.
Organist
praktičen, dobro izurjen, z izvrstn. spričevali,
Želi Stalno SlUŽbO takoj nastopiti.
Kje, povč upravništvo Slovenca". 1193 3—3
Konforisfinja
zmožna slovenske in nemške stenografije in pisanja na stroj
l—l se sprejme takoj pri 1249
,,Zadružni Z*qz\"
---------= v Ljubljani.	=■
(Začetnice se ne sprejmejo.)
Proda se Večje posestvo
na Dolenjskem, blizu želez, postaje.
Gospodarsko poslopje z zemljiščem, mlin In ŽajJa (cikular-žaga).	941 12-12
Natančneje se poizve v upravništvu „Slovenca"
V najem se da
a delavnici
z vsem orodjem v Ljubljani. — ffa željo se dobi v hiši tudi stanovane. Naslov povč iz prijaznosti upravii-štvo „Slovenca". n87 3_3
Gimnazijski Ronulkt
benediktinskega samostana v Št. Pavu
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolinina 1226 3—1 Koroškem.
Javna, popolna gimnazija in zaseni pripravljalni tečaj.
Prospekte pošilja na zahtevo predstojnitvo konvikta. — Tudi se sprejmejo dečki pevci roti
štipendiji ali prosti hrani. --—__i
Po svetu.
Žena paševa. V Carigradu se je bil oženil Fehit paša, šef tajne policije in velik prijatelj sultanov s 171etno Margareto Sauer, ki je bila angaževana pri Morganovi družbi kot telovadka. Deklica je izvanredna lepotica. Cel teden je živela v razkošnem haremu in poveljevala nad sto služkinjam. Kar naenkrat jo paša odslovi in ji veli, da mora s svojimi starši in cel* artistiško družbo [na Dunaj. Temu se prizadeti niso mogli ustavljati, ker je carigrajski policijski šef vsemogočen. Fehit paša je prisegel Margareti, da to mora storiti na povelje sultanovo. Na Dunaju so pa zaprli očeta Sauer-jeve, češ, da je paši prodal svojo hčerko za 1000 turških funtov in vedel za le navidezne poroko. Nemški konzulat je izročil očeta carigrajskemu nemškemu konzulatu. Očeta je branil dr. Spitzer. Obtoženca so oprostili. Fehit paša ni bil z Margareto Sauerjevo poročen le na videz, ampak pra-vomočno po turškem zakonu pred Alo in Mohamedom. Fehit paše so baje prognali, oče Sauer toži nemško vlade za povrnitev stroškov, Margareta pa ima sedaj od vsega samo 2000 funtov dote in reklamo.
Rajni papež Leon XIII. je imel jako fin humor. Nekoč je prišel k njemu slikar in mu poklonil sliko, ki je predstavljala papeža. Slika je bila slaba, papeža je bile komaj spoznati. Slikar je prosil sv. očeta, naj pod sliko napravi lastnoročni podpis in zapiše kak svetopisemski rek. Papež si je dolgo ogledoval sliko, se fino nasmehnil, potem podpisal in zapisal ped sliko znani rek Jezusov, ki ga je ta izrekel, ko je pe svoji smrti stopil pred prestrašene učence: „Ne bojte se, te sem jaz."
Dvakrat v dosmrtno ječo obsojen. Na Ogrskem so izpustili iz ječe v Hlavi Oabriela Szija, ki je bil pred mnogimi leti obsojen na smrt in potem po-miloščen na dosmrtno ječo. Izpustili so ga ped pogojem, da se odslej vede vzorno. Te pomiloščenje pa ni prav nič vplivalo na zakrknjenega grešnika. Teden pozneje je ubil kmeta Gabriela Szita, da ga oropa dvajsetih kron. Zato so ga zopet vdrugič obsodili v dosmrtno ječo.
Predpotopna žival. Blizu Mon-sa v Belgiji se nedavno odkrili okamenelo okostje velikanske predpotopne živali. To je okostje morskega kuščarja, ki je dolgo sedem in pol metrov, glava je pa dolga poldrugi meter, v čeljustih so našteli nad 2000 .ostrih velikih zeb. Sedaj se nahaja v muzeju v Bruselju. %
Japonske žene. Kako gospodi-nijo japonske žene, nam kaže zgled gospe admirala Togo. Japonsko hišno gospodinjstvo vodita obadva soproga. Celo pisma odpirata obadva; ženska je upraviteljica in nadzornica cele hiše. Admiral Togo dobiva 1200 mark plače. Ves denar izroči ženi, ki potem določa, koliko dobi mož, koliko otroci in posli. Pri Japoncih je zakonolom-stvo eden največjih zločinov, obadva krivca kaznujejo z zaporom. Če pade mož na bo jišču, skrbi za vdovo vlada. Življenje Japoncev je preprosto, v hiši je malo pohištva. Japonci zelo ljubijo snago, vedno se kopljejo in ukusno urejajo svoja stanovanja. Nadvse ljubijo cvetlice in mnogo čitajo. Za izobrazbo ne težijo samo višji sloji, dekaz temu je dejstvo, da se tudi iz nižjih slojev ptjvspe-njaje do visokih dostojanstev. Zadnje čase so Japonke osnovale mnogo dobrodelnih društev. Japonke so zelo častihlepne; najbolj so pa ponosne, če vzgojijo sine junake in državnike.
Bele miši v službi angleške mornarice. Angleška mornarica je oficielno vzela v svojo službo bele miši. Zaznamovane so celo v službenih knjigah. Njihova služba je zares važna: rabijo jih nam reč na njihovih podmorskih ladjah. Bele miši imajo jako razvit vonj, zato takoj za-duhajo pline, ki so shranjeni v ceveh podmorskih ladij. Če ti uhajajo iz cevi, je to velika nevarnost za ladjo; zapazi se pa to jako težko, ker uhajajo plini iz tenkih luknjic. Kakor hitro začnejo miške cviliti, je to znamenje, da treba pregledati cevi in jih zamašiti. Miške imajo v kletki blizu cevi, dobro jih hranijo in jih negujejo tako, da so čisto krotke in udomačene.
Želodec prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu te dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvernega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko edvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—3) a
Naročajte se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo ,Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
»e priporoča pre«. duhovSčini za
izdelovanje
cerRvettiR
para~ ntenfov.
23) 26-10
Izdeluje oele ornate kazale v vseh iiturgidnih barvah, pluvljale, obha-Jllne bnrze, itole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, ? svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudijado-voljno prevzame.

r
»A
registrovana zadruga z neomejunlm poroštvom
lastni lili< V lijubljani >Tllltllllil
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 52-33
41
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
WT Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske 17 « M i n.0.QA posojilnice zr.aša	a /,UZZJ../10 0y.
DP= «32,039761-84. sKr K 120.878-15.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
stavShran-K 7,651.915*41.
v
i/
Hočete li dolgo živeti
In se veseliti dobrega zdravja? Da fo dosežete, skrbite za zdrav želodec In vedno urejeno prebavo.
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	1078 27—13
Germanov! življenski esenci
ki se vporablja z največjim uspehom pri: pomanjkanju slasti. Slabem želodcu, pehanju, goreelcl. zgagi, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemorrholdlh (zlati žili)
Po preobilem obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa. Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanova Življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne ,,Črnega orla" V Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno ime tvrdke: Lekarna „Prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 140; po pošti ne manj kot dre steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil, o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Peter Gradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzendorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželj enega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Kreinbergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bomnajtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apolonija Haberl, Semrich pri Peggau, Staj.

izdelovanje in postavljanja in harmonijev
v Ljubljani, Holsapfeljnova cesta 13
Vaclav Po/ače/{
ijdelovatelj orgelj in harmonijev,
priporoča se prel, duhovščini, samostanom in zavodom 30 postavljanje novih orgelj in harmonijev.
Orgije postavljam po jeljl alt 3 mehaniko alt na pnevmatiko ali po ele/;tro-pnevmatiš/;em j is t emu. Starejše orgije prestavljam na pnevmatični sistem, sprejemam vsako popravo in uglasbo. — Garancija ja nove orgije 10 let, 30 popravo in prestavljanje po dogovoru.
Proračune 3astonj.	1095 13 —
j
Odlikovan
z zlato kolajno In častno diplomo
V Parizu.
Anton Presker
krojač v LJubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini . v izdelovanje vsakovrstne
duhovniSke obleke
I* trpežnega ln solidnega blagp po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavltetfunlform avstrijskega društva železniških;uradnikov
Lepa birmanska darila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističncm slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
PreSernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—23
Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno.
I
afflMSHHSa
St§S»aSfeS:

$
Sta
Sta Sta Ste
3SRBSHB
m
s& %
M
w
«ta
gifSšiMtiFsif!-StS&ffiffl&SJ«:
S&staStasm ig^fPHimff
3 ts s
IliliB
Najlepši spomin na sveto birmo jc
^ fotografija. ^
2a številni obisk 5C priporoča
1071 8-7
Ava. Jžerthold foto9mfski umetniški savod
V	Sodnijske ulice ti =====—
Najhitrejša postrežba f
Zmerne cene/
hJK
S&StaStšSta
®taStaStžSta ^Sagaiisa aSfeStas
StaSSSraSSi
S
J?
tastta&tasjta
»f
«&StaStaffta ItfSf
sta
ta
33
Sta i iSta Sta Sta
ŠŠ s
sta w S®
BtfS
Sta
saSffiSiSl
»ffiffiffiffifflaiiS StaSSStaSta
,<»fei>'aStaSta
Pri nakupovanju
= suknenega in manufakturnega ===== blaga =
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
250 62—19
suknenih ostankov
;ov. *
mmmm
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
5K3T" nucina
'zak. zajamčeno) 1098 52-52 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Pr. VI-teku ti Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, flnfon Korbar, Hlnko Wlbbe.
vsm
1856 52—32
Popolno prepričanje
d* je lek»rn»rj»
Thlerry-a Balsam In centlf. mašilo
p. Tseh notr. boleznih, Influfnci.kuUrlh, kriih ln rnetjlh r»eh Tr«t, slabostih, motenju t prebavi, ranah, absceslh ln telesnih poškodbah itd nedoseino uspeino sredstvo. Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brezplačno poslana knjižica s ti»o{ izrlr. zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 mal. ali K dvojnih stekl. balsama 6 kron, 60 malih ali 80 dvojnih steklenic K 14. — Dva lončka centlfoUJskega mazila frankoSK (10 vin Prosim nasloviti na lekarnarja A T Ii l EII It Y v Prepadi pri BORalki-Slatini. — Ponar. ln razprod. ponarejanj se aodnljsko zasledujejo.
1600 64—39
Valentin Golob
(pr, Andr. Draškovlč) Ljubljana, Mestni trg št. 10. trgovina z železnino
-- priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega - izdelka.
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. ««• Postrežba točna I Cene zmerne! Založnik zveza austvljsklh a. k*, dnžavnih uradnikov
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
duoholes m Šivalnih rtroiev
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati. ♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
I Lastna delavnica za poprave.
60 52—23
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
V.K*
" Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.

n
Ji
b
0)
E <
3
Najcenejša vožnja v Ameriko, "gfi
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice št. 41
468 43-15
(na dvoriHu).
8T2T Najcenejša vožnja v Ameriko, "gg
>
3
9 1
W
ti
Stavbeno, umetno in konstruk cijsko kjnčavničarstvo.
Hidraiične vidre in sesalke
Josip Weibl/|
J. Spreitzer-ja naši. LJUBLJANA, Slomškove ul, 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko SDa-dajočih predmetov: ll»no om*«iJ. na atiroj, obhajllna ml*., ograj. na miBodvoHU, obm.lno omp.ij., veina virata, balkoni, v.vanda, »tolpn. kri*., it.dllnlka, atv.lovoda, ž.l.zna okna, i.lnn. atr.Sn. atol. itd.
Specijaliteta: vaijism za.toKi in aoin»n. plaht. po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.	1055 52—61
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
HAMBURG4MERIKA
Iz Ioubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-41
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moSklh, damskih In ofroSklh čevljev, čevljev za lawn-fennlj In pristnih
golsserskih gorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
• 771 52—10
Ernest Hammerschmidt! nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
-trgovina železnin in kovin-
Lj u b lj a n a, Prešernove ulice ste?. 50.
Velika 7alnda kuhinjskega orodja
vgnna ^aiosa ,n hijne opratfe _
Važno!
Za
Važso!

'f
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 62—48
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerija ?Ulfon KaiJC Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Cena vžigalic: 401 15 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-franko Ljubljana, 2% popusta.
d B
ca
B
ca •a k a» O.
VŽIGALICE ,
družbe sv Ciriln in Metctfa 3a pri Jv, Perd anu v Ljccijanl.
""V, <
1 orig. zaboj s 500 za v. (Flaming) K 52 — franko Ljubljana, 2% popusta.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—48
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VE80VSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sacUe in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevlh dedičev
0 pri »belem konjičku" b
v WoIfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izbor;x marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-G2j O lidno ceno. 0 o
J. Spunt, gostilničar.
155 52-21
JOSIP STUPICA
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih opra^
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 ll
Cene nizke.
Odlikovan s častno diplomo ln zlato svetinjo v Parizu 1905.
Ivan Triller
Meni in umetni Ključavničar
nn Bledu m« *
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajilne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah.
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonj I
ln enake širokoustne reklame moja svetovnoznann tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1072 20—4
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno amo-rlkansko, antlmagnetlško, sistem
Samo
fl.2-25
verižico lil fute-ralo m
Roskopf*patent=rem. aro s sidrom št 99
s plombo
t Črnem irait. jeklen, ali ni-kolmistem okrovu, pat. einail, kaztuišče, 36 ur idočo, natan&-no l-epasiruno a triletnim primernim jamstvom, v futeralu iz jolenine, z nikeln. verižico in privesknm za ceno gl. 2*25, it komadov «1. (K>0, U kom. {!. 12*50. Ist* ura z dvojnim >okrOTOin gl. S 50. Cene »1-<tem „lioske[if" - ure, brei plombe, kafcorine prodajajo mali urarji In trgoTcI, ko-■ad gl. 175-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po G mesecih v nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju aLi če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna ur
v Mostu (Briix) št. w 1099, (Češko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato llustr. ceniki z nad 600 slikami ne na zahtevo pošljejo gratia in franko.
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej laliko vsaka tudi najmanjSa rana razvijo v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je iz-kazulo merilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rano Jisto, obvaruje iste. olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljonje.
—— Razpošilja se vsak dan. ——— 1 pušicu 70 vin. Proti predplačilu K 3 16 po pošljejo -t pušice, ali K 4'fiO 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRflGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
Zalogo r lekarnah Aistro-Ogrske, v IJub-
IJanl se dobi pri gg. lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnkoczj", JI Jlardctschlagev, J. M»]rr.
fodpisuna ima v miogi najraznovrstnej&e trpežno, kra»uo
blago «a bandera, baldahlno, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatlke, ve-lume, albo, koretelje, prte itd.
*ploh vse, kar ne rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje roSno in pošteno po najnižji ceni bandera in vs*» drugo obleko.
Precastite gospode prosim, da se blagovoli pri naroeilih csirati na domačo tvrdko ter ne uvažujojo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpo&tenejso postrežbo in najnižjo cono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnej&im spošiovanjam se priporoča 1565 26- 18
Ana Hofbauer,
JoaaJ iteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.

oznanilo otvoritve.
Hygiea
Zdraviliški zavod za hidroterapijo, elektro-terapijo, masažo i. t. d.
OO
Ljubljana
v novem traktu ,,Josefinum-a" (Poljanska cesta), vhod Elizabetna cesta 2.
Uporabljajo se pod zdravniškim nadzorstvom vsi načini hidropatičnega zdravljenja (tudi po Kneipp-u); kopeli v električni luči, električne kadne kopeli, kopeli s tekočo ogljikovo kislino, kopeli v igličevju in druge medicinalne kopeli. Aparati za uporabo vročega zraka itd.
Galvanična, faradična in statična elektri-citeta. Masaža, ročna in z vibratorjem.
Ambulatorično zdravljenje vseh bolezni, razun infekcijskih in duševnih.
Zavod otvorjen je celo leto, in sicer vsak dan od 7.—12. ure dop. in od 3. — 5. pop. ob nedeljah in praznikih le od 7.—11. ure dop.
Zdravniška ordinacija od 9.— 10. ure dop. in od 3.—4. pop.
OO
1180 3—2

Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
M
1 m.
m
v.
'M
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za ta notranje in zunanje bolezni. O
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo kafar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste
ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeli ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fl\e$fna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — C^ena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 stcklenic) 8-- K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11-— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljico sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukclič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Ustanovljena I. 1360.

f I
M? SM
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 191 20-20 i
• *
Zdravje je največje bogastvo!

Let©m$ee
,Leiucreei4
ima najlepši senčnati vrt v okolici, z lepo lego, krasna sprehajališča po gozdih in ravnini in je za izletnike v ljubljanski okolici najprijetnejši kraj.
Pot čez Golovec preko Orlov na Laverco je prijateljem pešcev zelo priporočljiva, ker se izletniku nudi krasen razgled. Dolenjska državna cesta proti Laverci je najboljša v okolici, zato se tudi kolesarjem, izvoščekom posestnikov ekvipaž in pešizletnikom najbolj priporoča. Prihod na Laverco je tudi zelo ugoden po železnici, ker stane"vožnja od dolenjskega kolodvora 20 v. Vlak prihaja ob 1/22 popoldne in odpelje v Ljubljano ob 8. uri 13 minut zvečer. Za vožnjo nazaj dobi se tudi oin-nibus, ako se oglasi 15 do 24 oseb.
V Lenčetovi restavraciji pod vodstvom gospe Antonije Kink, se dobivajo dobra okrepčila s fino pijačo in jedili, ter je pri dobri kapljici finega vina prijetno bivanje v prijaznem vrtu in tik njega se na-hajajočem logu.	n83 10_2
Posvetovanja med rodbinami in prijatelji, kam da bi bilo napraviti nedeljski izlet, se toplo priporoča rešiti tako, da se odloči izlet napraviti v prijazno Laverco.
pnpoiola raiuctutn*
v izitnice
?i!rr)n r*n*
H
r 111
Zaščitna znamka: „Sldro"
i
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
_Dnntmo ratpoMJanft.
Hi
//A t

A. Kraczmer gs^,
Ijubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po rajnikih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in bsh stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, -as
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-ter, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z nsnjem atrokov-njaško in preskrbno in Earadtinavajo najcenejše.
1517 52-40
»H »n <™»n ^ »n}
$ AVGUST REpiČ
M«d a« ef	U/
LJUBLJANA (v Trnovem)
izdeluje, prodaja in popravlja vsako-»O	— vrstne —	S?^
^K	m h» je ^Hs
po najnižjih oenah.
Kupuje in prodaja stare vinske sode. £ /r\ /H »n /o»n

										
□		a			■		H	133 EO	m	a
926
Za vsa v
orgljarsko obrt
spadajoča dela se priporoča
Ivan Rebolj,
orgljar na Vrhniki.
Izvršuje dobro, kar spričujejo raznovrstna spričevala, in poceni.
Pomladanska In Jajanida doba
19 05. 343 40—33
Prlafno brnsko blajo.
obleko za go8p.(«uk- < 12> K 14 12 ^^ i J
nja, hlače, telovnik) | K 16, K 18 iz finejše I g stane le	l k 21 iz n^bo^še l
Ea kupon (ko.) za Srno salon, obleko K 30, kakor tudi btafo za povrinlke, turist loden, svlln. kamg.rne razpo-P° lovarmiklh cenah kol reelna In solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Slejel-lmhof v Brnu.
Tiorel zastonj !■ fraako. Z^Jamf. poilljater po vzore«. Velike so prednosti, ki jih Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Semenj sv. Alojzija
v Moravčah, 21. junija
SČST* se prestavi "gg
zaradi praznika Sv. Rešnjega Telesa
na torek, 27. junija.
1200 2-2	Županstvo Moravče.
m
stil RastavnaniS.__C w___u SIS
.V/> y-.\
OB
Restavracija „pri Levu"
—« prej Košenina — Marije Terezije cesta 16.
nedeljo 18. t. m
prej
1219
Jutri

velik koncert
vojaške godbe ob vsakem vremenu.
Začetek ob 7. uri. Vstop prost.
_ m
ps®
mmm
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 23 38
____>mna
alkalična kislina
T<t voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov £
1214 3-3	j|d
1 prekrasno pozlačena precljska ura z verižico natančno idoča za kar se 3 leta jamči, l mo. dana svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustniki za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce i usnjat mošnjiček za denar, l žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom i par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni'
Lwh v»rbr ,' ki vzbuja-j° Pri mladih in' starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih
za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov Ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj' z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld 1-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Stvirek: Giesshubl Sauerbrunn,,
iti«. postaja, zdravilno kopališč* pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franbo.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah večjih i#eejrijskih prodaj&lmcah in trgovinah i jostvinami m »i asm.
Zaloga pri Miha«! Kastn*r-ju in Pete* Lastnik-a v linijam.	32 52_23
Zahtevajte zastonj
m franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikeinastih, srebrnih in zlatih ur z znamko lloskopf. Hahn, Omejra. SfhalTliausen, Clashiittc kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin no izumih torarniSkih cenah.
Nikel. remont, ura......K 3'—
sist. Roskopf patent ura . . .
» črna jekl. rem. ura svic. izvir. Roskopf pat. ura . Goldin rem. ura „Luna" kolesje srebr- „ . „Gloria" „ „	„ dvojni plašč .
oklep verižica z rinčico , ^ ,	na pero in karab., 15 er. težka
ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem : ,
ura s kukovico K 8-50, budilka K 290, kuhinjska ura K 3'-svarcvaldska ura K 2 —.
vii, ,TL81lko uro ;il(,tn0 l'i»n""'0 jamstvo.' -Miaa rlslko! Zamena dovoljena, aH denar nazaj:
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) Št. 843, Češko. 100-1
Ljiililjane w Mew lork |
Brzoparniki: liK,lser Vllhelm II.«. ..Kronprln* Wllhelm'\ »Kalser Wllhelm5 der
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih centri meni ne povilo cene
amerik. železnic.
1361 45
Kdliard Tavčar, Kolodvorske ulic« 51.35
nasproti stari , JlSlerJetfl gostilni.
00000000000000000000000000000000
_ ^ _ _ _ _ _ _ _	O ATr,,- „„__• »_	,	. ... ,
00000000000000000
^	o
Ttazgla$.
Radi oddaje del, za popravo žup-nišča na Sori se bo vršila 26. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne dražbena obravnava istotam. — Stroški so proračunjeni 12.600 K.
Poroštva bo položiti 10%. Načrti so na ogled v župništvu. 124l ^
_ odbor na Sori, dne 16. jun. 1905.
Šušteršič Franc načelnik
Najcenejša pot za zdaj!! O
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm - Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (2)
,,RED-STAR. LINE" §
RDEČA ZVEZDA
v Ameriko
preko Antwerpna vl\Tew- York, Philadelphla.
Hitra in varna vožnja na raoderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih tiiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Fran c Polenc
OOOOOOOOOOOOOOOOO
O	581 13 Q P" Das Pr»o in zadnje.	Bed Star." Q
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOO
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
O
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
»im® m
čistilnim ekstraktom. ^ojbc!j5c čistile nasvetu/1
Prua kranjska mizarska zatlruja i Št Mu nad Ljubljano
naznanja slavn. občinstvu in čast. odjemalcem, da se naj pisma in sploh vse listine 1203 3-3 naslavljajo samo na
„Prvo kranjsko mizarsko zadrugo v Št. Vidu nad Ljubljano".
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika išče službe* 1204 3-3 Vstop 1. julija.
Več pove iz prijaznosti uprav. „Slovenca".
Zahtevajte pri nakupu
671 60-94
chicht-ovo štedi
Ono je
zajamčeno čisto
in b r s z vsake škodljive primesi Pere izvrstno.
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko „ JELEN".
e na evropski celini
Varstvena znamka
Stara dobro vpeljana
špecerijska in žitna trgovina ^^
na Gorenjskem se da pod ugodnimi pogoji v najem.	1208 2—2 Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca\
Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moitu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—14
Csno ČseUo posteljno perje
5 k(f novega akubljenega K 9 60, boljšega K12 —; belega, jako mehkega, tkabljenega K 18 —; kron 24-saežnobelega, mehkega, skub-Ifenega K 30—, kron 36— Po-ailja ae franko proti povzetiu. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poStnih stroškov.
Benedikt Sachsel.Lobes 159
S17 p. Plzen na Češkem.
O-.
<L>
cn
CJ >
CJ >N
nI
a
M C/J
Ti
O M ja as
9) v>
'O
a
cO
25
C3 (J C
CJ >
O
U)
•v
•S. 'ST
35 c/)
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 912 5	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Harmonij
skoro nov, fin, pripraven za cerkveno petje,
se proda po nizki ceni.
Več se poizve pri g. FRAN ŠKULJ, učitelj Bleiweisova cesta 18.	1190 3-3^
Več šivilj
se sprejme takoj na Rimski cesti 9, II. nadstropje
1206 2-2
vrata 18.
Gostilniška koncesija
(tudi za žganje)
U99 2-2 za Ljubljano se odda takoj ali s I. avgustom.
Ponudbe pod „Gostilniška koncesija" pošta Spod. Šiška.
Orglar
Janez Zupančič
iz Dol. Podboršta pri Trebnjem
se priporoča častitim župnim uradom
za popravila in uglasovanje cerkvenih orgel.
Jamči za dobro delo in primerno ceno. — Ugodna 1231 3—1 izpričevala so na razpolago.
Razglas.
V petek po sv. Rešnjem Telesu dne 23. junija 1905
dopoldne ob 8. uri se bodo stav-bišča, travniki, njive in gozdi pokojnega gosp. Antona Povše (Anžoka) iz Spodnje Šiške hiš. št. 9 na lici mesta 1225 2—i
prostovoljno razprodajali.
F^aneovi vari.
MODr. Emil Oliva
em. asistent na kliniki prof. Rubeškega in hospitant odbor, klinik v Berolinu, Stockholmu n Parizu ter člen prvega shoda srbskih lekarnarjev v Belemgradu,
ordinira zopet v Francovih varih „ Hotel Stadt Leipzig".
Na vsa vprašanja odgovori, event. preskrbi stanovanje.	1150 9—6
| Najugodnejši pogoj! |
■	za zavarovanje.	■
Edina
zavarovalna družba
ki ima
slovenskega
glavnega
zastopnika v Trstu.
Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih.
Nataučneja pojasnila daje
glavno zastopstvo za slovenske dežele
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21, I. nadstr.,
in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v večjih krajih.
Kij učar ski pomočniki
— se sprejmejo takoj ——
pri IVAN TRILLER-JU, na Bledu, Gorenjsko. 1228 2-1
edlarija
se odda takoj v najem.
Poizve se pri Tereziji Flander, Železniki.	1216 3-2
sptfejme takoj v stalno delo
Anton Čebulj, 1205 2-2
krojač na Jesenicah, Gorenjsko.
Za neko čisto novo podjetje se išče posojilo
10.000
po 5% obrestilom.
Ponudbe pod „podjetje" do 22. t m. na upr. »Slovenca«. 1179 3—3
Iz proste poke se proda
v lepi, prijazni okolici, pol ure od kolodvora
na Gorenjskem
— nova, lieno zidana ———
hiša,
še 10 let davka prosta, tik farne cerkve in okrajne ceste. V hiši se nahaja dobro obiskovana prodajalna z mešanim blagom, trafika in gostilna. Hiša ima štiri sobe in druge pritikline, lep prostoren vrt, na kterem se da napraviti kegljišče; 80 korakov od hiše je zdrava tekoča voda. 1232 3—1 Kje: pove upravništvo „Slovenca".
Izurjenega pomočnika
sprejme takoj v trajno delo, ter
licenca
v pouk	v	1243 1-1
Anton Čebulj
krojaški mojster na Jesenicah, Gorenj.
Hiša z lepim vrtom
proda se prostovoljno blizu državnega kolodvora v Spodnji Šiški.
Več poizve se v upravništvu „Slovenca". 1248 3—1
T
=

Zdravilnica in vodozdravilnica
= Kamnik na Kranjskem. =
Postaja c. kr. državne železnice.
Zdravi se z vodo na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z oglji-kovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko. ^fc p Zmerne cene. — Sezona od 20. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo. ^ 10~8 Dr. Rudolf Wackenreiter, zdravnik voditelj. A/ r-----4KIX>
1 šk 838
SLr
Stavba mostu v Dragomlju.
Dne 26. junija 1.1. popoldne ob 2. uri oddajala se bodo dela za zgradbo novega mostu čez potok PšatO na okrajni cesti v Dragomlju v proračunjenem znesku 7000 kron po zmanjševalni dražbi na licu mesta v Dragomlju.
Načrti in proračuni leže na vpogled pri županstvu v Domžalah. Ponudniki imajo položiti 10% na prevzeto delo spadajočega zneska. Delo se bode oddalo skupno.
Cc^toi cdbcr za ^amnif^i cl^raj
dne 16. junija 1905. me 3-1	Načelnik Jos. Močnik.
JT2.
jjjjjj Restavracija „pri Levu
y === prej Košenina. — Marije Terezije cesta 1(5. rzzzzz: \j
Vsak dan večkrat sveže Puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cvičck. razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec.
Izborna jako cena kuhinja
Velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice i. t. d. na razpolago.
Večkrat v tednu domače godbene zabave.	1220 10—2
U


K obilnemu obisku vabi najvljudneje
A* Kos, restavrater. __—»
Naznanilo preselitve.
ggMiL Ivana Čeinovarja
1230 4—1 se nahaja zdaj
na Starem trgu štev. 16.
llozni red
državne železnice
veljaven od I. maja 1905.
Odhod iz Ljubljane. Proti Trbižu.
Ob 12. uri 24 min. ponoči osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, preko Selzthala v Ausse, Solnograd, preko Klein-Reiflinga v Steyr, Line, preko Amstetna na Dunaj.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontebo, Beljak, Celovec, Francensfeste, Ljubno, Dunaj, preko Selzthala v Solnograd, preko Klein-Reitiinga v Steyer, Line, Budjevice. Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Praga, Lipsko, preko Amstetna na Dunaj.
Ob II. uri 44 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontebo, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Genf. Pariz, Dunaj.
Ob 3. uri 58 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno preko Klein-Reitlinga v Stevr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari. Karlove vari, Praga (direktni voz I. in II. razred), Lipsko, preko Amstetna na Dunaj.
Ob 10. uri ponoči o«ebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direkni voz 1. in II. razreda.)
Proti Rudolfovem in Kočevju.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj osebni vlak v Rudol-fovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
Ob I. uri 5 min. popoldne osebni vlak v Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
Ob 7. uri 8 min. zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje.
Dohod v Ljubljano
na južni kolodvor.
Od Trbiža.
Ob 3. uri 23 mi . zjutraj osebni vlak z Dunaja preko Amstetna. Monakovega, Inomosta (direktni voz I. in II. razreda), Solnograda, Franzensfesta, Linca, Steyra, Ljubna, Celovca, Beljaka.
Ob 7. uri 12 min. zjutraj osebni vlak iz Trbiža.
Ob II. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja, preko Amstetna, iz Prage (direktni voz I. in II. razreda), iz Karlovih varij, Heba, Marijinih varij, Plzna, Budjevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genfa, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella a./S., Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Šmohora, Pontebe.
Ob 4. uri 29 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontebe.
Ob 8. uri 6 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Monakovega, Pontebe, preko Selzthala, iz Solnograda in Inomosta, preko Klein-Reiilinga, iz Steyra, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varij, Heba, Francovih varij. Prage, Lipskega.
Od Rudolfovega in Kočevja.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj osebni vlak iz Rudolfovega in Kočevja.
Ob 2. uri 32 min. popoldne osebni vlak iz Straže, Rudolfovega, Kočevja.
Ob 8. uri 35 min. zvečer osebni vlak iz Straže, Rudolfovega, Kočevja.
Odhod iz državnega kolodvora. Proti Kamniku:
Ob 7. uri 28 minut zjutraj mešanec » 2. „ 05 „ popoldne „ „ 7. „ 10 „ zvečer „ 10. „45 „ po noči le ob nedeljah in praznikih.
Dohod na državni kolodvor, iz Kamnika.
Ob 6. uri 49 minut zjutraj mešanj „ 10. „ 59 „ dopoldne „ r 6. „ 10 „ zvečer	„
„ 9. „ 55 „ ponoči le ob nedeljah in praznikih.
g*
SO 5
1229

3-1

Ženitna ponudba. Cj
Uradnik, s plačo čez K 2000 in pen-zijo, želi se seznaniti s pridno gospodično ali vdovo v starosti okrog 30 let, posebno s takšno, ki ima trgovino ali kakšno drugo dobro-idočo kupčijo.
Natančne ponudbe, ako le mogoče s fotgrafijo naj se pošljejo do 9. julija pod „srečni zakon" na uredništvo „Slovenca".
Anonimna pisma se ne odgovore.

F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
opeke, "mm moiie|"
742 40—18
(Strangfalzziegel).
. 4 s Ba/»e: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Je vrsMreinikl so DDtentovnnl v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic s Komp. in Josip Marzoia.
Najlicnejse, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
„ . .	Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se -as.opniKi. ^ TakoJ^ i„ naj„„es.iivejSa postnega. ^ Sprejmejo se *astop„iki.
Zdraullnlca z mrzlo vodo MTS:
K®" v Krapini
===== (last slob. i kralj, povelj, trga Krapine.) ==
Otvorjeno celo lefo
Srednje milo podnebje, mesfo obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlml krasotami, prikazuje jledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorlkove In ogljlnčno-klsle kopeli, masaia, zdravljenje z elektriko Itd.
cene-sezona mrktobra-	.
USrKIVflr v krasni dolini slavonskega |
Mineralna in glinasta kopel
srednjega pogorja.
rui
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba - - obrniti na kopališko opravo, postrežba cena. - -
607 20—12
Originalni
3ST Pazite na tvorniško znamko.
399 20—10
šivalni stroji.
SIN G E R C o. delniška dražba za šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
- Postaja južne železnice, direktna zveza z Budimpešto in Dunajem Zeletnate Kopeli In kopeli tf jflnl. - Temperatura vrelca 340 _50o
od dTlek ^ a'd e"? ov a rij eS 'z' z dr a vit n^m* b 1 a t ortf ° Kf	™ "M"* * mrzl" ^ fango
,„	V ' razred K 72 na mesec- Prospekte in pojasnila daje radevolje
1 ;	R«»natelJ»fwo kopališka zakupa Daruvžr.
r
A- Persche
Liubljana 1647 37 Pred škofijo 21 zraven rofovža.
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje.
Največja itber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, sraje, nogavic, rokovie, čepic za otroke, predpasnikov itd.
Moderd Izvrstne oblike I
Naravna studenčnica
Poizkusite in prepričali se bodete, da je
Čoketovo voda
najboljše zdravilo proti goši, oteklemu vratu, bolečim očem, težki sapi, pokvarjenemu želodcu, oteklemu trebuhu itd. 870 26 8
Dobiva se pri lastniku
Štefan Bergant
(posestnik na Črnučah pri Ljubljani) Ljubljana, Dunajska cesta 16.
r^ pr
Z.
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 32 popolnoma nanovo uredil in opremil
z najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim z najodličnejšim spoštovanjem
= Davorin Rovšek
1 i
d)
943
fctcgraf

Kolodvorske ' ulice št. 32.
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
————— zraven Figovca,	.
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 15
Portland; in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči kovanje za okna in vrata, kovanje za okna .Patent Avstrija", železno' počrnjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (Flflgel) pumpe za vodo, pumpe za j?noi-nico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
i i Ročfc® " mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneza in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In komptolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulic$ št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v motu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
19fi6 52-31
Nakup ln prodaja 'mm
dri*vnlh P*Plrjev, .re6k, denarjev itd
Zavarovala za izgube pr, irebanjlh pri izžrcbanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borii,
Menjarlčna delniška družba
»MEH C U SS"
VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ftpekoiaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	is 160—63