Organi politične samouprave
Izkunje novosadske komune Novi Grad
Okrepiti zveze med odbori in organi samoupravljanja
Občina Novi Grad je tipičen priraer gospodarsko razvite in močne kcmune. Na njencm ozemlju je zbrano 60% Industrije novosadskega okraja in največjj del trgovine in obrti. Občina je Podedovala največji del teritorija prejnje tnestne občine, v dclo-krog ujenih poslov spadajo skoraj vsi komunalni in gospodarski prohlcmi Novega Sada.
Močna matenalna podlaga ko-munalne samouprave in irok delokrog piistojnosti sta omo-gočila tej občini, da je njen ljudski odbor vsestransko razvil svojo aktivnost in poslovanje. Ob koncu pivega leta svojega dela je odbor na Iastno pobudo anaUziral uspehe, ki so jih do-segli v razvijanju drubene :n politične samouprave. Na podlagt te analize bodo odborniki dajali dravljanom poročila na zborih volivcev.
Prva opaanja odbora pričajo, da so lani predvsem jasno raz-mejili v praksi pristojnosti med občino in okrajem. med sveti tn upravami itd Zlasti pomembna je dokonf.na razmejitev poslov med okrajem in občino. ker je bilo precej primerov. da so okrajni uslubenci opravljali ti^fce posle, ki po zakonu pripa-daio občini Za lansko teto je značilno tudi to, da so reevali kadrovska vpraan.ia Ijudskega odbora, da so odbor neposredno povezali z dravljani, z gospo-darskimi organizaci.iami in or-gani drubenega upravljanja na teritoriiu občine itd Ta vpraa-nia predstavljajo kompleks prvih izkuenj te komune. Te izkuSnje bo tem bolj pomembne, ker prejnja občina praktično ni na-stopala kot organ oblasti. zato pa je pa prebivalstvo odnos z novo obfino kot nosilcem oblasti po-menil nekaj novega in razum-Ijivega.
Oeiavnost odbora ln njegovih organov je imela e poseben po-men v tem. da je razvijal vse tiste lastnosti, ki ga označujejo kot organa samoupravljanja.
V čem je prilo do izraza?
Razpredena dejavnost svetov
Delokrog poslov Ijudskega od-bora te občine je zelo irok. Ti zahtevajo po svojem obsegu in pomenu ozko razmejitev med posamezaimi sveti. K temu jih navaja njihovo tevilo, ki ni nič manje od tevila svetov v okraj-nem odboru. Občina ima svet za splono upravo in notranje za-deve, svet za drubeni plan in finance, svet za blagovni promet, svet za industrijo, promet. grad-benitvo In obrt, svet za olstvo, svet za kulturo, svet za stano-vanjske posle, svet za komunal-ne posle, svet za delo in delovne odnose, svet za začito matere in otroka, svet za Ijudsko zdravje In svet za socialno začito.
Med 86 člani svetov je 61 takih ki niso odborniki, tako da je samo 25 članov svetov odbor-nikov. Tako razmerje je pozitiv-no, ker omogoča neposredno angairanje volivcev pri delu odbora. Metoda dela posameznih svetov ljudskega odbora te obči-ne omogoča, da se povezanost odbora z dravljani Se bolj raz-Sirl In da se e več dravljanov vključi v neposredno delo od-bora. Gre za komlsije, bi jih ustanavljajo svefa in jim dajejo
omejene naloge in smotre. V te komisi.je jemljejo poleg določe-nega tevila članov svetov tudi nekaj dravljanov, ki niso člani svetov. Svet za olstvo sam je ob neki prilonosti osnoval pet ko-misij. Te so dobile nalogo, da proučijo problem olskega pro-stora, problem obiska pouka, da analizirajo delo olskih odborov, pregledajo pouk dopolnilnega izobraevanja delavcev in zbere-jo dokumentacijo o delu port-nih in telesnovzgojnih organi-zacij. V teh komisijah so bili enako zastopani 61ani sveta za olstvo in dravljani, ki sicer niso neposredno angairani pri delu ljudskega odbora. Večje te-vilo podobnih kcmisij je usta-novil tudi svet za gospodarstvo.
- Sestav svetov glede na poklice niegovih članov je priblino isti kakor v občinskem odboru in drugih odborih. Med 86 članl svetov Je samo 24 delavcev, med-tem ko je uslubencev 57. Od skupnega tevila odbornikov je 15 delavcev, 5 obrtnikov, 24 uslubeneev, 2 gospodinji in 4 svobodni poklici.
Za delo obOinskih svetov Je značilno, da so se samo vzačetku ukvarjali izključno z operativni-mi posli, ki jih je postavljala administracija. Pozneje pa so sveti zafeli vse bolj obdelovati take probleme, ki niso biii v ne-posredni zvezi s tekočimi posli. Tako je svet za gospodarstvo na-pravil analizo obrtniStva in trgo-vine, svet za olstvo je prouf.il de!o Jolskih odborov in probleme olskcga prostora, svet za stano-vaniske posle je napravil anketo o ekonomičnosti graditve stano-vanj v zadruni stanovanjskt gradnji, svet za socialno začito pa je analiziral stanje v otrokili domovih igre in dela in vrtcih itd.
Vsak posamezni svet ima ob-seen program dela. Pri tem sta se posebno izkazala svet za ol-stvo in svet za socialno začito, ki sta vnaprej sestavila plan dela, ki obsega vx-sto vedno aktualnih problemov. pri čemer so člani pokazali dosti lastne pobude in niso čakali. da bi jim administracija sproila razna vpraanja.
Neposredna zveza z volivci
Sveti pa niso edina oblika, ki je laai omogočila stik med od-borom fn volivci ali dravljani. Sveti so seveda tista oblika, ki sega najdalj v razvijanju samo-uprave in neposredne demokra-cije, vendar pa ne da.iejo mo-nosti, da bi po njih. dosegli po-polno mnoično angairanje vo-livoev pri izvrevanju krajevnih poslov.
Ne bi mogli reči, da je ta ob-čina dosegla lani v pogledu te-vila zborov volivcev, njihove učinkovitosti, obiska in organi-zacije dosti drugačne uspehe kakor večina druglh komun.
Tudi ti zbori so bili sklicani od časa do časa, s preprostim dnev-nim redom veljavnim za vse občinsko področje, na katerem je bilo po več zborov volivcei/ hkratl.
Dozdaj je Ijudski odbor dva-krat sklical zbore volivcev. Na 13 zborih je bilo navzočih okrog 1.000 dravljanov ali 6,5°/ť vseh volivcev. Na teh zborih so raz-pravljali o uvedbi občinskih doklad, o občinskih taksah in izvolili potronike svete v trgo-vini. Zbore volivcev so znova sklicali, ko so pretresali drube-ni plan občine za leto 1956. Po-zneje je bilo e trinajst zborov volivcev, na katerih je bilo na-vzočih 1.800 občanov.
Razen teh zborov, ki so jih sklicali na pobudo Ijudskih od-borov, pa so občani dajali tudi koristne pobude za izboljanje stikov z odbornik.;.
Nekoliko volilnih področij, ki v določenem pogledu tvorijo ko-munalno celoto v sestavu občiae, je dozdaj na lastoo pobudo orga-niziralo tudi samostojne sestan-ke, ki so po svoji oi'ganizaciji in namenu a!i značaju kot sestanfc! volivcev z odborniki zelo blizu zboru volivcev.
Na enem teh sestankov so raz-pravljali o olskih problemih, in sicer mateiialnih in učnih, o uspehih učencev itd. Neki drugi sestanek je imel popolnoma zna-čaj zbora volivcev za več volilnih podrofij In so na njem razprav-Ijali o komunalnih problemih. Na istem podi-očju, ki kae do-ločeno pobudo in zanimanje za krajevne probleme, prav te dnl pripvavljajo nov zbor volivcev, na katerem se bodo občani po-svetovaK s svojimi odboroiki o ureditvi ulic.
Značilno je, da je pobuda za te zbore prlla od strani občanov, in sicer po Socialistični zvezi. V drugih občinah v Novem Sadu niso dozdaj opazili podobnih pobud.
Ljudski odbor in organl drubenega upravljanja
Pobuda, ki jo je ljudski odbor do zdaj pokazal za koordinacijo dela in pomoč raznim organom drubenega upravljanja na teri-toriju svoje občine ni v skladu z realnimi monostmi in po-trebami.
V vsakem primeru so dosegU določene rezultate, ki jih ni pod-cenjevati. Odbor je predvsem za-vzel določeno staliee glede sti-kov z delavskimi sveti, olskitni odbori, upravnimi odbori social-nih in zdravstvenih ustanov itd. Prevladalo je mnenje, da je odbor kot najviJji organ politič-ne samouprave na področju ob-čine dolan, da prav tako kakor drubene organizacije, če ne e bolj, skrbi za razvoj saraouprav-nih organov, kot so na primer organi drubenega upravljanja ali delavski sveti. Ta skrb za razvoj samoupravnih organov pa ne more biti omejena na stare oblike dela, na dajanje direktiv in podobno. Odbor mora bitl s temi organi povezan in jim, kot na primer olskim odborom, da-jati potrebno pomoč. Odbor na-merava zagotoviti podrobno pro-učevanje določenib. probletnov.
Foslopje, v katcrem je sede avtonomne uprave AP Vejvodin* T Novem Sadn
analizo delovnih pogojev posa-meznih ol. S splonimi sklepi bodo seznanili vse olske odbore. Organizatorji take dejavnosti morajo biti ustrezni sveti ter predsednik in podpredsednik odbora.
Ta zamisel je popolnoma pra-vilna, toda dosedanji uspehi niso ravno najbolji. Svet za olstvo je pokazal dosti pobude pri po-maganju in vzdrevanju nepo-srednih stikov s olskimi odbori. Svet je ustanovil posebne koroi-sije, ki so proučevale nekatere materialne in učne probteme ol. Treba bo imeti e sestanke s Solskimi odbori in se posvetovati z njimi glede sklepov, ter pred-lagati take reitve, ki bi jih bilo treba sprejeti.
Sodelovanje z delavskimi sveti
Z mrtve todke se je razen tega pomaknilo tudi sodelovanje med odborom in delavskimi sveti. Podpredsednik ljudskega odbora je imel sestanek s predstavniki vseh delavskih svetov na pod-ročju občinfe, na katerem so se pomenili o monostih in oblikah neposrednih stikov, medsebojne pomoči, sodelovanja itd. Na tem sestanku je predstavnik odbora razloll odborovo staliče, da morajo biti sistematični sestanki med predstavniki odbora in ds-lavskih svetov. Odbor bo orga-niziral proučevanje raznih pro-blemov samoupravljanja v go-spodarstvu in tudi čisto gospD-darskih problemov, delavske svete pa bodo obvečali o rezul-tatih teh proučevanj. Predsednikl
delavskih svetav so izrazili prt-pravljenost za tako sodelovanje, ker so prepričaai, da bo korist-no. Razentega pa je bolj narav-no, da o svojih tekočih problemih razpravljajo z občinskim odbo-rom kakor pa z drubeaimi organizacijami.
Te koristne pobude niso dalje poglabljali samo zaradi nekaterih praktičnih teav. V odboru me-nijo, da je treba za resno delo v tej smeri ustanoviti komisijo za delavsko upravljanje, ki bi se ukvarjala samo z organizacijo takega sodelovanja med odborom in delavskimi sveti. Dozdaj pa te komisije Se niso ustanoviii, ker ima odbor vrsto kadrovskih teav. Gre namreč za globlji problem. Odbor Steje samo 49 odbornikov, kar pa je po zakonu maksimalno tevilo za to občino. Okrog odbora pa se razvija iz-redno irok mehanizem. ki obse-ga veliko tevilo raznih organov. Odbor Ima na primer pet stalnih odborovih komisij, vei raznib. zaeasnih komistj, 12 svetov in dozdaj 13 komisij posameznib. svetov. To pa so vse taki organi, v katerih morajo tudi odborniki sodelovati. Njihovo premajhno tevilo pa ne daje monosti za svobodno ustanavljanje posamez-nih organov. Podobna reč je tudl s predsednikom ali podpredsed-nfkom. ki sta preobremenjena i strankami zlasti o stanovanjskih vpraanjih, tako da se do sedaj nista mogla posvetiti organiza-ciji dobro zamiljenega sodelo-vanja z raznitni organi drube-nega upravljanja na področju občine.
Zdravko Mičič
Korčula aae priljubljeuo obmorsko letoviičc
Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si