Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdata celote no vjuflo-slavltl SO Din, za Inozemsivo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petll-vrsta mali oglasi po 150 ln 2D,veC|l oglasi nad 45 mm vtSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri veCiem □ naroČilu popust Izide ob 4 zfulraj razen pondeljKo In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vračajo, nef ranklrana pisma se ne sprejemajo j- Uredništva telefon štev. 50. vpravnlštva štev. 329
'Političen list sza slovenstei narod
Uprava je v Kopitarjevi ul.šl.o » Čekovni račun: Cjubljana štev. tO.GSO In 10.349 aa Insarate, Sarajevošt. 7303, Zagreb št. 39.011, Praga In Dunaj it. 24.797
Bolna Evropa.
V	Ženevi je zbranih pet ministrskih predsednikov, 12 zunanjih ministrov in cele legije diiplamatov in politikov.
Politična atmosfera pred to konferenco se [e nenavadno zgostila, zatemnila, plameni sovraštva so siknili skozi lahno skorjo miru, ki ga skušajo diplomati ustvariti z vsemogočimi pogodbami in pakti.
Lokarnska pogodba je izzvala strah pred Nemčijo in zavist. Nastopili so državniki za nove zveze, ki naj bi garantirale ravnovesje v Društvu narodov proti Nemčiji. Latinska zveza Francije in Italije skupno z državami Male antante naj bi stvorila nov Locarno ne samo radi miru, tudi radi — Locarna."
Nemška delegacija je namreč prišla v Ženevo z vezano maršruto. Nemška delegacija sme izjaviti in podpisati pristop Nemčije v Društvo narodov samo, če bo sprejeta v tem nasedanju edina Nemčija in če bo samo Nemčija dobila stalni sedež v svetu Društva narodov.
Proti tej in taki zahtevi nastopata Francija in Poljska. Prve dni izgleda, da imata ti dve večino za seboj toda večina ne zadostuje, soglasje je potrebno po statutu sveta. Ze je poljski zastopnik predlagal, naj bi za sprejem nadaljnih članov v svet Društva narodov zadostovala dvelretjinska večina, pa se je Chani-berla n odločno uprl taki izprememb',.
Naš zunanji minister je šel v Ženevo po dolgi poti preko Rima in Pariza. Da je utrdil zveze z Italijo in Francijo, to je skoro gotovo Prav trdno upamo, da Ninčičeva pot. ni bika čisto brezuspešna. Iz Italije sicer ne prihajajo po Ninčičevem obisku prav nobena prijetna poročila in izjave grškega zunanjsga ministra italijanskim časnikarjem so bile tudi v zadevah, ki se križajo z našimi interesi, pre-samo.avestne, da bi se mogli na.1 jati vePke koristi od obiska Ninčičevega pri Mu.ssoliniju. Vendar je gotovo prav, da diktator večkrat sliši naše zahteve, in hvalevredno, da naša država iniciativno posega v zunanjo politiko ter si ustvarja položaje, ki jih potrebuje za ivojo ulogo.
V	Parizu se je dr. Ninčič dalje zadržal Z Briandom sta govorila o nastopu v sejah Društva narodov, o francosko-jugoslovanski vzajemnosti, ki naj bi se v javnosti dokument rala z novo pogodbo, slično kakor je francoski-češka alijansa. Istočasno je bil v Parizu tudi dr. Stojadinovič, ki zatrjuje, da ni prišel domov aisto praznih rok. Morda sta z Ninčieem vendar uspela, da vsaj malo olajšata težka finančna bremena, 'ki bodo še letos kakor težka mora legla na naše itak vse prej kot ur 3 j ene finance.
V	Ženevi se prav nič ne pozna, da bi jil Niinčičev ugled kaj zrasel. Pisali so, da bo 'z-voljen za predsednika skupščine, pa njjgive kandidature nihče še ni omenil. V odseke ni Izvoljen doslej noben naš delegat in že govore, da tudi sedanje dr. Beneševo mesto v svetu Društva narodov ne bo prevzel dr. Ninčič, ampak romunski ali poljski zastopnik.
Če po teh zunanjostih sodimo na.3 poli/a j v zunanji politiki, se nam ne pokaže prav nič veselejša podoba kot tista splošnega položaj;« v Ženevi.
Največji zagovornik mirovnih zvez. iskrenega prijateljstva in bratskih odnošajev je padel tisti dan, ko bi bil moral kot pooblaščen zaupnik svojega ljudstva oditi na torišče mednarodne konference in z vsem uplivom svoje države ugladiti velika nasprotja, ki ji groze onemogočiti uspehe. Pravijo nekateri, da je Briand hotel pasti, da mu ne bi bilo treba Iti v Ženevo po por:iz. Strune so tako napete, da bi Francija, tudi če bi jo Briand zastopal, ne prodrla s svojimi predlogi.
Med nalivom so prihajali to pot delegati v Ženevo in zunanja slika je prav dobro odgovarjala notranjemu razpoloženju. Prvi in drugi dan zasedanja še nista pokazala solnca.
Ko vstopa Nemčija v Društvo narodov se trese vsa ta institucija v svojih temeljih. In vendar bi ta dogodek ne smel biti nič več in nič manj kot važen korak k izpopolnitvi, ki bi zdravega organizma ne mogel niti malo vznemirili v njegovem normalnem življenju. Saj je Društvo narodov namenjeno celemu svetu. Kaj pa bo tedaj ko naj v ta krog vstopi Rusija, Amerika, Kitajska in druge države, če r.e pristop premagane in ponižane Nemčije grozi razbiti vse kar je diplomacija udarila po versaillesu?
Ta vprašanja gotovo vzbujajo veliko ne-sau<p-nje in malovernost v zunanje mogočno žene s' o zgradbo. Ta silen kolos nima du^e. 3i cr n egovi najboljši gospodarji zadnje mesece silno pobijajo mrtvo besedo in kličejo do
dobri volji, zaupanju, medsebojni nakl onjenosti; locarnski duh in evropski jezik sta poslali novi krilatici zunanjih ministrov, toda vse to ne zaleže. Proti vsemu temu povdarja vendarle vsak, da samemu sebi največ zaupa in se na svoje vojake najbolj zanese.
To dokazuje, da Društ vo narudov resnično še ni prišlo dalje, kot da je postavilo nekaj modernejših mednarodnih norm in pomirilo par manjših sporov.
Za večji razmah in p^globljenje je Društvo narodov še nesposobno. Nesposobnost izvira iz evropskih narodov, ki naj bi stvorih veliko zajednico. Evropa po ogromni večini še ni sledila niti za korak velikim mislim Benedikta XV. in dokler njegov klic ne bo našel odmeva vsaj v večini držav, toliko časa zaman govorimo o dobrem Društvu narodov, kaj šele o gospodarskem in političnem zedinjenju Evrope.
Vladne stranke proti ubogim upora nepotrebne podtasnike.
MINISTER UZUNOVIČ PRIZNAVA BEDO UPOKOJENCEV, TODA ODKLANJA PREVEDBO. — POSLANEC PUCELJ PROTI UPOKOJENCEM. — POSLANEC PUŠENJAK PREDLAGA UKINITEV DRAGIH DRŽAVNIH PODTAJNIKOV. - SAMOSTOJNI DEMOKRATI PROPADLI S PREDLOGOM ZA UKINITEV GRADBENIH RAVNATELJSTEV V LJUBLJANI IN ZAGREBU.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Današnja seja finančnega odbora je bila zelo slabo obiskana od poslancev vladne večine. Opozicija je bila v začetku seje v večini. Zato je predsednik sejo ukinil za toliko časa, da je priklical člane vladne večine. Razpravljali so o kreditu 50 tisoč dinarjev iz 7 odst. posojila za neko cesto v Bosni. Ta kredit je bil z glasovi vladne večine sprejet.
Nato je prišel v razpravo predlog, da se prevedejo kronski upokojenci v dinarske. Ta predlog je podpirala cela opozicija. Minister U z u n o v i č je bil primoran izjavitvi, da je od deputacije upokojencev zvedel, kako težaven je njihov položaj. Zato je dal naročilo, da se izdela poročilo, koliko bi znašal finančni efekt in se hoče zavzeti, da se takoj začne z reševanjem tega vprašanja. Za sedaj pa tega predloga ne more sprejeti. Predlog je propadel z 12 proti 10 glasovom. Proti so glasovali radikali in radičevci, med njimi poslanec P u c e 1 j.
Zanimiva debata je bila pri predlogu, da se črtajo krediti za nepotrebne državne pod-tajnike. Poslanec Pušenjak je poudarjal, da je varčevanje nujno potrebno in da tudi vladni stranki povdarjata, da je treba varčevati. Podtajniki v ministrstvih so preveč. Sedaj je prilika, da se pokaže resna volja za varčevanje. Ukiniti je treba podtajništva, ki so nepotrebna. Ustava jih ne določa, zato ni-
majo določenega delokroga. Kljub temu pa je vladna večina odbila predlog, da se ti krediti črtajo.
Samostojni demokrati sicer vedno trdijo, da niso centralisti. Sedaj so se pa izkazali, da so in celo najhujši. Predlagali so, da se ukineta gradbeni ravnateljstvi v Ljubljani in Zagrebu. Predlog je bil z veliko večino odklonjen. Zanj so glasovali samo samostojni demokrati.
Jutri bo imel sejo odsek za prošnje in pritožbe.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Današnja seja j finančnega odbora je bila važna, ker je finančni odbor razpravljal o predlogu prevedbe kronskih upokojencev v dinarske. Samostojni demokratje, ki so predlog Jugoslovanskega kluba prevzeli in stavili amandemente v tem oziru, seji niso prisostvovali, da bi branili predlog, ko se je odločalo o njem in o usodi kronskih upokojencev. Poslanca Pivko in Žerjav nista v Belgradu in no hodita na seje, da bi branila predloge. — Noben njihovih zaveznikov ni prišel k glasovanju o tem predlogu. V imenu opozicije sta govorila poslanca dr. Polič in Zebot. Poslednji je ostro prijemal vlado in ji očital, da zavlačuje rešitev tega važnega vprašanja, ko ji je vendar beda upokojencev znana. J Jutro« bo zopet pisalo, kako se samostojni demokrati borijo za bedne upokojence.
im
a p
m w s %
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Danes se je vrnil finančni minister Stojadinovič. Na kolodvoru ga je ob pol 7 zvečer pričakovalo veliko število časnikarjev, katerim je izjavil da je bila naša delegacija v Ameriki najprisrčnejše sprejeta. Najvažnejša pogajanja glede ureditve dolgov so končana. Do definitivnega podpisa pa še ni prišlo radi položaja v Ameriki, radi razprav v senntu o italijansko-ameriški pogodbi. Čim bo ta pogodba sprejeta, bo podpisana tudi naša. Bili moramo optimistični. Treba je samo potrpežljivosti.
V Ivondonu je govoril z Churchilom in mu izrazil našo pripravljenost za ureditev dol-
gov. Čim se bo vrnil Gjuričič, se bodo začela tozadevna pogajanja.
V Parizu se je pogajal z upniki vojnih in predvojnih dolgov. Vse govorice o njegovi nelojalnosti napram upnikom so brez podlage. Glede novega posojila je z veseljem ugotovil, da se je kredit naše države v Londonu in v Newyorku zelo dvignil.
Na vprašanje, kako je z Radičevo kleveto, je dejal, da ne verjame, da bi bil Radič kaj takega izjavil. »Jaz nikdar ne igram kart in tudi sedaj jih nisem « Na pripombo, da naj le verjame, da je Radič, res to časnikarjem izjavil, se je minister nasmehnil in odšel.
n
S trk
Belgrad, 9. marca (Izv.) Radiljalno-radi-čevska večina je danes sprejela proračun ministrstva za no rodno zdravje. Skupščinske seje so se danes vršile dopoldne *n popoldne in ?o potekle precej mirno in stvarno V Imenu Jugosl. kluba je govoril poslanec Strcin in je slvarno kritiziral proračun. Ko ie elr.-in resno in objektivno s pravilnimi podatki nx-glašal potrebe Slovenije v zdravstven'« ozirih, posebno glede bolnic, je hotel poslanec Pucelj z neresnimi šalami te zahteve smešil' V celi zbornici je nastop poslanca Puclja izzval veliko nezadovoljstvo in obsodbo, vendar je Pucelj nadaljeval. Šele, ko so poslanci Puclja )p',-zorili in je prišlo med govornikom in njim do obračunavanja in ko mu je poslanec 13 rod a t povedal v obraz: »Vi govorite neresnici!« je Pucelj utihnil.
Na popoldanski seji je minister za nar >dnt> zdravje Slavko M i 1 e t i č dal ekspoze j svo jem proračunu in podal statistične podatke. Proračun znaša 305,485.000 Din in je za 6 miljonov manjši, kakor prejšnji. Reduciralo se je uradništvo in upravno osebje. Za državne bolnice znaša kredit 139,918.441 Din. Postavka za Slovenijo se je zmanjšala za 5 767.000 Din. Stroški za kopališča znašajo 5,000.000 Din Izdatki za ljudsko higljeno 44,867.000 Din. Državnih bolnic ie: Bosna an Hercegovina d,
Črna gora 3, Hrvatska 8, Slovenija 4 Vojvodina 2. Samoupravnih splošnih bolnic je: Slovenija 9 Hrvatska 18, Vojvodina 14. V teli bolnicah je bilo 1925 182.470 bolnikov. V državnih bolnicah je skupno 368 zdravnikov in sicer: V Srbiji 120, na Hrv: tskem 98, v Sloveniji 50, v Bosni 50 v Vojvodini 30, v Dalmaciji iO, v Črnigcri 10.
Nato je govoril samostojni demokrat dr. P o p o v i č.
Na popoldanski seji je dobil besedo poslanec Jugosl. kluba Štrcin. V svojem govoru je omenjal ljudsko zdravje ter žigosal vlado, ki posveča temu vprašanju premajhno pozornost. Proračun ministrstva za narodno zdravje je najmanjši, čeprav bi moral biti največji. Zavzemal se je za povečanje ljubljanske spi. bolnice ter ožigosal vlado, ki slabo dotira posamezne oddelke, ki so zelo prenapolnjeni. Zahteval je, da se nabavijo institutom moderni aparati. Zavzel se je za strežništvo in za njegov položaj. Umobolnica na Studencu naj se razširi, v Mariboru naj se ustanovi poseben zavod za umobolne, ker je sedanji edini zavod prenapolnjen. Zavzemal se je za povečanje števila zdravnikov in da smejo bolnice s svojim denarjem same gospodariti, ne pa da ga morajo oddajati v državno blagajno. Govoril ie o ljudski higieni ter zahteval pove-
čanje kreditov za poučevanje ljudstva o higieni. Zahteval je, da vlada posveti več pozornosti dajanju koncesij za gostilne. Končno je zahteval, da se država preuredi v najširše samouptave in da se nam da zakonodajna avtonomija. Potem bomo mi vzdržeVali najlepši red. Ker proračun, kakor ga je predložila vlada, ne odgovarja našim zahtevam, zato izjavlja v svojem imenu in v imenu Jugoslovanskega kluba, da bo glasoval proti proračunu ministrstva za narodno zdravje. (Govor objavimo jutri. Op. ur.)
Govor poslanca Štrcina je odobravala ce4 lokupna opozicija. Njegovim stvarnim izvajanjem je sledila vladna večina s posebno pozornostjo. Za njim sta govorila radikal Trbid, demokrat Iiafajlovič in zemljoradnik Čeda Ko-kanovič. Po kratkem odgovoru ministra Slavka Miletiča je vladna večina ta proračun sprejela. Poslanec Pucelj je seveda glasoval za la proračun kljub očividnim krivicam, ki se s tem proračunom prizadevajo Sloveniji. Razprava se jutri nadaljuje.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Poslednje vesti, ki prihajajo iz belgrajskih krogov, potrjujejo naše sumnje in trditve, da je igra s tako zva-nim varčevanjem samo navadna fraza. Jasno je, da ima vlada še druge namere. Iz vladnih krogov so se tekom dneva razširile vesti, da bi moral proračun z naknadnimi amandementi vred znašati nad 13 milijard dinarjev. Po vladnem sklepu bi znašali amandementi 810 milijonov dinarjev, od česar bi odpadlo največ na vojno ministrstvo. O teh amandementih se bo razpravljalo v vladi po Stojadinovičevi vrnitvi.
Med radikalnimi poslanci je zavladalo veliko nezadovoljstvo radi teh vesti. Nekateri poslanci so namreč izjavili, da bodo glasovali proti tem nameram vlade. V opoziciji se pripravlja oster odpor.
in Parizu.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Že ob priliki Ninčičevega bivanja v Parizu se je med drugim pojavila verzija, da je bilo Ninčičevo potovanje v zvezi s skorajšnjim obiskom kraljeve dvojice v Rimu in v Parizu. Danes trdijo informirani krogi, da bi se imelo oficielno potovanje vršiti začetkom aprila. Kraljeva dvojica bi šla v Rim in v Pariz. Na tej poti bi ju spremljali zastopniki vlade. Kar se tiče obiska v Rimu, so nekateri krogi mnenja, da bi se tak obisk neugodno pojmil med Slovenci in Hrvati, ki so pod Italijo, pa ne uživajo nobenih pravic in jih fašistična vlada neprestano zatira.
Sk upščina Društva narodov je začela zborovati v nekaki disharmoniji in indispoziciji. Meddržavni prepiri, ki so nastali v zadnjih dveh mesecih, so bruhnili proti pričakovanju pri prvih posvetovanjih na dan. Poleg tega pa Briand, ki si je na prejšnjih konferencah največ prizadeval, da ugladi nasprotja, pri tej noče sodelovati in je že odpotoval v Pariz.
Kdor ni verjel, da je spor radi razširjenja sveta Društva narodov res oster, ta verjame seda; po prvem sestanku. Chamberlain, Briand, Luth er, Stresemann, Scialoia in Vandervclde so sedeli 4 ure, razpravljali in iskali izhoda, pa ga niso našli. Morda bodo prihodnje seje bolj srečne, toda začetek jc slab.
Nemški delegati pravijo: Nismo proti vs-ki razširitvi oz. izpopolnitvi sveta Društva narodov, toda pred sprejemom Nemčije v Društvo narodov in preden dobi Nemčija stalni sedež v svetu, se Društvo ne sme izpremeniti, kajti mi smo vložili prošnjo za vstop v t a k o Društvo, kakršno je. Ko bodo nemški zastopniki v svetu sedeli in spoznali mehanizem in življenje Društva, tedaj sc bodo mogli šcie izjaviti o morebitnih izpremembah, izpopolnitvah ali reorganizacijah Društva narodov.
Poljaki in Francozi pa se boje, da Nemci, ko bodo enkrat dobili svoje mesto in s tem svoj glas, sploh ne bodo pustili, da bi Poljska dobila sedež v svetu Društva narodov. Zato hočejo prisiliti Ncmcc, da pristanejo na to, da o ob i Poljska svoj stalni soJc-ž istočasno 7. Nemčijo ali da Nemčija da garancije, da bo glasovala za poljski sede*.
S Poljaki drže vs ■ velesile. Nem« so sami, a imajo orožje: Tu smo, čc nas hočete takt.
kakršni smo, dobro, če ne, gremo nazaj v Berlin.
Prva konforcnca ni mogla najti mostu med tema stališčema. V Ženevi je zavladalo razočaranje. Zato so državniki hiteli deliti tolažbo. D . Luther je žurnalistom lakonično odgovoril: Gre naprej.« Stresemann je dejal: »Iščemo arugi Locarno in ga bomo dobili.« Briand: »Najprej moramo vzpostaviti lokarnski duh. Še so zapreke, pa ne nepremagljive.« Chamber-lain: »Trdno upam, da se bomo sporazumeli. Vstop Nemčije v Društvo narodov se bo za nekaj dni zavlekel, toda izvršil se bo brez
vsake neprijetnosti za Nemčijo.«
• • •
London, 9. marca. (Izv.) V političnih krogih vlada prepričanje, da položaja pri Društvu narodov ni presojali pesimistično. Danes je prispelo v London prvo Chamberlainovo poročilo o položaju v Ženevi.
Pariz, 9. marca. (Izv.) Vsi listi označujejo položaj v Ženevi kot nespremenjen.
Ženeva, 9. marca. (Izv.) Prvi odsek Društva narodov, kateremu predseduje Chamber-lain, je sklenil sestaviti pododbor, ki bo sestavil predlog o sprejemu Nemčije. Uvede naj se enako postopanje kakor je bilo pri sprejemu Avstrije, Ogrske in Bolgarije, V pododboru ima svojega zastopnika tudi Bolgarija.
Ženeva, 9. marca. (Izv.) Stalni odbor Društva narodov se je danes pečal s prošnjo Nemčije za sprejem. Upajo, da bo prvi odsek, ki bo to vprašanje pripravil, kmalu stavil svoje predloge.
Ženeva, 9. marca. (Izv.) Če se bo Nemčija še nadalje protivila, da bi se sprejele v Društvo narodov tudi druge države, bo angleška delegacija predlagala sestavo posebnega odbora, ki bo potem za jesensko zasedanje sestavilo poročilo in predloge. Francija bo so-glašp'p. s tem predlogom samo v slučaju, če se Nem ja principielno ne bo protivila, da se sprejme v Društvo tudi kaka druga država.
Francoska kriza.
Doumergue se je vrn.l iz Lyona, Briand iz Ženeve v Pariz in začelo se je iskanje poti za rešitev krize. Pri predsedniku republike so bili Pe Briand, H e r r i o t kot predsenik zbornice in De Sel ves, predsednik senala. O razgovorih niso hoteli dati nobenih izjav in izrazili nso nobenega mnenja o rešitvi krize. Predsednik sam čaka razvoja. Hoče se posvetovati še z nekaterimi politiki predno bo komu dal mandat za sestavo vlade. Krožijo vse mogoče kombinacije, ki pa komaj zaslužijo, da jih registriramo.
Največ se jo v nedeljo in pondeljek imenoval C a 11 i a u x. On sam je izjavil, da bi bil pripravljen sprejeti finančna ministrstvo, če bi bil obenem tudi ministrski predsednik.
Dosedanji premier Briand naj Di po drugi verziji izmenjal samo finančnega ministra in definitivno prevzel posle. Toda Briand sam ni nič zavzet za tako rešitev.
Poleg imen skoro vseh odličnejših francoskih politikov, ki se imenujejo kot bodoči ministrski predsedniki kroži celo verzija r- ministrstvu Herriot-Poincare. Toda politične razmere kažejo, da je taka koncentracija aemogoča.
• • •
Pariz, 9. marca. (Izv.) Briand bo naprosil za sodelovanje Caillauxa, ki bi prevzel finančno ministrstvo. Peret bi prevzel resor pravosodnega ministrstva. Za sodelovanje bo naprosil tudi Malefyceja in Lamoreuxa.
Pariz, 9. marca. (Izv.) »Havas« poroča, da je mogoča sestava vlade, katero bi podpirale levičarske stranke, predvsem radikalni socialisti in bi uživali podporo tudi od centruma. Vendar prevladuje mnenje, da je Aristid Briand pred vsem poklican, da sestavi novo vlado. Ako bi Briand odklonil sestavo vlade, bo Doumergue poveril sestavo vlade Herriotu.
Voltaire in vera*.
Vsakomur je znano, da velja Voltaire (njegovo pravo ime je Franc Arouet) kot pred-bojevnik nevere v času pred veliko francosko revolucijo in da je v prvi vrsti on uvedel modo, da se obračunava s krščanstvom enostavno z posmehom in zaničljivim dovtipom. Dve novi francoski študiji o stališču Voltaireja nasproti veri osvetljujeta »ferneyskega očaka«, očeta novodobnega protikrščanstva, od nove strani. To sta študiji Andre Bellessorta in jezuita Aleksandra Broua. Oba sta podala o verskem razvoju mladega Voltaireja tako važne ugotovitve, da bodo zanimale tudi široko javnost.
Kot izredno nadarjen dečko je bil Voltaire že v domači hiši izpostavljen neugodnim vplivom. Tu se je shajala zelo pisana družba; poleg lahkoživih duhovnikov ni manjkalo žensk, ki niso bile na najboljšem glasu. Eden Voltairejevih bratov, s katerim je že kot deček živel v vednem sovraštvu, je bil nagnjen k verskim pretiranostim. Kasneje je bil jan-zenist ter je bolehal na krčih. Voltaireju se je že zgodaj zajedla v srce zanu-za proti cerkvi in veri. S to zamrzo v srcu je prišel deček v sloviti jezuitski zavod v Louis le Grand, kjer je ostal sedem let in razvil svoje zmožnosti, kjer pa se vzgojiteljem ni posrečilo, da bi mu vcepili glouOKO vero.
* Rrzprnva je aktualna z ozirom n« to, da Je postavila Ljudska univerzn v Mariboru na dnevni red svojih predavani tudi Voltaire
Pariz, 9. marca. (Izv.) Briand se je Izjavil pripravljenega, da sestavi nov kabinet.
Pariz, 9. marca. (Izv.) Herriot je izrazil predsedniku republike Doumergueju mnenje, da je z ozirom na zasedanje Društva narodov najbolj poklican, da sestavi novi kabinet Briand.
Pariz, 9. marca. (Izv.) Briand bo nocoj
ob 9 definitivno sporočil Doumergueju, ali mu bo mogoče sestaviti vlado. Upajo, da bo do takrat imel že sestavljeno celotno listo ministrov, ki bodo sodelovali v njegovem kabinetu. Jutri dopoldne bi bil objavljen novi kabinet, nakar bi Briand takoj odpotoval v Ženevo in šele pozneje novi kabinet predstavil predsedniku republike.
Nova nizozemska viada.
Nizozemski katoliki in demokrati *e ne morejo zediniti za skupno vlado. Socialisti kot druga stranka v zbornic' spretno bijejo na proticerkveni in protiverski boben. Demokrati smatrajo boj proti katolikom za svoj prvi cilj, čeprav politične prilike naravnost narekujejo katol ško-demokratski kabinet. Točka ^podtike je zastopstvo Nizozemske pri Vatikanu, ki ga katoliki zahtevajo, demokrati in socialisti pa odklanjajo. Vsled lega je tudi odstopilo C o 11 juovo ministrstvo in zato se je ministrska kriza vlekla preko 5 poizkusov za sestuvo kabineta in končno ni ostalo drugega kot prehodni uradniški kabinet, ki ga je sestavil bivši finančni minister de G e e r. Ministrski predsednik je obenem notranji minister. Katoliški politik je samo dr. Waszink ki je pa tudi izjavil, da bo takoj odstopil, če bo zbornica odklonila zastopstvo pri Vatikanu. O tem bo zbornica itak takoj razpravljala, ki bo tam začela, kjer je nehala, ko je izglasovala nezaupnico prejšnji vladi, namreč pri razpravi o proračunu ministrstva za zun nje zadeve.
Sedanji kabinet ima samo naligo pripraviti pot novi parlamentarni vladi, ki naj bi jo sestavili katoliki in demokrati. Če pa politika ne bo dozorevala v tej smeri, bodn uspeli socialisti, ki hočejo na nove volitve. Stavili »o že predlog za ra pust zbornice, pa je bil njihov predlog zaenkrat s 70 proti 24 glasovom ud-filonjen.
ZA OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI.
Split, 9. marca. (Izv.) Preteklo nedeljo so se v velikem številu dalmatinskih občin vršili shodi za razpis občinskih volitev. Na shodih se je opazilo veliko nezadovoljstvo proti vladi in posebno proti Radiču, kateremu so očitali, da vodi dvojno politiko, eno za radikale, drugo pa za kmete.
NOVA ODKRITJA FALZIFIKATOV V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 9. marca. (Izv.) Višji državni pravdnik je prejel od anonimnega pisca pismo, v katerem sporoča, da hoče obvarovati nedolžne ljudi pred preiskavami in omogočiti francoskim policijskim uradnikom, da se povrnejo in vsled tega javlja, kje se nahajajo še ponarejeni francoski bankovci, katere je policija zaman iskala v prostorih nacionalne zveze. Falzifikati se nahajajo v nekem kovčegu v garderobi na zapadnem kolodvoru. Poslal je tudi garderobni listek. Višji državni pravdnik je takoj poslal po kovčeg in obenem obvestil francoske policiste, ki so bili v zaporih pri zaslišavanju Gorosa, da ga obiščejo. Medtem so že prinesli težki, z jermenjem obdani kovčeg rumene barve, ki je bil brez vsake ključavnice. Odprli so kovčeg vpričo francoskih uradnikov in so ugotovili, da se nahaja v njem 6674 kosov ponarejenih bankovcev po 1000 frankov. Nekateri so bili zelo dobro ponarejeni, drugi slabše.
Somišljeniki! Ne pozabite na prispevek za LJud. sklad SLS!
Ko se je Voltaire vrnil iz zavoda, se je neomejeno vdal razbrzdanim strastem, tako da se je oče čutil prisiljenega, da ga odstrani iz Pariza in pošlje v neko provincijalno mesto. Kasneje je odšel Voltaire na Holandsko in Angleško ter se vrgel na pisateljevanje. Vr-nivši se v Pariz, je kmalu postal središče mlade, neverne pesniške generacije. V kratkem času je dosegel ogromne uspehe. Ker je pa bil brezmejno častihlepen, je imel kmalu prav toliko sovražnikov kakor občudovalcev. Mada-me Pompadour se je zaman prizadevala, da bi mu pridobila naklonjenost Ludvika XV.; kralj mu ni mogel pozabiti robatih dovtipov.
Končno je Voltaire sprejel vabilo Friderika II. in odšel v Berlin. Vendar sta se svo-bodomisleca istotako kmalu sprla. Vendar je bil Voltaire s svojimi pisateljskimi uspehi in kupčijami v tem že obogatel ter si je mogel v Švici kupiti grad Ferney. Tu je potem živel četrt stoletja kakor kralj in vodil svoj literarni in pismeni boj, da osmeši in iztrebi krščanstvo. Uporabil je vso svojo bistroumnost in svojo strupeno dovtipnost, da bi uveljavil naziranje, da je zaničevanje krščanstva znak višje izobrazbe, višjega duševnega življenja.
Pri tem svojem boju se je Voltaire za dokaze malo brigal. Pisal je najočitnejše zgodovinske neresnice, ne da bi se bil najmanj potrudil, da bi svoje trditve dokazal. Pomanjkanje dokazov je hotel po eni strani nadomestiti s sijajnim jezikom, z duhovitostjo in dov-tipnostjo, po drugi pa z neprestanim ponav-lianiem. To je bila ravno niesova šola ln ta
26 smrtnih obsodb v Sofiji.
Pred sofijskim sodiščem so bili 8. t. m. obsojeni na smrt na vešalih bivši ministri Stam-bolijskijevega kabineta: Aleksander O b o v , Nedeljko Atanasov, Kristo Stojanov, Peter D a n e v, Ciril Pavlov, bivši poslanik v Belgradu Kosta T o d o r o v , bivši voditelji bolgarskih komunistov Georgij D i -m i t r o v , Vasil K o 1 a r o v in Gavrilo G e -n e v. Poleg teh političnih voditeljev je bilo obsojenih na smrt še 17 obtožencev. Vsi obsojeni pa bivajo v inozemstvu. Oproščen pa je bil bivši Stambolijskijev minister Zanko B a k a 1 o v in 14 drugih obtožencev, ker je za njihova inkriminirana dejanja kralj izdal amnestijo. Za 40 obtožencev se vsled amnestije sploh ni izrekla sodba, ampak so bili takoj izpuščeni na svobodo.
Vsi so bili toženi in obsojeni na podlagi zakona o zaščiti države. Obtožnica jih dolži, da so ustanavljali in vodili protizakonite in protidržavne organizacije, da so svoje čete oboroževali in pripravljali umore.
To je bil zadnji večji proces iz dni strašnih prevratov po padcu Stambolijskcga in pod Cankovo vlado. Upajmo, da bodo tudi Bolgari že likvidirali posledice tistih groznih morij.
Druži zahtevajo svobodo
Francoski komisar De Jouvenel je poskusil zlepa rešiti spor z Druži. Pogajanja, ki so jih zaključili, pa niso vodila do prav nikakega uspeha. Druži so zahtevali popolno neodvisnost Sirije in takojšnji odhod vseh francoskih čet. De Jouvenel seveda teh predlogov ni mogel sprejeti in kot odgovor zahteval popolno udajo vstaških Druzov. Pričeli so se severno od Damaska novi boji. V prvih praskah
so bili Druži tepeni.
• • *
London, 9. marca. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz Jeruzalema, da so bile angleške čete poslane v Anam v Transjordaniji, kjer so se pričeli upirati beduinski rodovi.
Kairo, 9. marca. (Izv.) Iz Beyrutha poročajo, da so konzulati vseh držav svetovali svojim podanikom, da odpotujejo.
A »Domovina«, sv. Frančišek Asiški in »Jutro«. Na našo ugotovitev, s kakšnimi zgodovinskimi neresnicami je »Domovina« oblatila spomin sv. Frančiška odgovarja >Jutr->«, la ni imela slabega namena, ampak je hotela sv. Frančiška le poveličati, pišoč, da je bil v mladosti krokar, pretepač in babjek, potem pa se je skesano spokoril kakor tudi mnogi drugi svetniki. Vprašanje ni o tem, da li more človek, ki je grešil, pa se izpreobrne postati svetnik — to je samo po sebi umevno; največji zgled Magdalena. Vprašanje je to, ali je 1) sploh res, kar je »Domovina« o sv. Frančišku Asiškem trdila in 2) če ni res, ali je to storila iz nekri'.ičncsti in nevednosti ali pa iz zlobnega namena. Mi smo pa striktno dokazali, da ni res, kar »Domovina« o Frančišku trdi. Broclc-hausov konverzacijski lekiskon, ki ga »Domovina« kot svoj vir navaja, pa ne citira, ne trdi nikjer, da bi bil sv. Frančišek krokar, pre-tepač in razuzdanec, ki bi bil zapeljeval deklet i. To si je »Domovina« samo zraven mislila. Tudi Spainnierjeva zgodovina tega o njem ne trdi, ampak samo napak citira neko legendo, ki bi se dala v slabem smislu tolmačiti. Tudi se »Jutro« temeljito moti, če hoče stvar predsiaviti tako, kakor da se mi naslanjamo na vire, ki so nam v prilog, tiste, ki nam niso všeč, pa enostavno zametavamo. Brockhaus in Spammer, kakor rečeno, sploh ne trdita, kar si »Dom »vina« vnnšlja, st? pa priznano nezanesliijva vira, kajti nihče od učenjakov, ki tam o Frančišku govorijo, ni stamo-
stojno preiskal njegovega življenja, pač pa so Sabatier, Jčrgensen in l achinetti -plašno pri. znani frančiškologi, kojih rezultati se sploh ver ne osparjajo in ki ugotavljajo, da je Fran-čiškova »ra u/dana mladost« neke vrste romantično pretiravanje, kar velja o mnogih sličnih primerih iz zgodovine, zlasti pri svetnikih, ki so deloma sami gledali svoje prejšnje življenje v veliko temnejših barvah nego je bilo v resnici, deloma pa je bilo splošno razpoloženje tistega časa nagnjeno k pretira-vanju in poglobljenju kontrastov, časih celo iz moraličnih namenov. Tega namena pa pisec »Domovine« ni imel, kar jasno zveni iz celega njegovega članka, ki kaže popolno neume-vanje sv. Frančiška, njagjve dobe in katoli-čanstva sploh, ter očitno tendenco smešenja svetnika in njegovega reda kot nečesa, kar je bilo le v »temnem« in »zarobljenem« ter praz-novernem« srednjem veku mogoče. Tistih par besed hvale je le pesek v oči naivnim brav-cem. Ce bi bila »Domovina« imela pred očmi paveličanje Frančiška in njegove ideje, bi bila frančiškanstvo pohvalila splošno po velikih njegovih umeinostih, filozofskih, naravoslov-skih, socialnih pobudah, o čemer pa ne ve besedice — ne pa da je z enim stavkom omenila samo zasluge frančiškanov v Bosni. Ostane, da je »Domovina« ob Frančiškovi 700 letnici med vsemi listi na svetu skuhala svetnika zmaličiti. da iz liberalne zagrizenosti, to se razume. Vzemite v roke »Domovino« dne 29. januarja 1926 in preberite članek »Sveti Sava in njegova proslava v Jugoslaviji.« Od prve do zadnje vrste sama hvala v najvišjih notah, Sava ji je veliki genij, kar je res tudi bil, a nič manjši gen j ni bil sv Frančišek, kateremu je pravoslavni profesor Gerje napisal eno naj-krasnejših knjig, kar jih je o njem. Kar pa je »Domovina napisala, ni nič drugega kakor zlobna potvorba, rojena iz katoliški veri sovražnega duha.
A Še enkrat Vodnikova družba. Naši na. sprotniki iz svobodomiselnega tabora ne shajajo brez zavijanja. Pozvali smo jih, naj določno povedo, kdaj smo vedoma poročali ne-. esnico. V odgovor ne vedo povedati drugega kot da smo baje novo Vodnikovo družbo imenovali brezversko, četudi za to nismo imeli po-veda. Ugotoviti moramo, da nismo rabili izraza brezverska in je to označbo torej »Jutro« prvo zapisalo. Povedali pa smo odkrito svoje mnenje in ga seveda danes pravtako vzdržujemo. Da je Vodnikova družba zamisel iz kroga slovenskega »svobodomiselstva«, ki vzdržuje tudi »Jutro« in »Domovino«, v kateri je izšel članek, ki smeši spomin sv. Frančiška, ki objavlja podlistke ala Pater Kajetan in pri vsaki priliki piše v protikatoliškem duhu. Ce smatramo kaj po vsej pravici za nevarno,1 ne bomo pred to nevarnostjo svaril' šele, ko, bo že tukaj. Zato nimamo ničesar popravljati glede Vodnikove družbe.
Knfige in revije
Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzga. jajmo in oskrbujmo. Priredil Martin Humek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 10. — Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemeni-tejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje velike važnosti. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikam; in dvema barvanima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo.
Domači vrt. Spisal M. Ilumek Z mnogimi podobami. Str. 193. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani — Prekrasna knjiga, ki obsega praktičen navod kako nai domači vrt uredimo, obdelujemo in krasimo, bo dobrodošla vsem tistim številnim ljubiteljem vrlnarstva po kmetih in po mestih, ld so komaj čakali tovrstne knjige. Naj bi to deio pripomoglo, dn bi se vzbudilo vsepovsod veselje in širila trajna ljubezen do domačega vrtnarstva. Toplo priporočamo! Knjiga obsega poleg slik med besedilom tudi mnogo umetniških tabel v naravnih barvah in velja samo Din 33 broširana, vezana pa Din 40.
njegova metoda je ostala do danes najpriljub-ljenejši bojni način domalega vseh sovražnikov cerkve v dnevnem tisku in literaturi. »Lagaj-to, prijatelji, samo krepko lazite! Nekaj vedno obvisi!« To je bilo eno njegovih gesel. Vse njegovo sovraštvo do krščanstva se zrcali v dejstvu, da je tekom mnogo let dostavljal svojemu podpisu črki E. I. ali pa tudi besedi izpisal: Ecrasez 1' infame! — Širite nesramnico! S tem je mislil krščansko vero.
V tej metodi je pravzaprav ves versko-zgodovinski pomen Voltaireja; kajti njegove ideje in celo njegova dela že petdeset let duhov ne zanimajo več. Voltaireja danes sploh nihče več ne čita. Na kako surov, zgodovinski pomen krščanstva popolnoma prezirajoč način se je izražal o največjih dejstvih svetovne zgodovine, nam kaže naslednji zgled iz njegovega »Examen important«.
Vprašanje: »Kako naj si predstavljamo Jezusa in njegove učence?« Odgovor: »Jezus je zagoveden kmet iz Judeje, a nedvomno bi-strejšega duha nego večina njegovih sovašča-nov. Ne da bi se bil po vsej priliki naučil pisati in brati, je hotel ustanoviti lastno sekto proti sektam rekabitov, judaitov, terapevtov, esencev, farizejev, saducejev in herodijancev; kajti celokupno klavrno judovstvo je bilo tedaj razcepljeno v sekte. Primerjal sem ga že z našim Foxom (Angležem), ki je bil kakor Jezus nevednež iz ljudskega kaleža, ki je pa kakor ta včasih oznanjal dobro moralo in prepovedoval posebno enakost vseh ljudi, kar js sodrtri seveda vedno všeč. Oba sta čisto od-
| krito govorila proti duhovnikom svojega časa. Ker so pa bile postave na Angleškem vendar bolj človeške nego v Judeji, so mogli duhovniki proti Foxu le to izposlovati, da je bil javno postavljen na sramotni oder, dočim so : mogli judovski duhovni Pilata prisiliti, da je dal Jezusa bičati in potem obesiti na vešala v obliki križa kot suženjskega lopova. Ako so mu roke in noge pribili, je brezpomembno vprašanje.
Učenci so ostali svojemu obešenemu očaku ravno lako zvesti, kakor kvekerji svojemu na sramotnem odru. Cez nekaj časa so se med seboj zvezali, da raztrosijo vest, da je njihov učenik na skrivnem vstal. Obsedenim Judom ni bilo težko natvezti svojih sanjarij norcem ln bebcem, ki so verjeli že druge, nič manj trapaste sanje.«
O izpreobrnenju sv. Pavla je pisal: »Nebo in zemlja naj sta priča (če je mogoče govoriti o nebu in zemlji v pravem zmislu), da ni bilo nikdar blaznejše, fanatičnejše, ostudnejše, strašnejše in zaničljivejše legende nego je ta.«
O cerkvenem nauku je rekel Voltaire: »Pravzaprav niso imeli ne Judje ne Jezus kake dogme. — Kristjane so celih 15 stoletij tiščali v najbolj bedastem barbarstvu, ker je bilo knjig malo, a teologi so bili tembolj prebrisani. Vse so si upali reči ljudem, ki so bili sposobni, da vse verujejo. To so temelji krščanske vere. Tu ni drugega r.cgo mreža najnizkotnejših podlosti, ki jih je iznašla najbolj prostaška sodrga. To je nepretrgana ve-riaa potvorb.«
Dnevne novice
Potovanje v Chicago.
Ker čas poteka, je nujno potrebno, da se nemudoma prigl sijo vsi, ki nameravajo k ev-harističnemu kongresu v Chicago. Podpisani odbor sprejema prijave najkasneje do 20. t. m. Čujemo, da so se nekateri priglasili že drugje. Tudi ti naj se nam nemudoma priglasijo, če hočejo potovati z nami. Najbližje in najceneje potovanje za nas je črta preko Francoske v Newyork. Posrečilo se nam je namreč !/.p sloveti na tej zelo ugodne pogoje glede voznih cen, ki utegnejo prvotno predvidene voz.ne stroške prav znatno znižati. Odbor je tudi že vložil prošnjo na ministrstvo za oprostitev prevoznih taks in bo skušal izposlovati tudi še kolikor mogoče drugih ugodnosti.
Svarimo pa najresneje da bi -kušal kdo to priliko izrabiti za utihotapljenje v Združene države z namenom se ne več vrniti. Opozorjeni smo bili namreč, da bodo ameriške oblasti proti takim nameram postopale z vso strogo. 6tjo in brezobzirnostjo ter težkimi kaznimi. Vsakdo bo tudi že tu moral podpisati izjavo, da se s tega potovanja povrne v določenem času nazaj domov.
Podpisani odbor je v zvezi z ameriškim slovenskim odborom, kateremu bomo morali v kratkem prijaviti število udeležencev, da jim bo mogel pravočasno preskrbeti stanovanje in oskrbo. Na potnike, ki bi potovali na lastno roko ali po kaki drugi progi, se odbor ne bo mogel ozirati. Nadatjna navodila bomo objavljali priglašencem pismeno. Slovenski odbor za čikaški evharističui kongres v Ljubljani, Mestni trg 81. * * »
ir Miklošičev spoaionik v Ljutomeru. jEden naj»«wjiu učenjakov, k ar j_.ii je ruuila »luvensKa mati, je neuvoumo tir. r run Miklošič. A r^en nekaj ulic po nasiii mesuh, ki so po njo m imenovane, ta moz se uiniu nobenega spuinen.ka. V Kauomeršcaku pn Ljutomeru &e o.oji a^egova rojena Uisa, a lunalu ue bo nilice veo veuel, komu je ie..ia zibal v tej hiši. V krogih ljubljanske univerze se je sprožila misel, eta se vzida vsaj spominska plošča v njegovo n^stno hišo. Ljutomerski rojaki so se pa odločili, da se mu obenem postavi tudi skromen spomenik v Ljutomeru na Cerkvenem trgu v bližini hiše, kjer je preživljal otroška leta, ko so se stariši semkaj preselili. Večji spomenik se prepušča bel, Ljubljani. Da se to izvrši se je sestavil poseben odbur, v katerem imajo svoje zastopnike ljubljanska univerza, Zgodovinsko društvo v Mariboru, glavarstvo ljutomerskega okraja in ljutomerska trška občina. Ta odbor se obrača s prošnji na vse rojake, ki vedo. kaj pomenja ime Miklošič, da z radovoljnimi prispevki pomorejo postaviti Miklošiču spominsko ploščo tn spomenik v Ljutomeru. Stroški so preračunjeni na približano 25.000 Din, kar se bo pač dalo zbrati brez posebnih težav. Prispevki se naj pošiljajo na županstvo v Ljutomeru ali na Zgodovinsko društvo v Mariboru, kakor je komu bolj pri-lično. Z zahvalo se sprejime tudi najmanjše darilo. Naša d lžnost je častiti spomin naših velikih kulturnih delavcev, je pa to tudi pobuda za mladino da posnema vzore naših velikih mož. — Odbor za postavitev Miklošičevega spomenika v Ljutomeru.
it Za pomožnega škofa v Zagrebu bo namesto pokojnega škofa Langa v kratkem imenovana ugledna osebnost izmed duhovščine zagrebške nadškofije. Ime se doslej v javnosti še ne imenuje.
ir Pevska zveza v Ljubljani priredi sporazumno s knezošk. ordin. in Cec. društvom pevski tečaj za radovljiško dekanijo (okr >žje) v pondeljek 15. t. m. v Radovljici v društvenem domu. Začetek ob 9 dopoldne Takrat naj hodu
vei udeleženci gotovo zbrani. Konec Istega dne ob 6. Predavanja bodo raznolika nujno praktična. Vsako društvo naj pošlje svojega pevo-vodjo, vsaka župnija svojega organiita. Vabimo tudi vse one, ki jim je napredek lepe pevske umetn sti pri srcu. Skupna hrana bo prav po ceni. Dosedanji pevski tečaji so združili v lepem navdušenju vse organiste in pevovodje kamniške in moravške dekainje v Kamniku, kranjske in starološke v Kranju. Priglase na: Gusiava Fabjana, organista v Radovljici.
ir Resnici na ljubo! Prejeli smo in prl-občujemo: Cenjeno uredništvo! Vaš list je dne 9. t. m. v svoji 56. štev. na strani 5. pod rubriko »Turistika« prinesel člančič o Belokranjskem narodnem odboru. Tam notri je med člani, ki »so se dosedaj prijavili« v Belokranjski narodni odbor, brati tudi moje ime. Resnici na ljubo Vas prosim, da to popravite v tem smislu, da se jaz ne samo nisem v ta odbor prijavil, marveč da sem se nasprotno gospodu, ki me je prišel prosit, da v odbor vstopim, lepo zahvalil ter vstop odločno odklonil. — V Ljubljani, 9. marca 1926. — Kanonik dr. Mihael Opeka.
ir Brezplačno tri srečke dobiš, če naročiš 10 arečk loterije »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki se prodajajo samo po 5 Din. Pač pa je potrebno z naročili pohiteti kajti z ra pečavo srečk se bode skoro končalo vsled žrebanja, ki se vrši že 19. t. m. Vseh dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Za naročilo zadostuje dopisnica, naslovljena na »Loteri ski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Srečkam se priloži položnica. Nikar ne pomišPaj temveč naroči čimveč srečk, da ne zakesniš kajti po toči je prepozno zvoniti!
•fc »Domovina« z dne 5. febr. t. 1. štev. 6 je prinesla dopis tiooč se računov ribniškega cest-neg i fdbora. Komur je ležeče na tem, da dobi jasno sliko o računih, naj se obrne na Gradbeno direkcijo. V časnikarsko polemiko se mi ne '■puščamo! — Ribniški cestni odbor.
ir Imenovanja. Ukazni odbor ministrstva je sklenil da se predlože kralju v podpis med drog'mi naslednja imenovanja: Franc Reka r. podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani | /a predsednika tega sodišča, na njegovo n.e-;to pride višji svetnik Peter K e r š i č. Ivan V u k je imenovan za sodnika v okrožju mariborskega okrožnega sodišja. - • Ing. Marij O s a -n a , pomočnik ravn' telja pošte v Ljubljani je imenovan za načelnika tehničnega oddelka v poštnem ministrstvu.
* Iz urarlnega lista. Uradni list ljubljanske in maril o rake oblasti z dne 6. marca 19?6 objavlja poleg razn h uradnih razglasiv: Pia-vilnik o cepljenju zoper koze in odločbo glede oprostitve iz členov 95. in 98. zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah.
ir Fatno-mor dveh Slovencev v Varaždinn. Pretekli petek 5. t. m. so našli v gostilni Ivana Ma^ovca, Oplujska cesta, mrtvega S. Godca in njegovo zaročenko Anko Magovec. Najbrž sta izvršila dogovorjen samomor. Godec je imel prestreljeno glavo; krogla mu je šla >ko/j uše: a a Anka je ustrelila sebe v usta in obležala mrtva na mrtvem ženinu z revolverjem v roki. Pri njih so našli listič, na katerem s-o bili zadnji pozdravi in podpis obeh. Godca so pokopali na tuka snjem pokopališču brez duhovnika in ceri.vcnih obredov, a njo so prepeljali v domačo vas Krko v Litijskem okraju. Dogodek se različno komentira; seveda so ti kcmen'arji brez prave podlage. Dejstvo je, da je bila nevesta za pet let starejša od ženina, zato so n nogi mnenja, da je ona nagovorila nesre n ga mladeniča na to dejanje, ker se je ba'a da ne bi našel mlajše in lepše neveste ter }o zapustil. Gost lnioar brat pokojne, ni bil doma ko se je zgodila nesreča. Značilno je, da je to v kratkem času že f.retj' slučaj samo-
mora v Varaždinu. Temu se ne smemo Čudit, ako pomislimo, da se današnja odrasla mladina vzgaja v kinu in po zabavah, oerkvi .je pa vedno bolj odtujuje.
ir Vihar prevrnil vlak. Sinj je znan po svojih orkanih, ki niso nevarni samo ladjam na morju, marveč tudi vlakom na ozkotirni progi. Na postaji Vranjic—Solin je postavljen aparat za merjenje hitrosti vetra; kakor hitro prekorači vihar 80 km na uro, mora postaja obvestiti o tem vse druge postaje, na kar vlaki obstoje na postajah in ne vozijo dalje. Dne 6. t. m. je bil vihar tako silen, da je mahoma potrgal vse brzojavne in telefonske žice; postaja Vranjic-Solin je bila brez zvez. Jutranji vlak je ob določeni uri odšel iz Sinja. Na progi med Klisom in Vranjic-Solinom ga je zgrabil orkan in vrgel v stran; samo lokomotiva je ostala na tiru. Na srečo je bilo v vozovih malo potnikov in tudi od teh ni bil nihče težje poškodovan. Vozovi so se bili namreč prevrnili, a ne razbili. Poslali so v Split po pomoč, toda zaradi viharja pomožni vlak ves dan ni mogel oditi. Potniki pa pomožnega vlaka niti čakali niso, marveč so po prvi zdravniški pomoči peš odšli dalje, veseli, da so tako poceni odnesli kožo.
ik Smrtna obsodba v Dubrovniku. Pred dubrovniškim sodiščem je bil radi dvojnega umora obsojen na smrt Anton Perhovic. To je od leta 1883. prva smrtna obsodba v Dubrovniku.
ir Došla krasna izbira otroških obleke in plaščkov: Krištoiič-Bučar, Ljubljana.
Štirje tlčki so se zbrali In za vince so kvartali. Kaj bi šel se vam lagat, »Buddha - čaj« je bil pagat!
£fublfana
0 Mestni uslužbenci imajo v nedeljo dne 14 marca ob 9 na Rožniku sv. mašo za pokojnim županom dr. L. Peričem. Vabljeni so vsi mestni uslužbenci, da se oddolžimo spominu prvega ljudskega in najbolj pravičnega župana. Bil nam je dober v življenju, vsaj po smrti mu povrnimo del njegove dobrote.
O Katoliško mladinsko gibanje. O tem j vprašanju bo predaval g. Franc T e r s e g 1 a v ; v četrtek zvečer 11. t m. ob 8 zvečer v Akad. j domu. Sklicuje kat starešinstvo. Vabljena kato-i liška inteligenca, katoliški akademiki, vsi katoliški krogi, ki se za to zanimajo.
0 V Prosveti Krakovo-Trnovo predava drevi ob pol 8 znani turist g. prof. Mlakar. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične -like
O Privatna razstava slik znanega akad. slikarja Slavka Tomerlina iz Zagreba. Kakor se nam poroča, je en del izbranih razstavljenih slik v Jakopičevem paviljonu cenj. občinstvu na ogled v galeriji kneza J. Čerkasova, Šelenburgova ulica 7 (Jadr. Pod. Banka), prvo nadstropje, tajništvo galerije.
O O gnojenju na vrtu s prirodnim in umetnim gnojem predava v torek, dne 9. t. m. ob 8 zvečer inž. Rado Lah. Predavanje se vrši v I. nadstropju deške ljudske šole na Coj-zovi cesti (Graben). Vstop prost.
O Umrla je v Mostah po kratki bolezni v ponedeljek zvečer gospa Frančiška Premrou. Pogreb bo danes ob četrt na tri ispred hiše žalosti.
O Grctnij trgovcev v Ljubljani. Gremij trgovcev objavlja sledeče: V zadnjem času i prejemajo številni trgovci od tukajšnje carinarnice pozive za naknadno doplačilo carine za blago, katero je bilo zacarinjeno že pred i ! nekaj meseci. Ker je nastalo med trgovstvom j radi tega silno ogorčenje, namerava Gremij 1 tozadevno pokreniti posebno akcijo, da se ta | praksa ukine, vsled česar se naprošajo vsi oni člani, kateri so prejeli poziv za naknadno doplačilo carine, da to javijo nemudoma Gre- , miju. — Načelstvo.	I
O Umrli so v Ljubljani« Ivana Rotar, žena
posest., 54 let; Ferdinand Anžiček, zasebnik, 72 let; Ana Javornik, šol. učenka, 7 let; Ja-kob Bavcc, delavec, 21 let; Ernest Cigoj, stro-kovni učitelj, 62 let; Ciril Jereb, sin postrež-nice, 7 mesecev; Ivan Velkavrh, nadporočnik v p., 80 let; Marija Fister, perica, 52 let; Antonija Dev, sodnega svetn. vdova, 80 let; Marjeta Klemene, hči delavke, 5 let; Anton Accetto, zidar in pos., 67 let; Marjeta Za-plotnik, zascbnica, 71 let; Marija RamovSek, dninarica, 56 let; Klementina Kočkova, žena lastnika cirkusa, 49 let; Frančiška Brežnik, bivša postrežtiica, 70 let; Kari Donko, 32 let; Marija Hribaršek, hči kuharice, 9 dni; Jožef Gcrbcc, žel. uradnik, 21 let; Alojzij Gliha, sin posestnika, 26 let; Rudolf Bobek, krojač, 30 let.
O Lokal za trafiko na Dolenjski cesti 12 odda vojnemu invalidu brezplačno tvrdka Fr. Šuštar, lesna industrija in trgovina, Ljubljana, Dolenjska cesta 12.
Maribor
□	XIV, prosvetni večer Prosvetne zvez*
se vrši v petek ob osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predaval bo g. protesor dr. J e h a r t o »Jeruzalemu«. Preda-, vanje bo pojasnjevalo nad 60 originalnih skiop-; tičnih slik.
□	Političra šola ima jutri v četrtek svoj
sestanek na običajnem kraju. Na dnevnem redu je predavanje o kompetenci bivJih deželnih odborov v primeri z onimi bodočih samouprav, kot jih predvideva ustava in zakon. Somišljeniki — polnoštevilnol
□	Blamaža jugoslavcuskih nacionalistov. V tovarni za dušik v Rušah je uslužben neki Berkič, upokojeni podpolkovnik, ki je po prevratu služil v Prekmurju, Srbiji in Mariboru. Upokojen je bil, ker je dosegel celo službeno dobo. Gotovim ljudem v Rušah je bil trn v peti. Zato so ga ovadili z nekim člankom v »Orjuni«, češ da je žalil našo dinastijo. Po dolgotrajnih preiskavah se je izkazalo, da je bila ta denur.cijacija zlobno izmišljena, kazenska preiskava je bila ustavljena in naši orju-naši so za eno blamažo bogatejši.
□	Dr. Pirkmajer v vladni stranki? Po Mariboru se trdovratno vzdržuje vest, da je demokratski stranki obrnil hrbet tudi veliki župan g. dr. Pirkmajer ter se začel približevati voditeljem vladnih strank. Ti krogi trdijo, da je v tem iskati vzroka, da se drži še na tem mestu in ni merodajno samo osebno prijateljstvo z notranjim ministrom Maksimovičem. Beležimo brez komentarja.
□	Težko je obolela ga. Ida Vodenik, učiteljica na vadnici ženskega učiteljišča, na zvap-nenju glasilk, da bo morala opustiti najbrže vsak pouk.
□	Nova tekstilca tovarna v Mariboru. O tej zadevi, o kateri smo priobčili 6. t. m. kratko notico, se nam od prizadete strani piše: Tvornico zidam z lastnim kapitalom ter s posojilom Prve hrvatske štedionice podr. Maribor. Za slučaj, da bo podjetje v prihodnosti za obratovanje potrebovalo večjih denarnih sredstev, se bom eventualno obrnil na inozemski ceneni kapital in sicer v mejah zakonite do-pustljivosti, ne pa v večini, kakor v Vašem listu pišete. J. Hutter. — Kar lojalno priob-čujemo.
□	Prep rečen pogreb. Pretekli torek je nenadoma izostal iz šole učenec IV. razreda po-breške šole Koz.et Franc, nezakonski sin posestnika in gostilničarja Holca na Pobrežju. V četrtek nato je bil že mrtev in bi se moral vršiti pogreb v soboto. Ko so hoteli truplo položiti v zemljo, je nenadoma nastopilo po-breško orožništvo po nalogu državnega pravd-ništva ter je pogreb preprečilo. Med ljudmi se je namreč širila govorica, da Kozet Franc ni umrl naravne smrti, ampak vsled udarcev. Državno pravdništvo je nato v nedeljo odredilo
i i ui^fahtttghctarsmvzsmjarzzmjhbbbhbh
Podobnih mest je pri Voltaireju brez števila. A na stotine je takih, ki jih poštenemu čitatelju sploh ni mogoče nuditi. In vendar ta slog, to prostaštvo brez vseh dokazov, ki je v zavestnem nasprotju s tisočerimi zgodovinsko vtemeljeniini dejstvi, ni samo preslepilo sodobnikov, marveč je ustanovilo šolo, ki do danes ni nehala na podoben način ujedati se proti cerkvi!
Kljub temu pa Voltaire ni bil bogatajec. Veroval je v enega Boga, vsekakor samo v zmislu deistov. Zanj je bil Bog urar, ki je naredil svetovno kolesje, ki se pa zanj malo več briga. Vero je smatral kot dobro in umestno za neizobraženo ljudstvo, torej kot neko vrsto socialnega zavarovanja bogatinov in gospode proti revoluciji od spodaj. Kako slabo pa je bilo to zavarovanje, bi bil mogel Voltaire videti začasa francoske revolucije, če bi bil živel. V svojem objestnem sovraštvu proti Kristusu je pisal, da hoče svetu pokazati, da zadostuje en sam mož, da iztrebi krščanstvo, ki ga je razširilo 12 neukih ribičev, da je dovolj en sam človek, da v nekaj desetletjih noben izobraženec ne bo več veroval v Kristusa. Danes je njegovo prerokovanje osramočeno in osmešeno, in to v prvi vrsti na Francoskem. Ravno izobraženi krogi se vedno bolj obračajo k vernemu krščanstvu, dočim postaja plitka nevernost, voltairčnnizem, žalostna predpra-vica najmanj izobraženih ljudskih krogov.
Aljaževa sla^nosf na
V nedeljo 7 t. m. je romantično Dovje, ležeče pod varstvom sive glave očaka Triglava doživelo prelepo, prisrčno, recimo družinsko slovesnost. »Triglavskega župnika«, kn. Sk. duh. svetnika Jakoba Aljaža je radovljiški okrajni glavar Vodopivec odičil z redom sv. Save III. stopnje. Za široko javnost se je to slavje izvršilo čisto na tihem, skromno, noben časnik ni poročal in lepaki niso oznanjali in vabili, v cerkvi es je vršila običajna postna nedeljska božja služba... In vendar! Ko sem stopil v cerkev, ji je navzočnost menda vsega, kar je v župniji moglo z doma, vtisnila topel, iskren izraz, posebno slovesno lice sta pogledu po cerkvi dajali dve dolgi vrsti možatih postav gasilcev z Dovjega in Mojstrane, ki so se v svojih lepih krojih, s katerih se je sre-brilo marsikatero zasluženo odlikovanje za nesebično, požrtvovalno delo v ljubezni do bližnjega, postavili za svojima zastavama po dva in dva od oltarja doli do kora. Na koru pa je za orglami sedel, kakor da se nič ne pripravlja, ali vsaj kakor da njega to nič ne briga — slavljenec, zlatomnšnik Aljaž in izza igravnika vodil svoj pevski zbor. Samo čopek črnega duhovniškega pokrivala, ki jo migal na desno in levo, se je videl izza kupa not naloženih na orgelski pult, in včasih se nam je zazdelo, da pomaga pevcem s svojim, še vedno prijetno zvenečim, izrazitim '----7n
po maši se je kot vedno široko prismejal s kora in s svojim dobrohotnim obrazom in šalo na jeziku navzlic kislemu, mokremu vremenu pričaral v srca žarek veselja in čuvstvo dobre volje.
Prostorna dvorana dovškega ljudskega doma je bila, ko je vstopil slavljenec z gosti, polna do zadnjega prostorčka, pravzaprav tako nabita, da če bi ne bila mladina iznajdljiva in si na okenskih duplinah, na telovadnem orodju in na zidcih ne našla, nočem trditi, da udobnega prostora, prostora pa vendar le, bi bilo moralo ali veliko ljudi oditi, ali pa bi morali majhni večjim za vratom ali »štupo-ramo« sedeti. Vesel nasmeh je izpreletel lica, ko se je prikazal slavljenec in oči njegovih vernih, vdanih ovčic so zažarele ob pogledu na to, po starosti častitljivo, v delu utrjeno, po živahnem kretanju še vedno mladeniško postavo, ki so je v spremsvu odličnih gosov pregnetla do odra.
Slovesen molk je zavladal, ko je nastopil kraljevi odposlanec okrajni glavar dr. Peter Vodopivec in v izbranih, dobro odtehtanih besedah orisal Aljaževo delovanje za planinstvo izza mladih dni do danes, poudarjal njogove zasluge za razvoj planinstva, poudarjal sloves slovenskih naravnih krasot, ki jih je še le Aljaževo nesebično delovanje odkrilo svetu m napravilo pristopne, hkrati pa iudi Aljaževo ime proslavilo ne le v ožji domovini, ampak po vsej lepi, širni Jugoslaviji in daleko preko njenih mej med tujimi narodi. Znto je Nip^a .Veličanstvo kralj Aleksander v znak
osebnega priznanja slavljencu za odlične zasluge podelil red sv. Save 3. vrste; med burnim ploskanjem je kraljevi odposlanec odičil slavljenca in mu visoko odlikovanje z iskrenimi čestitkami ovil okrog vratu. Čudno lepo se je podal boli, sinje obrobljeni redovni trak pod živahnim licem krepki postavi in redovni križec širokim, možatim prsim. — Slavljenec se je v gibki besedi zahvalil, poudarjajoč, da pri svojem dolu nikdar ni mislil na odlikovanje, ampak je delal iz ljubezni do planin, v hrepenenju čim več ljudem, ki so potrebni oddiha ,napraviti dostopna bogastva naših naravnih krasot. Če je odlikovan on, je odlikovana občina .ki mu je vedno zvesto ob strani stala, mu za neznatno vsoto prodala ogroženi Triglav, mu pri njegovih delih nesebično pomagala za malenkostno odškodnino z delom svojih pridnih rok; odlikovani so vodniki, ki so zvesto vršili svojo težko službo, odlikovani vsi občani, ki so s svojo prijaznostjo in po-strežljivostjo tujcem priljubili triglavsko kraljestvo.
Nato so se začeli vrstiti zastopniki različnih korporacij in društev in v izbranih besedah čestitali k že davno zasluženemu odlikovanju. Nastopil je odposlanec Planinskega društva Hrovatin in poudarjal, kako je Aljaž oral ledino v slovenskem planinsvu, postavljal zavetišča in koče, postavit stolp vrh Triglava, izbiral za planinske domove najpripravnejše prostore, sezidal kapelico nn Kredarici itd, in še danes no miruje, ampak postavlja novo kapelico v Vratih. — Za niim ie nastopil ra-
obdukcijo. Slučaj je dvignil na Pobrežju mnogo prahu. O uspehu obdukcije, oziroma preiskavi bomo poročali.
Celje
* Okrajna seja ožjega in širšega odbora
skrajne organizacije SLS za celjski okraj se vrši v čeirtek 18. marca ob 9 dopoldne pri Belem volu v Celju.
& Nekaj pripomb h koncertu mariborske Glasbeno Matice v Celju. Presenečenje pri tem koncertu je bilo dvojno. Od strani Mariborčanov, ki so nam nudili nepričakovano lep užitek. Občudovali smo njihov velikanski napredek. Mariborčani! Hvala vam! Še večje presenečenje od strani Celjanov. Cel teden so prej poročali o ogromnem zanimanju za koncert, govorili o popolnoma razprodanih sedežih, da okoličani celo niso mogli dobiti sedežev v predprodaji, »ker je žo vse razprodano, oziroma rezervirano % potem smo pa videli prvih šest vrst skoro popolnoma praznih. Odkod to? Okoličani si razlagamo tako, da so pač rezervirali sedeže za bolj iino gospodo, ki pa je preganjala bržčas velikega mačka po sobotnem planinskem sejmu in zato ni prišla na koncert. Pa naj bo kakorkoli, drugič prodajajte v predprodaji vstopnic sedeže tudi nam okoličanom, na svojo gospodo pa se preveč ne zanašajte! Nadalje je bilo zelo netaktno in je gotovo vplivalo zelo mučno na Mariborčane, posebno pa na goste-solisle, splošno priznane umetnike v petju, da jih pri nastopu ni nihče pozdravil. — Začetek koncerta je bil določen na pol peto uro, začel se je 10 minut po petih. Gotovo ne po krivdi Mariborčanov — saj smo videli, da so nekatere jeljske dame prišle v dvorano šele po prvem delu koncerta. Seveda je moralo več okoličanov radi te preveliko zamude koncert predčasno zapustiti z ne voljo v srcu in hiteti na vlak. Celjani, tokrat se niste izkazali! Mariborsko Glasbeno Matico pa prav lepo prosimo, naj še večkrat pride v Celje in nam privošči tako lep večer, kakor je bil zadnjo nedeljo. — ^ekdo iz celjske okolice.
Redukcija rudarjev tudi pri nas? Ali je fes? Govori se, da bo rudnik ustavil svoj obrat v Hudijami. Baje se ni še dosegel sporazum med rudnikom na eni in toplicami na Jrugi strani. Tudi se sliši, da zahteva okrajni jastop in še neki drugi posestnik odškodnino Sporna točka bo najbrže Rečiški potok, ki se »teka pri toplicah v Savinjo, ker je njegova voda umazana od premoga. Želeti bi bilo pravične poravnave. O tej zadevi smo prejeli šc »ledeči dopis: Ob času, ko se reducirajo rudarji v sosednjih obratih T. P. D., smo mislili, da vsaj pri nas nc bo redukcije. Sedaj pa so zahtevali Ribolovsko društvo, okrajni za-«top, kopališče in drugi od T. P. D. odškod-aino zaradi onesnaženja vode, katere družba ikoraj gotovo ne bo hotela izplačati in bi rajši danes, ko ima premoga dovolj, ako bi prej amenjeni ne popustili, zaprla obrat. Zato se je »klical za nedeljo 7. marca shod v Hudijami pri Kaluru v Hudijami, najodločneje protesti-glede na stranko in mišljenje, zavedajoč se, da gre za eksistenco rudarjev, kakor tudi obrtnikov in kmetov. Navzočih je bilo čez 200 ljudi, ki so zastopali preko 2500 oseb. Sprejeta jo bila soglasno naslednja resolucija: »Zborovale), zbrani na protestnem shodu dne 7. marca 1926 pri Kaludu v Hudijami, najodločneje protestirajo proti ustavitvi obrata T. P. D. v Hudijami. Ustavitev bi pomenila za občino Sv. Kri-itof smrten udarec. Ker bi se odpustilo nad 550 ljudi in bi na ta način ostalo nad 2000 oseb brez kruha, bi nastala velikanska brezposelnost. Kmetovalci bi bili zopet izpostavljeni raznim trgovskim špekulantom, ker bi ne mogli oddati svojega lesa direktno rudniku. Mali obrtniki bi izgubili vsled tega svojo eksistenco,
ker je njihov vir za preživljanje edinole de« lavec. Izgubili bi tudi velike vsote, ki jih jim dolgujejo delavci, ker bi jih vsled redukcije ne mogli poravnati. Pozivamo torej državno rudarsko oblast, da z vsemi zakonitimi sredstvi odstrani radikalno vce ovire, ki predstavljajo pogoj za ustavitev obrata Hudajama. Nadaljo apeliramo na okrajni zastop, ribolovsko društvo, vodstvo toplic in mejaše T. P. D., ki so stavili nesmiselne zahteve, da isto prekličejo in tako omejijo nevarnost, ki preti kmetovalcem, rudarjem in obrtnikom vsled ustavitve obrata.« Na protestnem shodu sc je izvolila tudi deputacija, ki bo intervenirala na mero-dajnih mestih.
Smrt. Dne 27. februarja je umrla za jetiko v celjski bolnici mladenka Amalija Laznička, stara 21 let. Pokopana je bila na Laškem 1. marca.
Požar. Dne 6. marca zjutraj je pogorela v Rečici ob Paki Ivanu Vedeju hiša. Požar so najbrž zanetile saje, ki so se vžgale v dimniku. Da bi kdo iz zlobnosti zažgal, ni misliti. Pogorelec ni bil zavarovan.
Smrtim nesreča. Dne 8. marca se je ponesrečil v Hudijami rudar Vizovišek od Sv. Je-derti. Kakor se sliši, mu je spodrsnilo v šahtu ter sc je ubil pri padcu iz višine. Družina je hudo prizadeta.
Ljudstvo tarna! Cene potrebščin, ki jih mora kupiti, so še vedno visoke. Cene živini, ki je skoraj edina stvar, ki sc še prodaja, pa so nizke in še vedno padajo. Tu nastaja strašen vrtinec, v katerem zna izginiti ne le eno posestvo!
Nemška knflga.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Lipsko, 6. marca 1926.
Vsakemu ljubitelju knjige je jasno, da je Lipsko centrum nemške književne produkcije in trgovine, in s tem tudi eden svetovnih centrov. Naj navedem samo, da je izšlo leta 1922. v Nemčiji knjig skupno 30.000 in siccr tega v Berlinu 4500, v Lipskem pa 4000, kar kaže na važnost Lipskega. Za primer naj služijo podatki iz istega leta v Franciji 9400, v Angliji 10.800 in v Italiji 6300. Še važnejša pa je vloga Lipskega v nemški književni trgovini. Tu je sedež »Borsenverein der Deutschen Buchhandlcr«, ki šteje nad 5000 članov.
Čitatelje bo zanimalo gotovo tudi sloveča statistika nemške književne produkcije. Leta 1913. je izšlo v Nemčiji 28.000 knjig in 6900 revij. Med vojno in v povojnih inflacijskih letih je sicer produkcija znatno padla, vendar pa je že lani prekoračila predvojno višino. Lani je namreč izšlo v Nemčiji 31.600 knjig in 6100 revij, torej več kakor pred vojno. Tej veliki književni produkciji odgovarja seveda tudi ostalo, kar je v zvezi z nemško knjigo.
Leta 1913. jc Nemčija izvozila 14.900 ton knjig. Po vojni je izvoz zelo padel in je v celem lanskem letu znašal 6860 ton. Vzrok zato je v \risokih cenah nemških knjig za inozemstvo, ki je bilo od inflacije sem navajeno kupovati nemške knjige no izredno nizkih cenah. Nemci iščejo vzroka tudi v zmanjšanju nemškega kulturnega kroga. Najboljši odjemalci nemške književne produkcije v I. 1925, (v oklepajih podatki za 1. 1913.) so bili: Avstrija 1282 ton (?), Švica 1049 ton (1958 ton), Češkoslovaška 882 ton (?), Unija 509 (923), Holandija 471 ton (629 ton) itd. Jugoslavija stoji med kupci nemške knjige na 24. mestu. Nemčija je namreč lani izvozila k nam knjig 453 met. stotov (1924 305 stotov, 1923 417 in 1922 460 stotov). Pred vojno 1913. jc znašal izvoz knjig iz Nemčije v Srbijo 34 met. stotov.
Knjižnic ima. Nemčija zelo veliko. Po podatkih v ^Letopisu nemških knjižnic« je bilo koncem leta 1925. v Nemčiji 323 knjižnic
s 37 milijoni zvezkov, pri čemur pa so upo-števane samo večje knjižnice. Od teh 323 knjižnic jih je 10, ki imajo nad 600.000 zvezkov, 34 nad 300.000 in 97 nad 100.000 zvezkov.
Največja je državna knjižnica v Berlinu (2,000.000 zvezkov), nato slede državna knjižnica v Munchenu (1,500.000 zvezkov), univerzitetna knjižnica v Munchenu 800.000, knjižnica v Lipskem 700.000 in Nemška knjižnica v Lipskem, ki šteje trenotno že nad 600 tisoč zvezkov.
Med vsemi nemškimi velikimi knjižnicami je zadnja najmlajša, toda se izredno hitro razvija. Po podatkih ravnatelja te knjižnice se pomnoži število knjig vsako leto za 50.000 zvezkov. Namen te knjižnice, katere poslopje je n. pr. komaj do ene tretjine izgrajeno (samo srednji trakt), je obseči letno vso nemško književno produkcijo, kar dosedaj ni bil slučaj, ker ddbra šestina nemške književne produkcije ni bila primorana oddati par eksemplarjev knjižnicam. In zato skrbe ravno vrhovne organizacije nemške književne produkcije.
Kot posebno zanimivost te knjižnice moram omeniti zbirko kart, umetniških tiskov in privatnih tiskov, pri katerih hranitvi uprava knjižnice uporablja posebne metode.
K svoji desetletnici (1914—1924) je izdala knjižnica krasno opremljeno spominsko knjigo, iz katere so črpani navedeni podatki. Služilo mi je dobro tudi predavanje ravnatelja dr. H. Uhlendahla pred inozemskimi časnikarji dne 2. t. m. v knjižnici.
Drago Potočnik.
Cpi&l/ceisslc© gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sreda, lo. marca: jObrt gospe Warrenovc. R. D. 1 Četrtek, 11. marca: »Deseti brat«. — Red F. Petek, 12. marca: Zaprto. Sobota, 13. marca: »ffenrik IV.«.
Red C.
Opera.
Začetek ob ooi 8 zvečer.
Sreda, 10. marca: »Večni mornar«. Red C.
četrtek, 11. marca: Zaprto.
Petek, 12. marca: »Tošca«. — Red B. Gostovanje
Roberta Primožiča iz Zagreba. Sobota, 13. marca: »Grofica Marica«. Izven.
Pri vprizoritrii »Večnega mornarja« v sredo, | dne 10. t. m. poje vlogo Sente ga. Žaludova, vloro Erika prvič g. Knittl in Dalanda g. Rumpel. Naslovno vlogo izvaja kakor dosiej g. Holodkov. Predstava jo za abonente reda C.
Mai-morsia® gledišče
Sreda, 10. marca: ob 20. uri: »Grofica Marica«,
ab. A (kuponi). Četrtek, 11. marca: ob 20. uri: »Cigani", ab. C (kuponi).
• • •
PocbnI&dok Rdečega križa na 1. drž. gimnaziji v Ljubljani priredi 34. marca 1926 v dvorani kina »Matice« ob pol 11. akademijo s sledečim sporedom: 1. Nagovor; 2. Čajkovski: a) Andante cantabile, b) allcgro; oboje izvaia godalni kvartet; 3 O. Župančič: a) Dete čeblja, b) Naše luči, c) Zemljevid, deklamacije; 4. a) Ferančič: Sijaj, solnčice; b) Kontu: Potrkali na okno; oboie izvaja oktet; 5. A. Aškerc: Najlepši don dekiama-cija; 6. S Sardcnko: Nebo žari, 1, deklamacija; 7. MichI: Človeka nikar, solospev (bariton); S. Kohler: Wiegenlied (Barceuse), b) Henry: Cavan-tina, izvaja duet (gosli, klavir); 9 Parma: Zapoj mi pičica glasno, solospev (sopran); 10 Iv. Cankar: Nedelja, recitacija; 11. Adamič: a) Nocoj je pa lep večer, b Planinec., solospev (bariten);
12.	FibicU: Sonatina, izvaja duet (goslj in klavir):
13.	A. Aškerc: Boj pri Pirotu, deklamacija; 14. Srbska narodna: Kosovska devojka, deklamacija; 15. a) Milk: Katrica, b) Adamič: Ismetska pesern, izvaja oktet; 1« dr. Fr. Prešeren: Zdravica, deklamacija; 17. Pavčič: Ciciban, solospev (sopran); 18. Bože pravde, poje mešani zbor I. drž. gimnazijo. — Programi, ki veljajo kot vstopnico, se bodo prodajali po 3 Din na dan akademije od 10. ure dalje v vestibulu kina »Matice«
Sv. Peter — Ljubljana: Zvečer ob osmi uri fantovski razgovor: denar-kapilal-batika. Misli in pridi!
rtovljiški dekan Fatur in čestital v imenu duhovnih sobratov, ki se njegovega odlikovanja Iskreno vesele in žele, da ga Marija, ki ji postavlja kapelice, nekoč odlikuje z neminljivim, večnim odlikovanjem. — In za njim je prišla še dolga vrsta odličnih čestilcev: zastopnik ljubljanskega stolnega kapitlja, čigar člani so vsi po vrsti dolgoletni osebni slav-(jenčevi prijatelji; dalje odposlanec vodstva ljubljanskega bogoslovnega semenišča in nje-jra vodja dekana stolnega kapitlja,, saj tam je veliko mladih src, ki so se ob slavijenčevein delu vnela za lepoto božje narave iti si hodijo v njo živce krepit in telo utrjevat Nastopil je odposlanec Aljaževega kluba, ki skrbi, da bodo po Aljažu zidane kapelice losegle svoj namen, da vneli planinci, ko občudujejo mogočna božja dela, skrbe za zdravo Ho, ne bodo pozabili duše. Odposlanec Pev-< k e zveze, katere častni član je Aljaž, je ;>oudarjal velike slavljenčeve zaslugo za razvoj slovenskega zborovskega petja, ki se je po Aljaževih pesmaricah tako razmahnilo, da tvori danes eno najživahneje delujočih organizacij. Prav tako je zastopnik Ceciliji-t e g a društva slavil njegovo vnemo in delo, +aj je od prvih početkov stal v prvih vrstah borcev za lepoto in plemenitost cerkv. pesmi n še danes z mladeniško vnemo zbira pevce /m rog sebe, jih uči in vodi in kot organist in •jevovodja skrbi za cerkveno glasbo svoje žup-lijc.
Zastopnik »LJubljane« nje častnemu Elanu in svojemu tovarišu želel obilo uspehom
pri težkem pevovodskem poslu, Id naj ga še dolgo opravlja in dosega vedno lepših uspehov. Čestitka Je izzvenela v misel: ko za nami že prahu več ne bo, bo Aljaževo ime in delo še vedno slovelo.
Za temi je čestital župan Klančnik v imenu občine; čestitali oboji gasilci po svojih načelnikih Pečarju in Koširju, posebno iskreno in prisrčno zastopnik triglavskih vodnikov, čestitali dovški vaščani po svojem zastopniku. Še pred njimi pa domači n a d u č i t e 1 j Serajnik v imenu mladine, ki v slavljencu vidi svoj vzor in ga hoče posnemati in se zvesto držati v življenju njegovih naukov. S trikratnim živijo! in kraljevo himno se je končala ta čestitka.
Aljaž je vsem govornikom sproti odgovarjal, razpletal njih misli in vedno od nove 6trani pokazal svoje razmerje do raznih kulturnih panog, ki so se omenjale, hkrati živahno zavračal vse, kar se mu je zdelo, da je bilo rečeno v hiperboalh, češ da se lahko pre-vzamo, ko vendar take hvale ne zasluži. Prav mu je po končani slavnosti zastopnik ljublj. stolnega kapitlja na tako skromno umikanje dejal: »Jaka, to vsaj si zaslužil za svoje delo, pa še brez primere več. Tvoje veliko odlikovanje te še čaka.« Domači zbor je navdušeno zapel Ferjančičev »Pozdrav«, Aljaževo »Slovensko zemljo« in »Lepo našo domovino«. Slavljenec je pa z zahvalo Nj. Vel. kralju in • trikratno »Slavo« zaključil tako lepo poteklo slovesnost.
Slavnosti se ie udeležila tudi ljubezniva
gospa glavarjeva dr. Vodopivčeva, Rusinka po rodu, ki pa slovenščino tako lepo govori, da, ko so nam po daljšem razgovoru to povedali, kar nismo mogli verjeti. Počastili so slavljenca tudi trije zastopniki cementne tovarne na Mojstrani: ravnatelj tovarne in dva lastnika, ki sta prišla iz Zagreba.
Pri slavnostnem obedu, ki se jc vršil v ožjem krogu izbranih gostov je bil Aljaž uaj-bolj zgovoren, najbolj živahen in je s svojo vedro šegavostjo in prožno, vedno pripravljeno dovlipnostjo nehote dokazoval vedrost svojega duha, bistrost svojega uma in svojo mladeniško živahnostjo prekašal ne le vsakega posameznika ampak vse skupaj vzete kot celoto. Veseli smo ga bili in ločili smo se z iskreno željo: prijatelj Aljaž, ti pravi, pošteni Gorenjec brez zvijače, ki ti dovtip gleda iz blagih oči in se ti šala smeje i gibkega jezika: Bog Ha nam, prijateljem Tvojim, šo dolgo, dolgo, ohrani! Živel Aljaž!
me
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
po zelo zmernih cenah
Koncert Sancin-Kroemer. Na tem koneejhj,
kj se vrši v pondeljek dne 15. t. m. v dvorani filharmonjfne družbe v Ljubljani med drugimi skladbami prvič izvaja v Ljubljani: O. Respl-ghi-jev »Gregorjanski koncert« za gosli in orkester, odnosno glasovir. To delo bo vsakogar zanimalo. Zgrajeno je na podlagi znamenitega >Gre-;;orjanskega korala.-. Izvaja se v Ljubljani prvič m je bilo zloženo 1. 1921.
Oče naš, 12 obhajilnih pesmi za mešan zbor z orglnmi, zložil stolni kanonik dr. Fr. Kimovee. Pomlad ei!i v deželo in nam prinaša zelenja in cvetja; prinesla jo pa tudi tri zbirke cerkvenih pesmi: Slanko Premrl, 13 obhajilnih. dr Kimo-vec, 12 obhajilnih, P. II. Satiner, E. Hochreiter, 14. Marijinih; torej 39 novih, izvirnih, slovenskih Pn-mi T hu»'no zelenje, obilen cvet. Za dane? r.Oee naše. V tej zbirki se nahajajo prav pripro-ste, toda plemenite pesmi, ki se bodo vdomačile po vseh korih, n. pr. 1, 2, G, 7, 9, 11, zlasti pi 30 in 12. — Drugo so malo težje radi nenavadnih poslopov in harmonij, vendar nobene »e ne bomo ustrašili, vseh se bomo lotili. Živimo namreč * prehodni dobi, v nekaki secesiji, ki drzno prezira dosedanja harmonična in kontrapunk'ična pravila blagoglasja in se dopada v harmoničnih tvorbah in skrajnih discnancah, ter hlastno vpcrablja kroma-ticne alteracije. Secesija je hitro izvršila svoj posel, teda zapustila nam je nove linije, nove motive, ki so osvežili stavbeno umetnost. Tudi secesija v glasbi nam bo prinesia novih idej, novih motivov in harmonij, nove barve, ki bodo ogrele in osvežile glasbo. Sedaj so te barve preveč na debelo nanešene; prišel bo pa kmalu čas, ko se bodo poimi očistili iii tedaj bo nastopila za glasbo nova doba — zlata doba. Seveda bo morala cer-kvena glasba vedno razlikovati se od svetne ia hoditi po potih, ki jih cerkev odkazuje, ker on« ima poseben, bogoslužen poklic. Dr. Kimovčeve pesmi so deluna že oznanjevalke one dobe. V nekaterih pesmih so sicer še nahajajo anomalije, recimo nepripravljene disonancc in to na prvi mah. vsporedne kvinte in celo oktave v sopranu in basu; ali to so koncesije novi slruji, katerih se nj treba ustrašiti. Večkrat občuj ž njimi, pa se Jih boš privadil. Zdi se mi sicer, da je blagoglasje več vredno, n*go prisiljene a'teracije (paprika), vendar vsak ima svoj okus.Cela zbirka »Obhajilnih pesmi« nas sili k spoštovanju, krona zbirke pa jo i Oče naš«, ki da ime celi publikaciji. Očena? je na široko raztegnjena, členkovita, globoko občutena, proti koncu tematično razpletena skladba, ki se k sklepu dvigne do silovitega učinka. — »Oče naš«: so dobi v Jugoslovanski knjigarni, partitura 20 Din, glasovi po 6 Din.	P. H.
Cerlzvemi ve&tnilc
Versko znanstveni večer za izobražence. Da-
nos, v sredo ob pol 8. zvečer predava v dvorani »Doma za duh. vaje« g. prof. dr. Jož. Debevec: »ClovekoTa oseba in osebsost t Časih pred Kri stusom«. Vabimo k obilni udeležbi.
Akademska Marijina kongregacija ima danes 10. t. m. ob četrt na 9. redni sestanek v kapeli frančiškanskega samostana. — Tajnik.
Naše j&riFe&iive
Pasijon na Ljudskem odru r Radovljici se je
tudi v nedeljo, dne 7 marca, igral v splošno za-dovolinost občinstva. Napake, ki so se opazile pri prvi predstavi, so se popolnoma odplavile; Po? leg dobrega, res vglobljenega igranja, pa ponazori slike še lepa scenerija velikega odra, na katerem se igralci lahko svobodno razmahnejo. Tudi lepa. popolnoma nova obleka veliko pripomore do efektnejše ponazoritve največje žaloigre: Kristusove smrti Nadaljne nedeljo in praznike se igra ponavlja ob pol 4. popoldne in se konča ob tri četrt na 7. uro Okoličani imajo najugodnejSo zvezo z vlaki. Ker pa so bile ie to pot vse vstopnice razprodano v predprodaji in jo tudi za nedeljo, 14. t m. nad polovico vstopnic že prodanih, prosimo, da si ok« -S čani vstopnice preskrbe v predprodaji. Drugače se jim bo moglo postreči samo s stojišči. Vstopnice se dobe v Kmetijski zadrugi v Radovljici. V slučaju razprodanih vstopnic bomo nove naročnike vstopnic obvestili pismeno in potom časopisja.
Nezssziai&Sla
Seja Sto i ne Prosvete danes zvečer ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni.
Tobačni upokojenci! Naznanjamo vsem člar-nom, da so vrši dne 17. nmrca 1926 točno ob pol S. popoldne redni letni občni zbor ^Strokovnega društva tobačnih upokojencev in upokojenk v dvorani Rokodelskega doma, Komenske.ga ulica. — Odbor.
Železničarji prometniki! Vsi uradniki III. kategorije. ki so dokončali nižjo srednjo šolo in vse strokovne izpite, se vabijo na razgovor, o naši bodočnosti in o gmotnem položaju Razgovor se vrši v Ljubljani dne 14. marca 1926 ob pol 11. uri v gosiilni »pri Lovu« nn Gosposvetski cesti. — Prizadeti.
»Bajtar«, stavbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. ima nadaljevanje svojega II. rednega let-rega občnega zbora v sredo, dne 17. marca ob 20. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani, glavni kolodvor
Ruska Matica. V nedeljo dne 21. t m. ob 14 uri se bo vršil v lokalu ruske akad. nienze (šent-peterska vojašnica) redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Odborovo poročilo o poslovanju R. M. in njenih podružnic v letu 1925, 2. bla-gajnikovo poročilo, 3. zaslišanje mnenja nadzorstvenega sveta, 4. načrt delovanja R. M. v prihodnjem letu, 5. volitve predsednika, podpredsednika, blagajnika, tajnika, odbornikov, članov nadzorstvenega sveta, predsednika in članov razsodišča, 6. slučajnosti.
fšt. Vid nad Ljubljano. (Nekaj o občin«-skem gospodarstvu in o proraču-n u.) Znani nasprotniki večine občinskega odbora in našega župana, katerim se je ob zadnjih vo-litvali prevrnil županski stolec, so dali natipkati s pisalnim strojem tri strani dolgo pritožbo proti proračunu, v kateri pravijo, da je kupičenje in zbiranjo v proračunu navedenih občinskih doklad zrcalo desolatnerja občinskega gospodarstva, ker j« ustavila občina v proračun za letos kot tretji obrok sklada za zgradbo nove občinske hiše za občino pravo bagatelo — R3S0 Din 59 p. Pravijo v tej pritožbi, da bi bila zgradba občinske hiše prav nič drugega kakor zločin nad davkoplačevalci. Dovolite torej, gospod urednik, da so malo pomp-nimo s pritožbo in pritožbarji. Pravi duševni očo pritožbo ni želel izdati svojega očetovstva, zato so pod njo podpisani drugi, namreč gostilničarji. Ti so pa seveda v prvi vrsti zahtevali, da naj se zniža doklada od vina kar na 80 odstot. namesto sklenjenih 225 odstot. No. g. veliki župan je to pritožbo popolnoma pravilno zavrnil ter jih lepo za-n5ll, da ni znižanje prav nič utemeljeno, ker je notoriino da olačuie konsumiie davščino konuu-
ment, na katerega jih prevali točilec pijač. Nika-kega jamstva pa ni, da bi ne znižale cene pijačam, čeprav bi se znižale doklade. (To se je namreč videlo 1925. lota, ko so sc znižale te doklade za 25 odstot., pa se nI pri cenah vina nič poznalo.) Za znižanje — pravi odlok velikega župana — je tem manj povoda, ker so trošarinske doklarle v Ljubljani in sosednji občini Zgornji Šiški neprimerno višje. Glede pritožbe proti postavki za zgradbo občinske hiše pa pravi odlok, da g. veliki župan ne more dobiti vtisa, da bi sklen občinskega odbora, ki hoče zgraditi lastno občinsko hišo, mogel biti občini kvaren. Občina bo morala v dogled. času misliti na zgradbo lastne ubožnice in hiralnice, zato bi bilo treba razmišljati že sedaj, Se se ne da vse to združiti i. zgradbo nameravane občinske hiše. Postavka v ta namen pa n e obremenjuje v,-znatni meri celotnega proračuna in ni v stanu ogrožati eksistence kateregakoli stanu vsled nekaj višjih sorazmerno porazdeljenih davščin. Tako odlok. Popolnoma pravilno; a kako malo utemeljena je pritožba, pričajo pritožniki v pritožbi sami, ko pravijo, da so občina (t. j. občinski urad) »potika že od leta 1018. po gostilniških lokalih cpo m-losti nas gostilničarjev* (I) in plačuje izdatno nebodijotreba stanarino«. — Ali niso s tem pritožniki udarili sami sebe po nosu? Sij sami najbolj pričajo, kako potreben je lasten občinski dom, da ne bo občina odvisna od njihove »milosti«, ki ni zastonj. Bode na pritožnike bivša Šola. češ da jo občina zapravila na nepremišljen način to baje (po njihovem!) >občinsko hišo«. Duševni otec pritožnice je menda že pozabil, kako je nekdo pogorel že 1. 1913., ko je takratni deželni odbor razsodil dne 20. januarja 1913. štev. 759, da je bila in je ta hiša cerkvena last kot me*nija tnrne cerkve r Št. Vidu, ker je bila že tedaj na njo vpisana lastninska pravica v zemljiški knjigi, nikakor pa ni bila in ni občinska last. Tako je moral zopet poučiti veliki župan pritožnike v svoji rešitvi U. br. 294 z dno 19. febr. 1926. Ali bo ta nos sedaj dovelj dolg? Najbolj nesmiselna pa je trditev v pritožbi, da >bi padla nova biša slejkoprej zopet v last cerkve«. Ne. s takimi trditvami pa ne moremo več polemizirati! Mežnija — to je stara šola — stoji na cerkvenem svetu: zidal jo je nepozabni naš Blaž Potočnik, a občina ima do nje prav toliko pravice kot pritožniki. Značilno pa je tudi, da pritožniki pravijo v svoji pritožbi, da tri velike sobe s kuhinjo in pri'ik]inami posedujeta dve »ženščini«, ki nimata v tej občini prav ničrsar opraviti. — Bodi dovoli.
Kamnik. Smodnišnica bo na .ložefovo in Marijin praznik obratovala, kakor je že na Štefanovo, kar se nam ne zdi prav. Na vse narodne praznike in tudj na rojstni dan kraljice in prestolonaslednika delo v smodnišnici počiva, čeprav ne praznujejo zadnjih dveh r. d. niti kraljevi uradi niti šole. Prav je, da se spoštujejo in praznujejo narodni prazniki. Če pa hoče dati vlada tem praznikom tudi pravi pomen, mora delavstvu to proste dneve plačati, da se jih bodo ljudje veselili.
Iz Črnomlja. Ako je sploh pri nas še kaj potrebno, je to še ena lekarna Črnomaljski okraj šteje čez 30.000 ljudi, najmanj še toliko jih prihaja sem iz sosednje Hrvaške. Vse od onostran Kolpe, od Pravotine, Vinice, Poljan in dalje prihajajo zaradi lekarne v Črnomelj, ker so jim lekarne v Karlovcu in Ogulinu predaleč. Poleg tega, da imamo v Črnomlju dosti delavcev po tovarnah in pri železnici, prihajajo sem v lekarno tudi iz bližnjih krajev, metliškega novomeškega in kočevskega okraja. O potrebi šo one lekarne in gOtofift&fi, da bi izvrstno izhajala, ni nobenega dvoma"., Še eno lekarno v Črnomlju tako potrebujemo, kot .ljubimo svoje življenje. Naši poslanci in sploh vplivni ljudje, storite takoj potrebne korake; upamo. da merodajni faktorji ne bodo nasprotni tej nujni potrebi. Prostor in denar se bo tudi dobilo. Pri toliik množini ljudstva leži potreba še ene lekarne na dlani in ne more biti nikogar, ki bi ee temu upiral.
Poslano.
Svarilo naročnikom razglednic!
FRANC RAJKOVIČ, bivši naš potnik in tofograf, je bil odpuščen iz naše službe dne 7. sept. 1925. Ker pa omenjeni sprejema goljufivim potom 8e naprej za nas naročila in prodaja nam ukradene | razglednice, svarimo p. t. občinstvo pred vsako i kupčijo z njim za naš zavod ter odklanjamo vsako odgovornost. Omenjenega naj se pusti aretirati. Naši potniki imajo pravomočne legitimacije, katere se naj zahtevajo v vpogled.
Maribor, dne 6. marca 1926,
Umetniško tiskarski zavod »Ažbe«. :
la naše vinogradnike.
Vprašanje narodnega poslanca Antona Sušnika na gospoda financ nega ministra.
Po členu 29. trošarinskega pravilnika morajo vsi vinogradniki v Sloveniji tekom 10 dni po vkletenju vina prijaviti vino finančni kontroli. Ravno tako so dolžni tudi oni, ki hočejo vino prodati, naznaniti prodano količino, preden jo izročijo kupcu. Za vsak nered so kaznujejo po čl. 85. trošarinskega pravilnika z občutno globo 1000 dinarjev in 150 dinarjev za obsodbo. Tako je kaznovano v Sloveniji ogromno število ponavadi najrevnejših vinogradnikov, ki so z velikim trudom in velikimi stroški za galico pridelali izključno za domačo vporabo 50, 100 do 400, ali največ 500 litrov slabega vina, ki ni vredno več nego po 6 Din liter. To vino vporabljajo le zase in za svoje delavce, ter ga prodati sploh ne morejo, ker jc preslabo. Taki mali vinogradniki žive, zlasti po Dolenjskem, v najtežjih gospodarskih razmerah in večkrat v najhujši bedi. Zato jc kazen zanje tembolj občutna. Kdor hoče plačati, mora prodati živinče iz hleva, če ne plača, pa mora nastopiti dolgotrajen zapor. Finančna kontrola »a postopa brezobzirno in brezsrčno, ter ovaja stranke že za 5 litrov vina. Kazen pa je ista, če se gre za 50 ali za 100, 500, ali 5000 litrov vina. Taka strogost vzbuja pri ljudstvu velikansko nezadovoljstvo, kar gotovo ni v interesu države. Tako strogo postopanje je ne samo nepotrebno in škodljivo, ampak po mojem mišljenju ccA> proti trešarinskemu pravilniku. Člen 22. tega pravilnika namreč določa, da se kaznujejo prestopki za nered z denarno globo od 10 do 400 kron, torej brez zapora. Toda ne postopa sc po čl. 22. tega pravilnika, ampak po čl. 85. istega pravilnika, v katerem jc prvotno določena kazen 100 dinarjev povišana pozneje na 1000 Din. To nam je samo dokaz, kako se slovensko ljudstvo namenoma pritiska in priganja. Do kakih absurdnosti dovede tako postopanje, nam dokazuje primer s sodnim postopanjem. Če kdo n. pr. ukrade 50 litrov vina po 6 Din, torej vrednost 300 dinarjev, bo mogoče sodno kaznovan z zaporom 24 ur. Če pa vinogradnik iz kateregakoli razloga opusti prijavo pridelka 50 1 komaj užitnega vina, se pa kaznuje z globo 1000 dinarjev ali pa z 20 dni zapora, poleg 150 dinarjev takse za obsodbo.
Zato Vas vprašam, gospod minister:
1.	Ali Vam je znano, kako sc šikanira in kaznuje slovensko ljudstvo radi najmanjšega nereda pri prijavi vina?
2.	Ali hočete pravilnik o prijavi vina spremeniti, oziroma, popolnoma odpraviti, ker je prijava vinskega pridelka v Sloveniji po mnenju vseh onih, ki razmere dobro poznajo, popolnoma nepotrebna?
3.	Ali hočete predložiti v sedanjem finančnem zakonu za to potrebne spremembe?
Belgrad, 6. marca 1926.
Anton Sužrik, narodni poslanec. * * ft
Občni zbori. Dne 26. marca 1926 se vrši občni zbor »Portland-Cementne tovarne d. d na Dovjem v Mojstrani« in sicer ob 11 nol v prostorih Jadransko-Podunavske banke, podr. Ljubljana.
Naši predvojni dolgovi v Angliji. V najbližjih dneh se prične v Belgradu skupna konferenc a med predstav:telji angleških upnikov
in naših trgovcev glede ureditve naših trgovskih predv jnih dolgov.
Izkaz Narodne banke z dne 28, lebruarja 1926. Aktiva: Metalna podloga: dinarjev 447.652, 126.55, posojila Din 1.330 131.521.86, račun za odkup kronskih novčanic dinarjev 1.152.823.315.49, račun začasne zamene Din 348.767.210.50, dolg države Din 2.966 355.034, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic Din 2.138.377.163, saldo raznih ra unov Din 610.408.557.22, skupaj dinarjev 8.994.644.928.62. - Pasiva: Glavnica 50 miljonov v kovanem zlatu: od te vplačano Din 28.540.800, rezervni fond 7.732.574.67, novča-nice v tečaju Din 5.717.875.200, državni račun začasne zamene Din 348.767.210.50, terjatve države po raznih računih Din 167.169.342.35, razne obve nosti Din 509.730.080.10, nadavek za kupovan'e zlata za glavnico in fonde Din 76,752.558, skupaj Din 8.994.644.928.62, — V metalni podlogi se računa- dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar,dinar v kovanem srebru za di nar itd.
Vinski sejem v Gornji Radgoni. 7. in 8.
februarja se je vrši.l v prostorih posojilnico prvi vinski sejem zvezan z vinsko razstavo. Podpredsednik društva g. Jakob Zemljič je otvoril sejem, za njim so govorili višji kletar-ski nadzornik g. Zabavnik kot zastopnik velikega župana ter gornjeradgonski župan g. dr. Boezio v iimenu okrajnega glavarja in predsednik pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov g. Košar. Končni izid sejma ni zadovoljil rnzstavljalcev, kupčija je bila slaba, kljub temu da je bilo navzočih veliko število kupcev interesentov iz Maribora in njegove okolice, Ljubljane, Celja, Prevalja, Gradca ter vzhodne in severne Štajerski in tudi iz Gornje Avstrije. Sejem je služil edinole in-fcriracijskim svrham in je jasno dokazal da je naš vinski pridelek nepoznan po našem aaledju, ker je uspeh sejma bil edinole ta, da smo op07arjali kupce na naš slovit pridelek; od razstavljenih vin je bilo prodano komaj 100 hektolitrov. — Vinarsko društvo Gornja Radgona.
VII. Mednarodni sejem v Bruslju se vrši od 7. do 21. aprila 1926. Ta gospodarska pri-redilev je zrcalo močno razvite belgijske industrije In"ormacije in sejmske legitimacije so . na razpolago pri tukajšnjem belgijskem konzulatu.
Bolgarski bankovci. Bolgarska Narodna banka objavlja, da bo do (uepreklicno) 30. decembra 1926 potegnila iz prometa vse bankovce po 5000 levov, tiskane v državni tiskarni leta 1924
Dne 9. marca 1926.
Denar.
Zagreb. Pešta — (7.98-8.02), Berlin 13.53— 13 57 (13.53—13.57), Italija 227.57-228.77 (227.22— 228.42), London 276 0250—277.0250 (275.79-276.79), Newyork 56.65—56.95 (56.627—56.927), Pariz 207-209 (202.78-204.78), Praga 168.15—169.15 (168.10 —169.10), Dunaj 8.01—8.05 (8-8.04), Curih 10.9328 -10.9728 (10.9316-10.9716)
Curih. Bclsrad 9.1650 (9.17), Pešta 72 80 (72.80), Berlin 123.70 (123, 0), Italija 20.84 (20! 3), London 25.2450 (25.24), Nevvvork 519 50 (519.50), : Pariz 18.87 (18.52), Praga 15.3850 (15.3950), Dunaj 73.25 (73.25), Atene 7.40 (7.40). Bukarešt 219.50 (219.50), Sofija 375 (375), Madrid 73.25 73.25). Varšava 68.50 (68.50), Amsterdam 208.35 (208.25), Bruxelles 23.60 (23.60), Stockholm 139.70 (139 30). Oslo 111.10 (111), Kopenhagen 134.75 134.70).
Zobic beli m čvrsti usta sveža m lepa
to je uspeh zobne paste
PCiCCO
Za nego kože:
, P E B E C O - Cold - Cream"
Dunaj. Dev. Belgrad 12.4325, Kodanj 183.20, London 34.425, M: lan 28 40, Ne\vyork 70815, Pariz 25.77, Vuršava 91.95. Valute: dolarii 707.40, angl. funt 34.35, franc. frank 26.02, lira 2842, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20 94
Pra;;;;. Devize: Lira 135.92. Zagreb 59.70, Pariz 123.05, London 136.67, Newyork 33.70. •
Vrednostni pnpirji.
Ljubljana. 7 odstot. invost. posoj. 78 bi., voj. odškodnina 279—282, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—202, Ljublj. kreditna 200 -220. Merkantilna 100—104, Praštediona —, Slavenska 50, Kred. zavod 175—185, Stroine 110 bi., Trbovlje —, Vevče 110 den., Split -. Ni-hag —, Stavbna 80—90, ŠeSir 115—120.
Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 77—78, voj. odškodnina 279-27P.25, pei april 282.50-^284, Hrv.
esk. 119--120, Hipobanka 06—66.50, Jugobanka
104—104.50, Pra;tediorn 967.50—970, Ljublj. kreditna 200 den.. Slavenska -, Srpska 144—146, Eks-ploatacija 23.50—25, Šečerana —. Nihag 34 bl.< Gutniann 300 bi., Slavex —. Slavonija 43—44, Trbovlje 855—360. Vevče 100 o'., Strojne tovarne —, Danica 62—63.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 721.000, Živno 775.000, Alpine 255.500, Greinitz 123 000, Kranjska industrijska 320. Trbovlje 460 000, Hrv. esk 135 000, Leykam 151.000, Jugobanka —, Hip. banka —, Avstr. tvornice za dušik —, Gutmann —, Mundus 1030.000, Slavex 103.000. Slavonija 52.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Deske, 20 mm, monte, fcU Podbrdo ali Kranjska gora 2 vag i>10—540, zaklj. 510; bukova drva, suha. fco nakl. postaja 1 vag. 21.50—21.50, zaklj. 21.50; gabrovi hlodi (bol gaber), zdravi, čisti ravni, s toleranco lahko enostavne krivine in 2 ali 3 zdravimi grčami, od 30 cm prem napr., s 5 odstot. od 26—29 cm, dolž. 1 in pol metra napr., fco nakl. pestaja 2 vag. 440—440, zaklj. 440; hrastovi obrobij, piohi, 43 mm, 2.65 m in 43 mm, 2.80 m, od 18—30 cm, fco vag. Postojna tranz. 1 vag. 1280 1300, zaklj. 1280; deske, večina smreka, 20 in 25 mm, evrnt. tudi SO mm, od 1—4 m, blago zdravo, monte, fco vag. Postojna tranz. za 100 kg 1 vag. 64—68. zaklj. 64; hrastovi plohi, neobroblj., od PO, 110, 130 mm, od 2.50 m napr., fco vag. Postojna tranz 1200 bi.: hrastovi frizi, 5 6, 7, 8, 9 cm, od 30 do 60 cm in od 8. 9, 10, 11, 12 cm. od 80, 90, 110, 120 cm. s 70 odstot I. in 30 odstot. II., fco vag. Postojno tranz. 1140 . — Premog: kal ca 7000 antracit. Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 b!.: kockovec. za 1 tono 450 bi., orehovec, zn 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi.; kal ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., koclcoveo 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. — Žito in polj. pridelki- Pšenica bačka, 76-77, 2 odstot. fco vag. Novi Sad 280; koruza nova, fco vag. Novi Sad 1 vag. 114 -114. zaklj. 114; koruza nova, za marc, fco v Novi Sad 120 zaklj.; koruza nova. za april, fco vag. Novi Sad 127 zaklj.; koruza stara, fco vag. Novi Sad 145 zaklj.; koruza umetno sušena, fco vag. Novi Sad 135 zaklj.; koruza činqunntin fco vag, Manastir 190 zoklj ; koruza srednje drobna, fco vag. baranjska postaja 145 zaklj.: koruzp času primerno suha, par. Šid 112.50 zaklj.; zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco vag. Maribor 270 zaklj.
Otroka kapitana granta.
21
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Dva dni pozneje ob dveh popoldne je stražar naznanil, da je na obzorju zemlja. Bil je nizek, podolgovat otok Marije Terezije, podoben ogromnemu kitu, ležečemu na vodi. Bil je še trideset milj oddaljen, ladja pa mu je hitela naproti s hitrostjo šestnajstih vozlov na uro.
Polagoma so se pokazali na obzorju obrisi otoka. Solnce je baš zahajalo in ga jasno ožarjalo. Tupatam so se kazali manjši vrhovi, ki so odbijali žarke zahajajočega solnca.
Ob petih se je Johnu zazdelo, da vidi oblaček dima, ki se dviga k nebu.
—	Ali je ognjenik? je vprašal - Paganela, ki je s pomočjo zvestega daljnogleda opazoval novo zemljo.
_— Ne vem, kaj bi dejal, je ori-ovoril zemljepisec, Marija Terezija je skoraj neznan otok. Vendar se ne bi bilo čuditi, če je nastal po dviganju morskih tal in je torej ognjeniškega izvora.
—	Toda, če ga je podzemeljska sila ustvarila, ali se ni bati, da ga prav tako uniči? je vprašal Glenarvan.
—	Malo verjetno, je odgovoril Paganel. Vemo že par stoletij, da je na svetu, in to je že dokaj dobro jamstvo. Ko se je pokazal iz Sredozemskega morja otok Julija, ni ostal dolgo časa nad vodo. Potopil «e je par mesecev po rojstvu.
—	Že dobro, je dejal Glenarvan. Ali misliš, John, da bi mogli pristati pred nočjo?
—	Ne bo šlo, blagorodje. Ne smem se šaliti z Duncanom v temni noči na obali, ki mi je nepoznana. Držal se bom obale, jutri pa odpošljemo čoln na suho.
Ob osmih zvečer je bil Marije Terezije otok oddaljen lo še pet milj, pa videti je bil samo še kakor podolgovata senca. Duncan se mu ie ie vedno bližal.
Ob devetih je zažarel v temi kres, ki je gorel brez utripanja.
—	To bi vendar govorilo za to, da je na otoku ognjenik, je omenil Paganel.
-- Toda, je ugovarjal John Mangles, na tole razdaljo bi pač morali slišati hrumenje, ki je združeno z vsakokratnim bljuvanjem. Veter piha od vzhoda, pa vendar ne prinaša najmanjšega šuma na naše uho.
—	Res je, ta ognjenik se samo sveti, pa ne hrumi. Človek bi dejal, da je na otoku svetilnik, je odgovoril Paganel.
—	Prav tako sveti, je pritrdil John Mangles, in vendar nismo na cbali, kjer bi se mogli nadejati žarometov. Joj, pa še drug ogen j I Ta pa je čisto na obrežju 1 Glejte, giblje se! Premika se!«
John se ni motil. Prikazal se je bil nov ogenj, ki je zdaj ugašal, zdaj zopet vzplapolaval.
—	Otok je obljuden! je dejal Glenarvan.
—	Torej so na njem divjaki, je odgovoril Paganel.
—	Zato pa ne moremo izkrcati nanj našega jetnika. To nikakor ne gre.
—	Nikakor ne, je pripomnil major, to bi bil celo za divjake preslab dar.
—	Poiskali bo torej treba kak nov zapuščen otok, je sklenil Glenarvan, ki si ni mogel kaj, da bi se ne nasmehnil majorjevi »vljudnosti«. Obljubil sem Ayrtonu, da mu podarim življenje, in svojo obljubo hočem tudi držali.
—	Za vsak slučaj pa bodimo oprezni, je svetoval Paganel. Zelandci imajo peklensko navado, da zvab-ljajo ladje na čeri s premikajočimi se kresovi, kakor so delali v starih časih prebivalci Cornvvallisa. Mogoče je, da tudi divjakom na otoku Marije Terezije ni neznana ta past.
—	Naravnaj v stran, je zapovedal John Mangles krmarju. Jutri ob solnčnem vzhodu bomo že videli, kaj nam je storiti.
Ob enajstih so se popotniki in kapitan John podali v »voje kabine. JNa sprednji strani ladje se ie
sprehajal prvi nočni stražar, na krmi pa je samo krmar slonel na drogu.
V tem trenotku sta prišla Mary Graniova in Robert na mostič.
Zapuščena otroka nesrečnega kapit-/;a sta se naslonila na ograjo ter zrla žalostno na lesketajoče se valove in svetlo brazdo, ki jo je rezal Duncan. Mary je mislila na Robertovo prihodnjost, Robert je mislil na sestrino, oba pa sta mislila na očeta. Ali je ta tolikanj pogrešani očka še živ? Ali je bilo res že treba obupati. Ne, ne, kaj bi bilo življenje brez njega! Kaj bo ž njima? Kaj bi že bilo, da se jih nista usmilila lord Glenarvan in lady Helena?
Deček, ki je v nesreči predčasno dozorel, je ugc-nil sestrine misli. Prijel je Marijo za roko.
»Mary, ji je dejal, nikdar ne smemo obupati. Spomni se dobrih naukov, ki nama jih je dajal naš dobri očka: »Pogum more nadomestiti vse na svetu,« je dejal. Pa imejva še midva tisto trdno vero, ki vse premaga. Doslej si ti delala zame, sestrica draga, odslej pa hočem jaz služiti za oba.
»Ah, Robert moj!
—	Povedati ti moram nekaj važnega, je nadaljeval Robert. Saj ne boš huda, Mary?
—	Čemu naj bi bila huda, Robert?
—	In mi boš dovolila?
—	Kaj misliš? je vprašalo dekle nemirno.
—	Sestrica, mornar postanem ...
—	Ali me res hočeš zapustiti, je vzdihnilo dekle in stisnilo bratu desnico.
—	Res, sestrica. Mornar bom, kakor je bil moj oče, mornar, kakor je kapitan John. Mary, draga Ma-ry, kapitan John še ni izgubil vsega upanja. Ti mu j moraš zaupati, ti mu moraš verjeti: obljubil je, da naredi iz mene dobrega, velikega mornarja. Skupaj bova iskala očeta. Reci, lcar hočeš, sestra: ali ni moja j dolžnost, da storim isto za očeta, kar bi bil on stori! i za naju? Moje življenje ima cilj, ki mu je vse po- j evečeno: iskati hočem, iskati brez prestanka njega, ki bi nikdar ne bil zapustil pomoči potrebnega! Dra- | ca Murv, kuho dober ie bil naš očkal	i
Š i'
S 4>
§ s
3 d
-s £
S O S os
a>
«
S J
N O •- M
® . .S d
t S
o
C.
,3 ~
- E
o M
2 i
Is
<D
_ M
c/j
<D » <D
| E g
o 3, OT
j; o m ~
g
<u ..
o S = 1
C C
-a
© .. »
« S
oj	c
>	1	-H,
«	Jj	-J
t—i	.	#•
—	U	.M fl
■Ž > S N
o
M
s
1 gs o 2
/C
> -m S g
•• O
Š 3
a t)
M
£ o
.3 O
t> a 'S o
S
ei
Vremensko por&Oio
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 9. marca 1926.	Višina baromelra 308'8 m
Opazovanja		Barometer	toplota M C	Kel. vlago	Vetci In brilna » m	Oblač-noal 0-10	Padavin		
kraj	čo:i						v-sla	msolin« v mm do ?>'	
	7	77r7	o-o	95	NE 0-5	10	megla		
Ljubljana (dvorec)	8	772-4	0-6	96	SW 1	10	n		
	14	768-1	11-3	63	VVNVV 0-5	1			
	21	/65-4	91	57	SW t	2			
Zagreb		770-6	5-0	93	SE 3	10		0	
Beljjrad		769*9	3-0	91	mirno	10		dež 0-2	
Sarajevo	8	771-6	o-o	91		10	sneg	sneg U'l	
Skoplje		766-6	60	54	N 0-5	4		0	
Grui - Dubrovnik		768-7	9-0	38	NE 0-5	6		0	
i Pragu	7	767-8	8-0	—	N 7	7		dež 2-0	
Barometer je reduciran na morsko gladino.
Pregled vremena od 1. marca do 7. marca 1926
(Podatki datirajo od 8. ure doličnega dne.)
i. marca. — SpiisberSki tlak v Evropi ne popušča (Gorlu 782, Brest 780) in prav živahne vetrove beležimo le v krajnem N ter v Grčiji, izza katere se pojavi riperška depresija (757). Ne-oblačno je osobito v SE SHS. Deževalo je v sr. Evropi, snežilo pa v okrožju Ljubljane. Zahladilo je v SHS do S dela našega Primovja, nadalje v Franciji do Danske.
2. Anticiklon — s središčem pri nas (777) pojema. Snežilo je od Zagreba do Segedina, nakar
je ponajveč vedro v SHS. — V nastopu sta dve depresiji: iz, N k Baltiku in iz S k Japonskemu i morju. Zračne struje so v teh odsekih živahne, i osobito v daljnem N, kjer tudi deži in sneži. Temperatura popustila pri nas in v SW.
3. Visok tlak pada naglo v Rusiji medtem ko na Balkanu vztraja (Sofija 776) in vzdržuje z ozkim pasom zvezo s Španijo (774). Vedro je v SHS in Italiji, deževno pa v okrožju Čehoslcv. — Severna depr. se razširja daleč v E z močnimi stru-
jarni zaenkrat v N Rusiji, Baltiku in Britaniji. — Počasi k Tiren, morju se nagibajoča južna depr. vzbuja močno veirove naročito v okolici Sicilije (Malta 759, 16 m). — Razun v Rusiji je toplota nizka še na Balkanu, odkod se njen padec širi proti Jadranu (Mostar — 1°).
4.	Izvzemši Španijo, visok tlak v Evropi naglo slabi in je sofijski center (769) docela osamljen. Steni se vrača kontinentu začetek pomladanskega valovanja. — N depr. širi svoje območje bolj in bolj proti nam in njeni jaki vetrovi so dospeli do Sudetov. — S depr. se povlačuje v E z z izbruhom močnih vetrov v nekaterih predelih krajnega SE. — Vedro ie na Balkanu in S Italiji; dežuje redko kje in še to malo. Mraz odnosno hlad popušča z visokim tlakom.
5.	N. depres. je prodrla v veliki širini od Baltika proti S (Lombardija 748). — Anticiklon v W že klubuje (Španija 777, Irlandija 770). — Vetrovi so pojnčeni do Alp deloma tudi južno od njih. Vedro je samo v S SHS in Grčiji; v slov. dele SHS je že prispel dež, do Češke sneg; nam daja depresija toplejše vreme, medtem ko je v N W sahladilo.
6.	Zahodni vis. (lak je naglo razširjen preko Alp do sredine Balkana, vsled česar se je tudi pri nas zopet ohladilo ob jasnem nebu. — Lom-bardijski niz. (lak se oddaljuje vzdolž Jadrana in so jake burje v Priinorju zaradi prevelikih krajevnih razlik v tlaku (Osjek 761.0, Gruž 748.9). Največ je deževalo v E-SHS, manj v okrožju Londona in Pariza; N od Alp in Sudetov še sneži. Oblačno je osobito v S-SHS in La Manchu.
7.	Zahodni v. tlak (Corona 777) je nehal napredovati in vztraja nad Alpami. — Tudi S depr. je v zastoju (Atene) in izliva ob obali živahne vetrove dalje, oblači nebo s prehodnimi padavinami na Balkanu, izvzemal njega NW dele, kjer je
J večinoma vedro. — Deževalo je na mnogih krajih, I največ v Švici. Toplota pada v SHS, dviga se pa
prav posebno	v Franciji.					
Pregled toplote		v gorenji dobi:				
Spitsbergi	_ —	—	—	-23	—	—.
1'etrograd	—12 —2	1	2	1	—7	—8
Moskva	-17 -11	—	—	—	—	—3
Stockholm	— —	—	—	—1	-5	—6
Varšava	— —3	—	—	-10	—	—7
Budapest	1 -2	-1	—2	—4	-1	—
Mttnchen	3 3	—	6	—	—2	4
Berlin	2 —	—	—	2	1	4
Seydisfjord	— 0	4	—	0	-6	—
London	2 9	8	11	3	9	10
Pariš	2 7	7	7	6	6	10
Lyon	7 8	6	7	1	6	5
Madrid	— 4	2	12	—	—	3
Aiaccio	31 7	5	11		5	—
Benetke	7 3	4	2	7	—	3
Rim	5 4	5	2	7	6	—
Messina	— 9	8	11	12	—	—
Atene	3 4	4	4	3	8	R
Sofija	-7 —9	—9	—6	—3	1	—
Odesa	—9 —13	—8	—2	2	0	1
Aleksandria	15 13	13	13	14	14	14
	HJfilfO	H . -.'V ™ RR,"	g U	v a	liU	W
Kranjska gora, 9. marca. Ob 7„ —1° C, ba* romeier se dviga, brez oblakov, mirno brez vetra, sren 15 cm, saninec ugoden.
Boh. Bistrica, 9. marca. Ob 7., + 5° C, za zim-
ski šport neugodno.
SHKjMiSHBSsaBSSBBSEBEsmaiiKB^^
Mag, št. 6404/J_926. ref. IX.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
otoi 2 k fe is ':isSžjšrsfesšif ffisSiarsii.h m.
Sfik^rSlSiSa s8gl za nove objekte v mestni klavnici.
Vsi podatki so na vpogled in se dobe v mestnem gradb. uradu med uradnimi urami.
Praviino opremljene ponudbe je vložiti da 20. marca fSZi spaldne v mestnem gradbenem uradu.
EfiCStilS ItlSl^flfifai
dne 9. marca 1926.
v manufakt. ali mešar.o trgovino želi vstopiti deklica z dežele. Naslov v upravi lista pod št. 1623,
Sprejme se več
mehanikov
in en ključavničar,
ki se razume na auto-genično varenje. »TRIBUNA«, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. 1628
Vpokcjeni orožnik
išče službe v skladišču, sluge, vratarja, paznika ali kaj sličnega. Nastopi takoj ali kesneje. Zmožen je več jezikov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Vesten« 1621
LIKARICE
jzvežbane damskega perila, se takoj sprejmejo. Naslov v upravi: št. 1617
A. S LEŠNIK
železnina Ljubljana. Zaloška cesta
Vsakovrstno
Halo Milile
po najvišjih cenah -erne, juvetir, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
namočeno, MARINADE vseh vrst po konkurenčnih cenah, MORSKE in SLADKOVODNE RIBE dobite vsak dan v spec.
Zanesljivo kuharico,
30—40 let staro, ki zna fino kuhati, posebno še močnate jedi, in opravlja druga hišna dela, razen pranja, se išče k rodbini brez otrok blizu Ljubljane, z nastopom 1. apr. 2 sebi, predsoba. Predpogoj vestnost in veselje do reda. Plača 400 do 500 Din. Stalna služba. Prednost imajo one, ki imajo večletna izpričevala dobrih hiš. Ponudbe na upravo lista pod;
»Blizu LJubljane« 1579.
»rama«
Gradišče 7 — Ljubljana.
Iščemo 2 pomočnika za izdelovanje klobas
<oda le take, ki imaio najmanj 5—6 let prakse, in ki so že delali v večjem podjetju in so popolnoma zmožni v izdelovanju klobas, posebno v sušenju mesa. Reflekti-ramo samo na izvrstne in solidne moči. Nastop takoj. - Ponudbe na: Prva Bjelovarska tvorn. suho-mesnate robe JOSIPA SVOBODE SINOVI d. d. Bjelovar.	1513
Prilika za nakup
Dne 12. marca 1926 ob 10 dop. se bo prodala na javni dražbi pri okraj, sodišču v Ljubljani, soba št. 16 ENONADSTROP-NA HIŠA. Hiša je v Ljubljani, Valjavčcva cesta 23 (Kolezija), eno-nadstropna, zidana po vojski, v solidnem stanju. Najmanjši ponudek znaša Din 84.875— 1610
Po z.elo nizki ceni je naprodaj MIZARSKO OROD1E. - Ljubljana, Velika čolnarska ulica 8.
STANOVANJE
dobi tisti, kdor odkupi novo pohištvo. Naslov v upravi lista pod St. 1567.
Išče se zdrava
SLUŽKINJA
ki ljubi red in snago. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo pod: »Snažna« St. 1594.
I
Kdo bi sprejel v službo gospodično brez staršev, ki je izvršila meščansko šolo in trg. tečaj? Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1628.
zdrav in prebran, dobavi
Kmetijska zadruga -Ptuj.
KOKS -CEBIN
Vfollova ulica 1/11. - Tdeton G5
ke
sszlia
Vsled opustitve razpošiljalnice raapfod a j raznovrstno češko in angleško sukno, kamgarne, ševjole itd., dokler traja zaloga, po t:s>v£arir»Iš!«lj£u cenah
BBMBHH>BMBMBWPWBB—P—MBMBH
Opozarjam cenjeno občinstvo, da to ugodno priliko v tej denarni krizi izrabi, ter si tako nabavi za Velikonočne praznike za nizko ceno prvovrstno, trpežno in solidno blago za moške obleke, kakor tudi za damske kostume.
Poselile mol® ifimlm šr preprtfafle se!
JOSIP IVANČIČ., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 4 Nasproti Frančiškanske cerkve. Veža desno
5
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je v ponedeljek zvečer po kratki bolezni, stara 74 M, preminula naša dobra mamica, sestra, teta itd., gospa
Franfa Pmmmu
posesSnica in trgovka v Mostah, h. št. 35
Pogreb se vrši v sredo, dne 10. marca t. 1. ob četrt na 3 izpred hiše žalosti v Mostah.
Za vse preostale sorodnike: ELZA P R E M R O U
voditeljica Ur. drž. kmetijske in gosp. šole.
1
Drepritalte S€
da kupite solidno in najcenejše tapetniško pohištvo pri
SMoli Sever
Gosposvetska cesta 6
Popravila se sprejemajo in točno izvršujejo.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, gospod
1ŠG
trgovec in posestnik
danes, dne 8. marca ob pol 21 zvečer v 27. letu svoje mladosti, po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika se bo vršil v četrtek, dne 11. marca ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Sevnici.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek dne 11, marca ob osmi uri zjutraj v farni cerkvi.
Predragega rajnika priporočamo v blag spomin.
Sevnica — Borovlje, dne 8. marca 1926.
MILKA, soproga. Rodbina RENKO.	Rodbina LAMPER.
Dolžnost nam je zahvalili se ob prerani izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda
Fram kofevarja
za toliko izrazov iskrenega sočutja in aožalja.
Predvsem se zahvaljujemo »Gostilničarski zadrugi«, vrhniškemu in borovniškemu »Sokolu«, gg. pevcem in končno vsem, ki so tako številno spremili našega nepozabnega pokojnika na zadnji poti in njegovo krsto obsuli s cvetjem.
Posebna zahvala še g. univ. profesorju dr. E. Š I a j m e r j u , dr. Pavel Krajcu in dr. Fran Šabec-u za požrtvovalno in skrbno zdravljenje. Še enkrat iskrena zahvala vsem in vsakomurl Vrhnika, dne 8. marca 1926.
ŽALUJOČA RODBINA.
iti
i0¥SICl
Sproten ln asilsn ZASTOPNIK
ki potuje po SLOVENIJI z avtomobilom
&
solidnih trgovcev in industrij.	— Ponudbe pod:
»Zastopstvo« na oglasni zavod	Kopitar, Ljubljana,
Čopova ulica štev. 21.	1611
kateri }e absolvent trgovske šole ter popolnoma vešč strojepisja in stenografije ter slovenskega in nemškega jezika, se sprejme. — Ponudbe pod znnčko: »PF.AKTIKANT« na »Aloma Com.pany«, Ljubljana.
«1
najnovejše konstrukcije - avtomatične
zstfvorrsice
izdeluje in dobavlja
mG. F. SOHNEiTER Šsofja Loka
Prvovrstne reference. Zahtevajte oonudbe! Konkurenčne etn
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohištva, katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmarje. Št. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte cenik!
OBVESTILO
s katerim cenj. občinstvu naznanjam, da svojo že nad 30 let obstoječo koncesionirano posredovalnico za službe in delo še vedno izvršujem-
TEREZIJA NOVOTNY
posredovalnica za službe, LJUBLJANA, Puha.r-jsva ulica štev. 1 (vogal Dunajska cesta štev. 9).
poznano najboljšo kvaliteto, rotira d a n e a »POSAVINA«, umetni mlin Herr.:ann Wciss, Sisak:
Ogg Og Oglatt 2 4 6 7 otrobi Din 5.05 5.05 5,— 4.60 4.30 3.30 2.20 1.20 postavno vagon Sisak,
sveža — se dobi pri tvrdki
»RiBU« - Gradišče št. 7
po Din 35.— za kilogram. Ribe se prodajajo na vago brez drobovja
m
Za Jugoslovansko tiskarna v Liubliani; Karol Ceč.
Izd.aiaUli; dr. Fr. Kulovec.
ZAHVALA.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega sina in brata, gospoda
se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. — Posebna zahvala pa bodi izrečena osobju postaje Kranj, darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili v lako mnogobrojnem številu na njegovi zadnji poti.
Žalujoča rodbina Gerbec. MOTij
^VA^Miii
Urednik. Franc Tersetflav.